SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi lil Za oznanila se plačuje od navadne 'er* poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stlce, če so natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta l gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski ŠtnJer.M
Štev. 3. V Mariboru 5. februarja 1876. Letnik IV.
O poduku v tujem jeziku.
Dunajski časopis „Die Volksscliule“ je prinesel v števili, pr. 1. zanimiv uvodni članek: „Der rechtzeitige Beginu des frernd-spracblichen Unterricbtes“, katerega bi se naj nemčurski after-pedagogi na pamet naučili ter vsaki dan poprej ko spat gredč in zjutraj na teše pobožno premišljevali.
Spisatelj omenjenega članka Heinrich Deinhardt pravi: „Tisti, ki terdč, da se poduk v tujih jezikih najpozneje v 11. letu starosti (sic!) začeti mora, opirajo se na skušnjo, ki je bajč dokazala, da, ako se pozneje začne, je bistveno težavnejši in dvomljivo vspešen, — in skušajo to psihologično s tem razložiti, da pozneje moč spomina za prisvojitev tujih jezikov razmeroma naglo odjema. S tem deržč to reč kot dognano — a mi nikakor ne.
Skušnji, na ktero se opirajo, se dajo, kakor tu, tako povsod, tudi skušnje drugih nasproti staviti, in ktere da so merodajno veljavne, je odvisno deloma od notranje (oziroma psihologične) verjetnosti, deloma od nazora, po kterem se bistvenost stvari (ali naloge) urneti mora. Skusil sem n. pr. sam na nekej gimnaziji, ki je imela posebni pripravi javni razred za latinski jezik, da so se v viših razredih učenci, ki so se poprej učiti začeli latinskega jezika, vsekako razločevali od onih, ki so to pozneje začeli in sicer tako, da so bili prvi vseskoz omahljivi v nemščini ft. j. v materinem jeziku) a zato nijso bili nič boljši v latinščini. Baš isto se vsaki dan pri takih opazuje, ki so od domačih učiteljic prerano zraven nemščine francoščine se učili. Njih nemščina zuači se po slabih izrazih, po fraucozljivem govorjenji ; francoščino govore se ve da bolj gladko, kakor tisti, ki se je pozneje učiti začnejo (njim namreč ni j treba dolgo pomišljati po besedah), a nikakor ne boljše ampak prej slabše. Ta resnica razjasnuje se s tem, dasevsled preranegaučeuja
tuj ščine prisvojitev materinega jezika zaderžuje in razvoj jezikovega Čuta moti in kvari, med tem ko se tuji jezik, — ki se ravno tako kakor materini nikakor nauCiti ne more — z nezadostnimi organi prisvojiti hoče. Razvoj jezikovega Čuta je le mogoCe, da otrok v tisti jezik, za kterega je rojen (organisirt) tako rekoC vraste; da je razširjanje duševnega obzorja in mišljenja neposredno zedinjeno s pridobljenim jezikom; da se duh jezika v otroški duši ujedini. Toti razvoj se mora bistveno kon-Cati, preden se mladi Človek tujega jezika uCi, kajti sicer prehitro opeša in ua pol razviti jezikovi Cut se skazi in zaduši. SC spoznavanjem tujega jezika loči se edinstvo od glasovja in pomenbe, od besede in misli: dozdevno se isto z raznimi glasovi izrazuje, a tenki in teško umljivi razloček, ki se vendar nahaja, negodni otrok zelč teško razumeva. Tedaj se prerano sili, da pojme in njih zveze abstraktno sprejema, in ker besede raznih jezikov in raznih oblik kot enakoimena znamenja pojmov rabi, mora se mu deloma čut za sinonime materinega jezika otčpiti, deloma pa mora iz tega neogibno slediti, da izraze iz materinega jezika v tuji jezik in naopak brez potrebne prenaredbe prenaša. Tako se uči slabo govoriti (glej šolske postave) in razvada in napaka tako vk oveni n-jena se potem teško kedaj odpravi. Jezikovi čut manjka za tuji kakor tudi za materini jezik, —• mora se namreč v materinem jeziku r a z v i t i i n u k r e-piti, da je potem pri učenji druzega zdatna podpora — pomanjkanje jezikovega čuta je pomanjkanje na duhu, kar ne vpliva malo na značajnost in prebivalcem ob mejab, ki po dva jezika enako urno, ako tudi slabo govore, se sploh brezznačajnost očita (sic!)
Se li sme nasproti tej globoko segajoči kvari še o koristi govoriti, da učencem in učitelju učenje tujega jezika manj truda dela, ako se ž njim poprej začne? Mi mislimo: prav za prav ne, da si trditev kot takošna ne more se sploh napačna imenovati.*) Resnično je, da spomin, ki predočbe samo po zunanjosti sprejema, temveč obdržati more, čem mlajši je človek; kajti sprejete predočbe začne stoprv sčasoma vredovati in primerjati in pri tem ne čuti toliko moči niti volje neprestano nove sprejemati in obderževati. Vsled tega je brez dvojbe istinito, da dečki in deklice snov kakega tujega jezika vsekako ložej si prisvoje, kakor o času prestopa v mladenčevsko, oziroma deviško starost. A isto velja tudi pri drugih predmetih (kakor pri zem-Ijopisji, prirodopisji, zgodovini), ki ne zahtevajo nič manj spomina kakor učenje tujega jezika; in enako pravično bi se moralo ž njimi baš tako za rano začeti kakor s tujim jezikom.
*) Ako se gleda samo na tuji jezik, a ne na duševni razvoj in na druge potrebnejše predmete.	(R.	Š.)
To se vendar ne zahteva in vsak pedagog bi tako zahtevanje saj odločno zavrnil; in zakaj bi se za tuji jezik to dopuščalo, kar se za druge učne predmete ne dopusti? — Tu se ne vpraša, kaj se spominu v kaki starosti nalagati more, ampak kaj se sme, in to vprašanje ostane nerešeno, akoprain bi se, ne gledč na pedagogične nazore, „naučitev kakega predmeta“ kot cilj postavila. Pri tem nikakor uij merodajno, ali se pozneje tako rekoč na goli spomin kaj učiti mora, ali da poduk poznej začet učitelju in učencu nekoliko težavnejši prihaja, ampak gledati je le po ktercm potu in po kterih pogojih se popolnejša prisvojitev predmeta doseže. Vrednost prelahke osvojitve je posebno dvomljiva, ako je dotična delavnost vendar le prisiljena po zunanjih nagibih, med tem ko prizadevauje in napor razvoj sil pospešuje, zlasti če dotičnega vseskoz podpirajo povoljni nagibi. Za negodnega dečka pa učenje tujega jezika uij nobena notran,a potreba (nagib tako malo kakor kakšna gramatika materinega jezika) in se tudi ne da k temu pripraviti, a p,i dovolj dozorelih učencih je to dosegljivo. K temu je se vč da potreba, da učitelj z vso marljivostjo ne na videz ampak resnično metodično podu-čuje. Ako to stori, ni j za „predmetu čas zgubljen, kajti učenec dela zavedno in z razumom, materinščina se mu objektivna na tujščini (kar je pa nemogoče, dokler si še pervo prisvajati mora) in tako se mu osigura vspeh, kateri je dvomljiv, ako se učenec brez notranjega nagona, brez razuma, prisiljeno, prerano — učiti mora.
Vsekako se mora tuji	jezik,	ako	se je poduk uže	enkrat
začel, energično poprijeti, zadosti	časa	in kolikor mogoče	nepre-
tergano se ga mora učiti. To je pa le tedaj mogoče, ako seje učenec poprej d r u z e g a potrebnega i n s t a r o 11 i primernega dovolj naučil in ako se ne začne zopet na novo s kakim drugim tujim jezikom. Staro pravilo Komenskega, da se jeziki zaporedoma,	a ne	na	enkrat učiti morajo, je
v tem popolnoma resnično,	ker učenec, predeu k tujemu	jeziku
preide, nijoia se več s težavnostimi poprejšnega boriti, ampak pridobil in premagal si je uže nja razne posebnosti, akoravno se ga še vedno vaditi mora, da si prisvojitev dožene. Sicer je mnogo ležeče na pravi metodi, od katere tukaj ne govorimo, in katera se po našem prepričanji tako dolgo ne bode našla ali rabila, dokler se bode potreba občutila, podučevanje v tujih jezikih tako za časa ko mogoče začenjati.“
No, g. Deinhardt hi sc čudil, ko bi videl, kako se v tem oziru se slovensko mladino godi! Vendar Nemec ali kak domač šišmiš bi nam brž ko ne rekel: „Ja Bauer, bei euch ist etvvas Anderes.'1 —
To, kar g. Deinhardt pošteno za svoj narod piše, za nas nij nič novega. Slovenski časniki so enake misli, akoravno v
drugačni obliki in sera ter tja raztrošeni užc od nekdaj razpravljali; a Slovencu se vselej očita, da je »fantast panslavist1' itd. ako se upa za svoj narod enake misli izjaviti.
Po vsej pravici se more učiteljem v dolžnost šteti, da so v takih zadevah na jasnem. Baš oni ne smejo biti na tako važnem polji delavci, ki se pri vsaki priliki vklanjajo univer-salni pedagogiki dosluženih starih kaprolov, »aufsegerjev" itd. in takim, ki iz namena narod motijo. Naj se reč sofistično suče, kakor hoče, krivica in laž se poterditi ne sme niti z glasovanjem niti na ikak drugi način proti jasnim pedagogičnim načelom, zadevajočim glavni pogoj narodnega bitja, kajti s tem se začne izdajstvo lastnega roda.
Kar je drugim izobraženim narodom prokleto, ne more in ne sme biti nam sveto. Ako se zvija in klečeplazi, je ostudno, naj bode kjer hoče. Spominjamo se raznih agitacij, sej, zborov itd.	Radoslav	Škoflek.
O računstvenoj terminologiji.
Pernišek Blaže.
Strastni naši nasprotniki brutalno tverde, da naš blago-zvoneči jugoslovanski jezik nije sposoben za učilnični oder.
Pa tudi našinci prcčesto krivico delajo svojcv materinščini, ker je dobro — nežna jo.
Mnogo jih poznam, koji se utikajo v študije drugih „nobel“ jezikov, dočim pa jim za učenje svojega jezika nije dosta mar. Vsled tega se jim o vsakcj prilici izpodtika domača beseda. Evo naše dame po plesih; skoro vsaka se izgovarja, da „nežna slovensko." Takov človek je jednak kmetu, koji gre sosedu seno kosit, dočim se potem mora namakati v deževji njegova košnja.
Kako sramotno je, da se i trgovec i njegove stranke ne-zuajo lepo izražati, ko računajo. Osobito prostostavno in uedo-statno je še v provorstvu (praksi) naimenovanje slovenskih brojev (številk) in pa stvarij*), koje zaznamujč brojevi. Naimenovanje tej dveh (brojev i stvarij) se drugo z drugim zamenjava tebi nič, meni nič! Akopram ima Slovenec mnogo bogatejši zaklad v tem oziru nego li Nemec.
Glavni namer tega članka pa je taj, da bi gg. učitelji blagovoljno pozornost obračali po učilnah v tem obziru pri računstvu, nego li dosedaj nekateri storč.
Za napisane ali tiskane številke; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 idt. naj bi veljalo to le naimenovanje: enka, dvojka, trojka, četverka, petka, šestka,sedemka, osemka,
*) S to besedo naimo hočem izraziti razno konkrotno in abstraktno pojmove.
devetka, desetka itd. Za številko: O naj bi veljalo ime: ničevka, a ne „ničla“, katero so naši afterfilologi skovali.
Za samotere skupine, v katerih je više ali menje edinic, pa naj bi se rabili ti le pojmovi: edinica, dvojica, trojica, četvertica, petica, šestica, sedmica, osmica, de v e tiča, desetica itd.
Na novem utežu kilogramu vidimo številko: 1 k. Ta številka zove se enka; v tem kilogramu pako se nahaja 1000 edinic. V našem carstvu imamo novce: edinico (novčič), četverico (4 novčiče), petico (5 novčečev) desetico (10 novč.), dva-setico (20 novč.) itd. To nairaerovanje rabi se obično le za drobiž, akoprem bi strogo i papirnati denar morali tako zvati-Radi različnosti v praksi pa se naimenuje bankovec 5tih forintov mesti: petica, navadno i: petak, dalje: d e s e t a k, petdesetak, stotak, tisočak.
Lehko pa imenujemo skupino 9tih, lOtib itd. orehov, krav, kamenov itd. tudi: deveti co, desetico itd. orehov, krav itd. To velja o celinah (celotah).
Za deli ne (odlomke) imamo pa opet drugačne oblike. Številke: */„ }U, % 7S, V«, 'h, l~L. 7»> /io imenujo se: po-lovinka, tretjinka, četvertinka, petinka, sestinka, sedmi n k a, osminka, devetinka, desetinka; dočim pako se naimenavajo skupine samoterib odlomkov: p o 1 o v i n a (dvojina), tretjina, četvertina, petina, šestina itd.
Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka. Poslovenil Ivan Lapajne.
Stari vek.
(Dalje)
IV.	Feničani.
§.10. Opis dežele.
Fenicija je bila ozko obrežje ob srednjem morji, severno od svete dežele. V deželici so visoke gore, Libanon, pokrite na verhuncih sicer z večnim snegom, a nižje pa tudi s mnogimi cedrami. Ob bregu je mnogo luk. Najimenitnejši mesti ste bili Tir in Sidon. Ker mala dežela svojim obilnim stanovalcem ni dajala zadosta živeža, zato so se kmalu začeli na morje podajati in pečati se z mornarstvom in kupčijo.
§. 11. Potovanje po morji in naselbine Feničanov.
Feničani se začetkoma radi svojih prostih ladij niso upali v daljna morja. Podajali so se samo do bližnjih otokov in bregov. Pozneje so šli sicer v daljne kraje, a potovali so veduo poleg bregov, ker se radi pomanjkanje magnetne igle pri oblačnem
vremenu niso upali v odperto morje. Kjer se so z ladjami ustavljali, ondi so narejali naselbine ali kolonije, n. pr. na otoku Rod, Kreta (Kandija); na severafrikanskem bergu so ustanovili mnogo mest, n. pr. K a rt a go, katero je pozneje tako slovelo, in od koder so se tudi na Siciliji in na Sardiniji naselili. Prijadrali so tudi na Špansko, kjer so obilo srebra našli, šli so skozi Herkulove stebre (Gibraltarska cesta) na Angleško, kjer so dobili cina, iu potem dalje v vzhodno morje, kjer so na bregu denašnje Pruske dežele jantar dobivali. Po tako razširjeuej kupčiji postali so Finičani prav bogato ljudstvo. Še le Aleksan-dirija v Egiptu je svetovno tergovino Finičanom prevzela.
§. 12. Iznajdbe Feničanov.
Feničanom se razne iznajdbe pripisujejo, i to iznajdba stekla, Škerl ata i pisma s čerkami. Pravljica pripoveduje, da so si mornarji iz Tira na morskem bregu kuhali obed in pri tej priliki kotel podstavili s solitrom, ki so ga iz ladije donesli. Solitar se je pa v ognji združil s peskom in pepelom v neko svitlo tvarino, t. j. v steklo.
K nekemu feničanskemu pastirju, tako se dalje pripoveduje, pride pes s škeriatastim (visoko-rudečim) gobcem; ovčar mu iioče gobec obrisati, misle si, da je kcrvav; a jako se je začudi), da ni bila kri, ampak lepa rudeča barva. Pozneje pa je zapazil, da je pes ob bregu pregrizil Škerlatovce (škerlatne polže), v katerih se ona lepa barva nahaja.
Najstarejša pisava je bila pisava v podobah; pozneje pisava v besedah, kakoršuo imajo Kitajci še dan danes, ki imajo za vsako besedo posebno znamenje. Izuajdba pisave s čerkami se pa Feničanom prepisuje.
V.	Babilonci in Azirci.
§. 13. Opis dežele.
Med obema rekama sprednje Azije, med Evfratom in Tigri-dom, leži severna dežela Mezopotamija, proti jugu se pa čez Evfrat razširjuje rodovitna babilonska dežela, v svetem pismu Sinear imenovana, izhodno od Mezopotamijo ob reki Tigrid je bilo pa Azirsko z mestom Ninive, znanim po preroku Jona. Ozka deželica na zahodnem bregu Efrata zvala seje Kal dej a, kakor sg je tudi Babilonsko imenovalo.
Staro mesto Babilon ali Babel je bilo zidano na čveterokot ob obeh straneh Evfrata, vsaka stran 3 milje dolga, vse mesto je obsegalo torej dvanajst milj. Obdano jo bilo s grabnom iu visokim iu širokim zidom. Čudežna stavba babilonska je bil babilonski stolp, od katerega se še zdaj velike razvaline nahajajo. Znameniti so bili tako zvani „viseči vertovi", ki so bili na visokih umetnih terasah (gredih) postavljeni.
§. 14. Zgodovina Babiloncov in Azircev.
Babilonsko je zelč stara deržava. Ustanovil jo je bil Ni narod, pravnuk Noetov. Babilonski kralji so se izkazovali s krasnimi stavbami, katere so stavili pod svojo vlado. Po mnogih stoletjih je kraljestvo izgubilo svoje neodvisnost, ter prišlo pod oblast Azircev. Ustanovitelj asirskega kraljestva se imenuje As ur, utemeljitelj glavnega mesta Ninive pa Ninu s. On in njegova sopruga S emir amida sta razširila azirsko oblast čez Babilonsko, Medijo in druge dežele do Indije.
Semiramida je bila žena velike prebrisanosti in delavnosti, ki je dala sezidati največje stavbe, in ki je za boj tako navdušena bila, da je sama v vojsko bodila.
Njih nasledniki niso bili tako previdni in se udali meli-kužnosti. Zato so se pa nperli podjarmljeni narodi, najpervo Medijanci in Babilonci zoper azirski gospodstvo in se osvobodili. Kralj Sar d a na p al se je sam sežgal s svojimi zakladi, ker ni mogel Ninive več braniti.
Azirsko kraljestvo je sicer še dalje imelo svoje kralje, in Salmanasar je celč izraelsko kraljestvo razdjal, a naposled so prišli Azirci pod oblast združenih Medijancev in Babiloncev, ki so Ninive popolnem razdajali (606 pr. Kr.) Babilonci so razširjevali svojo oblast v Aziji, zlasti za Nebukadnezarja in premagali tudi Judejo. Pod njegovimi nasledniki je pa tako hitro padala, kakor se je pred hitro povzdigovalo in na zadnje jo Babilonija postala dežela perzijskega kraljevstva (538 pr. Kr.)
VI.	Perzijani.
§. 15. Perzijska dožola.
Perzija je bila na izhodni strani perzijskega zaliva; severni del je bila gorata dežela; ob rekah Araks in Cir je bila pa rodovitna krajina. Glavno mesto je bilo Perzepol, nedaleč od reke Araks; tukaj so bili tudi v skale vsekani kraljevski grobi. Perzijani so bili močan in bojevalen narod, ki je bil začetkoma Asircem, pozneje pa Medejancem podložen.
§. 16. Cir, utemeljitelj perzijskega kraljevstva.
Astijagu, medijanskemu kralju, sanjalo se je enkrat — tako se pripoveduje, — da je njegova hči Maudana dobila sina, ki ga bo s prestola pahnil in sam kralj postal. Verujoč v to nesrečno neumnost, da so sanjo pomenljive, omožil je svojo hčer s Perzijanom Kambizom, kajti pričakoval je, da sin tujega naroda ne more nad Medijanci vladati. Ko je Mandana sina dobila, ukazal je grozoviti Astijag, da bi bil popolnem brez skerbi, svojemu ministru Harpagu, dete umoriti. Temu seje padete smililo in izročil je dečka, Cir a po imenu, nekemu pastirju, kateri ga je redil. Astijag je izvedel pozneje o rešitvi svojega vnuka, pa pustil ga je pri življenji, ker so ga magi (duhovniki)
potolažili, rekoč, da so se sanje že izpolnile, ker je bil Cir pri igri od dečkov za kralja izvoljen. Cir je ostal na dvoru svojega deda. Harpaga pa je kralj radi njegove nepokorščine strašno kaznoval. Pri neki pojedini je dal Harpagu, ki ni nič hudega slutil, meso njegovega lastnega otroka jesti.
Cir se je na dvoru Astijagovem prepričal, da ne bi bilo težko, pomehkužene Medijanci podverči. Pozneje je živel med Perzijani in te navdušil za vstajo in v bitki pri Pazargadah (558 pr. Kr.) je pahnil Astijaga s prestola in postal utemeljitelj perzijskega kraljestva.
Cir si je v kratkem času vso prednjo Azijo podvergel, Njegove najvažnejše vojske so bile z Lidijo in Babilonom. Ko je bil glavno lidijsko mesto Sarde premagal in ujel kralja Kreza, čegar bogastvo je v pregovor prišlo, zaukazal je, sežgati ga na germadi. Ko plamen že okoli njega šviga, zakliče nesrečni kralj trikrat ime „Solon.“ Cir je bil radoveden, kaj te njemu nerazumljive besede pomenijo in pokliče Kreza pred se. Ta mu pove, da gerški modrijan Solon ga ni hotel kljubu velikemu bogastvu srečnega imenovati, rekoč, da se pred smertjo nobeden človek srečen imenovati ne more. Cira je to ganilo in pustil je ujetega kralja pri življenji, mislč na mogočo pre-membo lastne sreče, in imel ga jo naprej v časti.
Zdaj se je obernil Cir proti Babilonu, pa to mesto ni bilo lehko po navadnem načinu premagati, bilo je preterdno sezidano,
Reko Evfrat, ki je skozi mesto tekla, je napeljal na drugo stran, in njegovi vojaki so priderli v mesto ravno takrat, ko so stanovalci velik praznik obhajali, in mesto vzeli.
Vsled obile sreče prevzetni Cir je hotel svojo oblast do Indije razširiti; napadel je močne Masagete ob hvaliuskem morji, pa zgubil v tem boji vojsko in življenje svoje. Kraljica poslednjih, To mi ra imenovana, pa je — tako se pripoveduje, Ciru glavo odsekala in jo v posodo človeške kervi namočila, češ, da naj se .nenasitljivi zmagalec enkrat kervi napije. (529 pr. Kr.)
§. 17. Nadaljni nasledniki Cirovi.
Ciru je sledil njegov sin Kambiz, zelo grozovit mož. Ta je pribojeval Egipt in dal kralja umoriti. Hotel je tudi Etijo-pijo pridobiti in to posebno Amonov tempelj v neki libijski zelenici (oaze). Toda obe podvzetji ste mu spodleteli. Vernivše se pride v Mentido, kjer so bili stanovalci jako veseli, ker so bili novega Apisa našli. Kambiz je menil, da ga ljudstvo zasmehuje iu ukazal je z golim mečem po njem sekati.
Sanjalo se mu je, da se je njegov brat Smerdij prestola polastil, zato ga je dal umoriti. Vsled tega je nastal upor proti njemu in neki mag, ki jo bil umorjenemu Smerdiju zel6 podoben, se je za kralja proglasil. Napravil se je na pot proti
njemu, a v tem umeri; pa tudi zoper krivega Smerdija so se zarotili in ga umorili. Vsled volitve je postal kralj Darij, sin Histapsa. Po pripovedki je imel biti izmed sedmero plemenitili Perzijanov izvoljen oni za kralja, čegav konj bode pri solnčnem vzhodu pervi razgetal. Darijev hlapec je to po zvijači učinil. Darij je po modrih napravah mogočno povzdignil svoje kraljestvo. Uporni Babilon je podvergel po zvijači i požertovalnosti svojega vojskovodje Zopira. Ta si odreže ušesa in razreže si nos, ide k sovražnikom in jim pripoveduje, da ga je kralj tako hudo mučil. Pridobil si je njih zaupanje, a potem mesto svojemu kralju izdal.
Darij je začel vojsko tudi s Sciti ob černem morji in ob Donavi, kar pa mu je izpodletalo. Zadušil je pa bil upor ger-ških naselbin v mali Aziji, katere so evropski Gerki podpirali. Hotel si je tudi Gerško podvreči, toda perva vojna mu ni posrečila, a med pripravljenjem za drugo je umeri.
(Dalje prih.)
Izpred sodnije.
Na binkoštni pondeljek 17, maja 1875 skliče predsednik „Učitelj-skega društva za slovenski Štajer“, Ivan Lapajne, odborovo sejo v Celje. Došle odbornike je po listnicah k seji povabil. Po „Sloven-skein Narodu “ je pa k vabilu dodal tudi to, da se smejo tudi drugi udje društva (neodborniki) s posvetovalnem glasom udeležiti. V tem vabilu je celjsko mestno svetovalstvo spoznalo — ker predsednik skupščine njemu naznanil ni bil — prestopek društvene postave od 16. novembra 1867, naznanilo to c. kr. namestniji v Gradec, katera je pa celjskemu mestnemu svetovalstvu naložilo, da ima to zadevo naznaniti c. kr. mestni deligirani sodniji v Celji pri kateri je bila 21. septembra glavna obravnava. Navzoči so bili kot sodnik: c. kr. sodnijski adjunkt Moscheo, eden namestnik der-žavnega pravdnika, zatoženoc Ivan Lapajno i njegov zagovornik dr. Janko Sornec. Zatoženoc Ivan Lapajne dobi besedo, da se opravičuje. Iz njegovega govora navedemo sledeče:
^Učiteljsko društvo za slovenski Štajer“, kateremu predsednik biti imam čast, ima enako dobre namene, kakor druga učiteljska društva. Odobrila ga je slavna c. kr. namestnija v Gradci dne 26. aprila 1874 št. 5310. Po svojih pravilih sklicuje občne zbore in odborovo soje. Občne zbore sklicuje odbor, odborove seje pa predsednik. §. 12. društvenih pravil kaže, da so skliče občni zbor le enkrat v letu in sicer v velikih šolskih počitnicah. Odborove sojo so pa skličejo tolikokrat, kolikor za potrebno spozna predsednik sam. Po društvenih pravilih sme biti občni zbor, kjer koli določi prejšnji občni zbor ali pa odbor. Tim več so smo odbor v poljubnem kraji zbrati, ker ni obvezan po društveni postavi to gosposki naznanjevati. Do sedaj je imelo društvo, katerega sedež jo za toliko časa v Ljutomeru, za kolikor občni zbor želi, ki ima o tem odločevati — on občni zbor, in sicer v Mariboru. Odborove soje pa so bile v Ljutomeru,
Središči in Ormnži. Občni zbor se je bil — kakor terja društvena postava — naznanil gosposki, in sicer mariborskemu mestnemu okrajnemu glavarstvu. — Odborove seje so n koli in nobenej gosposki naznanjale niso.
Lanski občni zbor v Mariboru je sklenil, naj se v letošnjih šolskih počitnicah občni zbor v Celje skliče. Kadi tega je bilo treba popred odborove seje, ki se ima o vseli pripravah za občni zbor pogovoriti in o njih odločevati. Ker ima večina odbornikov našega društva, katerih je 15, najbližje v Celje, radi tega sem meseca aprila popraševal vse odbornike ali bi bili zadovoljni, da skličem odborovo sojo v Celje na binkoštni pon-deljok, 17. maja. Večina odbornikov mi je odgovorila, da je s tem zadovoljna in nekateri (2 ali 3) so pristavili, naj kot »oksperto" povabim šo nekaj drugih učiteljev, udov našega društva.
Na tak odgovor odbornikov sklical sem na omenjeni dan odborovo sejo k „belemu volu“ v Celji, pa k njej sem bil samo odbornike z listnicami povabil. Odborniki so dobili odločno vabilo samo k „odborovi seji", nobeden no vabila k zboru. Zbral som torej binkoštni pondeljek došlih 8 odbornikov v svoji spalnici v drugem nadstropji pri »belem volu." —
Došlo je z odborniki tudi nekaj (5 ali G) drugih učiteljev, ki so udje našega društva, a ne odborniki. Dva med njimi sta sicer pregledovalca računov, in kot taka smeta navzoča biti pri odhorovih sejah. Okoli 11. ure vsodli smo se odborniki okoli mize, noodbornikom so jo odkazal prostor na stoleh pri steni. Odborniki so se posvetovali o svojih društvenih zadevah, posebno o bodočem občnem zboru, neodborniki so molčč poslušali, niso se udeleževali niti dobate niti glasovanja. Komaj smo '/a *lre sedeli, ko stopi v sobo policaj, ki meni izroči povabilo k celjskemu mestnemu svetovalstvu, oziramo k županu dr. Nockermanu. Seja se na to prenoha, odborniki in neudborniki zapustč mojo spalnico in gredč v gostilnico, jaz pa so nemudoma podam na c Ijski magistrat. Župan dr. Neckerman mi tu očita, da sem sklical zbor, katerega nisem gosposki naznanil, in da sem ga v Celje sklical, kjer nima naše društvo po njegovem mnenji — pra ico zborovati, in pravi, da bode to nepostavnost sodniji naznanil. —
Na to očitanje so jaz zagovarjam tako le: Nisem sklical zbora, marveč odborovo sejo, noboden odbornik ali društvonik ni dobil vabila k zboru, ampak odborniki so prejeli vabila k odborovi seji. Tudi v nobenem časniku ni bilo naznanila, da bo občni zbor.
Da sem pa v Celje sklical odborovo sejo, za to imam po naših društvenih pravilih pravico, ker imamo colč pravico, da so občni zbor tu zbere. — Po tem zagovoru sestavil se je protokol; županje diktiral svoje, jaz svoje mnenje. Po dokončanam zapisniku vprašam še župana, katoro korake še misli v tej zadevi storiti. On mi od besedo do besede tako-le odgovori; „Was soli ich thun? Sie haben sich so gut vortheidiget. lch werde nur dem Landosschulrath dartiber die Anzeigo erstatten." Predno še poslovim, mi pravi, da morajo gosposke ostre biti, rekoč: Was haben die Studenten in Graz gemacht; der Statthaltor wird vielloicht deshalb seinen Dienst verlieren. Na to mu šo odveruem, naj nas s takimi škandali
(Alfonsova afaira) no primorja, in odidem. — Kmalu potem se k njemu šo onkrat povernem tor ga vprašam, ali sinejo odborniki sami se naprej posvetovati se (ker odborove seje v navzočnosti neodbornikov mi ni bil dovolil.) Dal je dovoljenje k temu iu posvetovali smo so sami odborniki se dve uri, med drugim sklenili dnevni red za občni zbor 5. oktobra v Celji. — Potom smo se mirno razšli. Brala so so pa potom v časnikih poročila o tej odborovi seji in kritike o postopanji dr. Neckermana.
Da je to istina, kar sem dozdaj povedal, o tem so tudi pri seji navzoči odborniki pričali. Pričali bi to lehko tudi neodborniki, tudi v sobo došli policaj, dr. Nockerman in gostilničar pri „belem volu“, ako bi bilo treba. Da nisem sklical občnega zbora, to sem uže dovolj dokazal; vsaj tudi jaz pravice nemam sam občni zbor sklicati, in med šolskim letom ga po naših pravilih ne smem sklicevati. Tudi mora po naših pravilih najmani 30 udov navzočih biti, da je občni zbor veljaven. Pri tej odborovi seji pa je bilo odbornikov in neodbornikov samo 16 navzočih. Ta naša skupščina ui bila zbor v smislu §. 15. društvene postave od 15. nov. 1867. To je priznal sam dr. Neckerman, zato je tudi dovolil, da sme odborova seja še dalje trajati. On jo je imenoval samo „keine reine Aus-schu8sitzung“.
Ako bi se mi očitalo, da ne bi bili smeli neodborniki navzoči biti, prašam: Ali si mi more dokazati, da bi bil jim dovolil besedo, ali pa dal jim pravico glasovanja? Pri občnem zboru pa sme vsak družabnik govoriti in glasovati, šo colo gostje so smejo pri občnem zboru razprave udeleževati. Pitam pa tudi, je-li se more iz tega malega števila navzočih udov soditi, da je ta shod irnol značaj občnega zbora?
Ce bi bil hotel občni zbor sklicati, naznanil bi bil to mestni gosposki v Celji. Vsaj sdtn kot. tajnik raznih društev že mnogo takih naznanil spisati moral v svojem življenji. Lani som občni zbor dvakrat naznanil in sicer en mesec popred. Tudi letos sem že za občni zbor 5. okt. v Celji naznanilo meseca avg. napravil. — To storim iz previdnosti, da morem ovire odstraniti o pravem času, ako bi se nam katero delale.
Druga učiteljska društva pač nemajo takih skerbi, n. pr. štajorski nLehrerbund“. On sme občne zbore imeti, kjer koli hoče na Štajerskem. Razen občnega zbora ima še troje organov: direktorij, odbor in delegacije. Direktorij ima 5 udov, odbor 11 in delacije od 30—40. Shode teh treh organov pa skoro gotovo ni treba kar nič gosposkam naznanje-vati. — Šo več, „Lehrorbund“ zboruje letos v Mariboru, kjer nimajo učiteljskega društva, kjer torej učitelji niso utjje št. „Lehrerbunda“.
In vendar so se mariborski učitelji ustanovili (skoro gotovo brez vladnega dovoljenja) kot „0rtsausschus8“, ki se svotu kot postavna korporacija roprosentuje.
Kakoršne priprave se delajo za shod „naturoznancev“ v Gradci? Koliko je tu odborov dovoljenih in nodovoljnih? Koliko shodov, seveda ne naznanjenih in nenadzorovanih? Koliko komisarjev pa bi tudi vlada imeti morala, če bi vse nadzorovati hotla, če bi povsodi poleg bila, ker so 5—10 mož zbore?!
Še več bi takih izgledov našteti hotel, iz katorih slavna sodnija pač
spregledati more, da v društvenih rečeh gospoBke večkrat preostro, a večkrat predobro ravnajo. Da pa jaz v oni odborovi seji ničesar zakrivil nisem, o tem se nadjara, da se je slavna sodnija tudi že prepričala.
Namestnik deržavnega pravdnika pravi, da so je zatoženec prav za prav samo z vabilom v „Slovenskem Narodu“ pregrešil, a baš to vabilo je kaznjivo po §. 36. društveno postave, kajti s tem, da je predsednik klical k odborovi seji neodborniko, dobila je odborova seja obraz občnega zbora, kateri pa so mora na vsak način dotični politični gosposki naznaniti, kar pa zatoženec ni storil. S tem, da je društvenike, ki niso v odboru, k sejam vabil, dasiravno jim je le posvetovalni glas dovolil, prestopil je §. 15 društvene postave, ker ni naznanil to skupščine učiteljske, katera so mora kot občni zbor smatrati. On predlaga torej, da so zatoženec po §. 36. kaznuje.
Zagovornik dr. S er n e c *) govori nekako tako-!e: Iz naše nejasne društvene postave ni razvidno, da bi pri odborovih sejah samo odborniki morali pričujoči biti; kajti iz tega bi tudi sledilo, da pri občnem zboru smejo samo udje navzoči biti. Postava pa dovoljuje tudi gostom pristop, in daje jim celo pravico, da se morejo razprave udeleževati. Nadalje moram opomniti, da niti društvena postava (15. nov. 1867) niti pravila tega društva ne velevajo, da morajo odborove sojo t aj n e biti. (Gosposko pa odborove soje itak nič ne brigajo). Sebrati moro torej predsednik svoje odbornike, kjerkoli hoče okoli sebe, lehko v gostilnici, lehko na prostem, na ulici, na tergu. In kdo mu li more kaj, ako se mirno pogovarjajo? Iu kdo bode predsednika kaznoval radi tega, ako tudi kdo okrog stoječih neodborniko v kaj vmes reče?
Sicer pa je sploh navada, da se k odborovim sejam in sploh k raznim skupščinam vabijo „izvedenci“ ali „eksperti“. In ti navzoči noodbor-niki so bili v tem slučaju prijatelji odbornikov in ob enem taki izvedenci Vsaj se celč k vladnim učiteljskim konferencam vabijo „eksperti“ in ukaz štajerskega deželn. šoskega sveta od 13. jan. 72 (§. 4 in 14) dovoljuje take eksperte. In zgodi se celo, da se pri uradnih in neuradnih skupščinah zberč razni ljudje, kateri niti najmanje pravice do skupščine nemajo. Dostokrat se zgodi, da jih no pozna niti predsednik niti navzoči vladni komisar — in vendar so ničesar žalega nijednomu ne zgodi.
Po §. 21. dr. postavo ima gosposka, kakov nepostavni zbor prepovedati, predno se skliče. Mestno svetovalstvo je o njem (po časnikih) precej časa poprod znalo, a ni ga prepovedalo, kar bi odbornikom ljubše bilo, da bi bili vsaj doma ostali.
Društvena postava je tako nejasna in nedoločna, da človek no ve kdaj prav ravna, in kdo prav ravna.
Po §. 36. društveno postave (15. nov. 1867) so sicer res prestopki društvene postave kaznjivi, pa ta postava ima celo versto administrativnih določeb, katerih prestopek se nikakor ne more po imonovanem §. kaznovati. Ako se prestopi g. 4. in 5. ali 8., da se pravila ne predložijo v potrebnem številu, ali da pravila ne obsegajo vseli postavnih določeb, tedaj
(* Blagorodni gospod doktorje zagovarjal brezplačuo g. zatoženeca, in s tem vnovič pokazal, da je prijatolj učiteljstva.
se ti prestopki so od administrativnih gosposk ne kaznujejo, še manj pripadajo toraj sodnijam, sodečim po §. 36.
Iz tega moremo s toliko večjo sigurnostjo sklepati, da se nijedno djanje ne more po §. 36. kaznovati, katero v tej postavi ni razločno prepovedano, kar je splošno načelo, na katerega se je avstrijskemu sodniku uže po članu IV. naznauilnega patenta k splošni kaznijski postavi.
Zatoženec ni pa ničesar storil ali opustil, kar bi bilo izrečno prepovedano ali pa zaukazano. Vabil je po „Slov. Narodu“ samo in razločno le k odborovi seji. In da jo ta skupščina le odborova seja bila, to se vidi iz sledečega:
Na dnevnem rodu niso bile zadeve, katere ima občni zbor opravljati.
3.	točka dnevnega reda ima celč pogovor o bodočim občnem zboru, kdaj in pod katerimi okolščinami se ima sklicati. Vabilo dovoljuje ne-odbornikom samo posvetujoči glas, nikakor pa ne pravice, kaierč imajo udje pri občnem zboru, namreč pravico predlaganja, glasovanja in volitve. Lastnost lokala, ki se je skupščini odločil, čas binkoštni pondeljek in vse druge okolščine kažejo na to, da skupščina ni bila zbor; vsaj na binkoštni pondeljok učitelji, ki so tudi organisti; ne morejo k zborom dohajati.
Kakor je bil zatoženec omenil, je bila tudi politična gospodska sama spoznala skupščino za sejo, katero se je isti dan tudi še nadaljevala potem, ko so se bili neodborniki odmaknili. Ni toraj bilo društvenega zbora v smislu postave, ki se mora gosposki prod naznaniti. Pitanje je to, če je kaznjivo, da so neodborniki pri odborovi seji. Na to pitanje pa ne najdemo v društveni postavi nijedno propovodi, najmanj pa take, ki bi spadala pod kaznijsko sankcijo §. 36.
Iz §. 19. društvene postave se more nadalje sklepati, da, če ostre določbe v zadevi občnih zborov ne veljajo gledč odborovih sej, no veljajo tudi prepovedi glčde udeležbe, ki so pri občnih zborih, pri odborovih sejah. Nadalje more po §. 14. vsako društvo svoje zbore javno imeti, toraj more tem več odbor javno zborovati. —
Ako se pita naposled po duhu postave, tedaj se mora reči, da ona hoče deržavnim gosposkam nadzorovalno pravico nad društvi varovati i samo kratenje te pravice se s kaznimi kara. Ta nadzorovalna pravica pa je na tanko zaznamovana i obstoji v tem, da gosposke dovoljujejo osnovanje društev, da nadzorujejo obravnave v občnih zborih in da društvo svoj delokrog no prestopi. V občnih zborih se namreč obravnavajo važne reči, a v odborovih sejah samo administrativne zadeve društva.
Za odborove seje se deržavna gosposka no briga, dokler se proti-postavni sklopi ne delajo, če je tudi on par zaupnih mož več navzočih.
Zatožonec toraj ni prestopil društveno postave niti po njenem duhu uiti po besodi in jaz upam, da ga bode slavna c. kr. sodnija oprostila. Obsojon je bil na 10 gld. globe ali 48 ur zapora.
Zatoženec jo na to po svojem zagovorniku dr. Sernocu uložil re-kurs na višjo c. k. okrožno sodnijo v Celji. Ta je pa pri obravnavi 13. des., k kateri ni došel niti zatoženec niti njegov zagovornik, obsodbo c. k. mostne sodnije v Celji zavrgla in zatoženca za nekrivega spoznala.
Dopisi.
Iz Vojnika 10. jan. Zaradi praznika 6. jan. kot/prvega zboroval -nega četertka so bili tidjo celjskega uč. društva k zboru 30, dec pr. I. povabljeni. Prišlo jih jo 18 g. Jarc, učitelj v St. Jurji je bil gost.. Vršilo se je sledeče:
1. Zapisnik decembrove soje so jo prebral in odobril.
2. Na peticijo od 5. marca 1875, da naj bo čotortek na vseh šolah prosti dan, jo okr. š. svet celjski določbo dež. š, sveta s tem naznanil, da je v celjskem pol. okraju na večrazrednih šolah prosti čotortek dovoljen, na enorazrednih pa no, in ako se hoče prosti čotortek tudi za drugo šole dospeti, naj se prosi. Za prosti čotrtok drugih š. okrajev društvo ne bo prosilo; za-nj se naj dotični učitelji in društva potegnojo; društvo bo za prosti pervi četertek vsakega meseca prosilo, ker drugiče še učitelji enorazrednih šol k društv. zborom priti ne zaraorojo.
3. Iz poročila društv. odbora o delovanji društva so jo slišalo, da je ono vsestransko marljivo delovalo. Prednašali so mod letom sledeči gospodje: Bobisut iz naravoslovja (večkrat); Tisch iz telovadbe (večkrat); Kropej, Miklavc, Kovač, o odgoji in uku; Vilčnik iz zemljepisja in Weiss o petji. Društvo ima 47 rodnih in 2 častna uda. Izstopili so med lotom zarad preselitve 3 udje. Društvo je imelo le nemške šolske časnike, graške in dunajske! — Obravnovalo soje vso v nemščini, pa opomniti jo, da ima društvo 2 nemška uda, na ktora so jo oziralo. *) Ilačun je pokazal mnogo zaostankov, novi blagajnik ima še mnogo starih doneskov izterjati. Za pregledovalce računa so bili izvoljeni gg.: Miklavc, Kovač in Tisch.
4. Pred volitvijo novega društv. odbora, se načelnik g. Bobisut v odborovem imenu za skazano dosedanje zaupanje zahvali, ter so udje preberi). —
5. Novoizvoljeni odbor je sestavljen iz gg. Bobisut, načelnik, Tisch načelnikov namestnik; Weiss in Levor, perovoi^ji; Kovač knjižničar; Miklavc, blagajnik; Vučnik, Lopan in Kregar odborniki.
6. O naročitvi društv. časnikov je g. Kropej predlagal, da naj društvo pri dosedai\jih ostane; g. Žolnir pa meni, ker smo mi slovenski učitelji in so slovenskim jezikom podučujetuo, mora naše društvo v prvi vrsti slovenske časnike sč naročovanjora podpirati in nasvetuje „Sloven. Učitelja14, „Vrteca“, „Zoro“ in „Zvonau. kar jo bilo sprejeto, čeravno niso vsi roke vzdignili G. Woiss želi naročbo na „Schweiz. Lohrorzeitung14, kar je bilo tudi sprejeto. — „Slov. Narod14 kot dnevnik, kteri se verlo za pravo domače šolstvo poteguje, kakor šolska lista „Slov. Učitelj14 in „Vr-tec“ naj vsak učitelj, kteri ima toliko spoznanja, da na slovenski zemlji kruh služi, ako mu mogoče, sam ima. Vsaki dan ntij domoljubni učitelj le 5 kr., kar je komaj za ’/< litra vina, za te liste na stran da. nVrtoc44 se pa še naj od učitoljev posebno priporočuje, da ga naročč šolski sveti v več iztisib za šolsko mladino in knjižnico, in družine za otroke; prepričan sem, da ga mladina prav rada bere, šo odrasli ga z veseljem poslu-
*) Na to se pa no ozira, da se mora ogromna večina udov spošt. celj. društva slovenščine v šoli posluževati!	Ur.
šajo. Učitelj ga naj ne le sam bero, ampak na beli svet naj ga spravlja med otroke in družine, djanjo bo več koristilo kot beseda. V to Bog pomagaj ! *)	  —	i _
Slovstvo.
(Radgonsko učiteljsko društvo) jo izdalo tiskano poročilo o svojem petletnem delovanji i to od 1. 1870—1875. Iz tega so razvidi, da je to društvo livalovredno delovalo na izobraženje svojih članov in na napredek svojoga šolstva v obče.
(Zemljevid Kranjske vojvodine) utegnejo tudi kranjsko šole sčasoma dobiti. Kakor smo izvedeli, namerava ga znani geografični zavod E. H dizel a na Dunaji na svitlo dati, ki se je o tej zadevi že obernil na kranjski deželni šolski svet.
Dobro poznatega zagrebškega učitelja Ljudevita Tomšiča: Po četnica hrvatske povjesti“ prišla je v drugem popravljenem natisu na svitlo in so dobiva pri njem in Hartmanovi knjigarni po 30 kr.
(Ruski šolski listi.) Velik ruski list za šole (srednjo in narodno) in dom, to je za odgojo mladinsko sploh je ilustrirani časopis „Somejnye (družbinska) večera". Celi letnik (1876) bode obsegal 24 knjig najraz-ličnega in seveda izvrstnega literarnega blaga. Cena mu je pa na leto 11 rubeljnov (1 r. 1 gld. 62 kr.) — V Petrogradu izhaja od 20. nov. 1875 jedenkrat na mesce „Pedagogičeski Muzej", ati se bavi osobito s pedagogičko literaturo. Letna cena mu je 3 rub.
Šolske novice in drobtine.
(^Učiteljsko društvo za slovenski Štajer".) Račun tiskarne kaže v minulem letu 1875 za papir, tisk., pošto in ekspedicijo „S1 o venskega učitelja" C500 eksemplarov) 732 gld. 61 kr. stroškov; na dolg je društvo plačalo 748 gld. 73 kr. Dolžuje pa še na lanski in predlanski račun blizo 100 gld., kateri bi znosok pa lehko hitro poravnali, ako bi nam č. gg. naročniki nad 500 gld. dolžne lanske in predlanske naročnine vpo-slati hoteli, za kar jih še enkrat najuljtidnejše prosimo. — K društvu sta pristopila gg. Franjo Žfher, učitelj v št Jurji na j. ž. in Franjo Žolgar učitelj v Slivnici pri Mariboru. **)
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Seji 23. dec. 1875 in 13. jan. 1876. V teh sejah so se nekaterim ljudskim učiteljem dovolile starostne doklade, nekateri učenci oprostili šolnine vadniških šol in začasno dovolila ena paralelka na dekliški meščanski šoli v Mariboru. Veršila so se tudi nekatera imenovanja učiteljev na nemškem Stajerju. Kot zastopnika učiteljev v okrajni šolski svet sta bila poterjena, g. j. Kryl v Ljutomeru in g. Ivan Kosi pri sv. Lenartu (za ormoški okr. š. svet) (Zakaj pak niso bili poterjen dobri, po postavnem potu izvoljeni in neoinadeže-vani učitelji: Sijanec, Lapajne, Kovačič? Ur.)
(Za Cesko) je poterjena nova postava o pravnih učiteljskih raz-mčrah. Po tej postavi bode v 100 občinah učiteljska plača 700 gld., v 250 občinah 600 gld., v 1400 obč. 500 gld., v ostalih občinah 400 gld. Na meščanskih šolah je plača 800 gld. Opravilna doklada za učitelje enoraz-rednic 50 gld,, za nadučitelje dvo- in trirazrednic 100 gld., za višerazrod-nice 200	gld. za 8razredne meščanske in narodne šole	300 gld.
*)	Za več dopisov in druge tvarine zmanjkalo	nam	je danes	pro-
stora, prihodnjič priobčimo vse, če bi tudi doklado listu dati morali Ured.
**)	Da ima naše društvo najboljšo namene,	kaže	že	to in	vso
odk ritosorčn o poročanje o svojem delovanji in stanji.	Ur.
(Nerazumljivo postopanje proti uči telj 11 in 11 adzorni ku.) Češki listi poročajo: 28. julija 1875 je bila učitoljska konferenca v Star-kenbachu. Pri tej sejo imela naznaniti okrožnica, da so v šoli nemajo rabiti druge knjigo nogo one, od vlade potrjene, Šolski nadzornik Bartoš je izročil o tej reči referat učitelju Prokcšu, kot izvedenemu možu. G tednov prod konferenco je Prokes svoj elaborat izročil nadzorniku, kateri so nad njim nič potikal ni. Nekaj časa po konferenci je bil Prošek k glavarstvu povabljen, in protokolarično zaslišan. 8. jan. pa dobi dekret od dež. š. sveta, da je iz službe odpuščen. Prokoš ima družino in se nahaja v največji revšini. Nadzornik (duhovskega stanu) je tudi svojo službo izgubil. —
(Statistično o učiteljski prekušnjah.) V letu 1875 sojo v Cislajtaniji podvorglo učiteljskim izpitom 9§5 kandidatov in sicer 252 za meščanske, 703 za narodno šolo, mod temi jo bilo aprobiranih 770. Na naše deželo pripadajo ta-lo števila: Štajersko: G kandidatov za meščanske, 26 za ljudsko šole; Kranjsko: 4 za meščanske, 14 za ljudske; Koroško: 1 za meščanske, 13 za ljudske; Terst 5 za meščansko, 9 za ljudske; Gorica 17 za ljudske; Istra 2 za meščanske, b!3 za ljudske šole.
Iiazpis službe.
Na štirirazredni ljudski šoli v Vipavi se stalno razpisujete dve učiteljski službi, ena z 600 gld. in druga z 500 gld. letne plače ter stanovanjem.
Prošnje se imajo do 16. februarja t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Vipavi vložiti.
C. k. okrajni šolski svet v Postojni, dne .S. januarja 1876.
Iiazpi« učiteljske službe.
Učiteljska služba na ljudski šoli v Grafenbrunu z letno plačo 500 gld. in stanovanjem se stalno razpisuje.
Prošnje naj se do 10. februarja t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Grafenbrunu vložijo.
C. k. okrajni šolski svet v Postojni, dne 8. januarja 1876.
2 2 Učiteljska služba
na naroclnej šoli v Dramljah z dohodki III. razreda i prostim stanovanjem se razpisuje. Prositeljti zmožni slovenskega i nemškega jezika v govoru i pisavi, imajo svoje prošnje vposlati do 15. februarja 1876 krajnemu šolskemu svetovalstvu v Dramljah, pošta St. Jurij poleg južne železnice.
Okrajni šolski svet Konjiški,
dne 8, januarja 1876.
Prvosednik: Haas, 1. r._____
Lastništvo „Učiteljsk« društvo za slov. Štajcr.“
Za uredn. odgovoren Drag. Loronc. — J. M. 1’ajk-ova tiskarna v Mariboru.