jD r Yc rslo v Šefe :

* ? >.' 1 - *
t *. f/V ,]

s /v




A



' u  /

Življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica. — Spisal dr. Karol Verstovšek.

nanje se ohrani tudi narodni značaj; črtice teh mož
so zgodovinsko-prosvetnega pomena.

Gotovo se ne more prikrivati, da često stoje
voditelji nad splošnim obzorjem svojega ljudstva;
a to dejstvo nikakor ne kvari medsebojne zveze
med temi rodoljubi in ljudstvom samim; kajti pravi
blagi možje streme le po tem, da pribore ljudstvu
večje omike in ga seznanijo na vse strani s časovnimi
razmerami, da mu vtisnejo svoje znanje in svoje
višje nazore.

Če sestavimo življenjepisne črtice vseh teh rodo¬
ljubov raznih dob, nam podajo brez dvoma lep del
zgodovine našega naroda samega. Burno življenje
teh mož ne zanima samo, temveč spodbuja k po¬
snemanju, nas navdaje z občudovanjem in nam
vzbuja spoštovanje; pojasnjuje pa nam tudi razne
dobe. Življenje posameznih mož je včasih naravnost
romantiško, skoraj neverjetno, če bi o njem ne pričali
mednamci ali resno lastno pismeno sporočilo.

*

* -*

!Dr. Jožef Ulaga

Dr. Lavoslav Gregorec j

i

Dr. MatijVPrelog.

PRVI UREDNIKI »SLOVENSKEGA GOSPODARJA"

Dr. Matija Prelog.

„Stare lipe so ostale na svojih mestih kot živi
spomeniki prejšnjih svobodnih časov, so vsako
spomlad nanovo ozelenele, slovenskih mož
pa ni bilo,  da bi v njih senci se shajali in
sklepali za blagor Slovencev."

Dr. J.Vošnjak: »Slovenski tabor".

remišljujoč o narodnem gibanju Spodnjega
Štajerja smo opazili, da je še mnogo črtic
iz življenja naših prvoboriteljev nejasnih
in nepopolnih. Delovanje in življenje teh
mož se mora ohraniti poznejšim rodom v spomin in
v spodbudo. Če bode častil in spoznaval slovenski
narod svoje može, bode spoznaval tudi sebe in cenil
delovanje svojih rodoljubov. Za vsak narod je med¬
sebojno spoštovanje voditeljev, nesebično in odkrito
opazovanje med seboj prvi pogoj njegovega raz¬
voja, dočim zavist in škodoželjnost zatereta narodu
vsak blagi čut.

Treba je, da odkrito pripoznavamo pred svetom
vrline naših mož, ki zastopajo svoj narod v javnem
življenju; v njihovem delovanju in čutenju se zrcali
značaj ljudstva, iz katerega so vzrastli; s spominom

1

2

Kar se je pisalo svoj čas o dr. Prelogu, nam je
še v živem spominu; te črtice niso popolne, zlasti
je treba še seznaniti javnost z možem, kakršen je
bil Prelog, ker smo naleteli večkrat celo na omikane
Slovence (poudarjati moramo iz Spodnjega Štajerja),
ki še niso nikdar slišali tega imena. Nekaj črtic o
njem nahajamo v listih »Slovenskega Gospodarja"
in „Novic“ iz 1. 1872. ob njegovi smrti; nekoliko ob¬
širnejši življenjepis je spisal Jurčič v »Slovenskem
Narodu" istega leta; »Slovenska Matica" ga je pona¬
tisnila v »Letopisu"; v »Zori" piše o njem 1872. Davorin
Terstenjak, ki ga je poznal že iz Ljutomera iz leta
‘1845.; dalje se omenja nakratko njegovo delovanje
v Marnovem »Jezičniku" XXV. 1., Glaserjevi »Zgo¬
dovini slov. slovstva" in v Macunovi knjižici o knji¬
ževnosti itd.

Te življenjepise hočemo izpopolniti prvič zato,
ker se nam je posrečilo najti in dobiti po 35 letih,
odkar je umrl rajnki, njegov dnevnik, v katerem
opisuje sam svoje življenje. Ti njegovi podatki se¬
gajo skoro sto let v preteklost in v dobo probuje
in preporoda našega naroda, torej v čas, ki je tudi
za slovenski narod največjega pomena ; drugič smo
se lotili tega dela, ker ni dovolj označeno njegovo
delovanje v dosedanjih življenjepisih, ki priznavajo
njegovo domorodno požrtvovalnost v splošnih iz¬
razih, ne navajajo pa dejstev, ki naj bi izpričevala
to priznanje in hvalo.

Za drugi del njegovega življenja, za čas njegove
žetve nas pusti, žalibog, dnevnik na cedilu; blagi
neumorni mož je opisal le prvo dejanje svojega
življenja, drugo dejanje si moramo sestaviti sami po
napisanih in največ sporočilnih virih. Marsikaj za¬
nimivega bi izvedeli o dobi 1843 do 1872, če bi bil
nadaljeval s takovnemo inodkritostjo svoj življenjepis,
kakor je to storil do te dobe. Za nas je važen njegov
dnevnik, ker spoznavamo mišljenje in čutenje svo¬
jega rodoljuba tudi iz te vsebine; saj vendar izkušajo
določiti zgodovinarji celo značaj narodov po po¬
datkih bajeslovne dobe; tem lažje pač sega in mora
segati življenjepisec v otroško dobo svojega junaka,
katerega često označujejo igre, njegova opravila in
kažejo na njegove vrline. Še večje vrednosti bi bil
dnevnik za nas, če bi poleg teh potez še izvedeli
o gospodarskih, družabnih in političnih razmerah
druge dobe.

Svoj dnevnik je pisal dr. Prelog v nemškem
jeziku; rokopisa je 212 strani; opisaval je jako ob¬
širno sodobne razmere; spomini segajo v' začetek
prejšnjega stoletja. Priloženih je osem listov, na katerih
si je zaznamoval važnejše dogodke od 1. 1843. naprej
do 1. 1859. Po teh listih posnamemo, kako je spisaval
vse svoje življenje važnejše črtice, ki jih je nato
zapisal obširno v dnevnik; ti listki pričajo tudi, da

je vedno nameraval nadaljevati še v poznejši dobi
svoje črtice; najbrže ga je zadrževala huda borba
v zdravniškem delovanju in pozneje javno delo in
urejevanje »Slovenskega Gospodarja". Daši so ti
listki neznatni, so nam ohranili vendar marsikatero
zanimivo dogodbo iz njegovega življenja

Na tretji strani dnevnika čitamo: »Zdravnik!
Zvest služabnik narave, se žrtvuje s svojim poslom
trpečemu človeštvu in ima navadno le nehvaležnost
za plačilo. Dr. Prelog."

Na četrti strani si je napisal geslo v latinskem
jeziku: »Multa ferenda, multa vincenda, et quam
plurima speranda tibi erunt. Dr. Prelog, med. pract."
(Mnogo bodeš moral prenašati, mnogo premagovati
in kar največ pa upati.)

Nato prične s spomini; katere piše za uvod.
Črtice od 5. do 8. strani so napisane s takim žolčem,
da moramo občudovati moža v poznejši dobi, ki je
neumorno in z veseljem delal za svoje ljudstvo.
Letnica 1848, ko je pisal te splošne opombe, nam
pojasni vse; v teh uvodnih stavkih je izražen do¬
cela njegov notranji boj, njegov stud do nehvalež¬
nih rojakov, ki so ga — nevedno ljudstvo — na¬
hujskani od zapeljivcev, preganjali in črtili, njega,
ki je bil visoko nad njimi s svojo izobrazbo. Mož
je spoznal pozneje, da ne sme zameriti zapelja¬
nemu ljudstvu, ki se ni zavedalo svojega, čina in
je tem marljiveje sukal pero in povzdigoval svoj
glas, da bi poučeval to ljudstvo in mu blažil čute.

V tem uvodu nas tudi pouči, zakaj je opisal
svoje življenje. To se začne na str. 9 pod napisom
»Moje življenje". Nekateri ne tako neznatni dogodki
njegovega precej razvitega zdravniškega poslovanja
in tudi zasebnega življenja so ga napotili k temu,
da je začel svoje zapiske. Nikakor si ne domišljuje
mož, da bi zajemal iz njih kdorsibodi kakih koristi,
pač pa hoče podati kot zdravnik in oče več otrok
nekak pregled vseh najvažnejših dogodkov svoje
dobe in zapustiti svoji rodbini spomine veselja in
boli svojega težavnega poklica. Njegovim otrokom
torej je namenjen dnevnik v prvi vrsti.

Mladostna leta.

Najgloblji vtis store na človeka v zreli dobi
brez dvoma spomini preteklih mladostnih let. Ne
smemo se torej čuditi, da je govoril tudi Prelog
tako obširno o svojih mladostnih letih in o dogodkih
te dobe.

Dr. Prelog se je porodil 27. septembra 1813 v
mali slovenski vasici Hrastju. Njegov rojstni kraj je
v čudovito lepi ravnini, ki je jako rodovitna in skrbno
obdelana; mimo majhne hišice, za katero so gospo¬
darska poslopja, pelje okrajna cesta iz Radgone v
Ljutomer, Veržej in odtod na ogrsko Mursko polje,

3

skoro vedno vzporedno ob Muri, ki je meja med
Štajersko in Ogrsko.

Stopivši čez prag, ugledamo preprosto, ne pre¬
več skrbno hišno gospodarstvo, v katerem pa vendar
ni bilo videti bede; s pridnostjo in delavnostjo ma¬
terino in spretnostjo očetovo se je dalo še precej
živeti. Oče je bil sodar, ali z obrtom se ni preveč
ukvarjal; pač je izdeloval vse posode za domačo
rabo; oskrboval je tudi doma vga mizarska in tesar¬
ska dela. Slovel je daleč po okolici kot strokovnjak
za stavbe mlinskih ladij in čolnov, kakor so ob Muri
običajni; sam je imel dva taka mlina na »kumpih". 1 )

Očetov pristni kmetski značaj opisuje sin tako-Ie:
Njegov humor je bil duhovit in dobrohoten, dovtip,
razveseljujoč in prijeten, ne zbadljiv; zabaval je lahko
veliko družbo ves dan; zato so ga radi vabili na
gostije in veselice. Ponašal se je rad, da je bil v
celi srenji največkrat zovčin (zavčin) ali pozavčin,
ki je vabil sosede na gostovanje; ta posel mu je
neki često nesel mnogo cvenka, ker je moral biti
pri gostovanju zavčin tudi strežnik. Ta posel sam
nam že znači moža; kajti dostojanstveniki te vrste
so morali znati mnogo pripovedovati, mnogo si
izmišljati, sploh biti veseljaki. Kot tak se je oče na¬
vadil precej vmanjuhe pasti ali kakor še pravijo sedaj,
vmanjuhati. Ne smemo se torej čuditi, da sta bili
njegovi največji zabavi bučelarstvo in ribarstvo;
50 let star je potratil s tem največ časa.

Sosedje so ga jako čislali in ga često prosili
nasveta; dasi je bil precej nagle jeze, vendar je bil
vedno pravičen in se je tudi hitro spravil z ljudmi.
Kadil je strastno, zapušil je, kakor so govorili po
vasi, več tobaka kot dve srenji. (Omeniti moramo,
da ljudje na kmetih ta čas še niso kadili toliko,
smotk pa še skoro poznali niso.) Zadovoljen pa
je bil oče Prelogov z najslabšim, močnim ogrskim
tobakom, katerega je uvažal sam največ skrivaj iz
Ogrske; imel je le dobre četrt ure hoda do meje,
kjer so stale posamezne golibe.

Kakor smo poizvedeli, so bile to prvotno pri-
proste utice ob meji: streha na štirih tramovih, ki
so bili od te ali druge strani prepreženi s splete¬
nim šibovjem; le redko so bile stene ometane z
blatom. Iz takih golib so pozneje nastala bivališča;
začeli so zapirati vse strani in ometavati vse stene
z blatom, tako da so te golibe bile podobne našim

i) Zanimivo ga je bilo gledati, kako je hitro sestavljal te
mline: Najprvo pritrdi močno nabrežni kump (ladjo ob bregu)
v zemljo; tega in navodni kump spoji v zgornjem in spodnjem
delu s stesanim drevesom, ki se imenuje greda; na kumpih so
primerne priprave, v katerih se suče gredelj; v tega so namreč
nasajene lopate, tako da nastane med kumpi kolo; to goni
mlin, ki je postavljen na nabrežnem kumpu. Ta popis nam je
podal kmet ob Muri; navedli smo ga, da izpričamo ž njim, da
so še ohranjene te besede med ljudstvom.

kočam. Najznačilnejše je, da so jih stavili tako ob meji,
da je bila hiša popolnoma na ogrski zemlji, dočim
si prestopivši prag že stal na Štajerskem. Stavili so
te golibe pač namenoma, da so laže nosili blago
čez mejo sem in tja.

V teh golibah so dobivali Štajerci Jpoceni vino,
bržolo in tobak; ob nedeljah in praznikih je bila
v njih godba in ples; ker je imel stari Prelog v
bližini čebelnjake in mlina, je večkrat zašel v te
bajtice.

„POZAVČINA“ NA MURSKEM POLJU
(Od Sv Jurija na Ščavnici)

Doma je bil oče od Sv. Križa, kjer je bilo še
več Prelogov, ki so vsi med seboj v daljnem so¬
rodstvu. Iz teh krajev so bili tudi Adolf Prelog,
trgovec in borzni svetnik na Dunaju, Viljem Prelog,
c. nadzdravnik v Franjevi bolnišnici v Carigradu, ki
se je odlikoval v turški službi; zlasti je pa znan
Jurij Prelog, ki se je odlikoval kot prostovoljec
poročnik štajerskega 2. prostovoljnega bataljona v
vojski z Lahi 1. 1848. in 1849. zlasti pri Malgheri;
v priznanje svojih zaslug je dobil železno krono
3. reda in bil povzdignjen v viteški stan; umrl je
v Bologni (Boloniji) I. 1853. Vsi ti so se pisali raz¬
lično, n. pr. Prelogg, Praelogg, Prellog itd.; vendar
je le Prelog pravilno, kakor trdi zdravnik v svojem
dnevniku, češ, da je beseda slovanska, ki pomeni
polje, katero je bilo že obdelano in se je opustilo
radi slabe žetve za vedno ali samo začasno nekaj let.

1 *

4

Vojak Prelogov oče ni bil; odkupili sta ga
dve srenji vojaščine, ker so ga rabili povsod kot
izbornega sodarja in stavbnika mlinov; v svoji stroki
je bil nekak umetnik. Poznal je nekoliko tudi slo¬
vanskega tiska, toda pisati ni znal; govoril je slabo
nemški in nekaj madjarskega; posebno če se ga je
nasrkal v golibah, je mrcvaril madjarščino; toda
mati ga je skoro ravnotako pisano gledala doma,
kakor mati Mohorjeva v Erjavčevem spisu „Huzarji
na Polici" starega Mohorja, ko je prišel pozno v
noč domov z Janošem in Miškom.

Priženil se je v Hrastje k neki vdovi, ki mu
je pa kmalu umrla. Leta 1809. in 1810. si je pridobil
majhno premoženje; ažija na zlato in srebro se je
povišala čez 100; prodal je torej Židom, ki so kupo¬
vali zlato in srebro, vse tolarje in zlate za papirnat
denar; toda bil je tako spreten, da je takoj nakupil
za celo vsoto posestev in ni izgubil ničesar, ko je
padla cena bankovcev.

Kot vdovec se je oženil drugič 1. 1812. z Uršo
Misijevo, iz rodbine, iz katere je bil kardinal Missia,
— materjo Prelogovo —, ki je bila, kakor sodi o
njej sin, grda, pa zelo skrbna in varčna gospodinja.

Prvorojenec iz tega zakona je bil naš Matija. Na
posamične dogodke v svojem življenju se spominja
še do četrtega leta. V tej dobi je taval semtertja
kakor izgubljen sin v največji revščini, oblečen v
preprosto umazano srajčko in spodnje platnene
hlačke; tako oblečen je letal ves dan po občinskih
pašnikih za svinjami, ne da bi se zmenil za snažnost;
bil je med vrstniki najnesnažnejši: zato so se ga
skoro izogibali, ga črtili in zbadali. Nihče izmed do¬
mačih ni pazil nanj, niti ga ni čedil; to nesnago očita
večkrat svoji materi, sodi tupatam celo slabo o njej.

Živel je tisti čas tako tjavendan, vendar mu ni
manjkalo razvedrila in bodrila. Že kot mali paglavec
je čutil v sebi moč, da razume iznajti marsikaj iz
lastnega; delal je ves dan na pašniku iz ilovice
hiše, pohištvo in živali; sedel ali ležal je vedno v
blatu in bil često tako zateleban v svoje delo, da je
pozabil na jed in še bolj na svinje, katere je pasel.

Ko je dopolnil šesto leto, je postal prejšnji
svinjar naenkrat kravar, po tamošnjih šegah je dobil
nastopivši to častno službo mali nožek sklepač in
torbo, t. j. iz platna sešito vrečo, ki mu je visela
črez rame. To ti je bilo veselje za Matijčka! Ves
mili dan je rezljal les in skorje, izdeloval mline na
veter, vozičke, ladje in čolne, s katerimi je nabasal
vsak večer svojo torbico.

Ljudska šola.

Za njega vzgojo se ni menil nihče; saj vemo,
kako slabo so bile urejene šole; še šol po velikih
vaseh često sploh ni bilo, če ni bilo obenem v

njih župnijske cerkve, povsod na deželi so namreč
ustanavljali šole največ župniki, ki so poučevali
otroke v kakem hramu blizu župnišča. V Hrastju ni
župnije, zato tudi ni bilo nikdar tam šole in je še
sedaj ni.

Tako so tudi kakor po navadi naučili pozimi
doma dečka moliti očenaš, češčenomarijo in vero,
drugega pa ničesar.

Z osmim letom, t. j. I. 1821., se je šele pričelo
šolanje. Poslušajmo dr. Preloga samega, da se se¬
znanimo s tačasnimi šolskimi razmerami. Od svoje
rodne hiše do šole pri Kapeli je imel uro hoda;
zato ga da oče k sorodniku Štraklju pri Sv. Križu,
da bi se tam laže šolal. Naučil se ni skoro ničesar;
tu je bil le tri mesece; ko je prišel oče o mlatvi
ponj in ga vzel na dom na domlatke, ga niso mogli
spraviti zopet k stricu. Šola mu je bila deseta skrb,
ostal je doma in hodil pozimi v šolo pri Kapeli;
poleti pa je bil kravar in mnogo srečnejši na pro¬
stem polju kot pozimi v topli šolski sobi, do katere
mu je naravnost mrzelo. „Pozimi nemaren učenec,
poleti zanikaren pastir", to je bil njegov značaj skoro
dve leti. Pozimi se je pač priučil nekoliko čitanja
in pisanja, toda vse je pozabil zopet v poletnih me¬
secih, ko ni videl ves Čas niti črke. To življenje se
je vleklo do 1. 1823.

Na jesen ga oče pelje v Radgono; tu naj bi
se naučil nemškega jezika. „Z velikim veseljem sem
šel v mesto, toda kmalu sem moral spoznati, da se
ni odprlo nebo polno radosti, temuč bede in lakote."
Že v tej dobi je moral stradati mali dijak, in to le,
da bi se priučil blažene nemščine. Stanoval je pri
nekem Buchmanu, stražniku tamošnje meje proti
Ogrski, ki je imel dva prav razuzdana otroka. Hrane
je dobil le pičlo, suhih iesnjač in tupatam nekoliko
sočivja. Nemščine se je naučil le malo; razumel je
nekoliko, če ga je kdo kaj vprašal; imel je več slo¬
venskih tovarišev, ki so bili ravno zavoljo tega v
obljubljenem mestu kakor Prelog, da bi se naučili
nemščine, toda bili so vedno skupaj in govorili pridno
samo slovenski.

O pouku v šoli in njegovih uspehih pravi
dr. Prelog kot deželni poslanec I. 1868. v deželnem
zboru, ko se je razpravljalo o poučnem jeziku na
mariborski vinorejski šoli: »Ko sem jaz hodil v
ljudsko šolo, se je učilo vse v nemškem jeziku,
učitelj je bil trd Nemec, učil nas sicer je, mi fantje
pa nismo razumeli njega in on ne nas. Učili smo
se brati, pisati, računati in celo nemški katekizem
na pamet, razumeli pa nismo besedice. Tri leta sem
izgubil v tej šoli, naučil sem se sicer nekoliko brati,
pisati in računati, nemščine pa vendar celo nič; šele
tedaj sem začel počasi govoriti, ko sem prišel v
čisto nemško mesto."

5

Deset mesecev je v Radgoni kmalu preteklo;
oče je plačal za stanovanje in hrano teh mesecev*
17 goldinarjev; dečki so pobrali kar so imeli in šli
na počitnice. Prelog je postal zopet pastor quadru-
pedum (pastir četveronožcev); to življenje mu je
kaj prijalo! Najraje bi začel kar sam učiti živino
nemščine, tako je bil navdušen za naravo svoje
domačije. Toda oče je mislil bolj resno: sinko se
mora naučiti nemščine, da bode kdaj laže gospodaril.
Poslal ga je jeseni 1. 1825. v Cmurek v 2. razred;
mislil je in računal precej prebrisano, da se bode
tukaj naučil Matijček docela nemški; okolica emu-
reška je bila že bolj obljudena s trdimi Nemci;
deček se torej ne bode mogel toliko razgovarjati
izvun šole v slovenskem jeziku. Te razmere nas
pouče, da je bil tudi v mestu Radgoni v isti dobi
občevalni jezik bolj slovenski kot nemški. Še celo
v Cmureku najdemo v tej dobi ob cestah in mosto¬
vih slovenske napise, katerih sedaj ne trpe več na
jugu ob hrvaški meji.

V Cmureku se je pajdašil s svojim rojakom,
sosedovim Tonetom Klemenčičem; prvo delo nje¬
govo so bile zopet le igrače, učenje postranska reč.
Hudo je zbolel; začelo se mu je spuščati na životu,
katerega so pokrivale grde kraste; postal je hrom
na gornjem in spodnjem delu noge; prepeljali so
ga domov, ne da bi se dalje menili zanj, zdrav¬
nika ni bilo blizu, le z domačimi rožami in zdravili
so ga vračili; ker se ni mogel geniti že več mesecev,
ga oče vendar pelje v Varaždinske toplice, da bi
okreval na nogah; zboljšalo se mu je sicer kmalu,
pa trpel je na tej bolezni še dvanajst let; noge so
se mu neki tupatam še pozneje nekoliko zapletale;
to so bili posledki njegove hude bolezni, kriva je
bila pa največ brezskrbnost njegove okolice.

Notranje se je deček prerodil; dobil je po tej
bolezni veselje za učenje; poprosil je mater, naj
prigovarja očetu, da ga pošlje v latinske šole; oče
je bil namreč že zdavna sklenil, da mora biti prvo¬
rojenec na domu, a Andreja, mlajšega sina, je do¬
ločil za gospoda. Očeta so lahko pregovorili. Na
jesen se misli takoj napotiti ž njim v Varaždin; v
zadnjem trenotku pa ga prepriča vinotržec iz Gradca,
da je za študije pripravnejši Gradec. Naložili so ga
na voz z lesami in hajdi proti Gradcu; stanovanje
je dobil blizu topničarske vojašnice pri delavki v
jako ubožni koči. Oče se je pogodil z njo za celo
leto za 14 goldinarjev; pripeljal pa je seboj posteljo,
poln voz krompirja, fižola, moke i. dr.; vse to je
izročil grdi, sebični ženski, pri kateri bi moral sta
novati sin. Slutil je oče revščino, katera čaka v tujini
Matija; sin ga je videl tudi prvič jokati, ko sta se
poslavljala na Karlavskem polju; nad četrt ure sta
stala drug poleg drugčga in gledala nemo v tla; sin

ni mogel razumeti solz svojega očeta, ki je bil mož
svoje volje; nikdar ga še ni videl tako krotkega;
čez nekaj tednov pa je Matiček že čutil te bridke
solze očetove.

Tri četrt ure daleč je moral hoditi po dvakrat
na dan v šolo in iz šole; zlasti pozimi je zmrzoval
slabo oblečeni učenec, ki je imel vrhtega vedno
prazen želodec. Hrana je bila nadvse slaba, dasi je
oče pridno pošiljal vsak mesec raznih pridelkov;
jedli so doma, kadar je bil Prelog v šoli. Prijetna
pomlad 1.1827. je oživila nekoliko tudi našega dečka;
iskal si jena prostem živeža; kmalu je spoznal, da
dobro dč njegovemu želodcu regrat. Vsak dan po
šoli si ga je nabiral na travnikih okoli Karlave in ga
zavžival sproti, seveda brez olja, kisa in soli. Lahko
si pač mislimo, da deček ni nikdar mislil v tej bedi
na uk; sprejeli so ga v 3. normalko, za latinske šole
še ni bil zrel. Tu je imel dva tovariša rojaka, Karla
Wisiaka, učiteljevega sina iz Št. Jurija ob Ščavnici, in
Ivana Razlaga, doma v Logarovcih pri Sv. Križu.
Oba sta bolje napredovala; pripravljal ju je neki
Lupša, ki je bil pozneje učitelj v Kamici. Za učitelja
so imeli v šoli starega, dobrega moža Scheklerja.

Stradanja mu je postalo le preveč; seznanil se
je med potom v šolo s Francem Krambergerjem,
trgovskim sinom iz Št. Jurija ob Ščavnici, ki je hodil
v 2. normalko. Ta je imel precej dobro stanovanje
in vsega dovolj. Prelog ni dolgo premišljeval, po¬
pihal jo je lepega dne na njegovo stanovanje, kakor
je že to storil svoji slabi gospodinji v Radgoni. Pisal
je zaeno očetu, mu tožil svojo bedo, ga prosil od¬
puščanja radi svojega čina in mu nasvetoval, da
naj proda to veliko množico poljskih pridelkov, ka¬
tere pošilja vsak mesec v Gradec, v Radgoni in
pošlje za njega denar. Očetu je bilo všeč sinovo
možato postopanje; pošiljal je v Gradec 8 goldinarjev
na mesec in bil nadvse srečen, ko mu je sin javil,
da je bede konec.

Za hrano je bilo torej skrbi konec, toda za glavo
ne; ne žive duše ni bilo, ki bi bodrila fanta k uku.
Leto je hitro minilo, naš Matijček pa je pripotoval
na dom s petko, dasi je bil v razredu najboljši ra¬
čunar. Kako zdaj z ukom? V Gradcu je izvedel, da
tam ne more vstopiti v latinsko šolo, 1. ker je že
14 let star, kar je proti določbam v zakonu, 2. ker
ni imel prvega reda. V počitnicah je bilo dovolj časa
snovati načrte, ki so se tudi posrečili.

Srednja šola v Varaždinu.

Poda se na jesen I. 1827. v „refugium peccato-
rum“ — v Varaždin, da vstopi tu v srednje šole.
Tukaj se gospodje res niso zmenili za njegovo petko
v spričevalu in tudi postav, ki določajo starost, niso

6

najbrž poznali: samo raditega so nategovali nos, ker
je imel iz veronauka le „mittelmal3ig“.

Od te dobe je šele začel Prelog nekoliko misliti
na uk; bil je kakor poprej brez vsakega nadzorstva.
Pouk je bil, kakor toži v svoji resni dobi, pod vso
kritiko. V vseh šestih letih se je pazilo le na to, da
so dijaki spretno govorili latinski, o vsebini latinskih
in grških proizvodov niso imeli pojma.

V prvem razredu je imel za profesorja duhov¬
nika Kuzmiča, jako olikanega moža, ki je poznal vse
evropske jezike; bil je pa premehek; dečki so se
naučili pri njem le malo. Drugo leto je stanoval
Prelog pri vdovi plemeniti Ožegovičevi; tačas je
našel prvič buditelja, ki je zahajal v to rodbino,
umirovljenega stotnika Koreskenyja; ta mu je dajal
često lepih naukov in mu vzbujal veselje do medi¬
cinskih študij.

Leta 1831. je razsajala po Ogrskem in Hrvaškem
huda kuga; mejo proti Štajerski so zaprli vojaki. Ko
je hotel Prelog na počitnice, je moral napraviti velik
ovinek do Murskega otoka pri Središču; kajti edino
na tem mestu so začeli s pripravami za kontuma-
cirane. Deset dijakov je prišlo v vas Nedelišče, kjer
so morali čakati, dokler niso dovršili kontumačnice;
nastanili so se 10 dni na kmetih po senjakih, nato
so jih pustili v postavljene lesene barake; vseh skupaj
je bilo nad 200: dijakov, plavičarjev, rokodelskih
pomagačev in delavcev. Jako živahno življenje je
bilo v leseni kolibi; spali so na slami, ki je bila na
tleh; kuhali so si na odprtih ognjiščih. Živeža so
imeli dovolj; posebno so dobro zalagali dijake;
starši — tudi Prelogov oče — so jim donašali vsega
obilo: moke, jajc, masla, kaše, krompirja i. dr. Toda
kaj s stvarmi, ko niso imeli kuharice! Sila kola lomi;
dijaki so si izbrali najbolj premetenega izmed svojih
za kuharja, našega Preloga. Prvi dan je kuhal pač
samo za poizkušnjo; kuhal je latinski sokač cmoke,
pozabil pa je na poglavitne primesi, sol in jajca;
tudi ni nič kaj mešal. Tovariši so se mu glasno rogali,
ko jim je pripravil obed in jim ponudil neki močnat
pop; potrpeli so ž njim. Prelog je šel v uk; od strani
je pogledaval, kako so drugi kuhali svoje jedi; v
nekaj dneh jim je pripravljal slasten obed in dobro
večerjo, kakor so mu vsi očitno priznavali. Osem
dni pozneje so odvedli vse v drugo barako, ki je
stala v lepem hrastovem gaju. V logu samem so smeli
pohajati; zlasti dijaki so bili veseli te svobode; delali
so si guganice in so se razveseljevali različno, čas
jim je potekal hitro. Bližati se jim ni smel nobeden
človek; če se je kdo le dotaknil katerega izmed
kontumaciranih, je moral takoj mednje. Tu so mo¬
rali bivati še 20 dni; začetkoma je bilo precej pri¬
jetno, a čim dalje, tembolj nadležno je postajalo, ker
so jih nadlegovale jako hudo uši. Po določenem

roku so zapustili vsi zdravi in čvrsti to jetnišnico in
se veseli podali vsak na svoj dom.

Leta 1833. je dovršil Prelog varaždinsko gimna¬
zijo s prav dobrim uspehom. O tem zavodu sodi
1. 1848., ko piše svoj dnevnik, tako-le: „Domišljaval
sem si, da sem zajemal vso vedo z veliko žlico.
Žal, sem se moral prepričati že v dveh mesecih, da
se v teh letih nisem naučil ničesar drugega kot
gladke latinske govorice, ki je bila pa precej po¬
mešana s hrvaščino. Edino, kar sem zares pridobil
v Varaždinu, je bilo, da sem prostovoljno obiskaval
marljivo vsako nedeljo in četrtek risarski pouk;
risanja sem se precej naučil. „0 gymnasium Varaz-
dinense" — vzklikne — „ti si mi ukralo mnogo lepih
let mojega življenja; postal sem 20 let star, toda
znal nisem ničesar."

Tudi o svojih učiteljih ne sodi preveč ugodno;
sodba o Kuzmiču je precej dobra; v 5. razredu je
imel prof. Rošiča, posvetnjaka niti brez talenta, niti
brez znanja; toda delal ni nič, pasel je lenobo in se
ni menil za dijake; pač pa je bil ponosen, dober
in pravičen mož. Najpikreje se izraža o učitelju
drugega letnika, prof. Eliševiču; ta je bil tudi po-
svetnjak, jezljiv, nadvse domišljav, neumen in ne¬
veden lahkoživec.

Filozofija v Gradcu.

Meseca oktobra 1.1833. se snide Prelog z osme¬
rico varaždinskih tovarišev v Gradcu, kjer vstopi v
7. razred v filozofijo. Kakšna razlika! Tu se je pre¬
davalo in učilo vse v nemškem jeziku. Začetkoma
mu je trdo predlo skoro v vseh predmetih; s trdno
voljo pa je izpopolnil svoje površno znanje toliko,
da je dobil koncem leta le iz računstva „reparaiuro“.
Njegov najboljši prijatelj v Gradcu je bil Adamič,
ki je vstopil drugega leta v bogoslovje, Prelog pa
v drugi letnik modroslovja. Po dovršenem letu po¬
prosi tudi graški konzistorij za sprejem v bogoslovje,
dasi ni imel prave volje se posvetiti duhovskemu
stanu; vedno so mu še rojile po glavi misli o zdra¬
vilstvu.

Ko so slišali o tem sklepu starši, so bili jako
veseli; zlasti mati je bila nadvse srečna. Tembolj se
ga je oklenil v počitnicah njegov prijatelj bogoslovec
Adamič, s katerim je potoval k stricu Adamiču, žup¬
niku na Remšniku blizu Mahrenberga. Tačas je
Prelog prvič videl Maribor. — Sam povdarja, da ima
zahvaliti le to potovanje, da je postal zdravnik.
Ko sta vstopila v župnišče, je bil prvi pozdrav žup¬
nikov njegovemu tovarišu: „ L j u b i Jože, zakaj si
šel v bogoslovje, zdravilstva bi se bil lotil." Zdrav¬
nike so v tej dobi naravnost občudovali in jih
čislali nadvse; župnik bi bil zelo vesel, če bi bil v
njegovi rodbini kak doktor zdravilstva, katerih je

7

bilo na Štajerskem še bore malo. Od te ure je bil
naš Prelog z dušo in s telesom medicinec in je bil
vnet za svoj poklic, kakor zatrjuje sam, do zadnje
svoje ure, dasi je doživel marsikaj bridkega.

Štiri tedne sta bila dijaka pri župniku, o ka¬
terem govori jako spoštljivo kot o možu, ki ima
obširno duševno obzorje in odkrito srce; 7. sep¬
tembra sta se povrnila na dom. Prošnja za spre¬
jem v bogoslovje je bila že rešena in javili so iz
Gradca, da so ga sprejeli brezplačno v semenišče,
česar so se neizmerno veselili starši in sorodniki.
On pa je bil potrt, d&, skoro žalosten, ker ni čutil
v sebi tega poklica, dasi je bil verno vzgojen in
je tudi živel vse svoje življenje strogo po katoliških
načelih, kakor bodemo posneli iz njegovega po¬
znejšega življenja. Že v tej dijaški dobi se kaže
njegov jekleni značaj; sklenil je, da se posveti
zdravilstvu, in tega sklepa se je držal. Povedal ni
nikomur o svojih naklepih; pohajal je s tovarišem
vse primicije v okolici; v svojem dnevniku tudi
opisuje tako svečanost, ki se pa nikakor ne razli¬
kuje od današnjih takih slovesnosti v Slov. Goricah
in na Murskem polju.

Študije na Dunaju.

S to jesenjo se šele začenja njegova mučna borba
za kruh. Ojači se 20. septembra 1. 1835. in poseže v
svojih notranjih stiskah po laži; sam se opravičuje,
da je to storil, a trdi, da je bil vendarle srečen,
ker je premagal notranji boj in se odločil za svoj
poklic. Očeta je poprosil, da mu da popotnine na
božjo pot v Marijino Celje; rad mu je dal oče šest
goldinarjev. Obiskal je še svojega dragega prijatelja
bogoslovca Adamiča, kateremu je dejal, da se poda
v Gradec radi obleke, kajti vstopiti je bilo treba šele
3. oktobra. — Tako je nalagal tudi svojega prijatelja,
katerega potem ni več videl.

S tem denarjem je nastopil pravo trnjevo pot;
dovolj je že zavžil grenkosti in bridkosti, a najhujšo
izkušnjo je moral šele prebiti, samo da uresniči svoje
načrte, s katerimi si je zaznamoval svoje življenje.
Sledimo mu na poti, da vidimo, kako so se hodili
šolat tedaj naši mladeniči, dočim jih morajo sedaj
starši skoro voditi še za roko na vseučilišče. Ob¬
čudovati moramo to njihovo trdno voljo; kajti tako
kakor Prelogu se je godilo še marsikateremu slo¬
venskemu mladeniču. Take razmere so pa rodile in
vzgojile značajne može, ki so neumorno delali po¬
zneje za svojo domovino.

„Peš torej na Dunaj?" bi vprašali mladega po¬
potnika. „Da, da, zakaj ne? saj imam možgane v
glavi, v žepu pa šest goldinarjev, dve srajci in en
robec," se odreže kratko. Ne da se motiti dijak,
veselo gre proti Radgoni; 21. septembra ga že sre¬

čamo na ulici v Gradcu; drugega dne že sedi opol¬
dne v Peggavu v neki gostilni ves otožen pri krož¬
niku juhe, v katero drobi velik kos kruha; to je
njegov obed, ki mu prav dobro tekne. Potniku se
pridruži mlad župnik, ki ga povprašuje, odkod in
kam. Ne more verjeti odkritim besedam mladeniče¬
vim. Prelog se mu legitimira z izpričevali. Župnik
je kar strmel, da je tako odločnih značajev na svetu,
ga hvalil, mu preskrbel masten obed in ga še ob¬
daril z denarjem. Kako je to prijazno in blagodušno
postopanje tega duhovnika vplivalo na potrtega
Preloga, si pač lahko sami mislimo. Odkrito mu
je povedal, zakaj potuje tako, da je moral na
lagati starše itd.; bal se je očitanj duhovnikovih,
a slišal je le bodreče besede. Ta slučajni sestanek
s tem duhovnikom mu je vdahnil le še več poguma.
Prelog je bil župniku vedno hvaležen za njegove
besede.

Dobro se je okrepčal in hitro je šlo dalje; tretjega
dne ga vidimo že v Dunajskem Novem mestu; od¬
tod se je peljal z dostavnikom do glavnega mesta;
25. septembra je prenočil prvo noč v stolici Dunaju
in sanjaril o visokem stolpu cerkve sv. Štefana, ka¬
terega je takoj ugledal že prvi večer dospevši na
Dunaj, ker je bil pač nekoliko višji od zvonika pri
Kapeli ali pri Sv. Križu.

Toda kaj zdaj? Za njega je pač najbolj veljala
slovenska prislovica: „Kdor se poda na Dunaj, naj
pusti trebuh zunaj." Začele so ga mučiti skrbi, ki
so bile tem večje, ker se je čutil osamelega v velikem
mestu. Toda Prelog ni obupal, on je bil vedno pod¬
jeten človek; hitro je našel pravo pot. Poiskal je
najprvo svojega rojaka in tovariša Matija Kosija, s
katerim sta se igrala v mladih letih. Ta mož je bil
v službi grofa M. Donella; opustil je svoje slovensko
ime in se pisal Johann Konstadt; zakaj je to storil,
Prelog sam ne ve; tudi ga ni popraševal. Svojega
rojaka imenuje dobro dušo, toda velikega lahkoživca.
Uvedel je takoj prve dni mladega dijaka v veliko¬
mestna, razuzdano življenje, tako da je spoznal že
v prvih tednih docela vse luže, po katerih tavajo
in bredejo velikomestni ljudje; zato so se mu tem
hitreje in tem bolj ostudile.

Po dobrem tednu zabave je bilo treba misliti
na resno življenje. V skrbeh je bil vedno, kako bode
živel. Na pomoč mu pride pač pozneje Kosi sam
in plača za obed v bližnji gostilni dva goldinarja.
Mnogo jedi pa je pozneje romalo iz grofovske kuhi¬
nje; pri domačih ga je predstavil za sestriča; storil
je to jako premeteno in jo dobro pogodil; precej
so se zanimali za sorodnika Johanovega".

Postal je tako Prelog 1. 1835. medicinec na Du¬
naju brez cvenka v žepu. Srebrno uro, svoje edino
premoženje, je prodal za 5 goldinarjev, da si je mogel

8

kupiti za 3 goldinarje vstopnico k vajam v seciranju;
te vaje je pridno obiskoval in se poprijel marljivo
dela, dasi mu je vedno krulil želodec. Zanimiv je
njegov običajni obed: „Gamaschenknopfe“, kakor
imenuje male, črne, okrogle hlebce, nekoliko brin-
zovega sira in najcenejšega, smrdljivega žganja.
Take hrane se je bil Prelog priučil v najnižjih slojih
dunajskega mesta, kjer zija po vseh zakotnih ulicah
iz oken zaduhlih podzemeljskih sob beda in siro¬
maštvo.

Ni čuda, da je mladenič v tem mučnem polo¬
žaju mislil vedno le na svoj ljubi dom; bil pa je
trdne volje, je vztrajal in ni potožil nikomur izpočetka
o svojih hudih urah. Vsakdanja vedno večja beda
ga je potrla že tudi duševno; pokopalo se je v bedi
že mnogo stanovitnosti; upognil se je in milo po¬
tožil, opravičujoč se šele po dveh mesecih, da je
storil ta za njegovo življenje usodni korak; poprosil
je nekaj podpore. Brat Andrej mu pošlje kmalu
20 goldinarjev; obenem mu naznani, da se oče ni
nič kaj jezil, ker je šel študirat zdravilstvo; toda
javlja mu, da ga ne more podpirati. Vse to je uvidel
Prelog sam, kakor pritrjuje v dnevniku. S temi 20 gol¬
dinarji je plačal 'dolgove in je bil zopet na suhem.
Njegov rojak Konstadt, pravilno Kosi, je spoznaval
od dne do dne bolj njegovo bedo; vzel ga je k
sebi na stanovanje. V mali sobici sta prebivala iz
Hrastja dva mladeniča, višešolec in strežaj; navadni
sluga brez vse omike je bil gospod, medicinec z
zrelostnim izpitom pa berač, ki je pobiral hlastno
drobtinice, ki mu jih je prinesla dobra duša iz gro¬
fovske kuhinje. Tega slugo hvali Prelog, češ, daje
bil lahkoživec, a imel je blago srce in bil poštenega
vedenja. Pri svoji gospodi je govoril le o svojem
sestriču in ga seznanil z vsemi domačimi. Začeli so
skrbeti za njega; zlasti stara kuharica ga je večkrat
obiskala s polnimi rokami, postala mu je njegova
druga mati; zelo jo je skrbelo, da bi ne zagazil dijak;
svarila ga je posebno pred mlado hišno, s katero
se je Prelog večkrat rad pošalil.

Med takimi ljudmi je živel medicinec izprva na
Dunaju. Kmalu dobi tudi za poučevanje iz italijan¬
ščine 6 goldinarjev na mesec, tako da je še precej
lahko prebil prvo leto. Kmečki deček se je navadil
že tudi nekoliko bolj mestnega nastopa. V drugem
letniku (I. 1836.) je pohajal že v gledišče v ložo grofa
Donella, ki se je zlasti tačas zanimal za Preloga;
žal, da je ta njegov dobrotnik zapustil še istega leta
Dunaj; samo nekaj časa je še plačeval za njega
stanovanje.

V počitnicah drugega leta se napoti Prelog proti
domu, da obišče starše. Do Dunajskega Novega
mesta se pelje z vozom, odtod gre peš do Aspanga,
drugi dan do Hartberga, tretji do Gradca. Tukaj

stopi na plov in se pelje po Muri do Radgone.
Čimbolj se bliža domu, tem hujše so se mu vzbujali
notranji čuti; želje po domu in po svojcih so se
vnemale vedno bolj goreče; ko koraka proti Hrastju,
se mu omili domači kraj, da bi se najrajši zjokal.
Starši in bratje so ga prijazno sprejeli kakor izgub¬
ljenega sinka in mu postregli najlepše; takoj prvi
dan se je spravil z njimi; ne hude besede ni slišal
od njih radi prestopka k temu novemu stanu. Mladi
Prelog je bil zelo srečen; ostal je 14 dni doma in
pohajal na lov. Ko se poslavlja od staršev, prosi
kleče očeta blagoslova ; stari oče mu vdahne poguma
na pot in ga blagoslovi. Zares ga sinko ni videl več;
umrl je meseca oktobra ali novembra 1 1837.

Potujoč proti Dunaju je šel peš do Gradca; od¬
tod se je peljal do Dunaja tokrat z dostavnikom.
Na Dunaju sije  poiskal stanovanje v Melker-Bastei,
kjer je stanoval že 1. 1838. Tretji letnik je dovršil
1837 — 1838. V počitnicah ga je povabila rodbina
Donellova, ki ga je še vedno podpirala, dasi je že
odslovila njegovega rojaka Kosija. Tega leta (1838)
se je prvič peljal po železnici Dunaj—Wagram do
Ganserndorfa. V četrtem letu (1838—1839) je obisko¬
val na kliniki slavnega učenjaka Hildebranda, katerega
občuduje in hvali. Na spomlad 1839 je izostala nje¬
gova podpora od grofa, ki se je preselil v Draždane.
K sreči je imel dve lekciji in si zaslužil 9 goldinarjev;
s temi dohodki je živel visokošolec četrtega leta; bil je
skromen in zadovoljen z vsako malenkostjo. Odpo¬
vedal je drago stanovanje za 5 goldinarjev na mesec
in si najel drugo za 2 goldinarja.

Iz te dobe pripoveduje Prelog, da je poučeval
13 letno hčerko vdove po višjem uradniku Stein-
bergerju. Prelog trdi v svojem dnevniku, da je bila
njegova edina prava in čista ljubezen do tega 13-
letnega nedolžnega bitja, obžaluje samo, da je to
ljubezen umorila njena mati sama, 30 letna čvrsta
vdova, ki ni mislila, kakor ponavadi matere, na
hčerko, ampak na sebe samo, se je zaljubila v Pre¬
loga in mu stavila zanjke.

Jeseni 1. 1839. se poda zopet na počitnice do¬
mov s svojim dobrim prijateljem Halterjem iz Va¬
raždina ; s tem sta si bila tovariša že v varaždinskih
šolah. Šla sta čez Marijino Celje do Gradca peš;
odtod se pelje Halter s pošto v Varaždin, a Prelog
jo maha dalje. Prvič je Prelog zdravil doma ljudi;
mnogo bolnikov se je zbiralo okoli oglov Prelogove
hiše v Hrastju; posrečilo se je mlademu zdravniku
več težkih slučajev, njegova slava se je razširila po
celi okolici. Imel je tudi precej zabave; eno uro od
doma na Račkem vrhu sta stanovali čez poletje gospa
Schitteg (Žitek) in njena hčerka Kati; ti dve sta si
mnogo prizadevali, da bi očarali mladega Preloga;
a on se jima ni dal vjeti, kakor se izraža sam; bil


9

je že utrjen in ni sedel na limanice. S pikro ironijo
biča to vrsto žensk in se hvali, da so mu pri vsem
tem le hitro potekle urice.

Misliti je moral zopet na svoje nauke; peš-
hoje se je menda že koj naveličal. Dogovorita se
z bratom Jakcem, da ga pelje ta s starim belcem
na Dunaj in si ogleda mesto, ki je bilo neki precej
veliko, kakor so si to mislili vaščani sami. Značilno
za tedanjo dobo je zares potovanje; sedaj, ko nas
popelje v nekih uricah vlak v več dežel, se le težko
vzdignemo in obiščemo kraje, češ, da je tako daleč;
v dobi, v kateri živi dijak Prelog, pešpotovanje od
Spodnjega Štajerja do Gradca ali Dunaja ni nič kaj
posebnega; vožnja iz Hrastja do Dunaja s starim
kljusetom ni ničesar napornega.

Šlo je pa tedaj čez Radgono, Sv. Gothard, So-
botico, Kisek, Šopronj in četrti dan je naš Jaka že
občudoval skoro z odprtimi ustmi velikanske palače
na Dunaju. Lahko si mislimo, da je Jaka stopal po
mestu in si je ogledoval kakor kak drugi Krpan,
samo da ni čutil v sebi njegove moči in samoza¬
vesti. Popihal jo je kmalu proti domu, najbrž ker
se je bal, da bi mu še za belca zmanjkalo zrna.

Prelog se je začel marljivo učiti kot petoletnik
(1839—1840); pri vdovi Steinbergerjevi je še vedno
poučeval lepo Amalijo. Začetkom 1. 1840. je razgrajal
na Dunaju legar, ki mu je vzel najboljšega prijatelja
in tovariša Halterja. Tovariši in učitelji so ga dostojno
pokopali na pokopališču Weringer. Prelog je oskrbel
nagrobni kamen in napis, katerega je sestavil hrvaški
tovariš:

Ukinut daklje nazočnost istina
Uzmoči gorke zaludu ginut je,

Nit speši, nit zna ona čekat,

Evo je slikom kamenom vojme!

Žalostni pogled! čaš pozoriš tu nam
Nemilog! sarca bolest olakšati
Uteha sama — biti skopičan
Duhum tvojeme na veke — može.

Ah Halter mili! uzor prijaznosti
I domorodstva, okrug činenja tvog
Bo tali uzak?! prijateljah
Tvojih součnih tak rana tuga.

V počitnicah se je pripravljal na stroge izpite;
opustil je celo poučevanje; tako pa je zabredel zopet
v zadrege; gospodinja, pri kateri je stanoval, mu je
po dvajseticah posodila nad 5 goldinarjev. K sreči
dobi od brata nekaj dedščine po očetu, da se je
preživil dva meseca. Oktobra (1. 1840.) se je javil k
strogim izpitom; gospa Steinbergerjeva mu je po¬
sodila na dolžno pismo denarja, da je plačal takso;
11. decembra je bil izpit, ki se je nekoliko bolj sve¬
čano vršil kot dandanes. Pedel (sluga) ga je najprvo
sprejel v predsobi, ga oblekel v črni plašč in ga

peljal v veliko dvorano, v kateri so bili že zbrani
sodniki in profesorji. Ti so ga neki radovedno izpra¬
ševali dve uri in mu pripoznali cenzuro: „Sat bene“.
Prihodnjega leta 11. maja je prestal drugi strogi izpit;
12. junija je imel po tedanjih običajih disputacijo in
15. so mu posadili na glavo doktorski klobuk. O
tem svečanem trenotku piše sam: „Kot doktor zdra¬
vilstva sem menil, da sem vse na svetu in mi ne
more manjkati dobre, celo najboljše bodočnosti. O
topost! ali bolje rečeno brezmejna neizkušenost!
kako hitro bodeš moral uvideti, da si se sam varal
najbolj."

Dr. Prelog, zdravnik na Dunaju.

Mladi doktor je nameraval ostati na Dunaju
izvršujoči zdravnik; saj je bil vsled svojih vestnih
naukov prepričan o svojem znanju in tudi ni mogel
niti dvomiti, da bi ne zahajali bolniki kar trumoma
k njemu. Najel je stanovanje dveh sob za 6 goldi¬
narjev na mesec v predmestju Mariahilf (Siebenstern-
gasse). Tedaj pa je moral biti na Dunaju vsak zdrav¬
nik član medicinske fakultete; tudi dr. Prelog se je
moral potegovati za to čast. Gospa Steinbergerjeva
mu je zopet posodila 100 goldinarjev. Svečano so
ga uvedli v fakulteto 1. novembra 1841 in ga vpi¬
sali v zlate knjige. Oskrbel si je lepo deščico z na¬
pisom in naznanilom, da ordinira vsak dan od 1.
do 2. ure. A kaj zdaj? — „und nun fehlte zu der
groben Praxis \veiter nichts als nur noch die einzige
Kleinigkeit, die — Patienten, und diese kamen —
nicht, “ pravi sam v dnevniku in še celo ironično za¬
smehuje svoje vzorno mišljenje.

Posla je imel dr. Prelog mnogo le v bolnišnici,
zlasti 1. 1842., ko je razgrajal po Dunaju legar; na
stanovanje pa ni prišel nihče; pošel mu je kmalu
denar; moral je zopet delati dolgove in začel je
premišljati o svoji usodi; kmalu mu je prišlo pre¬
pričanje, da mora pobrati kopita in zapustiti Dunaj.

Neki slučaj, rečemo lahko srečen slučaj, je dal
njegovemu življenju drug tir. Njegov stričnik Anton
Missia ga povabi v domovino na primicijo. Ta bogo¬
slovec je brat poznejšega škofa in kardinala, ki je umrl
v Gorici. Posvetili so ga v duhovnika kot tretjelet-
nika; k svečanosti je povabil dr. Preloga in ga rotil,
da se mora gotovo udeležiti slovesnosti kot o>ji
sorodnik. Ko čita Prelog to vabilo, mu šine takoj
misel: „Hajdi v domovino na Štajersko, da ne umrješ
glada na Dunaju; tu tako ne gre dalje." V začetku
septembra odpotuje in dospe srečno v Hrastje. Pri-
micija se je vršila po običajih, tedaj navadnih, tri dni.

V teh dneh pa Prelog trdno sklene, da se naseli
v Ljutomeru; poda se najprvo v grad Branek, da se
pogovori s svojim poznejšim najboljšim prijateljem,

2

10

oskrbnikom tega grada, dr. Gottvveifiom. V Ljuto¬
meru se posvetuje z duhovščino, zlasti z dekanom
M. Jaklinom, ki ga prijazno sprejme in ga izkuša
pridobiti na vse kriplje, da se odloči za Ljutomer,
češ, da je „pader“ ali kirurg „aroganten ignorant". Za¬
res je prikupljiva oseba dekanova utrdila Prelogu na
črte, da se nastani v Ljutomeru. Dekana je spoštoval
Prelog nadvse; imenuje ga previdnega in delavnega
moža; že 1. 1842. je neki deloval z vso silo in svojo
oblastjo na to, da bi dosegel zemljiščno razbreme¬
nitev; pogajal se je že dalj časa z dohodarjem se-
kovske škofije Dominkušem, ki je bil izvoljen 1.1848.
za poslanca v državni zbor; toda ni mogel doseči
svojih namenov; prevrat, ki se je vršil v tej zadevi
1. 1848., je večkrat prerokoval in trdil, da so raz¬
mere že take, da mora priti do izvršitve teh njego¬
vih načrtov. Zraven tega je bil izredno dobrega srca,
izvrsten gospodar in lovec. Prelog bi bil moral ob¬
upati v začetku svojega bivanja v Ljutomeru, da bi
ne bil imel tako dobrega, blagega in vzornega za¬
ščitnika, ki mu je celo obljubil takoj prvi dan, da
je vedno njegov gost, samo da se naseli v trgu.

Vsi so bili veseli Prelogovega prihoda, le nje¬
gova mati ga je svarila, da bi ne šel v Ljutomer, dasi je
rada videla, da bode sin izvrševal tako blizu svoje
delovanje. Prigovarjala mu je, naj si rajši poišče kje
drugod kako mesto, kajti Ljutomerčani so nadvse
hudobni ljudje; kmečka stara ženica je bila v naj
večjih skrbeh za svojega sina. Na tako slabem
glasu so bili tedaj Ljutomerčani pri kmečkih ljudeh!
Prelog kaj takega ni verjel materi, a sam trdi po¬
zneje, da se je dovolj prepričal, kako je govorila
resnično.

Dr. Prelog se poda na Dunaj, da si spravi svoje
imetje v Ljutomer in poplača svoje dolgove. Dr. Gott-
vveifi mu posodi 50 goldinarjev in mu jih pošlje na
Dunaj še 150. Brez vsega hrupa se poslovi pri znanih
Dunajčanih in Dunajčankah, ki so ga mnogo pod¬
pirale; vse dostojno zahvali in jim povrne, kar jim
je bil dolžan, ter zapusti glavno mesto brez ran in
bolečin.

Znamenito za to dobo je zlasti, da ne izvemo
ničesar o občevanju z drugimi slovanskimi dijaki, po¬
sebno pa slovenskimi. Trdimo smelo, da medseboj¬
nega druženja pred 1.1840. še niso poznali slovenski
dijaki na Dunaju; nemogoče se nam zdi, da bi dr. Pre¬
log ne bil pisal obširno o svojih slovenskih krogih,
ki bi ga bili gotovo vzgojevali za javni poklic, če
bi se bili res družili Niti besedice ne izvemo o čem
sličnem, pač pa večkrat opisuje krokarske večere
med svojimi tovariši medicinci, s katerimi nas se¬
znanja po imenih. Podaje nam celo listino vseh to¬
varišev; med temi nismo našli ne enega Slovenca.
Še bolj čudno je, da ne pozna iz dijaške dobe niti

Kopitarja, niti Miklošiča, o katerem pač pravi v po¬
znejši dobi, ko je zdravil v Ljutomeru njegovo sestro,
da je največji slavist. Dr. Prelog živi torej kot visoko-
šolec v nemškem mestu, se izgubi med brezkončnim
zidovjem in mednarodnimi ljudmi, ki so še tedaj
ravnotako malo čutili v sebi domovinskega glasu
kakor Prelog sam. In tak značaj ima v resnici tudi
ta doba do 1. 1840.

O svoji splošni samoizobrazbi nam ne pove
dr. Prelog ničesar; navede le, da je obiskoval nekaj
časa pridno gledišče, ker se mu je ponudila loža
grofa Donella. To dejstvo pa navaja bolj kakor za¬
bavno nego poučevalno sredstvo. Niti pičice ne
izvemo, da bi se bil navduševal medicinec še za
kako drugo stran javnega življenja; vendar pa vedno
govori obširno o svojih medicinskih naukih, katerih
se je poprijel z vso vnemo. To nam priča, da se
je Prelog na Dunaju izobraževal za svojo stroko, po¬
stal je dober zdravnik, pač pa je bil v marsičem
neuk; videli bodemo, da se je zanimal šele v do¬
movini za javnost in začel vsestransko opazovati
življenje Slovencev.

Selitev v Ljutomer.

Dne 2. novembra 1842 se pripelje dr. Prelog v
Ljutomer; stanovanje je dobil na pošti pri Branko¬
viču, tri sobe za 60 goldinarjev letne najemnine;
hišno opravo za eno sobo je celo brezplačno oskrbel
za nekoliko časa trgovec Mihelič. Zdravila mu je
poslala lekarna Halterjeva iz Varaždina. Sitnosti ni
imel nobenih, preden se je nastanil; duhovščina je
celo razglasila po cerkvah, da se je naselil v Ljuto¬
meru izvrsten zdravnik, ki je obenem Slovan. Po¬
vsod so mu pomagali, vsaj na videz, tako da si
je Prelog mnogo obečal iz svojega ljutomerskega
delovanja.

Tem slabeje je sodil pozneje o Ljutomerčanih,
ker se je tako varal. 1 )

Pozno na jesen je bilo v Slov. goricah povsod
jako živahno. Dobra, zlata kapljica je razgrevala
ljudi; Ljutomerčani so hodili radi po goricah in
obhajali trgatve. Ravno tega dne, ko se pripelje

') Koncem svojega dnevnika pravi doslovno: „Noch
schauderfs mir durch den ganzen Korper jetzt, nach 18 Jahren,
wenn ich das Wort Praxis in Luttenberg schreibe; denn der
Arzt, vvelcher nicht auf dem flachen Lande und unter der nie-
drigsten Klasse der Menschen seine Praxis ausgeiibt hat, kann
keinen Begriff sich nicht einmal vorstellen von den unzahligen
scheuBIichsten Chikanen, denen man nur von Seite des Chi-
rurgen ausgesetzt ist! — Und diese soli ein junger Arzt, der
alles auf seinen Titel heiit, geduldig ertragen konnen! — Ernst
ist das Leben, und noch ernster die arztliche Praxis!“ Tako
piše dr. Prelog pozneje o svojem prihodu in sklepa že iz
izkušnje, spominjajoč se neprijetnih let, ki jih je prebil v Lju¬
tomeru.

11

dr. Prelog v Ljutomer, povabi kirurg Rošič, oduren,
neveden človek, tržane v svoj vinograd na veselico;
zgodilo se je to prvič, zato je nastalo tem večje ve¬
selje med „burgarji“; vsi so bili prav dobre, Židane
volje; saj jim je pa tudi ponudil imenitni „dohtar“
najboljše kapljice, tako da je kmalu vse upijanil;
bili so ginjeni, ker ga še nikdar niso videli tako
prijaznega. Prikupil se je tržanom s to ljubezni¬
vostjo in precej imel vse za seboj, tako da so ga
vsi hvalili kakor najboljšega, darežljivega gospoda.

To priliko je porabil zviti lisjak in začel govo¬
riti genljivo s solznimi očmi in jim tožiti, da ga
bode novi pritepenec (dr. Prelog) uničil namenoma,
da nihče ne bode več hodil k njemu in mu dajal
zaslužka. „Prepričan sem“ — zatrjuje s hripavim
glasom — „da je konec moje lepe prakse; toda tudi
vi bodete na slabem, dragi tržani, kajti nikdar vas
ne bodem mogel povabiti na take vesele pojedine."
Vsi so bili ginjeni, mnogi so se jokali, drugi besneli;
močno vino jim je vrelo v glavah. Začeli so pri¬
segati, da uničijo Preloga in podpirajo tudi odslej
le starega padarja." 1 )

Tako je svetila Prelogova zvezda, ko se je na¬
selil v Ljutomeru. Njegovo sodbo o teh tržanih pa
šele umejemo, če se poučimo natančneje o njegovih
zares neprijetnih dogodkih 1.1848.; pod vplivom
teh rabuk je dr. Prelog tudi pisal o svojem službenem
nastopu. Gotovo je, da se mladi zdravnik ni mnogo
zmenil za svojega poltovariša. Posvetil se je edino
le vedi in bolnikom. Med temi navaja kot prvo Jero
Miklošičevo, sestro našega najslavnejšega slavista,
katero je tudi ozdravil docela. Bolehala je že več
let; ker ji do tedaj ni mogel pomagati nobeden
zdravnik, je tem bolj zaslovelo njegovo ime. Po¬
srečilo se mu je še več težkih slučajev; bolniki so
prihajali iz daljnih krajev Štajerske in sosedne Ogrske.

Duhovništvo ga je čislalo in podpiralo. V naj¬
lepšem razmerju je živel z dekanom Jaklinom. Prelog
ga le občuduje radi njegovih gorečih želj po svo¬
bodi in prostosti; toda dočakal ni zaželjenega leta;
umrl je že 1. 1847. Tudi kaplani so se družili s Pre¬
logom; omenja zlasti Emerika Bratuša, katerega ime¬
nuje Hrvata in panslavista. Čudno se nam pa zdi,
da ae govori v dnevniku niti besedice o kaplanu
Davorinu Trstenjaku, s katerim sta prisrčno občevala
v tej dobi; pač ga hvali v nekem pismu na Vraza
iz 1. 1848., da najbolj marljivo dela za „zedinjenje
Slovanov".

i) Dr. Prelog se pikro izrazi o teh ljudeh, rekoč: „Die-
selben Burger, welche von der Tyrannei des Chirurgen noch
den Tag zuvor meine Ankunft mit Sehnsucht erwarteten und
mir alles zusagten, verschworen sich tags darauf gegen mich.
— O grenzenlose Spiefibiirgerei I — Und unter solchen Men-
schen mufite ich durch 7 Jahre leben und ich lebte noch!“

O času od 1. 1842. naprej izvemo pri Prelogu
samem le malo; žal, da je končal s tem letom svoj
obširni življenjepis. Gotovo bi bil opisal svoje živ¬
ljenje jako zanimivo v drugi dobi. Nameraval je tudi
nadaljevati; to sklepamo iz kratkih podatkov, katere
si je zapisoval od leta do leta. Te črtice navedemo
in izpopolnimo z drugimi viri.

A zdaj navedimo iz Prelogovih zapiskov nekaj
dogodkov po vrsti!

L. 1842. je tožil Prelog kirurga, ker je lečil no¬
tranje bolezni; leto pozneje se pelje na Dunaj, da
še dovrši kirurgični rigoroz, ker je imel vedno sit¬
nosti s kirurgom; ta čas je posebno gorel za ženitev;
celo okoli pastorke Rošičeve se je sukal; s tem je
še bolj nagajal kirurgu.

L. 1844. je bil velik ples v Radgoni; tu se se¬
znani z gospodično Grossinger, katero je snubil;
11. maja se odpelje zopet na Dunaj, da prebije
drugi kirurgični rigoroz; 22. maja je bila poroka v
Klochu pri Halbenrainu. Okrožni urad ga je ime¬
noval okrajnim zdravnikom; kirurgu se je uradno
prepovedalo radi mnogih mrličev v trgu, da ne sme
zdraviti notranjih bolezni.

L. 1845. 16. marca se mu je porodila hčerka
Gabriela, krstil jo je dekan Jaklin; praksa dobra;
stari kirurg je odpotoval; naselil se je drugi „padar“
Visinger.

L. 1846.: 9. septembra je umrl brat Jakob; narodil
se je sin Viktor.

L. 1847.: 21. februarija se je narodil Friderik, ki
je umrl 29. marca; 23. julija je umrl dekan Jaklin (s
tem popravimo letnico v 33. štev. „Novic“ iz 1.1867.,
kjer trdi Rajč v spisu o A. Kremplju, da je dekan
Jaklin umrl šele 1. 1848.).

L. 1848.: 20. januarja je kupil hišo v Ljutomeru;
13. marca prevrat na Dunaju; 24. marca se je raz¬
glasila ustava v Ljutomeru (v Gradcu jo je razglasil
grof Wickenburg 16. marca; v Mariboru se je slavila
10. marca, glej „Grazer Zeitung"), dekan Cvetko
in beg iz Ptuja; 12. ali 13. avgusta so Prelogu Ljuto¬
merčani zagodli po mačje; 27. avgusta primicija
g. Jureša pri Sv. Križu; 28. avgusta izgred v Ljuto¬
meru in njegov popis; 29. avgusta selitev v Veržej;
praksa v Veržeju; 30. avgusta nakup konja; 12. de¬
cembra bitka pri Veržeju.

L. 1849.: 1. februarja prodaja hiše v Ljutomeru;
23. septembra vožnja v Maribor; 3. oktobra selitev
v Maribor; stanovanje v Gosposki ulici pri Novaku;
meseca oktobra služba v bolnišnici; legar.

Drugi podatki do 1. 1851. so le o zdravniški
praksi in zdravilstvu.

L. 1850.: 15. aprila ga je imenovala občina mari¬
borska brezplačnim zdravnikom za uboge; 30. maja
cesar Franc Jožef 1. v Mariboru na potovanju v Italijo.

2 *

12

Vsi drugi zapiski govore nadalje o vojski v
Italiji.

To so vsi važnejši zapisani dogodki iz njego¬
vega življenja; ti so za njegov življenjepis okostje,
kateremu hočemo podati pravo obliko. Najbolj ne¬
jasna doba njegovega življenja nam je bila od leta
1842. do 1848. v Ljutomeru in pa od tega časa do
1. 1861. v Mariboru. ! )

ORAD BRANEK L. 1681.

Iz dnevnika nikakor ne moremo posneti, da bi
bil dr. Prelog tako navdušen Slovan in požrtvovalen
Slovenec, kakor ga poznamo iz neumornega delo¬
vanja za narod in domovino v poznejši dobi. Na
Dunaju ga ni kot visokošolca bodril in navduševal
za narodne svetinje nobeden človek. Sam se niti ni
prav zavedal svojega poklica za bodoče javno živ¬
ljenje. Vse to nam pojasni doba sama; saj je šele
leto 1848. prerodilo narode in jih zdramilo iz med¬
narodnega spanja; naš Prelog pa je bival na Dunaju
med tujci od 1.1835.—1842. Mislimo si pač lahko,
da ni bil kaj navdušen Slovan, ko se je preselil v
Ljutomer; šele razmere v tem trgu med njegovimi ro¬
jaki so mu vzbudile to, kar mu je podala v zibelki
slovenska mati. Izvemo, da so ga imenovali duhovniki
Slovana, ko so razglašali ljudstvu, da se naseli stalno
v Ljutomeru. Ni torej dvoma, da se je šele od te
dobe začel Prelog oklepati slovenstva brez kakega
načrta. Če piše Trstenjak v „Zori“ 1. 1872., da je bil
Prelog že kot dijak goreč Ilirec in tudi pozneje po
dovršenem šolanju, se more tem podatkom pritrditi
za njegovo šolanje v Varaždinu do leta 1833. in za
delovanje v Ljutomeru od 1.1845.—1848. Neko spo¬
ročilo iz 1.1845., katero je pisal Vrazu ljutomerski
kaplan Emerik Bratuša — Prelog ga imenuje Hrvata
in panslavista — trdi o njem ravno nasprotno: „Prelog

') Za prvo dobo nam je podaPpodatkov g. dr. Ilešič, za
drugo dobo so nam podali zlasti dvorni svetnik Šuman, šolski
svetnik Majciger in dr. Turner mnogo pojasnil. Vse druge na¬
tančnejše točke smo nabrali iz raznih listov in listin in jih iz¬
kušali natančno določiti in pravilno uvrstiti v njegovo življenje.

nema duše za narodnost, kak tukaj nikdo u mojoj
navzočnosti . . . jedini Simonič je pošten muž . . .“
To sodbo moramo preudariti jako oprezno, ker je
le nekako osebno mnenje ognjevitega, navdušenega
Bratuša o Prelogu in o njegovih še precej medlih
čutih do narodnosti, ki ravno v tej dobi niso tako
žareli, ki pa so se razvnemali v poznejši dobi vedno
bolj. Da pa se je Prelog že tačas vsaj nekoliko za¬
nimal za ilirsko gibanje, nam jasno dokazuje dejstvo,
da je prispeval že mnogo prej za Vrazovo zbirko
„Ilirske narodne pesmi", ki so se izdale že 1. 1839.
To nam spričuje tudi Jurčič, njegov osebni prijatelj,
ki piše, da izrecno navaja Vraz Prelogovo ime v
pesmih: „Marko in Turki", „Iz okolice Radgonske" in
„Marko devojko prosi". Dognano je, da je Trstenjak
sklepal radi teh Prelogovih zbirk in pa iz osebnega
znanja od I. 1845. naprej na njegovo odločno ilirsko
mišljenje. Nikakor pa ne moremo podpreti Macu-
nove trditve, da je Prelog prinesel (iz Varaždina) v
Gradec v znani krog narodnjakov 1. 1834. narodno
navdušenost. Prelog sam ne omenja ničesar o kaki
zvezi domačinov, pač pa imenoma navaja nekatere
svoje tovariše, ki so se šli ž njim vred šolat iz Varaž¬
dina v Gradec.

Ko je prišel Prelog v Ljutomer, je bil Vrazu
že star znanec, toliko je gotovo, kajti temu pritrjuje
Bratuševo pismo na Vraza; za neznanca se Vraz
ne bi zanimal in ne bi dopisoval o njem z Bratušem.
Da se je Prelog s prihodom v Ljutomer iznova začel
ognjevito oklepati Vrazovega naziranja, nam pričajo
najbolj viri iz 1.1848., ki trdijo, da je bil dr. Prelog

ORAD BRANEK L. 1825.

„vatren Slovan", kateremu se je pa še poznala me¬
glenost v političnem naziranju, omejenost v „načita-
nosti" po slovanskih časopisih, neznanje slovenskega
(ilirskega) jezika in pravopisa. Njegovo navdušenje
spoznamo iz pisma, ki ga je pisal Vrazu dne 23. maja
leta 1848.: „Nudrit če i za nas sat i to na skorum,
i zato paščim se i ja Vam od velkoga veselja, koje
moje slovansko srce občuti, vu ovoj maloj knjigi

13

kulku bude muguče našeh dobreh slavjanov tersenje
— šelje i. t. d. razglašiti. “

Že tedaj je sam uvidel, kdo je Slovanom naj¬
večji nasprotnik, in vzkliknil Vrazu: »Branimo se
proti našim nemečkim dušmaninom, kulko nam je
moguče — ali vendar težko nam bude, kajti mnogo
je njih, a malo nas — velko zavupanost imamo vu
naše brate iz horvacke — slavonske — češke —

ORAD BRANEK SEDAJ

kranjske, koruške i. t. d. zemle — kajti ako se zje-
dinimo, jošče tu pot tulko zemioj (?), kaj njih vezda
je se ne bojimo."

Kako si je Prelog mislil to edinost, se ne spozna
iz tega mesta: Njegovi zemljaki da bi bili na isti
način zedinjeni s Kranjci in Korošci, kakor s Hrvati
in Čehi! Ta njegov načrt se priklada akademičnim
razpravam panslavistov, ki so nastopili po tej dobi.

Prelog tudi jako obžaluje, da manjka med Slo¬
venci slovanske zavesti, kar je toliko kakor nepri¬
pravljenost ljudstva za I. 1848.: »Zakaj ove dogo-
dovčine, koje ovo leto na svetlo došle jeso, baram
jošče pet godin počekale neso?! Kaj bi mi z našimi
brati v vugarskoj zemli i takajše sami med sobom
boli spoznali bili se!! Drugač bi mi onda našo na¬
rodnost branili i druge velke dogodofčine kako vezda
od nas čuti bilo bi . . .“

Dr. Prelog nehote priznava, da je zamudil mnogo
tudi sam. Vpraša se, jeli on sam pred 1. 1848. dobil
»dušo za narodnost" ali pa ga je predramilo šele
to leto. Prepričani smo, da s takim očitanjem obra¬
čuna Prelog tudi s samim seboj; že poprej smo
navedli vzroke, ki so važni za njegov preporod;
tako se je pa godilo pred to dobo vsem Slovanom,
ne samo našemu Prelogu. Razmere opravičujejo to
nezavednost. »Ker pa so toliko zamudili" — piše
dalje — »jošče, kako ja mislim čekati — za čas mogli
budemo. Da naši Slavjani murskoga pola od nemeč-
kega zaveza (Bund) nikaj čute neče i tukaj še zatu
v Optujo (Pettau) poslati vu Frankfurt namestnika
(Vertreter, Deputirten) hoteli nisu, čuli vre za se-
gurno jeste — ali dragi prijatelj! mnoge je mene

reči koštalo, doklam vse zbiravce (Wahlmanner) na
mojo stran dobil jesem — kajti naši varaški slivari,
kakor vam dobro znano je, sami neznajo, kaj jeso!
i zato naše dobre Slavjane na veke mešaju i za
Nemecki zares nagovarjaju — nego vezda vendar
tulko van za dobre stati muram, da vsi Slavjani vu
mojoj okolici, zmirum zkupa, druga ne želijo, kako
— da Slavjani se zjedinijo — i na visoko zdignejo —
Vsako nedeljo pri meni je velko zpravišče, is naj
preštimanešeh slavjanov — iz okolice; vnogo su
napravlena za buduča zpravišče (Reichstag), koja
nam biti mora; vse velijo, da drugoga poslati neču,
kak mene, kar vendar teško bude — Na polu drav-
skom gospod podžupnik Terstenjak tukaj še svojo
dužnost ne zamudjava, nego zagovarja kulko more
za zjedinjenje Slavjanov — i zato, kako vam rekel
jesem, slavjani iz Štajarske tukaj še z telom i dušom
Slavjani jeso, bit na dalje hočo, i proti nepriatelom
narodnosti naše ze vsoj močjoj b aniti se hoču do
zmerti."

V tem pismu govori zopet o zedinjenju Slo
vanov. V njem se kaže smoter tem temnejši, ker ni
nikake točke o dejanskem načrtu, ki ga pripravlja
brž na to Vrazu kot obseg slovenskih prošenj na
bodočem državnem zboru. Načrt zahteva, da bi se
moralo prositi, da se »slavjanski jezik" mora učiti v
šoli kot prvi, da se uvede v pisarne, da se urede
»slavjanske škole od A B C do doktorata — ali v
Celjo ali vu Lublani" — da bi se ustanovila slo-

MAJOLIKA IZ L. 1863.

vanska Biškopija s slovanskim škofom (Slomškom).
V peti točki pravi: »Hoču tojaj (?) nekoji, da za
nas i za slavjane koruške, kranjske, slavjanski Gu-
bernium vu Lublani napraviti se mora. Kako ja
mislim. 5 toga  punkta prositi je težko, i jošče teže
bude njo dobiti, nego tulko prositi i dobiti bi se
moglu da slavjani Slavjanca vu Guberniumu za Gu-
bernialskega tolmačnika imaju (Gubernialrat)."

14

lz tega velevažnegn in zanimivega pisma in na¬
črta ne spoznamo samo še nekoliko nejasnega sta¬
lišča Prelogovega in njegovega nestalnega načrta,
katerega si pa Prelog še tedaj ni mogel prav osno¬
vati, ker ni imel še dovolj šole v političnem delo¬
vanju; pač pa jasno pričata ti točki, da se je uril
v političnem boju in mnogo premišljal o rešitvi
raznih vprašanj. Marsikaj se nam pojasni pozneje;
dr. Prelog je imel že I. 1848. precej zaslombe med
okoliškim ljudstvom; njegova naj večja zasluga pa
je, da so l. 1848. pri volitvah poslanca v Frankfurt
odklonili volitev in niso poslali zastopnika v nemški
„Bund“. Zanimiv je tudi glede na te volitve spis v
št. 10. (5. marca 1849) „Pravega Slovenca", ki javlja,
da so na Štajerskem pri opetovanih volitvah brez
ovir volili za Frankobrod, samo v Ptuju še ne. „Du-
najske Novice", ki poročajo o tej zadevi 25. februarja
1849, pišejo: „Ako bi Slovencev že ne nosili tako
goreče v svojem sercu (?), gotovo, ta iskrena domo¬
ljubnost, s katero vladarstvo povsod podpirajo, bi
nas mogla primorati, ta narod ljubiti in čislati." Vo¬
litve so se vršile 3. maja; v svojem dnevniku Prelog
ne navaja tega svojega delovanja, o katerem nas
pouči natanko zadnje pismo, lz približno istega časa
imamo le opombo: „Dekan Cvetko in beg iz Ptuja",
tako da smo mislili začetkoma, da namigava ta
opomba na te volitve v Ptuju, pri katerih bi mu
bil pomagal Jaklinov naslednik dekan Cvetko. Lahko
bi kaj takega sklepali iz teh nejasnih podatkov.
Toda zagonetko teh lakoničnih besed nam je rešil
g. stolni prošt Herg. Cvetko, ki je bil nadvse na¬
darjen mož, je bil suplent na bogoslovski stolici
graškega vseučilišča, nad 20 let župnik v Lembahu
in je prišel v Ptuj za dekana. L. 1848. je zabranil
protestantu, poštarju ptujskemu, cerkveni pogreb;
truplo je ležalo 30 dni, ne da bi ga pokopali; tožba
je medtem trajala z raznimi oblastvi. Meščani so
bili razjarjeni na dekana in ga hoteli odpraviti iz
Ptuja. Ker so mu še pretili tako, da je bil Cvetko
v smrtni nevarnosti, je tiho izginil iz mesta, kar se
mu je neki namignilo celo od cerkvene oblasti
dobil je ravno tedaj izpraznjeno dekanijo v Ljuto¬
meru. Najbrž ta kratka Prelogova opazka meri na
ta dogodek; vsekako je morala povzročiti mnogo
hrupa in pozornosti, da je hotel Prelog pisati ob¬
širneje o njej.

Pismo, o katerem še vedno govorimo, pa nam
tudi priča, da se začenja šele tega leta Prelogovo
politično delovanje. Značilno je za njegovo delo,
da si je odnekdaj stavil za prvo načelo, da po¬
učuje ljudstvo za narodnostni boj. Tudi iz tega
pisma izvemo, da je že tedaj izobraževal kmete ob
nedeljah in praznikih v političnih pravicah in jim
vcepaval narodno čutenje. Politični načrt iz te dobe,

ki je še nejasen, je izpopolnjeval in poizkušal vse
svoje življenje ga uresničiti dejanski.

Učil se je pri drugih Slovanih; v pismu piše
nadalje: „Čehu vu novicah štejem jako za svojo
narodnost branijo se — močneši so — več potre-
bujo i prositi mori. — Palacky je vraži dečko,
koji se vseh nemcof ne bojo! zato neka živi!" Pa-
Iacky je ugajal tudi Prelogu s svojim nastopanjem.
Najbrž se pa ta opomba naslanja na pismo, katero
je veliki Čeh pisal 11. aprila 1848, odklonivši pova¬
bilo 50 članov iz Frankobroda k udeležbi tamošnjih
posvetovanj. Prelog v teh stavkih le občuduje Čehe;
ne moremo pa pritrditi, da bi bilo to znak skrom¬
nosti, plahosti in zavedajoče se nezmožnosti, kakor
misli tovariš dr. Ilešič v listku, ki mi ga je poslal s
podatki; zato odpade tudi druga llešičeva trditev,
da se to slabo sklada z „zjedinjenjem Slavjanov"
in z nasvetom, ki ga daje brž nato Hrvatom, naj
Madžarom takoj od početka pokažejo, „da od vesela
slavjani, kojih vu Austrianskom cesarstvu 20 milionov
je, od madjarov (5 milijonov) zapovedi prijimali ne
budu."

Dr. Prelog je delal 1848. I. že dejansko v poli¬
tiki; pozna se pa, da je bil precej osamel v Ljuto¬
meru; v pismu želi navodil iz Zagreba, ker pravi:
„Pišite mi, dragi prijatel! z prvum poštum, kako že¬
lite, da se Slavjani vu Štajerskom deržimo." Za do¬
godke na Hrvatskem se je vedno bolj zanimal ter
hotel naročiti od junija počenši poleg „!ublanskih
novic" še „horvacke političke novine"; na ta način
je upal tudi bolje naučiti se hrvatski, „kajti ovpervimoj
slavjanski list pun bude krivnjih — ortografičkih i. t d.“

Iz tega se vidi, da je v Prelogu slovanska duša
izpregovorila v težnji po hrvatskem jeziku. — „No-
vice" očividno niso imele dovolj sile —, ozirajoč
se v Zagreb je pozdravljal „vse verne Slavjane vu
Zagrebu."

Zdelo se nam je prepotrebno, da označimo na
tem mestu nekoliko Prelogovo zvezo z Ilirci, oso-
bito z Vrazom okoli 1. 1848. Saj so se vendar okle¬
pali vsi rodoljubi Vraza. Kakor se sučejo zvezdni
svetovi okoli solnca, tako so spremljali ti možje ve¬
likega Slovenca-Hrvata in se poprijemali njegovega
ilirizma, ker je imel zares za bodočnost Jugoslovanov
nekaj tajnega. Razvoj se je pričel na Hrvaškem,
raditega je umevno, da so se na teh tleh pouče¬
vali rodoljubi s Kranjskega in Štajerskega. Izmed
štajerskih učencev njegovih je bil na častnem mestu
dr. Prelog, kar je moralo biti 1. 1848. splošno znano.

Le na ta način postane tudi jasno, da so vsled
njegovega javnega nastopa črtili Ljutomerčani že
tedaj svojega zdravnika, proti kateremu jih je
hujskal iz kruhoborstva takoj od prvega leta kirurg
Rošič. Drugega povoda tudi ne moremo najti, da

15

so mu tržani zopet po mačje zagodli I. 1848. 12. ali
13. avgusta; o tem napadu na njega ne vemo ni¬
česar natančnega. Starejša hči, sedaj vdova Zemlji¬
čeva v Radgoni, nam je vedela le toliko povedati,
da je Prelog pri tej priliki zgrabil čašo rujnega
ljutomerčana in polil pijane razgrajače, češ, da jih
je razburilo le vino.

Bolj znani so dogodki 28. avgusta. Še enkrat
moramo obžalovati, da nam Prelogovo pero ne opi¬
suje obširno teh izgredov. Dr. Ilešič pripoveduje o
tem činu tržanov v svojem delu „Das nationale
Leben der Windisch-Biicheln im Jahre 1848/49“. Tu
navedemo doslovno llešičevo izvajanje v prestavi in
izpopolnjujemo s podatki, katere smo še dobili: „28.av-
gusta 1848 se je sešlo na neki primiciji nekoliko
dijakov pri Sv. Križu blizu Ljutomera in sklenilo v
Cezanjevcih, da pojdejo v Ljutomer pozdravit na¬
rodnega vodjo dr. Preloga. Mirno se podajo na trg,
pred njimi nese eden slovansko zastavo in jih pelje
pred Prelogovo stanovanje (op. v lastni hiši). Trije
se podajo na to v prvo nadstropje, da bi ga po¬
zdravili v imenu vseh. Dr. Prelog, ki je bil ravno pri
večerji, odpre okno in reče s čašo vina v roki:
„Na zdravje vseh vernih Slovencev!" na to so za-
upili dijaki trikrat „Živio“. In glej, iz vseh hiš, ki
so bile prej videti popolnoma prazne, pridere raz¬
grajajoča, divja drhal nemškutarskih tržanov, najetih
hlapcev, pomočnikov in drugih postopačev (celo
pse so ščuvali) in kriči: „Živio — osli vun! vun!
ubiti te pse!“ Dobro oboroženi so jih obkolili in
začeli pretepati in obmetavati s kamni; zastavo
(Hundefahne) so raztrgali in vrgli v blato; časopise,
katere so našli pri dijakih, so razčesali; praporščak
je obležal pol mrtev. Dr. Prelog uide le z veliko
težavo; da si reši življenje, skoči s prvega nadstropja
na dvorišče in jo pobriše natihem iz lastne hiše.
Drhal vdere zares v hišo, preišče vse in gotovo bi ga
bila razmrcvarila, če bi ga bila našla." (Dopis Miha-
lovskega iz ljutomerske okolice v „Sloveniji“ 5.sept)

Dr. Ilešič navaja v svoji brošuri še nekaj do¬
pisov iz »Slovenije", »Slav. Allg. Zeitung" in »Slav.
Zentralblatter", ki se bavijo s tem dogodkom; v njih
ne navajajo dopisniki več Preloga; tiče se le zastave,
katero so raztrgali tržani. Kakor se trdi, so se kesali
Ljutomerčani kmalu tega čina in prosili celo na
nekem zborovanju 1. septembra, katero je sklical
Nedved, oskrbnik graščine Braneške, dijake odpu¬
ščanja, izgovarjaje se, da so bili zopet popolnoma
vinjeni. Okoličani so vsled tega napada vdrli 17. sep¬
tembra v trg in obesili slovensko zastavo na stolpu;
tega dne so se pa pogumni tržani kar poskrili po
svojih hišah.

Ti dopisi torej ne povedo ničesar več o Pre¬
logu; on je pobegnil tisto noč iz Ljutomera in se

ni povrnil več. 1 ) Tako se je moral umakniti zdravnik,
ki je bil že šest let nastavljen v trgu in imel lastno
hišo; zbežal je še isto noč brez klobuka v Veržej,
kjer je tudi ostal.

Ti dogodki nam najbolj pričajo, koliko bridkih
ur in skrbi mu je povzročilo njegovo narodno de¬
lovanje. Dr. Prelog je bil med tržani na glasu kot
Slovan, in sicer kot mož, ki je odpiral mirno in po¬
lagoma oči okoličanom in jim vcepljal ljubezen do
domovine in narodnosti. Izgrede so bili vprizorili
le radi Preloga, radi slovenskega petja, zastave in
mržnje do slovenščine. Razgrajali so pa neki tako,
da jih ni bilo mogoče pomiriti; brez uspeha je
poslal dekan Cvetko svojega ključarja, tržana Von¬
čino, mirit drhal.

Gotovo je bila nevarnost za dr. Preloga velika;
šlo je v prvi vrsti za njegovo osebo; sklepamo pač
lahko tako, ker se ni povrnil več v Ljutomer, dasi
je imel svojo hišo v trgu. Vendar pa Prelog ni bil
strahopetnež, da bi se zbal vsakega napada. Tu
mu je šlo pač za življenje; če bi bila povzro¬
čila le zastava največ nemira, bi se bil zdravnik
povrnil v trg, ko so se pomirili duhovi, toda tega
ni storil, ker je bil dobro poučen in prepričan, da
je tržanom trn v peti radi svojega javnega nasto¬
panja. 2 )

‘) Andrej Slaček, 84 let star častitljiv mož iz Ljutomera,
ki se še spominja 1848. leta, nam je navedel tržane, ki so vpri¬
zorili to razgrajanje, in prišli nad hišo kakor roparji in ban-
ditje! Vodili so vinjene hlapce Steyer, Mihelič, Rošič in Prager;
izmed teh je bil Steyer prišel iz Cmureka, Prager iz Radgone,
Rošič nam je znan kot kirurg, samo ni nam jasno, kako je
leta 1848. zopet prišel v Ljutomer, ko se je vendar umaknil
Prelogu že leta 1843., in pa Mihelič, trgovec, ki je leta 1842.
Prelogu ob njegovem prihodu celo brezplačno posodil hišno
opravo.

2 ) V svojih spominih pravi: »Erfreuliches darf also wenig
darin (v zdravniški praksi) gesucht werden, denn in solchen
Verhaltnissen, wie ich lebte und lebe, kann wahrhaftig wenig An-
genehmes vorfallen. Denn was kann ein praktischer Arzt unter
ungebildeten Menschen, deren Urteile liber seine arztliche
Praxis, Kenntnisse etc., ich sage nicht allein sehr einseitig,
sondern oft und meistens im hochsten Grade bosartig sind, Gutes
erlebenll — — der Arzt als Mann das Volkes, vvelches liber
ihn das Urteil zu fallen sich das Recht anmaflet, ist schon
unter den Gebildeten ein armseliges VVesen — was kann er

dann noch von dem rohen Volke ervvartenl? —-Ich will

dariiber schweigen, denn was ich seit kurzer Zeit erlebte, er-
bittert zu sehr mein Gemiit, um dariiber schreiben zu konnen;
— Was ein armer Familienvater Gutes oder Schlechtes erleben
kann, wei8 jedermann. Da ich aber aus einer niederen Klasse
der Menschen, und ohne Mittel zu einem so bedeutenden
Stande aus eigener Kraft mich emporgehoben habe, so will
ich diesem Tagebuche auch noch eine kleine Skizze von meiner
Herkunft und beschwerlichen Studiengange vorausschicken, um
so das ganze traurige Bild meines bisherigen Lcbens vor Augen
zu haben und mich damit in die Zukunft auf besseres trosten.
1848. Dr. Prelog."

16

Dr. Prelog zdravnik v Veržeju.

Dr. Prelog se torej naseli 29. avgusta v Veržeju,
kjer si celo kupi konja, da laže obiskuje oddaljene
bolnike. Iz'te dobe"'nam je znano, da je stanoval
v hiši, v kateri je sedaj šola; to so nam sporočili
štirje stari Veržejci. V dnevniku omenja tudi neko
bitko z Madjari ,12. decembra 1. 1848. ob meji šta-
jersko-ogrski. Ker trdi „Grazer Zeitung" 19. decem¬
bra istega leta, da ni govora o kakih bitkah ob meji,
smo popraševali stare Veržejce, da bi se prepričali
o pravilnosti Prelogovih zapiskov. Ti možje pa so
naravnost navedli 12. in 13. december, ko so hoteli
Madjari prekoračiti Muro. Veržejci, oziroma starčki,
otroci in žene so baje zbežali v gorice in bližnje
vasi; možje pa so prostovoljno vstopili med vojake.

Izpregovorimo nekaj o teh tržanih Njihova
zemlja je jako plodovita; zanimiv je prilastek „Si¬
cilijanski otok“, katerega rabi neki kmet 1. K(ralj).
od Sv. Križa pri Ljutomeru v št. 29. „SIov. Gospod."
1. 1867. za ozemlje krajev: Bunčane, Veržej, Banovci,
Gornje in Spodnje Krapje. Ker to ime za te kraje
ni nikakor znano, moramo soditi, da je posestnik
Kralj sam primerjal to ozemlje radi rodovitnosti Si¬
ciliji; za otok najdemo pojasnila, ker vedo še sedaj
ljudje, da je tekla nekdaj Mura celo pod Sv. Križem.

Veržejci so ponosni ljudje, ker se zavedajo
svojih slavnih pradedov; opozarjamo le na njihove
slavne boje s Kruci in Mažari. Branili so se vedno
sami in si ohranili do današnjega dne svojo strelsko
gardo. Tudi 1.1848. so posegli v boj, delali nasipe
ob Muri in streljali čez reko. Z velikim zadoščenjem
in nekako zadovoljnostjo so pripovedovali starčki,
kako hitro so pregnali sovražnike z generalom Nu-
gentom, ki je vodil cesarske vojake.

Kakor smo na potovanju opazili, jih sedaj oko¬
ličani in bližnji vaščani ne čislajo tako, kakor so za¬
služili to predniki. Pripovedovalo se je, da jih tira
ta ponos in samozavest že preveč v smešnost; go¬
vore o njih nekako tako, kakor mi o Lemberžanih.
Slišali smo le nekaj rezkih v veseli družbi, n. pr.
»Ovenčani šaljivih ne pobirajo kakor Veržejci"; neki
preprosti posestnik iz Mute, ki je nagajal Veržejcu,
reče: »Najnovejše, dragi, je pa to, da začenjajo Ver¬
žejci mazati strehe z ilovico odznotraj", kar pač toliko
pomeni kakor označba Lemberžanov s prislovico, da
so vlekli po vrvi vola na stolp, da popase travo, ki
je rastla na vrhu. Takih narodnih zbadljivih rekov, ki
so včasih strupeni in dovtipni, hrani ljudstvo v tem
kraju še mnogo. Zanimiva bi bila tudi taka zbirka!

Reči moramo, da smo ravno v tem kraju našli
tudi jako marljivih in nenavadno razumnih kmetov.
Žal, da so se nekateri že tako privadili žganju, da
propadajo telesno in duševno.

Selitev v Maribor.

Pri Veržejcih je bil Prelog zdravnik eno leto.
L. 1849. 3. oktobra se preseli v Maribor in si najme
stanovanje v Gosposki ulici pri Novaku. Tu se začne
najtemnejša doba njegovega življenja; do 1. 1860.
izvemo le nekoliko o njegovi praksi od hčerke same;
izpočetka je imel malo posla, bivanje v Mariboru
mu je postajalo že skoro mučno. Nasprotovali so
mu mnogo kot Slovanu. Le po večletnem vestnem
delu in vsled njegove urnosti — znan je bil kot
najboljši zdravnik — so ga jeli upoštevati meščani,
tako da so se zvišali njegovi dohodki izdatno. Imamo
še več prič, ki ga poznajo le kot jako izurjenega
zdravnika. Trstenjak piše v „Zori“ 1. 1872., da je
njega samega rešil dvakrat iz hude bolezni; dvorni
svetnik Suman nam piše, da mu je pri nekem se¬
stanku napival stolni prošt dr. Vogrin in se mu za¬
hvaljeval v ginljivem govoru, da ga je rešil iz težke
bolezni. Slovel je pa tudi na deželi, kakor se je
nam zatrjevalo od več strani, da se še dobro spo¬
minjajo svojega spretnega zdravnika.

V tem času ga ne najdemo v javnosti; saj pa
tudi ni bilo v Mariboru še mož, ki bi se bili zdru¬
ževali za javno delovanje. Bila pa je tačas tudi naj¬
hujša doba absolutizma, ki je zatrl vsako preprosto
gibanje v javnem življenju.

Najbolj poznamo Preloga iz te dobe po Davo¬
rinu Trstenjaku, „ki je živel ž njim zopet deset let
v ožji dotiki." Značilne so besede Trstenjakove o
družabnem življenju mariborskem; v spisu pravi:
»Prišli so časi Bachove reakcije, politično gibanje
je bilo zadušeno, in živeli smo v ljubem miru in
strahu božjem prav mirno pod absolutizmom. Malo
narodnjakov, kar nas je takrat v Mariboru živelo,
se je zbiralo v privatnih krogih, podučevalo z be¬
rilom v domačem jeziku in pripravljalo za prihodnjo
narodno delo in to je prišlo v mladoletji 1. 1861.,
ko se je v Avstriji zopet ustavno življenje začelo."
V desetih letih do 1. 1860. se je v Mariboru pove¬
čalo društvo slovenskih rodoljubov, kakor priča
Trstenjak, na 12 glav, ki so potem pod zaščito ne¬
umrljivega škofa Slomška ustanovili 1. 1861. »Slo¬
vansko čitalnico", ki je izmed najstarejših čitalnic
na Slovenskem. Prelog ji je bil ustanovitelj in iz¬
početka sem tudi vedno odbornik in je umrl kot
večletni predsednik društva. 1 )

‘) Razmere ob ustanovitvi čitalnice niso bile nič boljše
kakor v dobi pred 1. 1861., o kateri nam poroča Trstenjak. V
»Drobtinicah" XX., str. 185., namreč piše Fr. Kosar o tem času:
,ln prav takrat, ko se mnogi, od strahu omam¬
ljeni  (za Šmerlingjanizma) že skoraj v čitalnico
niso upali,  so jih oni (g. stolni prošt M. Pikei) . . . ob¬
iskali, da so s svojim vzgledom očitno pokazali, da pravica
ostane pravica i. t. d."

i?

Po sporočilih lahko trdimo, da se je razvijala
mariborska čitalnica najbolj pod vodstvom Prelo-
govim. Ob ustanovitvi ni bil Prelog v ospredju;
Čakal je klica rodoljubov; bil je pač odbornik in
delal skromno za procvit mladega društva. Kakor
povsod, nastopa tudi tukaj že prvo leto s poučnimi
predavanji. Pri besedi 15. decembra 1. 1861. podaja:
„Uvod k makrobiotiki", kar je nadaljeval 22. de¬
cembra i. 1., 5. januarja, 9. februarja in 23. marca 1862.
Tega leta je sprejemal pri veliki slovesni obletnici
slovanske goste, ki so prišli od vseh strani v velikem
številu, med drugimi dr. Bleiweis in dr. Toman.

Važno mesto zavzema v zgodovini mariborske
čitalnice velika svečanost v proslavo sv. Cirila in Me¬
toda 5. avgusta 1.1863., pri kateri je govoril slavnostni
govor sedanji šolski svetnik 1. Majciger. Slavnost,
katero so pripravljali rodoljubi korar M. Glazer,

kaj rad spominja teh veselih večerov. Če so obda¬
rili prvega strelca, je dr. Prelog kot „hetman“ vpri-
zoril slovesen sprevod v čitalniški dvorani in k zad¬
njemu zapel priljubljeno svojo pesem: „Majo!ka bod’
pozdravljena, ki z vincem si pripravljena . ..,“ nato so
vsi ponavljali v koru: „Majol-, majol-, majolčlca . . .“

Velikega pomena je postala mariborska čitalnica,
ko je začela negovati glediške igre. Igre so še
sedaj moč, ki najbolj vleče obmejne, ne preveč
zavedne Slovence. Kadar se pri nas vprizorijo v
„Narodnem domu" igre, imamo med tem lepim,
sicer precej praznim zidovjem, toliko množino ljud¬
stva iz bližnje in daljne okolice mariborske, da se je
že moralo radi varnosti omejiti število obiskovalcev.

Pomen glediščnega igranja je najbolj spoznal
dr. Prelog. Že v Ljutomeru se je bavil ž njim in
pozneje vztrajal na tem polju do smrti. Trstenjak

LJUTOMER.

dr. Dominkuš, dr. Sernec, dr. Paulič, prof Šuman,
dr. Prelog i. dr., zlasti nekateri Čehi, je bila naravnost
velikanska. Udeležilo se je je nad 5000 ljudi. V spomin
na to slavnost si je omislil dr. Prelog jako okusne
vrčke z napisom „Maribor“, katerih je prodal 200.

Prelog kot odbornik je bil delavna moč; dasi
je bil z delom preobložen, se je moral vdati leto
za letom želji čitalniških udov in sprejeti predsed-
ništvo od 1.1866. do svoje smrti 1. 1872., izpustivši
le nekaj mesecev. Prelog je delal kot predsednik
marljiveje ko vsak odbornik. Za njegovega odbor-
ništva in predsedništva je bilo najbolj razvito čital¬
nično življenje. To trditev spričata dva tiskana spo¬
reda besed in veselic pozimi 1864/65 in 1866/67.

Vsak torek in soboto so bile pevske vaje, ob
petkih čitanje slovanskega berila in ob četrtkih stre¬
ljanje s pušico na tarčo. Dvorni svetnik Šuman se

pravi, da so večkrat igrali tudi že v Ljutomeru, se¬
veda nemški. Prelog je bil režiser, Trstenjak drama¬
turg, dr. GottvveiB pa intendant. Prelogovo izdatno
delo se začenja šele v mariborski čitalnici; za oder je
privadil mariborske Slovence šele Prelog. Vsak slov¬
stveni zgodovinar ga mora staviti kot pospeševatelja
iger na Štajerskem na prvo mesto ; v tem oziru pa ga
tudi upošteva do sedaj vsaka slovstvena zgodovina.

Prelog je bil na odru vsestranski izobražen in
vedno gospodar, ki je kritikoval igro in igranje,
učil igralce, pa tudi vedno sam igral najboljše.
Lastnosti igralčeve so mu bile neki že prirojene.
Naravnost občudovali so ga pa kot komika. Trste¬
njak pravi o njem, da je imel že kot dijak največ *
humorja in da je presegal vse druge tovariše v
komiki, v kateri se je tako izpopolnil, da je bil na
odru mariborskem komik „for ever". Bil je nadvse

3

18

dovtipen in gotovo je presegal v tem še svojega
očeta, od katerega je podedoval te lastnosti. Nje¬
govo naravo označuje dovolj konec pisma, katero
je pisal o resnih zadevah dr. Jožetu Vošnjaku, ki
se glasi: „Z Bogom ostani, blagoslavlja te s svojo
kapucinsko brado tvoj brat dr. Prelog. “

Zadel je zlasti vse šaljive prizore; ker je bilo
malo slovenskih iger, se je lotil sam prestave in
uredil igri „Crni Peter" in „Zakonska sol“. Igri
nista bogvekaj prida po vsebini, a igrali sta se
tako, da celo »Daničin 11  dopisnik, ki strogo graja
vsebino, priznava, da se mora dati igralcem naj¬
boljše izpričevalo za izvajanje. Podpirala sta ga
najbolj profesor Šuman in njegova gospa. Dvorni
svetnik Šuman pa še sedaj trdi, da je Prelog pre¬
kosil vse in se kretal na odru kakor pravi umetnik.

V tej dobi se je mnogo zanimal za šole in na¬
predek slovenske mladine. Posnemal je pač svojega
rojaka St. Vraza in pošiljal na vse strani v šole knjige
vsakovrstne vsebine, da se delijo med otroke. Tako
je razdelil v Jarenini ob priliki čitalniškega izleta
40 Razlagovih pesmaric; isto vemo o njem pri magda-
lenski šoli. Na prošnjo učiteljevo je tudi podaril
učencem te šole mnogo knjig za deco; „Marburger
Zeitung“ je takoj zatrobila v svet, da so vse te knjige
pobrali šolski ogledi in jih povrnili Prelogu, češ,
da so ruske. List pa je moral v prihodnji številki
poravnati to zlobnost s popravkom.

L. 1867. 15. septembra je govoril dr. Prelog kot
slavnostni govornik na veliki svečanosti v spomin
Kremplju; s svojim razmotrivanjem poučuje ljud¬
stvo , da skrbi v prvi vrsti za dušni razvoj otrok
in svojo srečo; priporoča poslušavcem čitanje do¬
mačih listov in jih navdušuje za bralna društva, ki
bi se morala snovati v vsaki vasi.

Dr. Prelog kot urednik.

Njegovo največje delo, ki je za Spodnji Štajer
zares velikanskega pomena, je iz 1. 1867. Mož —
zdravnik — začne na Štajerskem bistriti glavo svojim
rojakom z istim orožjem, s katerim je prebudil iz
spanja Kranjce dr. Bleivveis — zdravnik. Nekega
dne založi kavcijo 1000 goldinarjev in začne izdajati
list „Slov. Gospodar", ki zavzema zares prvo mesto
v probujo spodnještajerskega ljudstva. Nihče ni slutil
v Mariboru o njegovih načrtih; 16. januarja prinese
sam prvo številko v čitalnico in jo s ponosom kaže
svojim znancem, poudarjajoč, da imajo Mariborčani
sedaj tudi svoj list. Reči moramo, da je osnoval
dr. Prelog komaj še v pravem času svoj list; skoro
bi že bilo prepozno. „Novice“ niso bile tako raz¬
širjene na Štajerskem; čitali so jih radi bolj omikani
možje, a med ljudstvo so prodirale le počasno.

Dr. Prelog je že dobro poznal slovensko štajersko
ljudstvo; začel je mirno poučevati v gospodarskih
in kmetijskih zadevah, vpletal pa je tupatam na¬
rodne pravice in narodne dolžnosti. Za narodnostno
navdušenje si je moral šele odgojiti bralcev. Strogo
se je držal svojega gesla: „Poduk v gospodarstvu
bogati deželo". Tako je delal pred njim tudi dr. Blei¬
vveis; saj so njegove „Novice“ vznikle iz zapiskov
Kmetijske družbe.

Delo je bilo za dr. Preloga naporno. Pomisliti
moramo, da se je sam šele uril v pisavi, saj ni ni¬
kdar obiskoval slovenskih šol. Začetkoma je šlo trdo;
poleg svojega že precej obširnega zdravniškega po¬
slovanja in obilega posla v društvih, je oskrboval
v upravništvu in uredništvu vse sam. Tiskalo se je
po 500 listov. Dr. Prelog kot urednik nam je prav
vzoren mož na svojem mestu, ki ima zares v mislih
zlate namene, katere hoče uresničiti z gorečo lju¬
beznijo do svojega naroda. Le glejmo, kaj piše v
uvodnem članku „Vabilo“ 17. decembra 1868: „Z
rodoljubnim srcem se vsede urednik slovenskega
lista k delu in poišče iz vseh najboljših gospodarskih
listov vse, kar bi vtegniio našim slovenskim kmetom
in sploh gospodarjem v korist služiti, uči kakor
prav kaki školnik iz pohlevne časnikarske stolice o
poljedelstvu, živinoreji, sadjereji in kako se travniki
pojijo . . . pišejo mu tudi najimenitnejši slovanski
gospodarji in povedo, kaj so sami skusili i. t. d.“

Umazane konkurence v časnikarstvu dr. Prelog
ni poznal; dasi je bil njegov list šele leto star in
se še ni nič kaj utrdil, se je ustanovil v Mariboru
že I. 1868. nov list, „Slovenski Narod". Svojo veljavo
je imel ta list v tedanji dobi od tega, ker je zdru¬
ževal pod svojim krilom vse duhovniške in posvetne
stanove, ki so čutili narodno, dokler ni list zašel
na drugo pot. Urejevala sta list tedaj najboljša ured¬
nika, zlasti Tomšič, po njem pa Jurčič. Dr. Prelog
se ni bal za svoje podjetje, niti ni najmanj naspro¬
toval novemu listu, temuč ga je podpiral. Že me¬
seca marca 1. 1868. tolaži občinstvo v svojem listu,
da bode kmalu začel izhajati „Slovenski Narod",
katerega je že v prejšnji številki naznanil s pozivom:
„Naj bi našlo toliko potrebno početje obile, du¬
ševne in materijalne podpore med slovenskim na¬
rodom."

Nekoliko pozneje, 18. junija, pravi v spisu »Va¬
bilo na naročbo", „da veliko politiko in razvijanje
političnih vprašanj prepustivši ,Slovenskemu Na¬
rodu 1 . . . bo vendar ,Slovenski Gospodar 1  imel vse
odlične politične vesti i. t. d.“ Tako sta delala drug
poleg drugega najprvo Prelog-Tomšič, potem pa
Prelog-Jurčič.

Tajnost uredništva je bila Prelogu sveta nad
vse; pri zagovarjanju v Celju pravi javno kot ob-

19

toženec na sodnikovo vprašanje, ali pozna pisca inkri¬
miniranega članka, da pozna pisateljevo pisavo, a
ga ne izda, češ, da se rajši sam podvrže vsem po¬
sledicam, preden bi teptal moralo. Najbolj se ču¬
dimo njegovemu vztrajnemu, pogumnemu nastopu
nasproti oblastvom in nasprotnikom. Dr. Prelog je
prvi slovenski urednik, ki je sedel na obtožni klopi;
28. marca 1868 se je vršila pravda proti njemu radi
podpihovanja, da, celo upora in hujskanja ljudstva
s člankom „Slovenci“ v št. 2. istega leta. Članek je
pisal gotovo Božidar Raič; pozna se v njem docela
njegova nrav in živahnost; potrjuje nam to še podpis:
„V Halozah mesca januarja 1868.“

V uvodu pravi pisatelj, „da bi imeli Slovenci
podobo mutastega psa, ki ni za drugo, nego da se
ukresne, če bi molčali v naši pravoustavni državi."
Nato navaja bivališča Slovencev; teh je tudi na ma¬
lem Štajerskem, „kder nas po vsi mogočnosti požirajo
Nemci in žreti pomagajo nemškutarji pod imenom
neke skaziomike nemške." Naštevajo se vsi Slovani,
katerih je v Evropi 85 milijonov; izmed teh pa
Slovence „Prekmurce zobljejo Mažari in mažaroni,
nas in Korošce nemška in nemškutarska nenasitljivost,
Primorce laška predrzna ošabnost. Treba je torej
,Zjedinjene Slovenije 1 , in skupne slovenske uprave.
Zahtevati moramo pa tudi le uradnike in učitelje,
ki znajo slovenski in radi govorijo z ljudstvom v
slovenskem jeziku. Ljudske in druge šole morajo
biti za Slovence na narodni podlagi; istotako se za¬
hteva od cerkvene uprave, da opusti v knezoškofijski
pisarni-nemškutarjenje, ki nima nikake podlage, nego
samo vodo goni na nemškutarski mlin, kar gotovo
ne more biti namen katoliške cerkve i. t. d." Članek
konča: „Stem je naznanjena osrečevna loka, v ka¬
tero moramo napenjajoči vse sile veslati. Razne zgub¬
ljene reči se dajo zopet pridobiti, življenje in na¬
rodnost pa nikdar več."

Ta spis zagovarjata pred celjskim sodnim dvorom
dr. Prelog kot obtoženec in dr. Janko Sernec kot
zagovornik. Cela obravnava je bila za tisto dobo
velikega pomena; nastop slovenskega časnikarja pred
sodiščem je koristil več nego deset političnih shodov;
vsi listi so se zanimali za ta dogodek, poročali o
možatem nastopu obtoženčevem in izpodbujali naj¬
bolj s tem nezavedno in plaho ljudstvo, da brani
svoj jezik; pokazali so ljudem, da sme celo obto¬
ženec zahtevati od sodnega dvora po zakonih mu
zajamčenih pravic. Vsebino navdušujočega in na¬
sprotnike grajajočega članka sta sankcionirala ob¬
toženec in zagovornik pred sodnim dvorom in do¬
kazovala resnični pomen vseh Rajčevih besed. Branila
sta se pa tudi kakor leva. Takoj začetkom obravnave
je prosil dr. Prelog, da se vrši pravda slovenski;
ker se brani predsednik, vstane dr. Sernec trdeč, da

ima obtoženec pravico terjati, da se vrši obravnava
v slovenskem jeziku in stavi primeren predlog. Sod¬
niki so nato umaknili svoje zahteve in začeli na¬
ravnost prosjačiti, da se zagovarja nemško, ker so¬
obtoženec tiskar Janschitz neki ne razume slovenski
— Janžič je tiskal »Slovenskega Gospodarja", za-
eno pa je izdajal tudi »Marburger Zeitung"; Prelog
ga precej zavrne radi izpovedi pred sodiščem, da ne
razume slovenskega pisnega jezika, pač pa navadno
„špraho“. Dr. Prelog še ne odjenja in se začne
zopet zagovarjati slovensko; nato ga predsednik še
enkrat prekine in prosi, da govori radi obtoženca
nemško. Obravnavalo se je potem v obeh jezikih.

Dr. Preloga so oprostili krivde radi upora, bil
pa je obsojen radi zanemarjenja uredniških dolž¬
nosti na 30 gld. globe; izgubil je kavcije 60 gld. in
povrh moral plačati stroške.

Kako odločno in vztrajno je branil že tedaj pra¬
vice slovenskega naroda in slovenskega jezika, nam
najbolj spričuje, da se je še istega leta 5. maja pri¬
tožil, ko so zahtevali pri sodišču, da objavi v prvi
številki »Slovenskega Gospodarja" nemško razsodbo;
na njegovo pritožbo se mu ta dostavi v slovenskem
jeziku, poleg te pa nemški odlok in za prestavo
mu kot »globa" naloži — 2 gld. 10 kr.

Vsi slovanski listi so grajali to dejstvo; in po
pravici opozarja eden pri tej priliki na izrek laškega
ministra Cavourja, ki je zaklical svojim po svo¬
bodi hrepenečim državljanom: »Signori, se volete la
liberta, bisogna pagare!" (Gospdda, če hočete svo¬
bode, treba da plačate) in pravi, da še tedaj ni iz¬
gubil ta izrek veljave v ustavni Avstriji.

Dr. Prelog se je zopet pritožil proti temu plačil¬
nemu nalogu; od tedaj pa so ga pustili na miru
radi te zadeve.

Proti uradom je bil vedno dosleden. Zlasti se
je boril 1. 1869. z glavarstvom in z graškim namest¬
ništvom. Ko se je osnovalo »Politično društvo", je
zahtevalo namestništvo, da se priloži pravilom nemški
prevod. Dr. Prelog tega ne stori, temuč se pritoži
na ministrstvo, ki je ugodno rešilo tudi to vprašanje.

Te stvari se nam dozdevajo zdaj pač malen¬
kostne ; a ta Prelogov nastop je bil tedaj velike
važnosti; pomisliti moramo, da se je vse to godilo
v najhujši dobi liberalizma, ki je izkušal kršiti za¬
kone po uradih in šolah in jih pokopati. Dr. Prelog
je bil v prvi vrsti med tistimi bojevniki, ki so do¬
sledno varovali zakone in terjali vse pravice za slo¬
venski jezik. Če bi se mirno, malomarno ugodilo
zahtevam sodišč in namestništva, bi to uradovanje
sčasoma prešlo v navado in se ukoreninilo tudi na
Štajerskem; da smo v tem oziru na boljšem ko na
Koroškem, moramo zahvaliti Preloga in njegove so¬
vrstnike.

3 *

20

Nikakor ne pretiravamo, če postavimo tudi
dr. Preloga med te može, ki so bili mogočen jez
proti tujemu navalu; to nam najbolj potrjuje njegov
prijatelj Jurčič, ki je toliko uric presedel na večer
s Prelogom v gostilni ali v čitalnici in se pogovarjal
prijateljski ž njim; ta pravi med drugim: „V onem
času je bilo malo Slovencev po Sloveniji, malo po
nemškem vplivu najbolj izpostavljenem, zato toliko
važnem južnem Štajerju. Zato je tem večja zasluga
za one može, kateri so se nerazumljeni od svojega
časa in svojih rojakov, s slabim vzgledom na kakov
uspeh, ipak težavnemu gmotno nehvaležnemu delu
podvrgli in vztrajali dozdaj: za može, kakor jih še
danes kot starce z mlajšimi vred z dejanjem ali sve¬
tom neumorno delati vidimo, kakor dr. Kočevar, Ter-
stenjak, Raiči. t. d., med katere dozdaj delujoče
veterane je spadal tudi Matija Prelog."

Slovenski tabori.

Nastopila je najvažnejša doba za narode av¬
strijske države. Podelila se je narodom ustava: Vsi
imajo iste pravice! To ravnopravnost so pa tolmačili
in sodili pri nas vedno različno: proti Slovencem
sploh dolgo časa niso hoteli poznati tega zakona.
Saj pa tudi ni bilo treba ravnopravnosti Slovencem,
češ, da ne zahtevajo slovenskega jezika v šolah in
uradih in so prav zadovoljni z nemščino. Take
laži so trosili že od nekdaj po svetu in do višjih
oblasti nemški uradniki. Treba se je bilo braniti
obrekovanja in krivega mnenja. Dokazati se je mo¬
ralo višjim gosposkam, da zahteva ljudska volja,
da se uvede slovenski jezik v urade in šole.

V številki 26. „SIovenskega Gospodarja" sproži
dr. Prelog v uvodnem članku misel o taborih, se¬
stavi določene točke, katere naj bi se razpravljale
na vseh shodih, in povabi spodnještajerske rodo¬
ljube 7. julija v Maribor, da se pogovore o pri¬
reditvah. Tega dne se je izbral osrednji odsek petih
članov, ki so vodili tabore.

Vršili so se ti velikanski shodi zaporedoma v
Ljutomeru 9. avgusta, v Žalcu 6. septembra, v Šem¬
pasu 18. oktobra 1868; v Brdih 25. aprila, v Sevnici
2. maja, na Kalci blizu Zagorja 9. maja, na Vižmarjih
blizu Ljubljane 17. maja, v Ormožu 8. avgusta 1869;
v Tolminu 1. maja, pri Kapeli 19. junija 1870 itd.
Udeležilo se je vseh 13 taborov v „Sloveniji“ nad
100.000 ljudi. Vlada je morala uvaževati klic navdu¬
šenih obiskovalcev teh zborovanj. Dr. Prelog je
govoril na prvem taboru v Ljutomeru in na zadnjem
pri Kapeli. V Ljutomeru je govoril o prevelikih
dačah in opozarjal, da posestniki pač dobro vedo,
za katere stvari se potrosijo doklade, katere plaču¬
jejo za občine in okraje, ker morajo polagati na¬

tančen račun; zvedeti pa morajo tudi, kam spravlja
dežela groše slovenskega Štajerja, katere sprejema
vsako leto kot neposredni davek; kar se porabi tega
denarja, ne zaleže Spodnjemu Štajerju docela nič,
ker se ne stori ničesar za spodnji del Štajerske.
Terjajo pač lahko Slovenci, da se ustanove za lastni
denar slovenske kmetijske šole in realke in se urav¬
navajo reke, ki narede toliko škode itd. Taboru
pri Kapeli je predsedoval dr. Prelog sam; tudi tu
je govoril o davkih; jako spretno je označil stanje
kmeta, vpletel vmes obrtnika in bičal gospodarske
razmere med Avstrijo in Ogrsko.

Dr. Prelog deželni poslanec.

Za deželnega poslanca ga je izvolil ljutomerski
okraj 1. 1867. Šele tedaj so čislali rojaki svojega
moža, ko so spoznavali leto za letom njegovo po¬
žrtvovalno, nesebično delovanje njim v blagor in
srečo. Bil pa je dr. Prelog tudi poslanec prave vrste;
s svojim rojstnim krajem in s svojimi volilci je bil
vedno v dotiki; ni se vršila niti veselica v Slo¬
venskih goricah in ljutomerskem okraju, da se ne
bi zanimal Prelog zanjo. Če se je ni mogel udele¬
žiti, je pošiljal navduševalna pisma, katera so radi
čitali rojaki na dan veselja.

V deželnem zboru se je oklepal odkrito svojih
tovarišev in zastopal složno z njimi koristi sloven¬
skega ljudstva. V 16. seji deželnega zbora 1. 1868.
je očital zbornici, da so bili prejšnji štajerski stanovi
v dobi absolutizma Slovencem pravičnejši, nego je
deželni odbor, ki je sestavljen po takozvanih svo¬
bodnih ustavah; Slovenci nimajo pričakovati iz Gradca
ničesar. Najlaže presodimo njegovo veljavo mi zdaj,
skoro 40 let po tem govoru; dr. Prelog je uvidel
že takrat, da ne bode nikdar pospeševal deželni
odbor teženj slovenskega Spodnjega Štajerja.

28. septembra istega leta povpraša dr. Prelog
namestnika v javni seji, kako si upa ljutomerski
okrajni glavar ukazovati učiteljem tega okraja kakor
kak paša kje na Turškem, da naj poučujejo v 3. in
4. razredu samo nemški!

Ravno v tem zasedanju se je mnogo razprav¬
ljalo v deželnem zboru o vinorejski šoli v Mariboru,
katera je bila že načeloma dovoljena; šlo je še za
učni jezik. Dr. Prelog si je prizadeval z dr. Vošnjakom
in Hermannom, da bi uvedli slovenski učni jezik.
V svojih prepričevalnih dokazih je navajal celo sa¬
mega sebe, kako je študiral nemščino in kakšne
uspehe je imel. Sklicujoč se na lastno izkušnjo, trdi,
da se slovensko ljudstvo na deželi ne more naučiti
nemškega jezika; če pa 17 let stari dečki, ki ne
znajo nemški, pridejo v popolnoma nemško učilišče,
ne bodo razumeli ničesar, kar se bo učilo, in se

21

zato tudi ne bodo ničesar naučili. Prvo leto bo za¬
nje celo izgubljeno in potem se šele morebiti na¬
učijo toliko, da bodo razumeli vsaj nekaj nemških
knjig. Če bi se pa res naučil slovenski deček prvo
leto toliko, da bi razumel že nekaj nemškega, še
tudi ne more razumeti potrebnih tehniških izrazov,
ker teh si ni mogoče zapomniti v tako kratkem času,
zlasti ne more tega doseči 16 letni slovenski učenec,
ki je že privajen slovenskemu jeziku in že misli
slovenski.

Tako prepričevalno je govoril dr. Prelog; ravno
tako sta ž njim zagovarjala slovensko stališče dr. Voš-
njak in Hermann. Toda vse je bilo brez uspeha;
večina je imela v deželnem zboru štajerskem za
Slovence vedno nema ušesa; odklonila je želje slo¬
venskih zastopnikov.

V seji dne 16. septembra 1869 poroča grof
Kotulinski o nakupu Pfrimerjevega posestva pri
Mariboru za deželno vinorejsko šolo; dr. Prelog
pobija predlog in dokazuje, da je ves ta kraj ne¬
zdrav, in nasvetuje, da se zato poizveduje pri ad-
montskem samostanu, če bi ta ne prodal posestva
„Ratzerhof“, ki ima najlepšo lego. Predlog njegov
se sprejme in se voli devet poslancev v odbor, ki
naj preiskuje to zadevo.

16. oktobra istega leta poprosi vlado, naj skrbi
s svojim vplivom, da nastavi južna železnica na slo¬
venski zemlji slovenščine zmožne uradnike. Taopomin
pač priča, da so se že tedaj morali Slovenci boriti
za jezikovno enakopravnost pri južni železnici; žal,
da nismo v tem še dandanes nič na boljšem.

V isti seji se pritožuje dr. Prelog, da ne do¬
bivajo slovenski krčmarji slatinske vode; pri tej
priliki biča nemške razmere v Rogatcu; uslužbenci
so neki tako nasprotnega mišljenja, da odpode slo¬
venske kmete, če pridejo po vodo; 7. avgusta je
pa obsedel oskrbnik, ker je naletel na premetenega
slovenskega kmeta. Uradnik ga osorno zavrne. „Ni
vode“; nato kmet toži zvito, kaj naj počne, če ne
dobi vode; gospoda bližajočega se „Verfassungs-
taga“ v Celju bode nevoljna. Ko to izreče, mu takoj
ponudijo steklenic, kolikor jih je hotel, kajti mislili
so, da je „njihov mož“. Ta dogodek je dal dr. Pre¬
logu povod za poizvedbo v javni seji.

L. 1868. meseca decembra je Prelog hudo zbolel.
Po bolezni pa se vendar ni odtegnil narodnemu
delu. Vidimo ga še pozneje kot najmarljivejšega
sotrudnika v mariborski čitalnici. Ko se je 1. 1870.
osnovalo „Katol. konservativno društvo 11  v obrambo
proti nemškim liberalcem, so izvolili Preloga v odbor
tega društva; govoril je tudi na glavnem shodu
17. julija 1870, trdeč, da niso nikakor nemški kričači
pravi liberalci, kajti liberalen je le tisti, ki privošči
svobodo vsakemu narodu; govornik graja Nemce,

ki napadajo Slovence, a se obenem vsiljujejo za
poslance na Spodnjem Štajerju; zagovarja pa tudi
duhovništvo, kateremu očitajo nemškutarji, da ho¬
čejo le poneumniti ljudi in povdarja, da že od
nekdaj poučujejo ljudstvo najbolj le duhovniki.

Konservativnega društva se je oklenil od prve
ure njegovega obstanka; govoril je nadalje na nje¬
govem zborovanju 16. julija 1871 z dr. Pajkom v
Št. Lenartu, kjer je naglašal v priprostem govoru
namen tega društva in potrebo združenja; poleg
tega pa je tudi nasvetoval, kake može morajo volilci
voliti v deželni zbor, ker je bilo treba že misliti na

-?

GLAVNI ŠATOR PRI SLAVNOSTI TRISTOLETNICE
SV. CIRILA IN METODA 3. AVG. 1863

volitve 1. 1871. Za te volitve so bile priprave tudi
kaj točne in vestne. Sešli so se rodoljubi dr. Prelog,
dr. Vošnjak, dr. Sernec, Franc Kosar, Janko Pajk,
dr. Radey in se posvetovali o njih in se pripravljali
za volilno borbo.

Radi oslabelega zdravja in preobilega posla
se odpove Prelog deželnemu poslanstvu koncem
letne dobe. Na taboru pri Kapeli zahvali volilce za
izkazano zaupanje in jim zatrjuje, da mu ne dopu¬
ščajo posli, da bi se dal voliti v deželni zbor. Ti
navedeni vzroki so bili res upravičeni; izpriča nam
jih Jurčič, ki pravi, da je odstopil Prelog, nikdar

22

častilakomen, poslanstvo mlajšim močem. Ni se mu
bilo treba bati, da je izgubil zaupanje med volilci,
ki so ga ljubili kakor svojega očeta; to so dokazali
še ob njegovi smrti.

Na taboru pri Kapelipriporoča za svojega na¬
slednika g. I. Kukovca iz Ljutomera, ki je govoril
na shodu zaeno s prof. Šumanom. Mislimo, da se
je Prelog prenaglil s tem priporočilom na javnem
shodu; kajti ožji odbor v Mariboru je postavil 21. av¬
gusta 1. 1871., ko so se vršile zopet nove volitve,
za kandidata tega okraja že dr. Janka Sernca, ki je
»očitno izrekel, da v verskih in cerkvenih vprašanjih
ne bo nasprotoval", kakor poroča »Slov. Gospodar".
Nam pa je dr. Sernec odločno zatrjeval na vprašanje,
da je izjavil, da pojde v teh vprašanjih svojo pot,
kakor je zares tudi storil dejanski, če si ogledamo
njegovo politično delovanje. Kakor smo izvedeli iz
ustnega sporočila, so mariborski rodoljubi določili
dr. Sernca za kandidata v najvarnejšem okraju v
priznanje njegovega energičnega nastopa pri volivnih
shodih v mariborskem okraju, za katerega so se že
borili tolikokrat; zlasti so imeli v spominu še tolo¬
vajski napad pri zborovanju v Novi vasi blizu Slo¬
venske Bistrice, kjer so nemškutarji stepli dr. Sernca
in ga zbili celo vpričo žandarjev na tla, da je ob¬
ležal brez zavesti. To je bilo 1. 1870. meseca junija
pred volitvami, pri katerih je kandidiral dr. Sernec
v mariborskem okraju, pa je propadel. Jurčič na-
glaša, da je deloval za izvolitev dr. Sernca v ljuto¬
merskem okraju dr. Prelog sam jako pridno pri
svojih rojakih.

Z odborom ustanovljenega »Katol. tiskovnega
društva" se je pogodil Prelog I. 1871., da društvo
prevzame s 1. julijem »Slov. Gospodarja" v svojo
last za 1000 gld. odkupnine. Tudi še od te dobe je
ostal dr. Prelog urednik; a 28. avgusta se poslavlja:
»Če pa morebiti marsikateri bralec ,Slov. Gospo¬
darja 1  v mojem delovanju ni našel tega, kar je pri¬
čakoval, mi naj ne zameri, prosim, ker volja je bila
gotovo dobra. Bog daj, da bi še »Slov. Gospodar"
prav mnogaja leta izhajal v korist našega premilega
naroda!"

Prelogovo pisateljevanje.

Ne bodemo trdili, da je dr. Prelog slaven slo¬
venski pisatelj, ki je stavil z novimi mislimi izvirne
stavbe. Prelog je bil pridna bučelica, ki je zbirala
od vrstice do vrstice berilo največ poučne vsebine
in podajala učečemu se ljudstvu dovolj gradiva za
samoizobrazbo. Mož, ki je rano spoznal, da se na¬
sprotniki ne premagujejo samo z mečem in kopjem,
temveč z umom in peresom, je čutil v svoji mla¬
dostni dobi, kakor vsi rodoljubi, nekoliko sposob¬
nosti v sebi, da lahko pomaga orati ledino; storil

je tudi, kolikor je bilo mogoče. Sedaj poznamo nje¬
govo šolanje, videli smo, kako malo, ali celo nič
splošne izobrazbe se ni ljudstvo naučilo po šolah;
o celotnem slovenskem pouku pa ni bilo sluha ne
duha. Daši je bil sam nadarjen, se je moral začet¬
koma uriti, vaditi in truditi v slovenski pisavi. Pri¬
zadeval si je vedno pisati gladko in podati mislim
dostojno obliko.

Pričel je z »Makrobiotiko", ki ima za isto dobo
svojo vrednost, dasi je le prevod po Hufelandovi
knjigi. Pomisliti pa moramo, da so pisali slovenski
o zdravilstvu le Bleiweis na Kranjskem, tuintam Ro¬
bida na Koroškem, katerima se je pridružil na Šta¬
jerskem dr. Prelog. No, če pa sedaj primerjamo
slovstvo od 1.1864. naprej, pa tudi ne najdemo to¬
liko napredka v slovenskem slovstvu, tičočem se
zdravilstva. Prevod je oskrbel dr. Prelog deloma
sam, deloma mu je pomagal prevajati določene od¬
stavke dr. Turner, tedaj višji gimnazijec. Zadnjo ko¬
rekturo je pregledoval tudi profesor Majciger. Knjigo
je posvetil slavistu Fr. Miklošiču; za geslo si je izbral
rek: »Kdor zmerno živi, dolgo živi" in pa »Zdravo
in dolgo življenje, modra glava in veselo srce so
najvekši dari Božji!" V uvodu povdarja med drugim:
»Dolgo in zdravo življenje si vsaki človek želi, toraj
tudi Slovenci, jih pa množina, ali ne toliko, da bi
učene spise prav umeli, nemški ne ve, v kterim
jeziku je ta umetnost do zdaj z vekšino spisana.
Da se tedaj tudi dragim našim rojakom pot pokaže,
po kterem mora človek iti, ako če do velike in
zdrave starosti priti, spisal sem v predragem našem
slovenskem jeziku, na koliko je najme slaba moja
moč dopuščala to lepo znanost itd." Dr. J. Vošnjak
piše v svojih »Spominih", da se je knjiga srečno
razprodala.

Pred ustanovitvijo »Slov. Gospodarja" se je
Prelog bavil večinoma z glediščnimi igrami. Rodo¬
ljubi so spoznali, da je gledišče lepo sredstvo za
izobrazbo ljudstva. Videli smo, da se je igra naj¬
lepše gojila v Mariboru za Prelogove dobe. Z iz¬
virnimi komadi se itak nismo mogli še tedaj po¬
našati; velike vrednosti bi bili dobri prevodi, katerih
je bilo vse premalo. Dr. Prelog izda najprej »Črnega
Petra" (kratkočasna igra v enem dejanju. Poslovenil
in založil dr. Matija Prelog. V Mariboru 1866. 8°. 58.
Natisnil E. Janschitz). Iz Prelogovega pisma (25. de¬
cembra 1866) na dr. J. Vošnjaka posnamemo, da so
igrali to igro v Ptuju na novega leta dan 1867, v
Mariboru pa 16. januarja 1867 pri veliki besedi na
čast Slomšku. Vsebina igre je sledeča: Gozdarju
je umrla žena, s katero sta živela lepo mirno in za¬
dovoljno; ker nista imela otrok, sta vzgojevala re¬
jenko Roziko. Nekaj mesecev pa po smrti gozda-
rice se že zaljubi gozdar v svojo rejenko, katero

23

hoče imeti za ženo. Rozika, ki je rada videla lovca
Viljema, je bila nesrečna in odločno izjavila, da ga
ne mara, ker je vendar njen oče; opominjala ga je
vedno na rajno mater, da bi mu izbila te neumne
misli iz glave. Ko spozna gozdar, da mu je napoti
le Viljem, ga na mestu odslovi. Končno se pa le
vda in privoli v njuno zvezo. „Danica“ je vsebino
igre grajala.

Kmalu nato izda drugo igro: »Zakonska sol“
(kratkočasna igra v enem dejanju. Poslovenil in za¬
ložil dr. M. P. V Mariboru 1867. 8°. 44. Janžič). Igrali
so to igro že tega leta 31. marca v mariborski čital¬
nici. Tudi ta igra je preprosta, pač pa šaljiva. Re¬
zika, jezično dekle, razodeva dva dni po poroki
svojemu stricu s ponosom, da je že žena. Ko dojde
Janez, službeno zadržan, prepozno k obedu, mu
očita. Obed se prične, vmes so šaljivi prizori. Re¬
zika prevrže solnjačo in se joče, češ, da bo radi
tega v hiši večen prepir; ker ne odjenja govoriti o
tem , se zares skregata in prepirata, tako da stric
odide in se poda tiho v kuhinjo, kjer ga najdeta
mlada zaročenca, ko se spravita, pri pečenki. Po¬
snetek igre je, da „ima žena vsikdar prav“.

Prelogovo ostalo pisateljevanje še ni popolnoma
označeno. Jurčič in Trstenjak poročata, da je imel
v rokopisih zbranih nad 400 anekdot in izvirni roman
„Šuntar“. Posrečilo se mi je najti pri g. svetniku
Majcigerju rokopis, ki obsega 272 anekdot, katere
hranim. Iz teh kratkih spisov spoznamo najbolj Pre¬
logov humor in njegovo moč v komiki. Se tako
preproste dogodbe iz navadnega življenja obrne na
šaljivo stran in reši često jako hudomušno stavljene
zagonetke. Iz njih odseva pa tudi zdrav, jedernat
humor preprostega kmeta in slovenske ženice napram
olikanemu meščanu. Nastopajo pa kot šaljivci razen
že navedenih razni župniki, šolniki, krčmarji, kuha¬
rice, učenci in učenke, še celo cesar in škof morata
često slišati kako prav zasoljeno, katero pove kak
namuzan sin preproste narave. Pozna se tudi tukaj,
da je bil Prelog zdravnik. Mnogo je pobral snovi
iz lastne prakse in uporabil primerno za svoje do-
vtipne zapiske, i)

Največ smo si prizadevali, da bi našli rokopis
romana „Šuntar“, ž njim bi najlažje pravilno dolo¬
čili Prelogovo življenje. Jurčič namreč piše, da je
Prelog v tem romanu postavil za junaka kolikor
toliko svojo osebo. Zares je bilo njegovo življenje

i) Razen anekdot imam še v svoji lasti spisan govor
(12 strani) o želodcu in prebavljanju. Prelog je govoril o tem
predmetu v Mariboru 20. decembra 1863. Rokopis mi je poslal
A. Porekar, nadučitelj na Humu; kako je zašel v učiteljsko
knjižnico tega kraja, nam je nejasno. Mogoče ga je hranil
Porekarjev oče, ki je bil dober prijatelj Prelogov. Spis je za¬
nimiv; v uvodu primerja šaljivo dobre želodce s slabimi in želi

naravnost romantično. Tudi Trstenjak nam poroča,
„da bi imel obsegati roman vse strani narodnega
gibanja." Mogoče še najdemo rokopis in popolnimo
ta spis o svojem času.

..Slovenski Gospodar".

S Prelogom urednikom kot osebo samo smo
se že pečali; treba je nam le še presoditi natančneje
„Slov. Gospodarja". „Kdor se noče učiti, ostane
nevednež. Nevednost pa je za človeka velika ne¬
sreča." Ta stavka uvajata lepi njegov poziv na na-
ročbo „Dragi rojaki" v prvi številki. V njem obeta,
da se bode ravnal pri urejevanju lista vedno po
načelu: „Kar je za otroke šola, so odraslim dobri
članki in podučljive knjige." Reči moramo, da je
Prelog izpolnjeval vestno in natanko svoje obljube.
V lahko razumljivi obliki je pisal o gospodarskih,
političnih in narodnih rečeh.

Rodoljub z dušo in telesom stopi Prelog v prve
vrste narodnih borivcev in zapiše svojemu listu na
čelo: „Poduk v gospodarstvu bogati deželo" in
osnuje ž njim pravo učilnico za kmete; to njegovo
pisateljsko delovanje se mora upoštevati. Povsem
po zgledu očeta Slovencev dr. Bieiweisa, ki je začel
z „Novicami“ seznanjati ljudstvo z raznimi kmetij¬
skimi zadevami, je delal dr. Prelog. Nekak čuden
slučaj je nanesel v prvi dobi probuje, da sta se po¬
vzpela do višine in spoznala ljudske težnje med
Slovenci, Bleivveis na Kranjskem, Prelog na Štajerskem
— dva zdravnika. Prva skrb jima je bila izobražati
ljudstvo na gospodarskem polju. Spisi te vsebine
so bili pri nas Slovencih največjega pomena; žal,
da jih vedno bolj pogrešamo, dasi imamo že precej
strokovnjakov v gospodarstvu. Članki o kmetskih
zadevah so bili zlasti v prvi dobi jako koristni;
kmetje so se zares učili po njih, ker niso imeli no¬
benih poljedelskih šol. Za Prelogovega uredništva
ni v „Slov. Gospodarju" nobene številke, v kateri
se ne bi razlagalo razno poljedelsko delo v gospo¬
darskih člankih, ali o trtoreji, sadjereji, bučelarstvu.
Daljši spisi n. pr. „Navodi k narodnemu gospodar¬
stvu" ali ..Gospodarska dela vsak mesec", o cep¬
ljenju itd. so se objavljali ves čas. L. 1869. je začel
urednik celo podajati v slikah razno orodje in razne
priprave, ki so nujno potrebne poljedelcu.

Zanimivi so pogovori, v katerih se razlagajo
pod naslovom „Pod lipo" ali „Pri županu", politične,

Slovencem take želodce, da bi lahko prebavljali vse tako dobro
kakor podravski jež, ki slastno žre ščurke ali kakor jih Hrvati
imenujejo Švabe (v prenesenem pomenu). V stvarnem delu spo¬
znamo spretnost zdravnikovo i v praksi i v terminoloških iz¬
razih. Slovniško zanima poraba raznih še tedaj tako ukoreni¬
njenih sklonov kakor: s tim napitkom, po zgora popisanom
kroženju itd.

24

uradniške, obrtniške zadeve. Zanimanje za gospo¬
darske spise je bilo veliko; mnogo kmetov je pro¬
silo uredništvo pojasnila, drugi so zopet izpoveda-
vali v listu svoje izkušnje. Ni se treba čuditi, da je
ravno v tem oziru bilo največ sotrudnikov, da se
je podpisaval dr. Razlag za kmeta, da je dr. Jožef
Vošnjak opozarjal na važne dogodke v gospodar¬
stvu itd. Lahko trdimo, da se niso poprijemali kmetje
nobenega lista s tako vnemo kakor „Gospodarja“.

List je dajal dovolj gradiva. Prelog si je pri¬
dobil najboljše rodoljube, ki so ga podpirali v tem
težavnem poslu. Davorin Trstenjak se je oglašal
skoro v vsaki številki in vnemal rojake s svojimi
»Zgodovinskimi spominki za prosto slovensko ljud¬
stvo", da bi se zavedalo svoje zgodovine in čislalo
svoje narodne svetinje. Fr. Kočevar je razodeval Šta¬
jercem lepoto sporočilnega slovstva, pisal o Stanko
Vrazovi slovstveni zapuščini, o narodnih pesnih itd.
Vicko Dragan nam podaje »Žalosten samogovor ne¬
kega kmeta na pepelnico". Za slovanstvo nad vse
navdušeni in ognjeviti Božidar Rajč je pisal o A.
Kremplju (poskus životopisne črtice); zlasti so vzbu¬
jali pozornost njegovi politični članki, ki so vnemali
čitateljem gorečnost; ti odločni spisi so povzročali
dr. Prelogu največ skrbi pred oblastjo. Ni treba dolgo
premišljevati in iskati pisca raznih političnih člankov,
ki so brez podpisa. Omenjamo le »Slovenci"; radi
tega spisa se je moral Prelog zagovarjati, kakor
smo slišali, pred porotniki v Celju; nadalje so ob¬
enem poučni: »Slovence puščene v sekovski vladi-
kovini treba je rešiti ponemčenja", »Likana beseda
slovenska v društvenem življenju" itd. Sodelovala
sta tudi pridno prof. Majciger in Šuman; često je
zastavil pero dr. J. Vošnjak in opozarjal že I. 1867.
v 2. št. na volitve v okrajne zastope, razpravljal je
tudi »Postavo o narodnosti". Važni so še drugi
uvodni politični članki, n. pr. »Naše politične stranke"
— č — v Zagrebu; »Narodna politika"; »Slovenski
rodoljub kmečkega stanu svojim dragocenljivim pri¬
jateljem v spodbujenje"; „V odvrnitev nemškutarjem";
»Smolkovi politični listi"; »Kaj je ustava? Kaj še ča¬
kamo, da slovenski jezik pravico v uradnijah dobi?"

Ti članki — vseh seveda ne moremo navesti —
so zgodovinskega pomena; ravnotako važni viri so
za nas še zdaj spisi; »Kakšen mora župan biti";
tega je cela vrsta; župani se poučujejo o nalogah
in svojih dolžnostih, pa tudi pravicah; ravno iste
smeri je »Katera so županova opravila" itd.

Tudi za učiteljstvo in šolstvo se je lepo za¬
vzemal dr. Prelog; dopise je dopošiljal uredniku
zlasti Franjo Čeh, Strmški. V spisih »Šolske stvari"
nahajamo skoro v vsaki številki zanimive podatke;
omenimo le še; »Nekoliko o ljudskih in farnih šolah"
in »Postava o nadzorništvu šol".

Urednik, ki je zaklical kmetom geslo »Delavnih
je pridnost", si je vzgojil tudi mnogo sotrudnikov
na gospodarskem polju. Na prvo mesto moramo po¬
staviti njegovega najmarljivejšega dopisovalca Franja
Jančarja. Ni skoro številke, da bi ne bilo v nji več
njegovih ukovitih spisov o sadonosnem drevju, »Vino¬
grad dobro kopati, je pol gnojiti", »Prodaja vina",
»En oral vinograda lahko daje v dobrih letinah deset
šterjakov vina", »O preseljevanju viničarjev", »O
živinoreji in gnoju", »O gozdih", »O hrastju", »Nekaj
želj Slovenkam", »Našim narodnim rokodelcem",
»Kako se vino zboljša", »Pridni gospodar", »Se-
dajni vinski zakoni" itd.

Franjo Jančar je bil kaplan in posestnik v Ne¬
govi, znan dober gospodar; podpiral je zlasti oko¬
liške kmete z nasveti v gospodarstvu in imel radi
dobrega zgleda in vzornega obdelovanja mnogo
uspeha, ker so posnemali gospodarji, kar so videli
koristnega na njegovem posestvu. Odpošiljal je na
vse strani trte, največ zastonj, samo da bi se po¬
višalo ljudstvu blagostanje. Delal je praktično, kakor
so njegovi spisi zelo umljivi in preprosti. Vedel je
kaj dobro, da doseže smoter le po tej poti; zato
pa očita v gospodarstvu gospddi, »da le z jezikom
uči, dejanje pa v žepu tiči." Blagi mož je prirejal
večkrat poučne shode za ljudstvo; poučeval je ženske
o snagi v hlevu, pri molži, po hišah, o gnoju, o
pranju, može pa o vinoreji, sadjereji itd. Bridko
toži večkrat, da se je le nekaj odstotkov poprijelo
naukov; lahko mu verjamemo za tisto dobo, ki vemo,
da je sedaj toliko potovalnih učiteljev komaj pri¬
vadilo ljudstvo z največjo težavo umnejšemu gospo¬
darstvu.

Za Jančarjem moramo imenovati Dominika Čol¬
nika iz Drvanja blizu Sv. Benedikta v Slov. goricah.
Ta posestnik je pred ustanovitvijo »Slov. Gospo¬
darja" podpiral »Novice" in bil tedaj še znan kot
bogataš. Mož je bil zares blagega srca; toda v
svojem navdušenju za slovenstvo je prišel docela
na kant. Uredil si je zares gospodarstvo najvzorneje,
kar si moremo misliti; gospodarska poslopja so bila
lepša nego kakega gradu. Ljudje so radi zahajali
ogledovat in občudovat njegovo spretno delo. Čolnik
je bil gostoljuben, kakor le more biti pravi Slovan;
nikogar ni pustil mimo hiše, da ga ne bi bil dobro
pogostil. Žal, da mu je vir usahnil; moral je pro¬
dajati zemljo ped za pedjo; lepo kmetijstvo je pro¬
padlo, postal je na stara leta berač. Rekli bi, da je
bil blagi mož, ki se je toliko trudil, da bi pomagal
drugim posestnikom — pošiljal jim je trte vsepovsod
zastonj, cepiče in sviloprejke — vzor, kako ne sme
sam zase gospodariti.

Ta dva moža zaslužita, da se vzameta v zgodo¬
vinsko knjigo kmetijstva na Spodnjem Štajerskem.

25

Poleg njiju še poznamo F. Višečkega, Stoegerja iz
Hardeka, Lovra Stepišnika, posestnika in mlinarja v
Gornji Ložnici, I. Kralja, posestnika od Sv. Križa
pri Ljutomeru i. dr.

Prelogovo politično naziranje.

Pojasniti je treba le še politična načela urednika
Preloga. Spominjamo se, da je bil mož pred 1.1848.
pristaš novih idej, ki so zahtevale osvobojenja iz
starih razmer, saj hvali in časti dekana Jaklina radi
»svobodomiselnih idej“ in se navdušuje za »svobodo¬
miselnega" župnika Adamiča na Remšniku. Prelog
je tedaj gorel s temi možmi za idejo, da se raz¬
bremenijo posestva in oprostijo tlake. Vse je do¬
čakal 1. 1848. Toda doba tako zaželjene svobode
ga je udarila najhujše; le spomnimo se ljutomerskih
dogodkov! Tudi absolutizem in nato liberalna doba
sta morali napraviti čuden vtisk nanj; nikakor se ne
čudimo, da mu je vzrastel iz notranjega čuta značaj,
ki je našel svoje opore v konservatizmu, in to radi
tega, ker je vedel, da bori ta politična stranka boj
proti nemškemu liberalstvu, ki je vse prej nego
svobodomiselna stranka. Našel je mirno zavetje za
svoje prepričanje v konservativni stranki.

Prelog je bil veren; saj sam pravi, da se drži
kot zdravnik dr. Hufelandovega izreka: »Zdravnik
brez vere je grozovitnež, grozna zver. Vero mora
imeti vsak, sicer je brez temelja."

Najlepše pa spoznamo Prelogovo stališče iz
dobe, v kateri se je začelo cepiti delovanje rodo¬
ljubov. Članek »Ne dražimo se“ v 17. štev. 1. 1869.
nam jasno kaže njegovo naziranje in nado, da bodo
vsi skupno junaško branili svoje narodne koristi.
Povod je dal dopis iz Maribora v »Danici", kate¬
rega je najbrže spisal dr. J. Ulaga. Mirno in bistro¬
umno si razlaga Prelog pomen nove narodne stranke.
Ta nova stranka je bila za Preloga-Slovenca vzor;
družila je pa tudi vse stanove, duhovske in posvetne.
Upal je iz tega kroga mnogo dobrega dela; kajti
rodoljubi so si zastavili načelo, da »varujejo in gojijo
slovensko narodnost v slovenskem narodu, ali slo¬
venski narod v slovenski narodnosti, katere končni
namen je narodno življenje, narodna svoboda in
ravnopravnost, narodna omika, izobraženost in sreča
slovenskega naroda."

Prelog pravi, da se duhovščina kot činitelj ni¬
kakor ne more upirati temu načrtu, in ravnotako
ne more nova stranka kot činitelj zavračati duhov¬
ščine in jo izkoriščati v narodnem boju le kot
sredstvo. Prelog opozarja na to, »da si narodna
stranka naj zapomni in vsak narodnjak, ki je njen
ud, da narodnosti ni moči ohraniti niti gojiti brez
krščanstva" itd. in »da duhovščina naj ne pozabi,
in vsak duhovnik, ki je njen ud, naj razumi, da

naroda v krščanstvu ohraniti in odgojiti brez na.
rodnosti ni bilo in ne bo dano" itd.

To so bile pač pametne besede; če bi bilo šlo
po tej zaznamovani poti, se ne bi bil nikdar vnel
strankarski prepir. Prelog sam s svojo osebo nam
priča, da se lahko vjemata načeli teh dveh činiteljev.
Ko je pa videl Prelog prevrat, se je rad umaknil.
Prepričani smo, da je 1. 1871. ostal še urednik, dasi
je že bil prodal list »Katoliškemu političnemu dru¬
štvu", ker so se bali, da bi prišlo že to leto do
razpora pri volitvah. Slabi uspehi novega domo-
rodstva so se pa vendar pokazali že pri tej priliki,-
v brežiškem okraju je propadel kanonik Fr. Kosar,
katerega je postavil za kandidata osrednji odbor v
Mariboru. Zakrivila je mnogo narodna stranka, ki
je pripustila na zahtevo nekaterih volilnih mož, da
je nastopil v zadnjem trenotku kot kandidat Lenček
iz Sevnice; mnogo so tudi grešili rodoljubi, da so
postavili kandidata, katerega volilci niso marali:
prodrl je — nemški kandidat.

Najlepšo pohvalo mu je izrekel dr. Ulaga sam,
ki je pisal ob njegovi smrti kot urednik »Slovenskega
Gospodarja": »Njega ni omamil novodobni libera¬
lizem, marveč držal se je krepko prave poti ter z
veseljem sodeloval povsod, kjer je šlo za narodni
blagor. “

* * .

*

LImrl je dr. Prelog 27. januarja 1. 1872. Žalost
za njim je bila velika in iskrena. Najumestneje se
nam zdi, da govore o sočutju tedanjih slovenskih
krogov ob njegovi smrti njegovi sodobniki, ki so
delovali s pokojnikom in ga poznali vse svoje živ¬
ljenje v osebnem občevanju. Tako piše o sprevodu
v »Slovenskem Gospodarju" št. 5. 1. 1872.1. M. (Maj-
ciger): »Še se niso posušile solze, katere so tekle
na prerano gomilo slovenskega slovničarja Antona
Murka, in že zopet se solzi mati Slovenija nad pre¬
zgodnjim grobom enega svojih najvernejših sinov.
Dr. Matija Preloga smo včeraj spremili k večnemu
počitku . . . Kako občno spoštovan je bil rajnik,
pokazal je sprevod. Vkljub jako neugodnemu vre¬
menu se je zbrala ogromna množica znancev in
prijateljev iz bližnjih in daljnih krajev . . . Rodovina
je izgubila v pokojniku skrbnega očeta, prijatelji
zvestega prijatelja, Slovenija nad mero požrtvoval¬
nega, nesebičnega sina, slovstvo spretnega pisatelja,
bolniki razumnega, rahlosrčnega zdravnika, vsi pa
moža poštenjaka v polnem pomenu te besede."
Pred hišo so mu zapeli bogoslovci, na grobu pa
čitalniški pevski zbor.

Uredništvo »Slovenskega Gospodarja" mu je
postavilo v svojem listu spomenik v kratkih, toda .
jedrnatih besedah: »Bil je pokojni pošten domoljub

2(3

— v teh besedicah je ob kratkem povedan častni
značaj." Poudarja se zlasti, da je bilo pokojnemu
vse sveto, kar je sveto in drago narodu.

Vest o njegovi smrti je pretresla posebno nje¬
gove rojake v ljutomerskem okraju; ker se niso
mogli udeležiti pogreba radi slabega vremena in
slabih potov, so imeli v župnijski cerkvi v Ljuto¬
meru dne 5. februarja mašo-zadušnico po blagem
možu, „ki je toliko koristil našim ljudem na vsako
stran."

Obširnejši življenjepis mu je spisal Jurčič, ki
ga je priobčila »Slovenska Matica" v »Letopisu".
Jurčič najbolj svedoči, kakšnega pomena je bil
dr. Prelog za slovensko štajersko ljudstvo, ker je
za svojo dobo naravnost vodil slovensko politiko
in začel delovati neustrašeno za probujo naroda.
Stavi ga v vrsto slovenskih časnikarjev in urednikov
Tomšiča, Umeka in Vilharja in mu položi na grob
kot najstarejšemu zasluženi venec; vpisuje ga v vrste
najuglednejših štajerskih rodoljubov: dr. Kočevarja,
Trstenjaka in Rajča.

Jurčičev življenjepis, ki nas je opozoril na tega
moža, je nekoliko pomanjkljiv; spopolnili smo ga
s tem spisom in popravili nekatere pomote. Po¬
udarjati je posebno treba, da se dr. Prelog ni po¬
rodil 27. oktobra 1813, kaleor piše Jurčič, temuč
27. septembra. Dr. Prelog to naglaša v svojem dnev¬
niku in se sklicuje še na krstni list. O šolanju smo
Jurčičevo kratko opombo spopolnili in natanko do¬
ločili; vir — njegov dnevnik. Krivo je tudi, da je bil
Prelog do I. 1849. v Ljutomeru. Pobegnil je usode-
polnega 28. avgusta 1848. v Veržej in bil tam zdravnik
do 3. oktobra prihodnjega leta. Tudi to omenja
Prelog v spominskih dodatkih kratko; pritrdili so
nam o njegovem bivanju v Veržeju tudi stari možje
iz Veržeja, kateri se še dobro spominjajo svojega
»dohtarja".

Tudi Trstenjakovi podatki niso docela točni;
sploh se pozna, da sta Jurčič in Trstenjak pisala
po istem viru, t. j. po znanih lastnih poročilih Pre-
logovih. Dr. Prelog je namreč kaj rad pripovedoval,

kakor nam piše dvorni svetnik Šuman, o svojih do¬
godkih v družbi svojih prijateljev. Lahko pač umemo,
da te črtice niso docela popolne, ker se niso bile
takoj po sporočilu zapisale; spomin in mišljenje pa
poda prvotnim dogodljajem često popolnoma drugo
ali vsaj slično sliko. Iz teh dveh spisov so se vrinile
pozneje pomote v druge življenjepisne črtice.

Docela netočna je Trstenjakova novica, da je
bil Prelog odločen za duhovski stan, in je tudi že
prosil za vsprejem v semenišče v Gradcu, a da ga
je neka sovražna duša očrnila pri predstojništvu,
češ, da nima pravega poklica za duhovski stan. Res¬
nici na ljubo se moramo sklicavati na dnevnik, ki
ga je že spisal 1. 1843. — uvod 1. 1848. —; v njem
Prelog pač sam pripoveduje obširno o volitvi svojega
poklica in zatrjuje, da je bil že sprejet v semenišče,
a da ni šel, ker se je hotel posvetiti zdravilstvu. O
tujih vplivih ni govora; nasprotno so ga mnogi pre¬
govarjali, naj gre v bogoslovje, a on je bil že od¬
ločen za zdravilstvo in je odšel na Dunaj. Prelog
je ostavil 1. 1833. varaždinsko gimnazijo, v katero je
prišel pred šestimi leti na jesen 1. 1827

Popraviti moramo tudi letnici 1849 in 1850;
napad na Preloga ni bil 1. 1849., temuč 1848. in
njegova preselitev iz Veržeja v Maribor 1. 1849. in
ne 1850.

Upamo, da smo podali s temi svojimi podatki
popolno sliko Prelogovega zares burnega življenja.
Ne moremo končati svojega spisa lepše nego s
Trstenjakovimi besedami: »Vreden je, da se mu na
grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno
uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove
darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravi¬
čena želja." Te Trstenjakove besede so bile brez
vsakega uspeha in ostale so želje. Te želje pa po¬
navljamo mi in postavimo s tem spisom spomenik
možu, ob 40letnici obstanka »Slov. Gospodarja",
torej prvemu uredniku in ustanovitelju tega razširje¬
nega, za probujo Spodnjega Štajerja tako važnega
lista, in proslavimo s »Slovenskim Gospodarjem"
svojega očeta, velikega Štajerca dr. Matija Preloga.