r
n
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
leta.....$3.00
York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
Velja za vse leto - . . $6.00 Za poli Za New
GLAS
Daily in V
Ustislovenskih .delavcev ▼ Amerik!«
TELKT0N: C H else* 3—3878
NO. 210. — ŠTEV. 210.
Entered m Second Claw Matter September 21t 1903, at the Port Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1870
The largest Slovenian__, _
the United States.
Issued every day except Sundays g and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELKF0H: OHelna 8—WIS
NEW YORK, WEDNESDAY, SE PTEMBER 7, 1932. — SREDA, ~7. SEPTEMBRA 1932
VOLUME XYXT. — LBTHXK
NEMČIJA ZAHTEVA ENAKOST Z DRUGIMI SILAMI
FRANCIJA BO NEOBIČAJNO NEMŠKO ZAHTEVO PREDLOŽILA SKUPŠČINI LIGE NARODOV
Francija zelo dvomi, da bi bilo ustreženo nemškim zahtevam. — Posebna klavzula Liginih pravil določa, da je mogoče izpremeniti nekatere obveznosti. — Francozi so začeli uvide vati, da bi bila velika nevarnost za svetovni mir, če bi Nemčija izstopila iz Lige narodov.
Podonavska gospodarska konferenca
PARIZ, Francija, 6. septembra. — Nemška zahteva, da se dovoli Nemčiji glede oboroževanja enakost z drugimi državami, bo predložena svetu Lige narodov.
Francoski ministrski predsednik Herriot na nemško zahtevo ni odgovoril naravnost, temveč v smislu, kot je potrebno, da pride cela zadeva pred Li-j;o narodov. Ker nemška zahteva nasprotuje ver-saillski pogodbi, jo more rešiti samo svet Lige narodov. Točka 5 v pravilih Lige narodov pa zahteva, cla morajo za kako odločitev soglasno glasovati vsi delegati, zato je dvomljivo, da bi bilo vstreženo nemški zahtevi, ker Francija prav gotovo ne bo glasovala.
Vendar pa je mogoče, da bo v tem Nemčija saj nekaj dosegla, kajti točka 164 Liginih pravil dolo-ra, da je mogoče državi, ki je sprejeta v Ligo narodov, izpremeniti nekatere obveznosti pod obljubo, da se natančno drži zahtev Lige.
Svet Lige narodov se sestane koncem septembra in je sklical konferenco s posebnim namenom, da razpravlja o razoroževanju, vsled česar ne bo hotel ugoditi nemški zahtevi po večji vojski. Vsled tega bo Liga narodov najbrže izročila zadevo razorožit-veni konferenci.
Tako bo nemška zahteva izročena od ene skupine do druge, toda slednjič jo bo morala katerakoli konferenca rešiti.
Francosko javno mnenje je v tem deljeno. Fna stranka zahteva, da ostane pri tem, kakor je sedaj in kot je bilo določeno v versaillski pogodbi in naj Nemčija stori, kar hoče, četudi izstopi iz Lige narodov. Druga stranka pa zopet spoznava, kaka škoda bi bila za svetovni fnir, ako bi Nemčija izstopila iz Lige narodov in se zavzema za Hooverjev predlog, da se armade vseh držav za tretino zmanjšajo.
BERLIN, Nemčija, 6. septembra. — Načrt državnega kanclerja Franz von Papena, za izboljšanje gospodarskega položaja, po katerem bodo pri-r,le velike svote denarja v narodne žile trgovine in bo ž njim odpravljena bolezerj nezaposlenosti, je postal postava, ko je predsednik Paul von Hinden-burg podpisal njegov načrt.
V Papenovem načrtu so štiri poglavitne točke:— I. Odredbe za povzdigo trgovine, industrije in poljedelstva; 2. odredbe za družabno življenje; 3. odredbe glede kredita; 4. različne druge odredbe.
Uradno poročilo naznanja, da ima ta načrt glavni namen odpraviti brezposelnost ter pomagati manjšim podjetjem.
Vlada je naznanila, da bo v najbližji bodočnosti na razpolago 750,000,000 mark ($187,500,000) za javna dela, medtem ko bo pomagano privatni industriji v obliki davčnih certifikatov v znesku poldrugega miljona dolarjev. Za plačane davke bodo izdani certifikati, na podlagi katerih bo mogoče dobiti nova posojila. Na podlagi tega načrta upa vlada, da bo preskrbela delo za 1,750,000 delavcev.
S sprejemom novih delavcev ima delodajalec pravico sorazmerno znižati plače delavcem, toda tudi v tem je postavljena meja. Delodajalec bo dobil od države po 400 mark na leto za vsakega delavca, kar bo plačano v davčnih certifikatih.
REPUBLIKANCI SO SI SVESTI VELIKE ZMAGE
Republikanski prerok napoveduje za Hoover-ja veliko večino. — Po Srednjem Zapadu vlada velik optimizem.
Takoj po Delavskem prazniku se je začela živahna kampanja vseh političnih .-4rank.
Prav «|o prvega torka v novembru ho slišati vs:iU dan najrazličnejša prerokovanja, obljube. zagotovila iti zatrdila. To so običajna sredstva, s katerimi skušajo pridobiti kandidati na svojo stran rini ver volileev.
V	»menil l-epublikaneev je včeraj govoril živežu i senator llat-filed iz West Virgin i je ter rekel med drupim:
—	Prilike naše stranke se boljšajo o<l dne <lo due. Ravnokar s«-m m* vrnil s potovanja po Srednjem Zapadli, in re«"i moram, da sem j vsepovsod naletel na velik opt i-' mizein. Hooverjeva moč narašča ^J vsakim dnem. Ti rez števila d eni o-1 kratov bo prišlo let«» v republikanski tabor. X;i tisoče se jih dolgo rasa ni moglo odločiti, ko no! pa slišali sprejemni govor pred-| sednika Ilooverja. jim ni kazalo drugega kot zavzeti se za republikansko stvar. Prav nič se ne bom čudil, če 'bo dobil predsednik dn.' H. novembra še 'večjo večino kot jo je dobil pred štirimi leti, ko je kandidiral proti Al Smitliu.	j
Tudi v West Virginiji bo šlo, po zatrdilu tega republikanskega preroka, vse kakor po maslu:TJ lede te države naj bodo republikanci pomirjeni.
V	Plyde. X. Y.. je govoril F. Trnbee Davison, pomožni vojni tajnik.
—	Edinole delavnosti predsed-J nika Homerja — je rekel — je truba pripisati, da se zopet vračaj zaupanje v gospodarsko bodočnost dežele ter da izginja strah,' ki je precej časa onemogočal vsako inieijativo ter izpreininjal lipa nje v «»bup.
Pred^edink TToover se je vrnil \ včeraj iz svoje kcmpe v Virginiji, kamor se je bil podal v soboto ua oddih.
FARMER JI j VELIKA NOČEJO | P0V0DENJ ODNEHATI! V TEXAS
Stavkarji imajo tajne seje v Des Moines. — Pi-ketiran je se je zopet pričelo. — Vstavili so 14 truckov.
Des Moines, Iowa, 'i. septembra. — Da se bodo farinerji še dalje borili za višje eene svojih pridelkov, je dokaz to. da je prišlo v mesto veliko število farmer-jev v namenu, da izdelajo načrt za nadaljevan je stavke. Iz seve-rozapadnih krajev Io\ve prihajajo poročila, da so se farmerji zopet posluževali na.silja.
Za t lil j a seja farmerjev je bila tajna, toda poročila uradnikov Panniers Holiday Association pravijo. da bodo farmerji nadaljevali s svojim sedanjim gibanjem, ako seja governerjev H, septembra < v Sioux County ne bo vst re-gla zahtevam farmerjev.
V Sion x J. 'i t v so farmerji vstavili voznika trucka s pridelki in so ga pretepli da mu je bila zlomljena kost na rami. Trije drugi pa -»o morali iskati pomoči v bolnišnici. ker so skušali vozit i skozi farmerske vrste.
Ko je skušalo 14 truckov s pol jskimi pridelki in živino voziti skozi vrsto 200 farmerjev so jih ustavili in vnel se je pretep.
Rio Grande je preplavila obsežne pokrajine. — Več sto ljudi je brez strehe.—Samo en okraj ima škode nad dva miljona dolarjev.
PETNAJST DRŽAV JE POSLALO SVOJE DELEGATE V ITALIJO
STRESA, Italija, 6. septembra. — Danes se je pričela konferenca podonavskih držav, ki je bila sklicana v namenu, da reši gospodarski položaj o-srednje Evrope, kar je sedaj najbolj pereče vprašanje osrednje Evrope. Na konferenci je zastopanih 15
arzav.
Nemčija je nasprotovala udeležbi Lat vije. ki je skupno z Ksto-
Brownsville Texas, (j. septem-j ni jo zahtevala, da je dovoljeno bra. — Vsled na rast le vode Kio tudi drugim državam, vključno Cirande je več .sto oseb brez strehe, j Kupijo, udeležiti se konference, toda nasadi lemon in druga polja \ Drugi zastopniki so podpirali za-m» najbrže všla nevarnosti (»pusto- litevo Lat vije. toda večina zastop-šeuja. ker voda proti Brownsville j nikov je odločila, da smejo bait i-iii proti .Mehiškemu zalivu vpa- ške države b".<ti na konferenci sa-tla.	j mo kot opazovalci.
Višek je dosegla po voden j v | Predsednik konference, franco-Rio (irande Citv. Vojaški letalci ski delegat Georges Bonnet, je reso naznanili, da je med Penitas iu kel delegatom, da je bilo o podu-Kio iirande City široka <»d dveh ' nav&ikih državah že razpravi jami do pet milj.	j na devetih konferencah in pri za-
Voda je prestopila bregove v sedanjih Lige iKimlov in da je Rernrtsa. Mehika, toda- noben sedaj bila zadnja ura, da pride
inoM nižje od Kio (irande City ni do kake odločitve. l>il poškodovan.	| Bonnet je rekel, da fireti podo-
Letulci iz San Antonio so pre-. „av»kim državam poguba ler je iskovaii povoden j. Prostovoljne povdarjal .potrebo .da konferenca pomožne družbe rso bile ustanov-1 odloči, ako je mogoče .spraviti go-1 jene iv McAllen in drugih mestih, spodarski položaj v Evrope v rav-da preskrbijo prizadetim bivali- j „otežje .ako vsaka država postav-lišča m h rano. Vojaška gamizija j ]ja VPtlno visjo enrijlo na t||je v Korest Iilngogold je izpraznila t^lke
vojašnice in se sedaj zopet pripravlja da se vrne v svoje prostore. Kavalerija je bila priprav-ljena za vsako pomoč, ki bi bida potrebna.
Koliko življenj je bilo izgnbr 1 jenili v gorenjem toku reke, kjer je ibila škoda na polju in na poslopjih največja, še ni znano.
V Val Verde se ceni škoda na trgovini.
V Correct ion ville, blizu Sioux City, je 500 stavkujočih farmerjev ustavilo« večje št<"»vil<> farmerjev. ki -se ne strinjajo s stavko in
so hoteli peljati v mesto pet t ril-	.... , ,	,, ,
,	.....	, nlva milijona <lel ar rov. \ oda ie od-
ckov goveje živine in prašičev. I , . ,
Po prepiru sta se obe stranki zedi-iiili. da .se pograjata in b'lo je odločeno. tla smejo pel jato v mesto prašiče, govejo živino pa so mo
ANGLIJA SKUŠA
KONČATI ___STRAJK
Delavski minister je po« vabil na konferenco industrijalce in delavce. Ministr. predsednik se je vrnil.
London, Anglija 6. isept embra. Vlada je sklenila, da bo posredovala. v stavki nad 100.000 deiaiv-cev v bombažnih tovarnah v Lancashire. V tej stavki, ki se je pričela zaradi plač, je v najkrajšem času lahko prizadetih (pol milijona dnlarveev, ako se stavku prej ne konča.
Bonnet je tudi rekel, da je u-J 'Delavski minister Sir Henry -speh konference velikega pomena.Ii<>ttwlOB >e	pi-ma zastop
za bodočo konferenco. Xa konfe-1 nlk(,m industrijalcev in delavcev renei je mnogo tehničnih in dru-|1er jih Povabil konferenco z gih izvedencev.	vladnimi zastopniki.
Pismo naznanja, da vlada pod-
Xa konferenci bodo mnogo raz-prmvl jali o stabilnosti denarja balkanskih držav, o poljedelstvu in
nesla železniški tir. mostove, ceste. famierska poslopja ni živino i na obeh straneh meje. Več sto družin je brez strehe v Kagle Pass. Texas in Piedras Negras v Mehiki.
rail odpeljati nazaj.
Po drugih krajih v Towi, Xe-b ras ki, in South Dakotl j. bilo mirno.
Xa Delavski dan je voditelj stiuvke Milo K eno govoril 'J<MK)
farmer.jem in v svojem govoru je	-
izjavil:	Syracuse, N. Y., (!. septembra.
— Pustite jih. naj vas vržejo v*I>elav.ski ta.jjiik je v svojem go-ječo. naj streljajo s strojnimi pu-! voru z "ziroin na to, ker prihaja-
DELAVSKI TAJNIK
ZA VIŠJE PLAČE
škami; toda ne bodo.
MORSKI ROPARJI NA DELU
Corjstanza, Romunska, C. septembra. — Posadka holadnskega parnika <!alkleses je naznanila, da so morski roparji napadli ladjo v Črnem morju ter so odnesli del tovora.|
Parnik (Ja I ilexes je prišel v pristanišče z dvodnevno zamudo. Ca.stniki parnika pran ijo. da so se v petek o polnoči zasidrali v bližini Constanze; kmalu nato pa je prišlo na la^o mnogo roparjev, ki so premagali stražo.
.Roparji ko odnesli mnogo tovo-| ra. medtem ko so nekateri mornarji parnika- še spali.
TURAH JE DUŠEVNO BOLAN
jo boljši časi za delaivce, zagovarjal načrt za višje plače in znižanje delovnih ur.
V svojem govoru je rekel Doak, da se je depresija zavlekla samo zaradi razmer v Evropi, da pa se razmere obračajo na .boljše.
Konečno je rekel: — Zelo me jve.-<j!i. da morem reči, da kažejo
Rim, Italija, b. septembra.	, . .	. , ,..
4	m	-	i i	'Vsi znaki, da se razmere lzboljsu-
A u g ust o rurati, ki ,ie bil do pred	. . .. ,
,	* . . . ., - 4 ,	jejo tudi v drugih deželah in tudi
Ženeva, Švica, <1. setptembra. — Odbor izvedencev, ki ima nalogo izdelati vse priprave z*i mednarodno gospodarsko konferenco v Ženevi, se bo sestal 2:i. septembra. Angleški ministrski predsednik IiaiiiKav MacDonald je predlagal, da se izvedenci združijo s svetom Lige narodov, ki prične s »svojim zasedanjem septembra.
dvema letoma tajnik faš^stovske stranke in druga najvplivnejša o-j seba v fašistovski vladi, je stopil v psihopatično kliniko v Kimu.
J*M<> v naši deželi.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE V EKVADORJU
ROJAUSTI GREDO
V IZGNANSTVO
Gibraltar, Španska, 6. septembra. — Parnik Espana V., ki na-vadio vozi politične zarotnike, se pripravlja; na vožnjo v Cadiz, od j koder bo peljal vprizoritelje zad-j nje španske rojalistične vstaje v izgnanstvo v Žpansko Guinejo. 1
FORDOVA TOVARNA
ZOPET OTVORJENA
Detroit, Mich., 6. septembra. Danes je bila zopet otvorjena največja tovarna Ford Motor Company. ki je bila tri tedne zaprta. Delo so dobili le tisti delavci, ki Quito, Ekvador G. septembra, jso že PreJ u^žbeni pri tej Provizorična vlada pod senatnim I predsednikom Atberto Martinez
ORTIZ RUBI0 JE DOSPEL V ZDR. DRŽAVE
Bivši mehiški predsednik Je šel v Californijo iskat zdravja. — Pravi, da je usoda Mehike v dobrih rokah.
pira ipopoje za poravnavo, kakor jih je predlagalo časopisje.
Ministrski predsednik Ramsay MacDonald se je »vrnil is počitni • in je po svojem po vrat k u takoj imel kimferenco z delavskim ministrom. Razpravljala sta o razvoju stavke ki je velikeg-j. pomena, kajti zadnje čase se .je tekstilini imlnstrija začela zopet razvijati in bi vsled dolg-« stavke zo|/et imela veliko škodo.
Pred nekaj dnevi je razpravljal o tem s kraljem Jurijem v Balmoral kajti tako kralj kot vlada je dobila mnogo pozivov, d^i naj posreduje v tej stajvki.
Stavka se je pričela, ker s.i lastniki tovarn znižali plače za 12 odstotkov. Delavci so bili pripravljeni privoliti v »estodstotno znižanje in rpo več mercecih podajanja niso imela nikakega uspeha.
je odredila, da se vrše 30. in 31. oktobra predsedniške volitve.
Prejšnji provtzorični predsednik Alfredo Moreno je odpotoval v Guayaquil. Pred enim tednom
"GRAF ZEPPELIN" SE JE VRNIL IZ JUŽNE AMERIKE
Friedrichshafen, Nemčija, G.
septembra. — Vodljivi balon je ivprizoril revolucijo novo izvo-( "Grmf Zeppelin" he je danes vrnil ljeni predsednik Xeptali Bonifaz. s svojega ipoleJa v Južno Ameriko, ker ga senat ni potrdil, ker ni Dr. Eckener je izjavil, da so ime-ekvadorski drža vil j an.	' H krasno vožnjo.
El Paso, Texas, 6. septembra. Ko je stopil bivši mehiški predsednik Ortiz Rubio na železniški a. postaji z vlaka, ga je pozdravilo kakih tri tisoč oseb z živahnim "Viva"! V Združene države je prišel iskat zdravja terse bo daJj časa mudil v San Diego, Cal.
Navdušenega sprejema je bil očividno vesel. Rekel je, da je re-signiral iz zdravstvenih ozirov ter da ni imel nikakega spora z generalom Cailesom. katerega imenujejo "močnega moža Mehike".
Sprva je nameraival potovati preko Hot Springs, Ark., pa je moral izpremeniti svoj načrt, ker se je vsled povodnji porušil most pri Jjaredo, Texas.
Glede svojega naslednika, ge-
MODERNIZIRANJE
IŠTAMBULA
London, Anglija, 6. septembra. Bivši predstojnik delaivskega urada Sir Prank Bainet* je odpotoval na Turško, da izdela načrt za razne javne naprave v Ištambulu.
Predsednik Mustafa Kemal paša. ki je mesto fesa upeljal klobuk, hoče, da postane Ištambul •moderno mesto ter bo dal zgraditi najboljše hotele, skladišča in tovarne.
nerala R-odrigueza, se je zelo laskavo izrazil.
—	General Rodriguez je bil moj najboljši tovariš. Zagotavljam vam, da je usoda Mehike v dobrih rokah.
—	Dejstvo, da je gfefieral na Čelu vlade, ne pomen ja nobene nevarnosti, kajti Rodriguez je v srcu civilist,
*vcii 111 o d r
THB LA£G*ST SLOVSNK DAILY in U. 0. A.
C	"Glas Naroda"	I
L—	irrat Mintimiiii n	
of tbot« officers: M«r Twfc Ctty. N. T.
• 1AJ N A K-O O * " (V^N •« Ik« finh)
■vwj Day ixetpt
and BoH6mj»
la Iinido
U četrt lata
UM m Amarifco.Za Mew York ml otlo leto 1700 10 00 n za pol leu------------fiJo
4Ij00 |i Za Inoeemstro mi celo Mo-47.00
l-SOCju pol lata____________________<»J0
■obMrtpUon Yearly 16.00.
Ad
I on Agreement
"Olaa
tahaja
dan lmanuH nedelj In pracnim.
po<lpiaa la oaabooaa mm na prlobčajejo Denar nt] aa bla-favoH poiftUa« po Money Order. Pri spremembi kraja naroftnliof.
at nas tadJ prejtoje blvallMe nasnaai, da Hitreje najdemo naaloTnlka.
nanODA", SI« W. llth Street, New T ark, N X. Telephone: CHriwi S—SS7S
ZAVOŽENA CARINSKA POLITIKA
!*<> o«|gn<litvi	s<* poda jo'kongresu ik i domov
t<r obiraj:io posvečajo ves svoj prosti ras volilui agitaciji.
Posebno v teli imeitnicnli je agitacija zelo aktivna, kajti predse<lniškr volitve so skoi-o pred vrati. Vprašanje, re b«xlo zmagali repnltlikauri ali demokrat je. je vsepre-vladujorp.
Kongresi likom hi pa nir ne šk< xlilo. re hi se oh po. rit mislil podali za par tednov v inozemstvo ter nekoliko preštudirali razuirrr po drugih državah.
Marsikatera nesmiselna zakonodaja hi nikdar ne zagledala belega dne. re hi bili gospodje, ki delajo poslnv, na jasnem glede resni »"ni h razmer.
Izjemo med kongresni ki tvori Emanuel Cellar iz Brooklvna, ki je odpotoval v Kvropo. kjer študira vpliv ameriškega zaščitnega tarifa na tnjezems'ko trgovino.
Nekemu rasniškemn pororevah-n je rekel (Vller: —
— Našo trgovino bomo nesrerno za vozili. Mi smo naprimer preprečili uvoz italijanskega olivnega olja in sira, dorim Italija ne pusti v deželo naših avtomobilov. H-enrv Ford ho zgradil v Italiji tovarno za svoje avtomobile. To pomenja beg ameriškega kapitala v inozemstvo. Toda to še ni vse. Ford ho zaposlil v tovarni tujezemske delavce, ki bodo odjedali zaslužek našim. In tako je vsepovsod. Na vsakem vogalu rakajo trgovske prilike in nam bi bilo treba le z roko seri, da i a i jih dosegli. Mi pa tišrimo kakor noj glave v pesku in se čudimo, zakaj se naš r-ks-port z vsakim dnem manjša. Amerika je žarela earinsko vojno, in Amerika bo morala storiti prvi korak v smeri proti carinskemu miru.
Treba je pogledati h* številke o naši inozemski trgovini, pa spoznamo, da poslance (Vller govori cisto resnico.
Naša carinska politika žene ameriški kapital v inozemstvo, viša število nezaposlenih teh manjša povpraševanje po naših surovinah in gotovih izdelkih. Dokler je bil eksport- v cvetju, so naše tovarne obratovale s polno paro, dorim danes porivajo. Po naših velikih pristaniških vlada takorekor pokopališki mir.
Amerika se je zagradila z visokim carinskim zidom, pa tudi druge države niso držale rok križem, ampak so ji vmile milo za drago.
Kaj naj počno farmerji s svojo preobilico, kako naj se rentirajo ameriške železnice, če pa svetovna trgovina počiva ter ni skoro nobenega povpraševanja po pšenici in bombažu?
KONFERENCA V 0TTAWI
Gospodarska konferenca držav ne med seboj po moralnih faktor-britanskega imperija v Ottawi. ki jih. .po jeziku in narodnosti ali pa Ke je po enomesečnem zasedanju po kulturi in "abitiisiT* ter dru-zakljneila 20. avgusta, je -vse Ti-|gih neopredeljenih osohmah — iu ste. ki tso <>d nje pričakovali ne-[ti moralni In kulturni einitelji v
ka-kf-jra »roKpodHrskega prei»ort»da Anglije in vsega« sveta, zelo razočarala. <asopisje. ki *e je udaja-1« tem nariam. piše sedaj mirav-nost o popolnem fiatsku razgovorov med Anplijo in njenimi dominijoni. da ne govorimo o onih. ki se vselej vesele, kadar se r./gadi kaj. kar vzuja dvom v solid-no.st imperijalne stavbe Velike Britanije. O pa hočemo hiti pra-vir-ni. moramo r«»«"r. da rezultati gospodarskih posvetovanj v Ottawi. čeprav mi skromni. niso tako brezpomembni. kakor na prvi
pogled izgledajo.
Kes je, da ottawska k«mferetiea ni usfvarita tnko zvane »»ospodar-.ske enote britanskega imperija. Toda mi ne verujemo, da bi obstojal en sam elan zveze britanskih držaiv. ki hi samu sanjal, da hi bilo kaj takega mo«ro«"e. f!ospo-darska enota britanskega imperija je nekaj tako i realnega, da hi si noben :i gospodarska konferenca imperija ne inopla postaviti takega cilja. Ottawski razgovori so imeli namen, da obstoječe po-spodarske vezi in#*d Any I i jo in njenimi dominijoni pa meri domi-nijoni samimi utrdijo in. če mogo-<>. utvari jo nove, in ta namen.se je v gotovem obsegu doseg H; «r(»-spodarska enota britanskega imperija v pravem i it polnem pome-tin bese«h* pa po naravi sami ni samo nedosegljiva, ampak si je tu<li ne smemo želeti Zakaj taka mota bi pomenila ustvaritev gospodarskega bloka, ki bi ga na >«vet ne* niofrei prenesti brez ruin<* svetovne trgovine in splošnega gtispodarseka »blagostanja člove-štva. Cisto prav je poudarjal ob ofvorftvi ottawske konference vodja angleške delegacije l»aldwin, da gospodarska zveza med člani
prvi vrsti držijo skupaj britanski imperij! — hi spričo tako nasprotujočih si materijalnih interesov ne našli £Of>po<larskih kom-
prom'rsov. saj je zna^vo. da .se pri denarju navadno neha najbolj^«-prijateljstvo.
Seveda nočemo s tem pretiravati pomena, ki pa imajo sklepi ottawske konferenee, ampak smo le hoteli preveč ;»esiniisti«"n«' «rla-,sov<». redneirati na pravo mero. H^'znltati. gledati Vsak zase. brej« ozira na teikoee. ki jih je bilo treba .premagati in na interesne kon-flrkte. ki jrh je bilo tr^ba Izravnati. nuto opromni. so pa' niiiksi mum. kateri se jt> spri<"-o danih razmer dal doaeei. obenem pa dokaz treznepa pledanja. previdnosti in smisla za realnost, ki odlikuje rlane britanske državne Ln narodne skupnosti. Kompromis med Kanado in Angrlijo. ki je hi I
najtežji, predvideva 20^ carino na uvoz lesa iz n ('britanskih držav. kar pa se tiče uvoza nu*.sii in slanine iz nebritanskepa sveta v
poziv ;
NAROČNIKOM
Vse naročnike, ki se ni so odzvaJi na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda"
Brooklyn. N. Y.
Slovensko pevsko društvo "Slovan" priredi svoj zaključni piknik te sezone v nedelj-n 11. septembra v prijaznem «ozdii nad Revnim Lazarjem.'
•Zjrodiiji jrostje bodo ob 10. do-] poldne dobili pulnš. popoldne pa 1m> .peeeno japnje.
Kt*r bo tf» zadnji piknik »v tem letu. se naj rojaki in "Slovanovi" prijatelji poslužijo t<- prilike.
Za obilno udeležbo se priporoča
'•Slovan".
BORBA ZA DELOVNI CAS
Nedavno j»* italijanski zastopnik -v upravnem -vetu Me<lnaro<l-neo-a urada dela de. Miehelis. na predsednika upravnepa odbora . ... .	. . . ' I Mednarodnepa deta naslovil vlo-
Ane-iijo se sicer ne bodo nani po-	,	. .
, . i po. da takoj znova zarne z oh-stavue eartne. pa<- pa s«» bo kon-1	. .	.
tinjretiral, da se še it i samo domača pnKlukcija in favorizira uvoz
ROJAK Mr. ANDREJ K 0 B A L ^PREJET V AVDIJENCI PRI PREDSEDNIKU HO OVER JU.
Peter Zgaga
ravnavo <l»*lovnepa rasa Ž«* sam .]<» •bil preje povzročil, da se bo kon-. ferenea. v mescu oktobru pečala
iz dominiionov. Konet^ijo vsem • ^	. .
, . ..	. ...	i predlvsem s tem vprašanjem,
domini'^jonom pomeni narlalje pre-
ferem-a za n.iibov .uvoz masla. Ker brezposelnost v v-eli dr jaje in sira. Kanada pa je dobila vah še vedno raste in izboljšanje i pa |ak ,poset ni združen
•11. avpnsta 1032 je hil sprejet v privatni avdijenci pri predsed-niktt Herbert Hooverju naš rojak 3Ir. Andrej Kobal. lektor "Columbia rn'rver/e" v Xeiv Yorkn. Mr. Kobal je izja-vil :	.
"Točno ol> 12.1"» uri seni vsto-j)il v čakalnico kabineta pospod;; predsednika. Tri tej priliki sem bil predstavljen zveznima tajnikoma jr<r. Uyde-ii in Wilbur-n. <M»a ^orip<nta sa razvila živahen pogovor, ko je prišel medtem čas napovedi sprejemn. Pri tem sem dobil nenavadne občutke, kajti zavedel sem se. da stisnem rok > ■ predsedniku najinnenej.se. na j-uglednejše in največje države. D.t
NAVAL NA NEW YORK.
Xakratko bom povedal, kajti Zadeva je preveč značilna, da hi bila pobzahljena.
Prejšnji teden je iiewvor*ki župan .fliny Walker neuadvma odstopil. Kar v glavo mu je skočilo, pa je iMistopil. \ekateri .so bili
mnenja, da zato. ker pa je pover-ner malo pretrdo prijel. Pa kaj bo tisto. Walker -»e ni zbal Hoose-velta. pa«** je pa o<Inekod Izvedel, da si» pripravlja naval na York. Xavaln hi ne bil kos in zato se je kratkomalo poslovil, češ. 'kar sami se badra.jte /. LitilefaH-čani. ja/. .se že ne bom.
V nedeljo zjutraj so res pri.lr-veli kakor da bi jih hil -lankar-jrtv hilc prijjodil prav do \'eu-Yorka. Pridrveli so in me vrpli z pork epa ležišča.
—	Pojdi in n:im New York raz-kaži — so veleli.
To je lahko reei. do^ti težje pa storiti.
—	Xo kaj hi radi videli.' — jih vprašam.
—	I. pokaži, kar imate in s ei-iner s«- tako salamensko postavljate. Pokaži nam tisto Washinp-tinovo brv in pa Ilollandovo luknjo. skozi katero se lahko pride i/ New Jerseya »v New York. Pa Ti sto hišo bi radi videli, ki je baje najvišja na svetu, in pa <"••• jr* mo-troee kje kaj pijaee dohiti.
Tako se je glasilo povelje, pa
smo /e drveli proti Washington Bridge, ki je največji in najvišji
sanje viti.
delovnejra <"-a.-
preti-
prednost še za eelo vrsto drugih J jjospodaiskepa položaja še zdaIne j ranimi eeremonijami. mi j<k dala
svojih poljedelskih produktov.] pa ni na vidiku, zato je treba sle.| «araneijo nenavadna priprostost. viseči ?no<t na s"vetu. Mi na"prp; zlasti za žito. se je pa zato obve- berno »kcijo okoli ureditve vpra- 'kj v|ada v prertswlnrkovih uradih,' newjereevska polieija pe. za nn-xala. da bo dobavljala železo in jeklo, ki pa je dozdaj uvažala iz 1*. S. A.. *\* enaki količini iz <leže-le-matere. Seveda si je Kanada pri tem izgovorila zase take carine. da ne bo oškodovana njena lastna industrija. Xi znano, kako sta se Kanada in Anplija populili < prledi<^ omejitve rnskepa dumpinpa
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 200_____________$ 4.—
Din 300 _________$ 6.90
Din 400______________$7M
Din S00___________$ 9.50
Din 1000 __________$18.50
Din 6000 _______________$91.50'
V ITALIJO
Ur 100 .........................4 5.80
Lir 200 ______________________.$11.40
Lir 300...........................$16.60
Lir 400 ..........................$22.—
Lir 600 ....................$27.—
Lir 1000 ..................453 —
Za l^l>M> v«ejlti in««k»v kot z«*raj n«v«d«no, bodici v dinarjih ali lirah dovoljujamo ia bolja pogaja.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplačilo % 5.00 morate poslati_$ 6.70
" " $10.00 " » _ $10.80
" " $16.00 "	» _ $15.90
» »• $ao.oo » »• _$2uoo
•» " 1140.00 " »__$41.10
• " »» H040 »>	»• ___$01^0
Prejemnik dobi > etarem kraja	▼ dolarjih.
Iavrduja«aa #a OAU.I LKTTCfl mm ealatajklua »1. ■
VONK. N. V*
stlim svetom. Taka avtarkistiena po^podarska politika je danes ne-mofroča. ker bi Britanijo samo zadušila. Realni rezultati v Ottawi ro bili mopoči le na podlagi tarifnih kompromisov koncesij, ki hi pri nesle ugodnosti produkciji po-sanieznib dominijonov. ne fla bi se preveč omejila ali pa eelo popolnoma, onemogočila trgovska izmenjava z ostalim svetom. Se le. če pomislimo, knko silno različne gospodarske interese imajo na eni strani Anglija, na drugi pa njeni dominijoni. in kako divergentne s<> gospodarske potrebe in težnje posameznih dominijonov ter kako velik i so njHiovi n;ir»vni interesni konflikti, bomo znali eeniti dejansko vrednost doseženih kompromisov. ki na vitlez res niiso ko-losalni
Vzemimo samo en primer Za Kanado je ogromnega pomena, da ima v Angliji svojega najboljšega odjemalca za živino in za les. toda Angleži dobijo pod neprime-roma bolj ugodnimi pogoji meso iz Argentine. le< pa iz Rusije, kamor sami izvažajo veliko količino prti jedelKkih strojev. Xafcprotno pa Anglija zelo pogrešil kanadskega trga za svoje železo in jeklo. Kanadci pa dobijo te kovine veliko eenejše iz T\ S. A. Tudi o-stali dominijoni bi radi svoje poljedelske proizvode prodajali dežel i-materi. ki jih v ogromnih količinah ceneje dobavlja z evropske celine, Anglija pa bi rada izpodrinila v Avstraliji japonsko blago, ki ji dela v Pacifiku pa tudi «v Indiji občutno konkurenco. Zato se more vsak še tako skromen kompromis na tem polju smatrati kot precejšen uspeh, ki le potrjuje notranjo solidarnost med člani britanskega imperija. Ce bi se Jc-ti ne čutili tako zveza-
angleškega imperija ne sme po-j sploh, vendar je pa upravičena meniti pretrganja gospodarskih. domneva, da Anglija, ki je itak vezi ki obstojajo med Britanijo| doprinesla Kanadi veliko žrtev, oziroma njenimi dominijoni in o- svojega trga Kusiji ne bo popolnoma zaprla, ker je Rusija dober odjemalec angleške strojne industrije.
Težko si je misliti, kako bi se bili gospodarski problemi, ki obstojajo tned državami angleškega imperija in ki spričo sedanje svetovne gospodarske krize kričijo po rešitvi dali zaenkrat boJiše rešiti. Vsaka večja koncesija od strani Anglije bi pomenila hud udarec tako svetovnemu gospodarstvu kakor gospodarskim interesom Anglije in njenih dominijonov. Seveda — kdor gleda rezultate ottawiske- konference z
pozdra- mi<i katero pa sem hil zelo prese-Jmi. V bližini llogote nas je slavna neeen.	| ne\vjer-.eyska polieija dohitela
Hkrati pa je treba omeniti, da	^ odpro vrata sprejemne. ter na lieu mesta konštatirala. da
strokovne organizacije in Medna-i dvorane in takoj pri vstopu mi j za more M:jfijeiva kara voziti rodni nrad tlela v tem ozirn niso P1*^'« nasproti markantna postava ' osem i nsedemdese t milj na uro. čakali na dvanajsto uro in so že j S0*!™1" P^sednika. s pripro-" zdavnaj pripravile tozadevne s«m pozdravom "Dobro jutro" se predloge in se zato danes zdi. da | ie dvoril najin razgovor, ki je bo ta ureditev prišla že prepozno, j	eleset minut, kar je z ozirom
i na sedanjo zaposlenost gospoda /e leta 1031 so delavski zast.op- predsednika zelo pomembno, (in-
niki v Mednarodnem uradu dela zahtevali, da se i v vede 40-urni delovni teden in da se to vprašanje predloži zasedanju v I. 10*51. Ta } |,H, a predlog je bil takrat odbit z proti (i glasovom !
Dasi se je nato ustanovila v ^ledtiai*»»dneni uradu dela posebna breaposelna komisija, se obravnavanje vprašanja ni nič pospe šilo. in so v začetku leta 1032 vodilne strokovne organizacije znova zahtevale, da se v Mednarodnem uradu dela vpraša nje čim prej uredi. Vse evropske in tudi svetovne strokovne organizacije čim bolj pritiskajo na. to. da se skliče posebna, konferenca, ki naj
najširšega vidika, to se pravi z vi-	..
... .. .	, , i razpravlja o 40-urnem delovnem
dlka rešitve svetovne gospodarske j ^ ,
m soeijalne krize, ta je po pravi-
I tednu.
ci lahko razočaran. Tudi sklepi in dogovori ottawske konference so, kar se tiče ozdravljenja' bolnega gospodarstva sveta, samo palija-Jtivnega pomena : skušajo se zdraviti nekateri simptomi, doc i m o-stanejo nedotaknjene korenine zla. V ta»m pogledu smemo hiti prepričani, da tudi svetovna gospodarska konferenca ne bo prine-s*la rešitve. Zakaj državniki in gospoda rstiven i ki sodobne družbe nimajo poguma, da se lotijo temeljnega*. problema : za menit ve kapitalističnega pospodarskepa reda po socijalnem. C'e bi državniki sveta imeli ta pogum, da izvedejo revolucijo gospodarskega reda mirnim in legalnim potom sami. bi si prihranili trud tolikih konfeme. ki Se vse končajo s fias-kom.
Vkljub temu se v Mednarodnem uradu dela proti tej uredbi borijo zastopniki delodajalcev. Xovi predlogi ali objasnila niso več potrebna, ker je za praivilen sklep v tej smeri že vse pripravljeno. Za to ni bilo prav nič treba italijanskega drezanja. ker je nedavno vodja fašizma v "Enci-clopedia Italiana." -znova p od črta-tval. da je Italiji ideja ntednarofl-nega miru ravno tako tuja kakor mu je. tuja vsa miselnost v organizaciji novega reda v okviru Liga narodov.
spod predsednik je kot oseha izredno prijazen in deinokratočeiij nekoliko humorist, strog opazova-vedno prijaznega obraza. Po končanem razgovoru sem se poslovil od gospoda predsednika. ki mi je odzdravil : "Xa svidenje" !
Pojavil spni ^ni se zopet v predsednikovi čakalnici, kjer me obkolijo radovedni novinarji. Sel sem preko značaja moje avdijen-ee ter jih pozdravil".
Mr. Kobal pa je prvi med nami, ki je bil deležen časti sprejema in je prvi ameriški Jugoslo-vai. ki je hil sprejet od g. predsednika Ilooverja.
Mr. Kobalu na izkazanem odlikovanju iskrene čestitke!
P.
ROBOT C1TA ČASOPISE
V Londonu so prf>šle dni otvori-li veliko radio-razvtavo, na kateri pretlstavlja-višek atrakcije robo*, ki čila iz listov in na zahtevo pove. koliko je ura. Angleški karikaturist Strube je robota že ovefco-večil v risbi, ki ponazoruje, kako velika pridobitev bo takšen robot za prvo prihodnjo mednarodno konferenco.
USTNICA UREDNIŠTVA
J. P., Brownton, W. Va. Prav z veseljem bomo priobčili, če se malo jasneje izrazite. Vsebina dopisa nam ni ranljiva* in bi ne bila ranljiva čitateljem.
■ n 'i Ti
Ce nameravate to poletje
OBISKATI DOMOVINO?
Piiiia takbj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 West 18 Street
New York, K« Y
KI NAMERAVATE PRIREDITI
veselice, zabave
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" <m Ote
i, pač pt til S!»»wel* 9mU »ičollei.
CENE 2A OGLASE SO ZMERNE
Stvar je prišla puzn^.i«- na policijski ■stražniri tndi v zapUnik in m> nam rekli, da bo trebil enkrat ;ili dvakrat pri'i. ker *><* tudi s<ulnik zanima z;i take -tvari.
Z;i prvo mIo j«- moral Matija Oflriniti p;ir dolarjev, psi je rek^l. da mu ni žal. k«-r nni š<'l>' polieija 'v W\v Jervev oči <nlprla t«M' s nri^ejro potrdila. d;i zamore n«i-praviti njegova Šajtrjra kar za fr tiste k .pir o>emin>»*demdr-,et milj na uro.
Nato vim> se odpravili proi i Hollandovemn tiundu. ki j«* največje čndo moderna tehnike. \a poti tja no nas zopet ustavili možje postave in vprašali, odkod smo in 'kam smo namenjeni.
Odjrovor. da smo iz Liti le Fall-sa jih ni prav nič začudil, samo •vedeti so hoteli če imajo v Little Falls zelene in rdeče luči. Matija je odvrnil, da imajo večinoma rdeče iti da je ni lepše liu'-i na s ve. tn kot je salona, napolnjena / rdečo calilornijsko oziroma nevr-vorško kapljo.
Policisti so se malo >p<»frledali in po kratkem pomenku odločili, (ki Littlefallčanom ne pridejo na konee. da smo "bunch of irresponsible eowbovs" in da .ie tem-bolje za nas. čimprej se izjmhimo.
V	dveh kratkih dneh smo s.* najmanj petnajstkrat peljali pr«*-*ko "SVa-hinptonove^a mostu in dvaintridesetkrat skozi Hollan-dov predor, tako <la bosta ogromni podjetji kmalu izplačani, če pridejo Littlefallčani parkrat v New York.
V	družbi je bil tudi sin zelenega Stajerja. Mr. Frank (iregorin, mož širokega obzorja in ugleden litt.liefaHški trgovec. Njega smo izročili v varstvo newyorskeinu rojaku Mr. Strnadu. ki je obljubil. da mu bo razkazal newyorske ifnamenitosti. Od vedel ga je v slovensko cerkev, dačim .smo se mi podali v Slovenski Dom. kjer .smo videli največje čudo. kar jih premore Amerika, namreč hartender-ja. 'ki je resnico govoril. Na vprašanj«*. če ima kaj vina. je odkritosrčno odvrnil da ga ima in da je kislo ko vrisk.
(v'e je Gre gor in iskal in dobil s?a-žcljcno oiVvezo, mi ni jmano. vi»m le .toliko, »bi je bilo slovo precej težko in da se je posebno eden težko ločil, ker se je bila na petnajsti cesti vzbudila ljubezen na pnvi poglet!.
Gostoljubni Littlefallčani so mi vedno dobrodošli. Toda rotim jih in prosim, ža vsaj en mesec naj me v mini puste. Zdi se mi. da se bom v enem mesecu toliko po-sdrafvil in popravil, da jim bem potem zopet lahko dva ali tri dni na razpolago.
liAl HAIOOA'
NEW YORK, WSDWESDAY, W5 FT EMBER 7, lft32

THS LABOKST ILOVBHl DULY 11 U. ■. &
LASNI OKRAS - PO ZGLEDU ŽHMHJ
itAXFREfl K TRKU;
Pred |ti'UM*inMk(i kurnieo *ta *ta-1« dva petelina in »e.pričkala. Zadaj je v poletni Tišini sanjal park j ktolctn« dreves* <«o šHestela in v Vtjevju M tiho ijrolele ptie«'. A petelina nUta ničesar opazila o p4l »jn(k*ti starih drevesnih vri hov, nič avetostj v soncu t»>peee »e I »o J cine t i hote. Stala Sta. i>e str« m«* jrV<tn»;i in se prepirala. Hi I o j" pri koritu, na kraju terfuj. kjer »u* shaja največ prepirajočih se pete-I nov. IVrmi pravijo gos|»odnr..ki v; roki. u prav za prav so to fi*tq drugi vzroki.
—	To je »noje jtrnn! — je dejal prvi petelin.
—	NV moje je! — je rekel dru
t"
Na guronu je bile od mile mija,
do\olj. dN bi ae nasitilo veliko petelinov.
A biti je moraJo prav to zrno, »f*m<> to edino zrno.	j
—	.laz *«em bil zrno prvi ugle-0*1! — je dejal eden petelinov in" h zlobno na«riil.	j
NV. ja^ sem »a opazil prvi!I — je rekej drugi.
—	Ampak določeno je bilo za-'
me! - -je dejal edea.
»	\	I
—	Ne, izbrano je bil« zame! —1
je rekel drugi.
Spoprijela »ta	se nerodno
dvignila nekoliko v zrak. razburjeno bila * perotmi ter široko in I..'MI> odpirala kljune. Petelini i-tionujejo t« junaštvo, in videti je ju to smešno.
—	Moje je zrno. — je kričal teliu. — kajti hnjjšega plemena'
M"M,
—	\e. moje pleme je iioljše! — j • vpil drugi.	p
-- Moj* rodovina je starejša! —
je drl eden.
—	N>. moja! — je vreščal dru-
lr •
—	ZkfH »eni se i/ rjavega jaj-
ea*
—	Jat pa iz belega\ Kjavo je odličnejše!
—	Ne, liel« je odličnejše!
—	Jaz imam prav!
—	Xak. jaa!
—	Prav ima. kdor je močnejši' - »ta *a vreščala oba h krat u.
lie>no sta frfotala. čndno vr-t« la pod na Kemiji |»oJ v /raku. a-b*»tno iti smešno skakala, bila s Kremplji okrog sebe in *e *trnp«-tiO kij ovala. To imenujejo \ojn« in pravijo. da potrebna — zaradi rnega zrna ali |ut tudi za goli nič. Prav za prav je to nezmisei. a kako naj hi t« pravemu |W»telina dopovedal .*
—	Xe prepirajta ae. — j, dejali Mara kokoš, ki je vodila |*> parki; svoja majhna, rumena p išče t .-i n« izprehod. pad starimi drevesi, v soncu top«M *e (tole*ni tišini.
Petelina sla ur zojiet hfsivi spoprijela. da je letelo perje na \>e strani, in je Kilo zrno ali tako »-mem.vaai roapodarski vzrok » davno [M»teptano v prah.
Oori v sinji višini p« je krožil kragulj, počasi je |*dal mi*- in u lie. V ne kokoši so kar najnrw»e / lie za le v svojo hm, iti pred v«emi drugimi oba prepirajoča ae petelina — kajti močnej§i mui vedno prav.
Samo koklja ni več do*{>ela v
JUNAŠTVO
zatočišče. nje"na mala piščeta .s svojimi slabotnimi in neokretnimi eoiicami niso tako hitro zmogla d'-lge poti iz parka. Zato je podala, prestrašena zvala svoje otroke pod svoje poroti in z burno Htri* a jočem srcem čakala strašncg.i sovražnika. Ptičke pevke po vrh«:-j vih itreve« so umolknile, bila j.?j ntrsiHoa. dnseea tišina, kakor da bij bil vsak dih zastal. Samo sree u-bogr kok I jo j«' ghisno utripalo.
Kragulj s** je lebde v zraku spii-j š«al proti zemlji in drsel z grozljivim. pretečim šumom svojih tež -1 Lih kreljuti nad kokljo in njena mala pišefta. K no Ik> zgrabil, ga .s •strašnim kljunom raztrgal in odnesel .s seboj z zelene trate življenja, prnč od materinega srca. visoko v J »ialjnji .sinji zrak in v smrt — eno malih. brezbrambi^h, «čivJ&ijoč.iii stvarie, ki jih je bila i/Jegla. tie-govula in vodila, enega njenih «». t rečičevl
Tožeč ghirt strašnega gorja .se je uvil koklji iz grla. Potem se je zgodilo nekaj nepričakovanega, ne. uslišanega, nekaj, kar poiuvmi ropar ni bil še nikdar doživel. Kok-Ijj« j»» zakadila vanj, sekala, kljuvala, tako lie.sno, jKtgimino in tako obupno, da ae je moral branit i.
Hil je neenak h«>j. Kragulj je krvavel, a koklja je krvavela še bolj. Dolgo ta boj ni mogel trajati. Tedaj se je kragulj uplašil. |m»-*ta! negotov. dvignil v zrak in zr.čel nemirno frfotati. I/. graščin? so na kokljin vrišč pritekle dekl4* it« odgnale kragrdja.
Ramčaran iu riftjarjen *e je dvigal ropar više in više. dokler ni kakor nejasna aenea na sinjem steklu izginil v jasnem nordijskem poletnem rizračju — prvič tepen premagan.
Koklja je krvavela, vendar še
v', bila prejela nevarnih poškodb In pod ranjenimi maternimi peror tiiini .-o romala, mata. rumena brez-bvambna piseeta nazaj v kurnieo. Manjkalo ni niti onega.
To je re.Miičnr^ zgoriba. Pripetila je j>red veliko leti v .stari graščini Palteal. kjer jo bila moja ljuba domačija. K'»koši niso za-k!ali. marveč je dobivala svojo pičo dor naravne smrti in vsi so jr, visoko spoštovali. Sam sem jo kakor deček pornal in se ji odkrival; pač bolj po praviei in z večjim zmislom. kakor prt»d večino ljudi.
Prepirajoči se petelini mi poslej niso nikdar več vzbujali kakega (-h-(•ndovanja. Prepirajočih se petelinov ni nikoli manjkalo in jih ie še danes —več nego dovolj. Nekatere irmed njih imenuje .svetor\-na 74f"-do vina. kakor se je mi učimo, z zvei iirčiaii imeni. Ampak to niso jnnaj ki. i
Pravi junaki pa — in med njimi jih jo volikn. ki jih svetovna zs<-dovina. kakor se je mi učimo, niti r.e pozna — ti so sprejeli kokljo v svoje nesmrtne vrste.
TOBAK. DIŠEČ KAKOR MED
Zavod za raziskovanje in križanje tobaka v Forehhei.m11 je že delj časa delal poskuse z medom, kakaom in kavo. ki naj bi odvzeli Rtbaku zoprn vonj. Posrečilo se je vzgojiti tobačno rastlino, ki ima namestil svojega vonja vonj po medu. V nadaljujem bo skušal raziskovalni zavod odstraniti neprijetnosti smradu, ki ga daje tobak pri zgorevanju. Zadevni poskusi se že vršijo.
Znanstveniki, ki so na svojib raziskovalnih potoviuijih med najbolj pripro-atimi ki uezHafiimi «iirodi v vrseb delih sveta odkrili , mnogo novih rodov, so se največkrat čudili čudovitemu lahnemu okrasju, ki ga uofijo pripadniki posameznih rodov. Dolgo časa ni-t»i vedeli, kje uajcLejo ti iihixmIi zjfled. |.h» katerih sestaft lja j«>* svojo. včasih tako čudovito lasno o-k ras je. Nazadnje pa tso zaj)azi4i, cla posnemajo ljudje živali, ki žive v isti pokrajini. Navadno posnemajo ptiče, ki -so prav gotovo najlepši med tainkajšinu živalmi.
Vsi poznamo krasne perjaniee. ki jih nosijo Indijanci v gozdovih S oveni o Amerike. Seveda so obdržali to okrasje le tisti Indijanci. ki živijo še svoje Ktaro življenje in kateri niso-še navezani na pridobitve, ki jih jim nudi vedno bolj prodirajoča ameriška civilizacija. Prav gotovo pa se za,10 Indijanci. ki žive še svoje staro življenje. počutijo boljše, kakor tisti. ki so deležni dobro m od ornega sveta. Saj je znano, da Indijanci. pri pridejo v dotiko z bolo-kožei, kaj hitro izumirajo.
(V priuieTjamo perjanico indijanskega .poglavarja s perjanico smrdokavre. ki živi pri nas kakor tudi v Severni Ameriki, zapazimo čudovito podobnost. Kadar smrdokavra našopiri svojo perjanico. ima ros lopo glavo. Prav gotovo so jo zdela ta glava lepa tudi Indijancem, pa no jo začeli posnemati. Poglavar dobi seveda najlepšo in največjo perjanico. Cim mlajši pa je indijanski bojevnik. toni nranj peres smo imeti ■ v svoji perjanici.
Pa ne samo pri Indijancih, tudi drugod po drugih zemljah j? mogoče opaziti čudovito podobnost med ogla v jem poglavarjev in glava'ini ptičev. Tako žive v Južni Aifriki v deželi S-vasi zamorci iz rodu Ovambo, ki imajo navado, da obdelajo svoje lase na vprav čudovit in za nas kaj neprijeten način. tS\-o.;e dolge lase sčešejo. jih nato dobro na m a žejo z ilovico in knrv jokom, tako da posta n1 ves šo]> las kakor testo. To dobro «rnet I ji vo. a neprijetno dišečo me-
SKWYR05T ZUŽEtK
Knjigarna "Glas Naroda"
216 Weit 18th Street	New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI iTlk -
Tatir. f Bevk 1, trd. rex.
Splošna Knjižnica:
(Nadaljevanje.*
St. (Sopliokies 1 Ant icon«, ftat-ot lira. (mmIoV. (?. (iular, 0U str. brnMrauu___________________________________M
At. 1*4. < E. U Bntwrri I'mMH]! daert P—ipi Ji 1. I. del, >tr^
ftt. a. raiiiiji M riw> j*.
St. 2C. (L Aodrrjer \ Cnie ria, |io4tf. J«4|I Vidmar, t« atr.

At. 3Sl (Gaj SaluntlJ Krlspt VaJ-aa 1 Jasarta, ixwdor. Ant. Dokler. l'rt	bro*. —------------5#
St. ."ML (Ksaver 144 strani -----
Me*kO)
LMki. --------------.«5
ONEMOGLE ŠTORKLJE
I-an 1 je na povratku ix sererne Evrope v j nine krpje poginilo ne-brnj l*4tork. letna pa poročaj«,, da .^t« uso«ta obeta štorkljam U Moravrfce in Pnfjike (Ktrare namreč javljajo, da t ondotnih krajih dobenedno pokrivajo Mo-ječe vmlc in mlake itorkljr in Itorkljrči. ki no med poletom one »«oprl i ter zaradi izčrpanokti padli V vodo. Xi dvoma, da ao bile itbo |re ptice več dni na potu. kjer no uradi povBaajkaaja hrane popolnoma onemogle. Dobri Ijndje M»
jih a vormi pripeljali v iHiialtšrt, hjer an jih najprej »it Ili s lah—d in M. Po n<4aj dneh takšnega pitanja ai je reč ji dal ptie opomofH m del Morke4j je okrepčan dvignil t srak ter
ftl 37. Dimi Il tirali .. St. ML Tarzan In iret M
Ster. At. 47.
ft ter. 4S. Tarxanare ftfivaU ... Štev. 49. Trn »mm trd r«-ft t. 60. Sttka Da Graye ■ St. SI. 81m. haladt Ir St. 54. V ftt S5.
St. 6«. Ta ta MkrmJ S«Uc
JI .....96
---------------.11 Zbirka narodnih pripon
_______________75; I. del ___________________
Tri tadtjaAKke povesti ____________________M j II. del ________
Tunel. one. roman _________________________1.20 '	•
Ti i —mi oddiha	Znamenje štirih (Doyle)
Turki pred Dunajem _______________M	Inske anekdote ....
Tri Iigmli o razpelu, trd. res......«5. 7. ognjem in me^em —

TImoC In
I.	xretek
II.	aresek
III.	cresek S KN1ICK SKFPAJ
Tini in ena Mi y Rope) rex. mala izdaja__
l K mM jeni milijonar ..
V	kremplJHi Inkrlririjo
V	rohatru (listini _____
V
..1.39 l.«t UM
„1.75!
-1.—
L2I .lJd .IJ5
ZloHn in kasen,
I. In IX sreoek
Nnpoleonorega hi
vezana ___________________
-------M
........M
......S.—
______
______IM
_____JO
--------M
iS
1.	del ______________________
2.	del _________________________
OBA SKUPAJ_________
V	oklopnjakn okroc sveta:
_____1.60
Veliki inkvisitor .....................U—
Vera (Waldora), broS. ____.......______.J5
Vojska na 3alkaoo, s slikami .........25
(Rablodranath Tagore),
" "o	.75
drage povesti....1.— ^ ________________________lJtt
mir ali poasnstro, 1. or. —.35
V	pastir jo šla. III. xr___
ZBIRKA SIOVKNSKIH POVESTI
1.	zr. Vojnomir aH
2.	ST. Huda 1 zr.
4.	zr. Povesti -In slihe
5.	sr. Student naj bo. — Naft
SPISI ZA MLADINO
, (GANGL)
S. sr. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ________________________
4.	zr. trdo rem no. Vocbuje S. po- ,
rest i .............................Jd
5.	zr. trdo rezsno. Tlnskl brst_______JI
6.	sr. trdo vezana Vsebuje 10 povesti __________________—------J9
IGRE
ftfover. Igrokas r S. dejanj M
Cyma de Btqmc. Heritaa
dija t petlb dejanjih. Trdo ro-
J.7§
Dh vaiskL Isrokaz r »IHb slikah .J«
ter. Mladinska i«ra s petjem v 3. dejanjih__________
sani<*ti las. iloviee m kravjeka zt»blikuj*-t:» nato v dolg1 111 debel rojr. ki šrtli h trtiiena nazaj. V nekaj dnevtb postane taka "frizura" vresniei trdil kakor rojr in glavnik ni več. potreben. I* mi vat i s« pa tlidi ne smejo, sicer st- jun lepa »ffradbii na jrlavi »mehča iu p««lrt».
Kdo pa je bil tem zamoreeni Zii zfrled. ko wi delali svojo "frizuro'' *. \ajl>oLj -prifjitbiijeiia pečenka zamoreev iz rodu Ovatobo je neka. koko« lepa pe^ratka. ki ima ua glčivi me>i.t<> grebena-■ pree«*j v«*-lik rožen, zaokrožen rojr. Ta rojr so zaniorei hoteli posnemati in tako je nasala njihova "moderna" frizura. -
V Osrednji Afriki pa živi drugr zamorski rod. ki se imenuje lian-tu. Ti zamorci pa - imajo, kakor navadno vsi zamorci, goste in močne kodraste hise. Xjih«ivi lasje so še bolj črni. kakor njihova temna polt. Xa temenu pa pro je ( s posebno ljubeznijo šop las, ki ' jih vedno češejo. Tepra šopa nikdar ne od režejo in ko je Bantu-mladenič star krog dvajset let iu je spi-ejet mod može. tedaj dobi vse pravice moških. Sme lenariti, kakor lenarijo vsi moški zamorci, sme hoditi na lov in si tudi napra-iviti svoj glavni okras, ki je dikn moških. -Dolgi šop I a-, srerli glavf" s'r preveže z vrvico in ga povijej tako trdno. <la stoji naravnost po-| konci. Gornje tretjine šopn pa ne; j>ovije in lasje niu lepo vihrajo / j ■\Tsokega nastavka. Tudi za to o-j kras je so našli Bat tisam ore i zgled | v živalstvu. V sieer vroči in pusti pokrajini živi v grmič ju neke vrste čapasa prepelica, ki ima prav tak šop. kakor »o si ga napravili zamorci iz svojih las. Vse kaže. d:i
se zamorci v to prepelico tako zaljubili, da .so jo začeli posnemati. Prav gotovo pa je ta njihov okrass »bolj prijeten, kakor rog iz kravjeka.
lXa otoku Sumatra pa nosijo domačini. ki žive na višavju Podan g. ob prav svečanih prilikah iu proslavah posebno lepo okrasje, ki da mnogo dela. Svoje laso lepo počešejo in namaza jo z o-ljem, ob straneh na temenu vzamejo dva šopa hi* in jih tako sprotno po vi jejo in ] »o vežejo, di stojita pokonci, kakor dva rožič-ka. Oz čelo in lase ob čelu -^i pre-vežejo loj> in bogat-o vezen trak. ki sega do ušes. Nad ušesom zataknejo pod trak lepo ui velik«« rožo, mimo ušt-.a pa visi s traku še .še na deibeli iu precej dolgi vr-j vici majhen iu lepo brušen konten Tudi ti> okrasje je posneto p'» lepi glavi fazana, ki žrvi na ta-mognjeni višavju. Takozvani pa-daug-fazan ima na glavi dva ro-žička. ki sta prav {lodohua polževima vozičkoma; oh kljunn )>a mu visita dolgi in tenki bradi. Domačini >0 po fazanovem zgledu naredili na svojih glavah rožičke. z '\TVwaraa. ki jim visijo od ušes. pii hoteli posnemati fazanovo brado.
Xa otiku -lava pa živi v Djokjakarta sultan, ki ima plesalce, ki plešejo pred njim v krasnih o-blekali. Ti plesalei prav posebno negujejo Nvoje la.se in kadar nastopijo pred svojim »vladarjem, toda j nosijo na glavi dragocen diadem. ki sega čez čelo in pokriva ušesa. Že diadem je po svoji izdelavi nekaj posebno lepega in red-kegsi. vendar to ne zadošča. Ph1-salee si na prav poseben in težave način uredi tudi svoje lase. Takoj za diademom mu iznad čela štrli »ve-oko poikonei redek šop la«. dočhn so vsi drugi lasje lepo počesani in potisnjeni na glavo. Ker imajo plesalci tako dolge lase. da bi mogli imi-iti kite. prive-žejo zadaj na tilniku lase. katere počešejo in s posebnim oljem na-uiažejo. tako da se dvignejo lasje iznad tilnika nazaj in navzgor. Nihče ne bi verjel, da so plesalei h tem posnemali tako 7.vauo ja-vatisko prepelico, ki ima spredaj na glavi prav tako redek in štrleč šop. zadaj na glavi pa ukrivljen in močan šop temnega perja.
Mogli «bi navesti še'več zgledov iz Azije in Avstralije«. Živalstvo j«1 v »vseh delili sveta človeku često za zgled in človek, kralj narave, .posnema to. kar mu je najbolj
* »	i • J i
Človeštvo JU* ui poznalo Culjs.--omamljajočefpa sredstva neiri uciaree z hatom pO glavi, ko so kresnice znale pripravljati mamilo. ki ga žrtve niso niti <Mitilc, ko «H> jim ga vhrizgovalf, a .j*-vendarle tako močno, da ui ino«r!o liiče^ar motiti globokega spanca, ki ga je povzročalo. .Vaši pred 11 i-
vnv Asuc mutrlA TULjA ZEnt
V Valenciji 11a Španskem ži^i žt-ii« .Maitrarita Alirarroho. ki s.' rodila brez rok. Po vtvleliieiii napornem vežbanju ji je posrečilo, da je izurila prMe na svojih ltogaii tiik«» .zi-lo. tla niort* |>isili teko lepo. kakor dru*ro dekle, ki 10
7. zdravimi rokami dohihi v lepo-pinju najboljši red. S prsti na >vo-
ki še iiis'i ukrotili niti j».sa. Jen so, ji|j nogah se jc naučila plesti in
mravlje že redile svoje "krave' ili gojile "gohe". rl>avno pred '*'lo-vekom w> čt*l>«»le pognale /.rači-nj.1 spojili doinov po metodah, ki jih »•aiie> rabimo v pretiKigovnikih.
Kačji pa-tir je s fizično pr>la-gfHlitvijo dosegel oko .s .'1(1.0(10 fa-
eetami. ki niu omogoča, da til ivi neznatni, leteči plen. Pri poskusu
>0 neki h rose k i živeli dve leti v za-l»rti steklenici hrez »Iriijrt' hran ■ razen kožič, ki so jih odmetaval: pri xvojih spremembah. (Vhelr. mravlje, termiti, ase so v teku svoji-ga razvoja spremenili svojo "kraljice" v .stroje .-».a leganje jajc, k« so popolnejši od vseh človeških strojev. Te kraljico se oplodo !e enkrat v življenju in so zato v svojem telesu razvile vrečico. v kateri ostanejo samčeve življenjsk * klice žive. Vrečico ima.jo pri letr;;-nju po mili volji odprto :ili zaprlo ii. doh-čajo tak(» spol in značaj potomstva. kajti iz ofilojenih jajčec se izvalijo samice itd.
Čudovit je voh mnogih žuželk. Fabre je imel .samico veščo, ki
vezti. prav tako .se zna z irlavr.:-kom. ki ira »Irži ^ pr^ti na svoji 110-jj:. počesati po trlavi. Z nogami s«* umiva po glavi in je sploh tako gihčna iu spretna, da se ji v resnici ne pozna, da bi ji manjkale rt ke. Predsednik španske republika je dovolil ženi. »la sni«* v vseh španskih mestih ra.xsta\iti svoje krasne "nožne izdelke".
Ko je liila uboga Margarita stara sedem let. je mogla že s svojimi nogami držati žlico iu jo nositi v ušTa. Kljub temu. da se njeni starši niso brigali za njen napredek i.« jim ni bilo mar. kako se bi 11-bogo dekle pomagalo \ življenju, jo Margarita .-ama z železno voljo napredovala korak zji korakom. Sama so je naut-ihi pisati z nogami. Prav tako se je navadila vseh drugih koristnih ženskih ročnih de!. Sama prhnava. da je zlasti v za črtku morala prestati silne težavo. Strašne so bile njene muke, vendar je vzdržala in tako dobila tako oblast nad svojimi nogami, da je njena spretnost za na> popolnoma nerazumljiva. Xesre«"-nioa jo rešila za]»redka nekega majske-',.(.|0 poročila in ima že 10
gii dne. Se isto noč je priletelo 40 samcev in jo snubilo, v teku na-daljuih S dni jih je prišlo še 1.10.
Iel starega sina. ki je zdrav na darjen fant. V zakonu Margarita šiva s svojimi nogami obleke zase.
in sicer so morali prispeti izdalja-j/.a .svojega moža in sina. Oba pri-ve več kilometrov, kajti te vešče j znavata. da jima sešije žena in mase v dotičnem kraju zelo redke.; ti boljše, kakor kak drug krojač. Fabre jc skušal naval snuhačev
zajiziti s tem. *la je samico obdal z močnimi, slabimi dišavami to:i<)
ŠOFERJI DOBE UNIFORME.
iXa Dunaju namerava io še leto-
duh sani lee je hil močnejši m J»n- L.	uiY,trmiViili šoferje. Xo-
hajali s . vedno nov, snubci. Se!e si|i b(M,0	tako ihl jih
ko je mlado samico del v zrakotesn	potniki lahko razlikovali od
aprto posodo, je |>renehal dotok. < '< je kakšnemu obiskovalcu odr»-zal tipalke, je ta t udri i/.gultil spr»-sobno-t. <la l»i našel samieo. pa čeprav je bila ta samo meter oddaljena <h\ njega. V* tipalkah imajo namreč žuželke organe za vohanje. mikmskopična majhne jamir". ki s<« jih našteli v eni sami tipalki nekega hrošča 40.0(H);
(V primerja 1110 moč žuželk v. močjo človeka in njegovih tehniških. pridobitev, moramo ugotovili, da v marsičem zaostajamo za žuželkami. ('e -bi ji. pr. mogel kakšen skakalec doseči to. kar doseže navadna bolha v razmerju s svojo neznatnostjo. tedaj hi 11111 mo-lali uspeti skoki preko nebotičnikov. Kifflov stolp, ki so ga zgta-
zasebnih vozačev. Osnutek, ki govori o tem uniformiranju, zahteva tudi neko enovit ost. v pogledu avtomobilskih voz. zlasti glede dolžino in'Velikosti. Prosta vozila b >-do označevale zastavice, vsak šofer bo imel evidenčno knjižico in v s« k prosti avto se bo moral ua zahtevo občinstva- kjerkoli ustii-viti ter ugoditi zalit »vi človeka, ki ga hoče najeti. Edinole pri sumljivih tipih bo dana šoferjem pravica, zahtevati od pot-nika. da s.* legitimira.
jo ličinke, splezajo 11a cvetlice, ki jih t» čelade obiskujejo, in skačejn čebelam na hrbet. Xa čebeli jezdi
I rošček toliko časa. dokler ne iz-dili z vsemi mogočnimi stroji, in Ifže čebela svojega jajčeca na
ft. U. K. Drama ▼ S. dejadjlh s predi*ro, <Capek).
razmeroma nič višji nego mravljišče. ki so ga postavile same 110-žice in čeljusti. Mravlja zmore brez napora breme, ki bi hilo. preneseno v človeške razmere, enako teži zvrhanih tovornih vozov.
A instinkt žuželk je še večji čudež nego njih telesna prilagoditev okolici. Travniea leže svoia jajčeca v bližini gnezd nekih čebel. ki žive v zemlji. Ko se izvali-
cvetni prah in med. Tedaj se spravi na jajčece iu ga izsrka. Xato zaspi in spi več let v celici, ki jo je ukradel čebeli. Večkrat se v tem času prebudi in vsakokrat v drti-gi.čni obliki, dokler ne zleti iz. gnezda kot popolna travniea in se prične vse znova. Tu nihče ni živa I ice naučil, da mora vse to takti napraviti razen temnih nagonov, ki jih je podedovala z življenjem.
ADVERTISE
in
&LAS NARQ&A'
Vsakovrstne
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W.18th Street New York,N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN

LAS I A I O D 1"
NEW TOSK, WEDNESDAY, SE PTSHBER 7, 1932
LA1SEBT BLGVZHE DAILT In XI. fl. JL.
38
( Nadaljevanje.)
I'la in Mirko gresta aporetka mimo svojo pot, oba Rta zatopljena v voje mini i.
Mirko je moral v sebi zadušiti neko gotovo nevoljo, kajti Ivan-kine besede so še zvenele v njegovih ušesi]). — E>okt«r ni prišel oni. ki mu je podarila vse svoje sree.
To je bil »«am! Kako natančno mu je povedala! V resnici tega ni mislil.
Tedaj pa pravi 1'la : — Veš kaj. Mirko, kaj me je presenetilo? Da sv« danes našla Tičarjevo samo, — dr. Grom vendar ni nika-aior šel — ali je mogoče —
—	Mislimo si tako. 1'la! Kar se tiče njega, je dekle pomenilo xanj veliko zablodo —
—	Zanj? Saino zanj? — šine Ivanki skozi misli. Stisne njegovo roko. ki jo je držal pod njeno pazduho ter ga pri tem pogleda A avojimi »velikimi, modrimi očmi in reče:
—	Mirko, zakaj si me ličarje vi predstavil kot svojo zaročenko!
—	Ali nisi?
—	Tvoja sem za vedno — to veš! Toda tvoja nevesta —. lTlp pogleda na svojo levo roko; na njenem prstancu je res bil prstan — toda ni bil zaročni prstan; bil je zlat in okrašen z rubinom.
Mirko je razumel ta pogled; nežno jo priime za roko ter jo lahno poboža.
—	Vse je še mogoče popraviti, l'la! .lutri bo tvoj prst dobil primeren nakit.
—	Mirko! — pravi Ivanka *v srečni bojazni.
Mirko prikima : — Da, moja draga ! To je moja .sveta rennoba ! In s tem .prstanom te bom neločljivo privezal k sebi —
—	Saj to sem že davno! — pravi razgreta.
—	Toda preti svetom še ne! In vendar imaš pravico do tega — to sem to dolžan — in Krika Hočevar je v a ! Vedno te je imenovala kot mojega dobrega duha. 1 it vem, da je to njena želja.
Ula globoko »kloni glavo in neprestano ji tečejo solze iz oči. Njegove besede so jo napcfrnile z nepojmljivim veseljem.
Prostovoljno ji je sedaj obljubil, kar je že davno bila tiha želja njenega srca. Toda nikdar ga ne bi bila za to prosila.
—	O, Mirko, dragi Mirko! — Prime ga za roko in na njo po-]oii svoje lice.
S silo si Mirko otrese ginjenost; nič kaj prav mu ni bilo.
—	Torej, l'la, pripravi ; takoj po prvi predstavi jeseni se poročiva !
—	Mirko, in tvoji stariši —
—	Vesel i bodo, »ko bo njihov otrok, ki jim je de4al toliko skr-Li in bolfvin, enkrat preskrbljen in bo prisiljen živeti «v urejeni smeri. Nikar pa ne misli, da bo to za tebe lahko. Ravno nasprotno! Zdaj imaš boljše! Tmla potrebujem te! 1'la, potrebujem te. ikot potrebujemo zrak za dihanje — pravi resno. — In v mojem življenju so zelo temne ure, katerih me je hirali, tedaj .se me poloti obup nad samim seboj in nad mojim znanjem — ure. l'la, katerih ti ne poznaš! In ako zopet kdaj prille taka slaba ura, 1'la —
—	Tedaj bom pri tebi. moj Mirko, in ti bom pregnala zle duhove, — pra'vi iskreno — tudi jaz ne poznam nič ljubšega, kot biti pri tebi Ln zate skrbeti — nikdar ti ne bo žaJ, Mirko.
1'la ga pogleda tako hval-ežno in nežno, da se ginjen skloni ter Jo poljubi na njene zveste oči, ki so mu toliko povedale o nesebični ženski ljubezni. In .vkoro oKramočcn se vpraša : — Ali sem vreden t«j ljubezni? — Marsikdo vzame brez premisleka in kot bi bilo samo ob »ebi razumljivo, ne da bi se vprašal: kaj pa ti daš za to?
O. mošk? so tako veliki dolžniki napram ženskam, da svojegi. dolga nikdar ne morejo poplačati — in vendar v svoji razborito-*ti pribije jo one. ki jih ljubijo, — na križ!
19.
poglavje.
—	Kot zaročenca ae priporočata T la Bregar in dr. Mirko Le-— T>*. kako se čudite! Je pesno, gospoda!
Mirko »e jxiredno smeje starišem. ki so ravno sedeli pri večerji.
Gospa Levarjev* je iz strahu odložila vilice in "nož in začudena fleda oba. ki Mi *e drže," za roke stala pred družino.
—	Ali nimate nikakih voščil?
—	1 ^ caradi tebe ni mogoče čestitati, — godrnja oče. — samo omiliš *e mi.
Toda tebi, Mirko, iz srca želim a*so srečo, ker imaš tako ne-veato, — pravi gospa Levarjieva in pri tem vstane. Pristopi k Uli in jo objame.
Da bi premiijral *vojo -veliko ginjenost, vpraša Mirko:
—	Ali imate tudi kaj ipošrtenejra za jesti, da moremo takoj obhajati zaroko? — Pogleda priprocito pogrnjeno mizo. — Telečja pečenka. ki je ostala od poldne, štiri jajca, kos švicarskega sira in eaj? 11». ©č*. privleči vendar kaj žganega, pa bomo napravili
botrle.	* „
—	Ne. Mirko, tega ni treba! .— ugovarja Ula.
—	Ali ie pričenja*. Tla? Zdaj mi ae nimaš nič ukazovati, kajti ie niava poročena! Sicer p* sem lačen —
1 la gre s gospo I^varjevo v kuhinjo, da prinese še nekaj jedil. Po isvoji navadi je hotHa .pomagati in ne, 'da bi ji kdo stregel.
—	Toliko opravila vam damo, — se opravičuje Uda. — Mirko je na vaak način vztrajal pri tem. da še danes pridem ž njim k vam. Toda ne bom *aa dolgo zadrževala, ker vem, da nimate radi, da bi Bi pomo spat.
Goapa Levarjeva sede na navadni kuhinjski stol.
—	Povejte mi. kako je naenkrat prišel na to. Že tako dolgo se pouiata in nikdar ni Mirko ničesar rekel —
—	Da, poznava »e že dolgo. — IMa poklekne poleg nje in na-•lom «voj obraz na ramo »tare goape — Vse veste! Mirka tako zelo ljubim, da morem zanj vse Kt o rit Le ln tudi Mirko me ima rad, četudi ni n»kd*r govoril o poroki, kot samo danes popolde na izpre-bodu — kratko poroča Ula.
Tedij pa vcam* atari	Ulin obrt* med svoji roki in ji ži-
ro gleda v modre oči.
—	Porej mi. Otrok moj, ali mora to biti?
UW wrdi. Takoj j* razumeta.
—	NV Jn če bi tndi bilo, Mirku ne bi povedala. Tiho bi Kama 2* tebe nosila, da ga ne bi »nnemirjala.
tierarjeva dekle na čelo in lica.
—	Moj ljubi otrok!
—	Samo eno bojazen imam: da ste si mogoče želeli kako drugo sinaho —
Boječe viprašamje je bilo «v teh betsedali.
Gospa Leva rje va zrna!je z glavo
—	Ne, Ula v resnici ne! Mirka dobro poznaš, ničesar si ne prikrivaš in sc ranj prav nič ne zanašaš in tako ne bo nobenega razočaranja — kajti lahko ti ne 'bo ž njim! Vendar .pa upam, da se bo, ko bo rmel enkrat svoj dom, nekoliko privadil na red — kakor jt-vel;k in močan, tako Lahko je mogoče vplivati nanj.
—	Nikdar Še nixem poskušala. — pravi 1'la tilio.
—	Vem. Ula! Toda od tvoje*ra vpliva pričakujem zanj najboljše.
Gospa Lev a rje v a gladi krasne plave ULine lase.
—	V isvojem srcu sem brla vedno »vesela, da je imel tebe, Ula! Tudi ti mi reci "ti"- —
Ula palaži svoje ustnice na roko stare žene.
—	Mati!
Obe se razumete in se znajdete v svoji ljubezni do Mirka.--
— Zdaj si trej žftnin. prijatelj Mirko!
Mirko stoji v svoji sobi pred ogledalom in pazljivo gleda vanj. Tzgfleda, kot bi se sam iz .sebe norčeval. Ali je zopet obeutil kes zaradi tega pomembnega koraka. katerega- jv napravil deloma iz kljubovanja do prijatelja, deloma pa iz neja.snega, pa vendar odločilnega čustva v spominu na Eriko! Kaj bi dekel Rado. ako bi slišal o njegovi zaroki? Premišljeno bi se smejal, majal bi z glavo in rekel: — Hodiš po široki in -pohojeni poti vsakdanjosti! — Toda kaj- mu to mar!
(Dalje prihodnjič.)
KAKO SE VOJSKUJEJO KITAJSKI GENERALI
POMEN PICCARDOVEGA POLETA
Nihče ne dvomi, da mi kitajski vojaki zelo hrabri. V vojski kitajski vojaki vedno mislijo takole: "Kitajec ni nič, kitajski narod je v.se." Zato celo prezirajo smrtno novarnost in so vztrajni in pogumni kakor nihč •. To priznavajo pravi radi celo njihovi sovražniki .Japonci. Drugače je pa z ge-nerali. Kitajska vlada sama priznava, da so njeni generali le trgovci in spekultantje, nikakor pa lii* časniki. Za vsakega kitajskega generala, pa naj si bo tudi žc več let član kitajske narodne stranke, je \>aka vojna, celo vojna proti staremu in največjemu sovražniku — Japoncem, vedno najprej trgovska zadeva, ki mu mora prinesti čimveč dobička. Seveda .so med generali tudi izjeme in med njimi moramo gotovo omeniti poštenega Cangkajška. ki je edini, ki se kot znan kitajski državnik in vojskovodja bori proti .silni korupciji, ki je zavladala med kitajskimi častniki. Kako .strašna je ta korupcija, spoznamo še najbolj iz telegramov, ki so jih pošiljali kitajska vlada in njeni generali. Te telegrame je objavil sedaj general Čangkajšek.
Najprej naj omenimo br.zoji«v japonskega vojnega atašeja, ki ga je prejel kitajski polkovnik. Ta te-Itgram je bil kaj kratek, toda jede rnat : "Ce ustavite obstreljevanji naših (japonskih) postojank, vam bomo po>lali ček japonske državne banke, .s katerim vam l»omo nakazali 10.CHX) funtov sterlingov." — Jlazumljivo je. da je izdajalski ki-] tajski polkovnik ustavil olistrelje-vi; nje.
Drugi telegram! Kitajski general, ki je .stal s .svojo vojsko pred ir^tojankami mandžurskih in ja-Iv« rokih oddelkov, je brzojavil .svojemu najvišjemu komandantu sledeče: "Imam izredno ugodne postojanke pred sovražnikom, ki mi omogočajo uspešen naskok. Napa-
dom pa le, če vplačate v banki na moj račun 2 milijona dolarjev!" Ko je prejel nesramni general od banke, v kateri je imel svoje prihranke, potrdilo, da je v.sota vplačana. je začel z napadom.
Neki drugi general je bil obtožen, da je izsiljeval od svoje vlade denar. General je namreč sprejel denar od vlade, ki ga je zahteva! za napad. Ko pa je sprejel .le-nar. ni dovolil izstreliti niti e:ie puške. —
Vlada je ugotovila tudi, da je mnogo častnikov, ki so prejeli plače za moštvo, ves ta denar pokradlo, dočini so .se morali ubogi in .se sestradani vojaki-prostaki preživljati 7. ropom in tatvino. Zadnje či.st; se je kitajskemu generalnemu štabu že precej posrečilo, da j * izboljšal te tako strašne razmere med kitajskimi častniki. Odslej j- brez usmiljenja ustreljen vsak častnik, kateremu dokažejo korupcijo. Seveda velja to na žalost le za nižje častnike do podpolkovnika. Višjih častnikov, zlasti generalov, pa danes na Kitajskem še ne unr.-jo klicati na odgovor.
Za merjenje višinskega žarenja je na razpolago celo vrsta priprav, ml katerih pa priliajatji xa uporabi« v zračnih vera lih zaradi tresenja le dve v poštev. in sicer Kol-lioersterjev aparat in Gcigerjev števec. Prvi je elektrometer z nekoliko manjšo natančnostjo, ki je pa neobčutljiv za tresljaje; njegove registracije se izvršijo avtomatično j m> fotografskem potu. Gcigerjev števec je silno natančen in je opremi jen z ojačevalcem ter število aparaturo, tako da opazovalec med vožnjo lahko izvršuje druga dela.
Prof. Piceard je imel oba aparata s seboj. Njiju rezultatov sicer še ni pregledal in izkoristil, pač pa je lahko s porastom višin? .sklepal, če tudi žarenje narašča ali ne. Močnejše žarenje oz. naraščajoča ionizacija povzroči namreč pokrov.
lnteziteto žarenja merimo po številu jonovih parov, ki nastanejo vsako sekundo v kubičnem centimetru. V višini morja s po*"* ne koz-mično žarenje okroglo 1.8 ionovib parov, v višini .">000 lil 20 parov in v višini 5000 m 20 parov in v višini 9300 ni. do kamor segajo natančne meritve, že !♦() parov. Od ."m00 'in do 9300 je porast linearen ii: prof. Piceard je hotel med drugim ugotoviti, da-li sega to linearno naraščanje tudi preko te višine. Iz nezanesljivih podatkov pr-\'ga poleta je bilo nekako razvidno, da doseže inoizacije v višini 10.000 m maksimalno vrednost, preko te višine pa je intenzivnost manjša, nego so pričakovali. To m> pokazali Indi .zadnji poskusi prof. Regenerja. Ker je imel prof. Piceard tokrat neprememo boljšo a-paraturo nego prvič, je naravno, da bodo rezultati njegovih merjenj to pot sigurno rešili ta zanimivi znanstveni problem.
POZOR. ROJAKI
Iz naslova na Usta, katerega pre Jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora* da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
LOV NA KROKODILA V PARIŠKI OKOLICI

CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-$lovensko Berilo
(KNQU8B SLOVENK REAOtwI)
Naretlte ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
Sli West 11 th StfMl Kav m Ctty
Prebivalci mesteca Anbervillicr-sa poieg Pariza, kjer je za župana bivši francoski ministrski predsed nik Laval, do doživeli te dni neobičajno senzacijo. Na nabrežju kanala sv. Martina, ki gre jm> sredi ■mesa, se je utaborila neka mena-žerija, ki je priredila v nedeljo ljudsko slavje. Med predstavo je vrgel ravnatelj podjetja v karal 60 cm dolgega krokodila ter obljubil 100 frankov nagrade tistemu pogumnežu, ki mu ga prinese nazaj. Mladi krokodil se je izprva o-tepal vode. potem pa se oešrčil »n splaval s svojimi zalezovalci naprej. Prirediteljev, videčih, da se žival ne vrne pa ,se je jiolastil silen strah. Obvestili so o stvari o-rožnike in gasilce in kmalu je bilo vse mestece na nogah. Vse je pritiskalo za krokodilom, ki ga je oo treh urah krutega lova ujel neki v Aubervilliersu zaposleni delavec iz Egipta. Žival je bila bolj mrtva kakor živa, vendar pa so jo ob huronskem vpitju našli skozi mesto a* ograjeni krokodilov bazen.
ŽALOSTEN KONEC SALE
Bukarešta, Romunska, 6. septembra. — Veiled šale, ki je rmela žaflosfrne posledice, je družina izgubila svojega, sina, ki je bil vo-jak.
Poročmk Jon Jonescu je ravnokar konačl vojaško akademijo ter je s svojim prijateljem obiskal poznamo družino Družba je bila veselo razpoložena in poročnik ponudi domači hčeri kozarec piva s pripombo, da se bo ustrelil, ako njegove ponudbe ne sprejme.
Hčerka, m isle?, da je šala, se zasmeje in okloni pivo. Jonescu pa takoj potegne revolver in se vpričo družbe natreli.
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Latuhln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, A. Saftto Sallda, Louis CosteUo Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis, Louis Banlcb
ILLINOIS
Aurora, Mary Butchar Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč,
J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero. J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblct.
J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich
KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND
Steyer. J. Cerne Kltzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA Chisholm, Frank Gouie, Frank
PucelJ
Ely. Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovAe Virginia, Frauk Hrvatlcto Waukegan. Jože Zelene
MISSOURI St. Louis. A NabrgoJ
MONTANA Klein, Joh~« R. Rom Roundup, M. M. Paolan Washoe, L Champa
NEBRASKA Omaha, P. Broderlck
NEW YORK Gowanda. Karl Btrnlsha Little Falls, Frank Maale
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Cleveland. Anton Bobek. Chaa
Kaninger, Jacob Resnlk, John Slap-
nik.
Euclid, r. Bajt Oirard. Anton Narode Lorain, Louis Balant ln J. KumSe Nile*. Frank Kogoviek
Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown Anton Kikelj .
OREGON Onfw City. Ore^ j. ItobU/
^METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
1 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
\ PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV RE-( ZEHVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-j/	TOVANJE
SHIPPING NEWS
8.	septembra:
Berengariu v Cherbourg
Dresden v OheU»ourS Jn Brem»n '
Albert Bitlin v Cherbourg in Hambur*
9.	septembra:
Evropa v Cherbourg in v Bremen Kranc-e v Havre	>
Pennlend v Havre
10.	septembra;
Conte GrajiJe v Cenovo 8tat^i)dam v tioulugne »ur Mer Champlairi v Havre St. Lous v Cherbourg Jn Hamburg
11.	septembra:
.Pennlund v Havre
13.	septembri:
Columbus v Cherbourg In v Br«met.
14.	septembra:
He de Fran-e vx Havre Maui eta nia v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre
15.	septembra:
Bremen v Cherbourg In v Bremen Hamburg v Cherbourg ln v Hamburg
16.	septembra: Olympic v Cherbourg Minr.cwusku v Havre
17.	septembra:
Aquitania v Clierbouig Rochnnibeau v Havre Volendain v Boulogne iur Mer Augustus v Genovo
20.	septembra:
Leviathan v Cherbourg
21.	septembra:
Paris v Havre
22.	septembra:
Stuttgart v Cherbourg In v Premeri Deutschland v Cherbourg In v Hamburg
23.	septembra:
Majestic v Oh«rbourg Westernland v Havre
24.	septembra:
SATUR.VIA V TF.ST Lafayette v Havre Rotterdam v Boulogne sur Me. Cleveland v Cherbourg In v Ham^urif ( 25 septembra: Kuropa v Cherbourg In v Bremen
TI'-------i---1 .. ■ ■
28.	septembra:	»
Pre.H ilar.Jing v IfavrA
29.	septembra:
B^reng;. ria v Cherbourg
»len. v. Ste.i^en v Bremen
New York v Cherbourg In v H^mbutf
30.	septembra}
Homeric v Ch »rboi rg Mintietonka v Havre
t. oktobra:
Ue d.- rnmre v ir.ivre
Bremen v Cherbourg ln v Firemen Milwaukee v <'herboure In v Hamburg
Koma v Oen.tvo
Veendcm v jloulogr« tur Mar
POCENI, UDOBNO in HITRO
bodo potovali v stari kraj oni Slovenci. ki s* bodo udeležili
JESENSKEGA IZLETA
na najnoveliem, najudobnejžem in najmodernejš-n; parniku
Francoske Linije
Wenternland v Havre
"CHAMPLAIN"
4. Oktobra 1.1.
NIZKE CENE III. RAZREDA
Do Havre tu, m o ..............$ C!t f.O
železnica Havre do Ljubljane 14.73 Do Havre nazaj samo .... 11" r! t to L>u Ljubljane ln naza-j samo.. lj'.i.OO i 1 ek dodatno.»
v.ui |.ojasiii!a o parniku. polnili listih, perip.tih. Itd. pišite takoj na:
LEO ZAKRAJSEK
General Travmi Service 1-59 SeconJ Ave. New York. N. Y.
all pri na
eJrmeh J&ns
19 State Street. New York
53
5	__lutniiiiiiaAiiLii^i.^^iiiri^K.iaLiiaizm^^^Pu^Ln S
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
ii
Prepričajte sel I
!	s
awmiwaiiMiaiiip	|
PENNSYLVANIA Ambndge, Frank Jakto Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridge vlile, W. R. Jakobeci Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brezorec. V. »lo. vaniek Crafton, Fr. Machek Export, O. Previe, Loula Zupan, čl t. A. Skerlj Farrell, Jerry Okora Forest City, Math Kamin Oreensburg, Frank Novak
Homer City ln okolico, Frank > v renchack
Irwin, Mike Paoshek Johnstown. John Polantz. Krayn, Ant. Tauielj - Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvflek Midway, John 2 ust Moon Run, Frank Podmlllek
Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. \rh r. Pogačar
Presto, F. B. Demshar . Reading. J. Pesdirc Bteeltoa, A. Hren Unity sta. ln okolico, j. Skerlj,
Fr. Schlfrer
West NewUn. Joseph Jorar Wlllock, J. k'eternoi
UTAH
Helper. Fr. Krebs WISCONSIN
Mllwftukee, JoaepH Tntnik tn Jim, Koren Sheboygan, Leo* Majcen
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. H."
V7EST ALLIS Frank Skok
WYOMING Rock Springs, Louis Taucfcar DUunondTttle, Joe R^Vrrh