PoSinSua plačana v gotnvigni
V CisMbitant, 2. niecemfora 183®
ra. Tako smo tudi lahko prepričani, da hod« od ljudstva izbrani občinski možje dobro in po Steno gospodarili. Morda je ravno v tem največji pomen sedanjih občinskih volitev, da j® ljudstvo samo zastavilo pot grdi korupciji, ki jo pri nas nismo bili vajeni, dokler ji nI odprla vrata JNS, ki je marsikje postavila v upravo občin proti volji ljudstva nepoštene ljudi, s katerimi so še imele in bodo 8« imele opravka naše sodnije.
Da je dosedanji zid občinskih volitev v Sloveniji dal močno oporo našemu voditelj« dr. Korošcu, ki v borbi za naše narodne pravice toliko doseže, kolikor ima zvestih pristašev za seboj, ni treba še posebej poudarjati. Boj za naše občine je obenem tudi boj za čim širšo politično in gospodarsko samoupravo Slovenije, kateri bodo tvorile podlago temeljne samoupravne enote: naše občino.
Miklavževe občinske volitve morajo iti t isto smer Naši prijatelji gredo v boj javno in iskreno. Nasprotniki vseh barv so se tudi m, ta zadnji dan pobratili .v skupnem sovraštvu proti večini naroda. Z najzvitejšimi sredstvi skušajo ribariti v kalnem. Prepričani srno, da jim ne bo uspelo, razen morda v par občinah, kar pa je dobro, da jih bomo kot t muzeju lahko pokazali onim, ki pridejo ?m nami, kot največje škodljivce našega naroda.
Ogromna večina Slovencev pa se bo zopet pridružila stotisočem mož in fantov, ki so svojo besedo že izpregovorili in s tem dokazala, da hočemo sebi boljših časov.
Strankarska zapedm&si
Se zadnim
Na Miklavževo nedeljo bo končana borba za občine v celi naši državi. Tudi v Sloveniji bo ta dan volilo še zadnjih 80 občin in postavilo na županska in odborniška mesta može, ki bodo bodoča tri leta vodili občinsko gospodarstvo teh občin in ki bodo tudi viden znak splošnega političnega razpoloženja v našein narodu.
Prepričani smo, da bo izid nedeljskih volitev po drugih delih države in zlasti v Sloveniji le še podkrepil rezultate, ki so jih prinesle dosedanje občinske volitve tako, da borno lahko trdili, da je ogromna večina naroda v vseh delih države podala mogočno izjavo, s katero odobrava delo sedanje vlade, ki se z vsemi silami bori proti krivici in za pravico in poštenje.
Volivni boj je bil zlasti v Sloveniji hud in resen kot menda še nikoli,' odkar se Slovenci politično udejstvujemo. Pristaši seda. nje vlade so šli v t* boj z odprtimi kartami. Niso se bali dati svojim listam političnega obeležja, ki ga tudi občinske volitve imajo. Vsak otrok pri nas že ve, da pri občinskih volitvah ne gre le za občinsko gospodarstvo, ampak da uspehi ali neuspehi pri občinskih volitvah tudi odločilno vplivajo na smer celotne našo dr&ivne politike. To tudi naši nasprotniki dobro vedo in so to po svojih voditeljih pri občinskih »volitvah« leta 1933 tudi javno razglasili. Ker pa ti ljudje obenem vodo, koliko pri narodu pomenijo in ker nimajo več v rokah državnih blagajn in državnega aparata, da bi uganjali nasilje, so se posiužili drugega sredstva, ki je lastno slabičem : hinavščine. Kar naenkrat so začeli sirili po deželi vesti, da so občinske volitve zgolj gospodarska zadeva ..vsake občine, ki nima s politiko ničesar opraviti in so podpirali sestavljanje »gospodarskih« in »kmet-sko-delavskih« list, s čimer naj bi preslepili nejioučene in omahljive volivce. Toda ljudstvo je pravočasno spregledalo in obrnilo hrbet tem ljudem, čeprav so nastopili v na novo prepleskaiiih političnih plaščih. Ljudstvo je pravilno uvidelo, da je vse to zgolj hinav-ščina, kar je potrdil tudi sam gen. tajnik JNS dr. Kramer, ki je hitel po volitvah razglašati vse »gospodarske« in podobne liste za svoje in je županom, izvoljenim na teh listih, pošiljal svoje strankarske pozdrave. — Tudi ljudje iz tabora, ki čaka rešitve iz Rusije in rdeče Španije, ki so se pri teh volitvah tako lepo pobratili z zastopniki veleka-Pitala, so pokazali, da jim ne gre samo za izboljšanje delavskega položaja, ampak da smatrajo volivno. borbo za občino za borbo za svoje protiltrščanske in protidružabne ideje- Kako bi sicer mogli spraviti podiranje
odločitev
evharističnih križev v zvezo s borbo za občinsko »gospodarstvo«?
Na", narod je majhen, a v jedru zdrav in pošten. To nam je dokazala bližnja preteklost. Kljub vnebovpijočim krivicam, ka smo jih Slovenci pod nasilniki pretrpeli, smo ostali enotni. Niso nas razbili, auipak še bolj povezali v celoto, ki gre preko vseh ovir določenemu cilju nasproti. Kako uaš narod obsoja in naravnost sovraži krivico in nasilje, so najlepša pokazale sedanje občinske volitve. Z vsemi, ki so pri nasiljih kakorkoli sodelovali, je narod napravil strog račun: po-medel jih je iz javnega življenja v pozablje-nje, kamor spadajo .Tako se maščuje plemenit človek, z batinami, bajoneti, ječami in nasilji pa se maščujejo slabiči.
Pri teh občinskih volitvah je prišla prav vidno do izraza želja ljudstva po zreli demokraciji. Kandidatov jim niso vsiljevali oblastniki, ampak so jih po veliki večini izbrali ljudje na vaških sestankih, kjer so dobro pretehtali, kdo je za občinskega moža najsposobnejši. Tako izbrani in izvoljeni možje se pa tudi zavedajo, da so zaupniki ljudstva, da morajo po svojih močeh delati zanj in biti tudi pripravljeni, da bodo ljudstvu pri prihodnjih volitvah dajali točen račun o svojem, gospodarstvu. Zdrav ljudski čut nikoli ne va~
Mnogi tarnajo in tožijo, da smo Slovenci premalo narodno zavedni. Zal, res je včasih tako. Tudi versko so premnogi naši ljudje premalo zavedni. Med vsemi stanovi je pa naš kmet tudi najmanj stanovsko zaveden, zalo pa je in bo, če bo tak ostal, vedno zapostavljen. Pa tudi politična ali strankarska zavednost je pri mnogih slovenskih ljudeh zelo šepava. Ce opazujemo naše povojno politično življenje, bomo z žalostjo morali ugotoviti, da so politično smer za dolga leta že večkrat odločali politično nezavedni volivci. Ti v vsakem volivnoin boju nasedajo demagoškim geslom ljudi, ki bi se radi vrinili v prve vrste in oddajajo svoje glasove zanje, proti večini naroda. Taki ljudje se enkrat navdušujejo za komuniste, drugič za Zivkoviča in Jevtiča, enkrat za Puclja, drugič za Mačka, enkrat za avtonomijo, drugič za centralizem. Za frakcij žganja ali za kovača, ki jim ga Stisne vaški magnat pred volitvami v žep, volijo tudi nasprotnega kandidata. To so prave politične »pilpogačice«. Zal je teh v našem narodu tako znaten del, da lahko v važnih političnih trenutkih obrnejo tok dogodkov v slabo. Naj tu . le omenimo zloglasno Vidovdansko ceutrali- |
stično ustavo, vir gorja v naši državi. Politični omahljivci na Slovenskem so takrat poslali v parlament Puclja in njegove tovariše, ki so odločili, ali bo ustava sprejeta ali na, kajti šlo je le za par glssov in te sino dali Slovenci v svojo največjo škodo. Omahljivci so svojo zmoto sicer spoznali, a bilo je pro-pozno!
Kdo je politično ali strankarsko zaveden? tisti, ki o stranki, kateri pripada, misli dobro in ji tudi želi, se veseli, če ta napreduje in se utrjuje, težko pa mu je če stranka ne moro naprej, nazadnje in hira. Pa ne samo dobre želi svoji stranki, ampak tudi vselej in povsod deluje za njo, z besedo in dejanjem. Z* njo pridno agitira ob času volitev, priteguj« zapečkovce, omaliljivce in druge nezanesljive« na volišče za svojo stranko, dokazuje in preprečuje politične nasprotnike o njihovem napačnem prepričanju. Zaveden strankar n« odgovarja tako, kakor se večkrat sliši: »C« bodo šli drugi volit, bom šel tudi jaz, če pa drugi ne, pa tudi jaz ne« ali pa: »Kogar bodo drugi volili, tega bom jaz«. In če bi drugI doma ostali ali pa volili nasprotnika, ali bož ti storil enako.« Ce bi storil to, nisi ne m-
Kaj pa kommmisii?
Ogledali arno si jih že zadnjič. Cisto na kratko. Čemu neki veliko govoriti? V špa-nici so na celem poklali 150.000 ljudi, požgali i« podrli atotine cerkva. In koljejo in požigajo Še naprej. To je njih obljubljeni »paradiž na zemlji«. Po njih sadu jih boste spoznali. Sad njih je morija, streljanje, klasje, požiganje, amrt.
Človek »trmi in se vprašuje, kako Je kaj takega na svetu mogoče. Da se je skupaj naletela, zbrala, organizirala in javno pred svetom nastopita taka banda roparjov! In to po vsem svetu, po vseh deželah! Saj roparji so bili na svet« zmerom. Toda aii le posamezni roparji aH pa manjše roparske tolpe. Nikoli pa milijonske, kakor zdaj. in roparji ao »a zmerom akrivali, potikali po gozdovih in hribovju, begali so pred belim dnevom. Imeli smo rokovnjač« v deželi — ljudstvo je imelo pred njimi velik strah — a to je bilo, kakor bi se otroci igrali vojake, v primeri s komunisti in njih milijonskimi armadami. To je svetovna argauMrano tolovajstve. Ropanja in morije jih ni nič strah in nič sram. To je njih poklic, njih ponos. Kam je zašlo človeštvo! — Zraven pa ozuanjujejo in napovedujejo odrešenje sveta od vsega hudega!
Strma se moramo vprašati, kako je mogoče, da se s tako bando pajdašijo ljudje, ki hočejo veljati ie za poštene, dostojne, celo izobražene. Pa jih take tolovajske družbe ni sram! Med Študenti menda kar mrgoli komunistov. — Tudi Že med starejšimi ljudmi raznih stanov. Naše liberalce kar nekaj vleče k njim. Saj »Slov. Narod« se je ie navduševal ta njih krvavo gospodarstvo v Španiji — dokler jim ni začela bolj slaba presti, da so se morali začeti umikati in zemljo prepuščati Frankovcem. Liberalci bi jo kmalu sa njimi ubrali — ko bi le ne bilo treba bsti se jim za svoje »prihranke«, svoje imetje. Toda »deliti« jih nič kaj ne veseli. Zato se le ne morejo popolnoma sprijazniti a komunizmom.
Da si tudi kak ubog kmet na tihem želi, da hi priili tudi k nam ti odrešeniki, mu nI toliko zameriti. V veliki sili se človek opri-jemlje vsake bilke. Misli si: tako se trudim in garam, pa ne pridem na zeleno, zmerom sem revež. Drugi pa, ki pohajkujejo, imajo
vsega dosti in preveč. Po kavarnah posedajo, po hribih lazijo, na morje, na lov, na zabav«; vse si privoščijo is ce smejejo vsemu svetu, posebno nam revežem. Kje je to pravica? Saj bi bilo vendar najlepše, ko bi bili vsi enaki!	„
Tudi drugim ne moremo v »lo šteti, če si želijo spremembe na svetu, drugačnega reda, pravičnejše razdelitve premoženja. Vse to je prav in upravičeno. In o vsem tem bomo že govorili. — Toda na tak način prinašati boljše razmere, boljše čase, kakor delajo to komunisti — no-ft! Z neredom se ne dela red, z morijo se ne ustvarja življenje, s pobijanjem in razdejanjem se svet se rešuje, s klanjem se človeštvo ne osrečuje. — Jasno je ko beii dan, da to ni pot, po kateri se pride do boljših časov. Boljši časi bodo le, če bedo boljši ljudje. Ker le ljudje delajo »čase«. — Pa da tega ne uvidijo ljudje z zdravo pametjo! Tudi taki, ki si po pravici želijo drugačnega reda na svetu. Ljudje, ki so se pozverinili, ki pasejo svoje veselje nad tem, da druge mučijo — pa naj hi bili ti »drugi« resnični hudodelci — ti ne bodo naredili boljših ljudi in zato tudi ne boljših časov.
Olede tega je s komunisti nekaj podobnega kakor z našimi »samostojnimi kmeti«. Ko bi bili ti slovenskemu kmetu res prinesli kako zboljšanje, bi jim mi — radi ali neradi — morali prav dati, da, ae jim celo pridružiti. — Kdo nima rajši boljše kakor slabše? Toda kje imajo pokazati le eno troho zboljšanja? Glavni namen »samostojne kmečke stranke« tudi ni bil kmetu pomagati, ampak odvrniti ga od'duhovnika: »Ne posluSaj-te njih, ampak nas!« V tem obstoji njih samostojnost in vsa njih »rešitev«.
In ko bi komunisti človeštvi« res prinesli — če ne že paradiža na zemlji, pa vendar neko znatno zboljšanje razmer in življenja: več medsebojne ljubezni, več obzirnosti, več strpnosti, več pravičnosti, več prostosti, več enakosti, več premoženja, lažje in lepše življenje — bi Jim morali mi to priznati In reči: No, so pa le nekaj naredili! To se Jim mora pustiti! Znajo! Bo boljše na svetu!
Toda, kakor jasno vidimo, komunistom ni v prvi vrsti ze to, da krivice aa avetu iz-
veden, ne tnadajen, ampak šviga-žvag« vol!-vec. Zaveden stranka? se kaže povsod tudi v dejanju. Koliko potov naredi zastonj za stranko, pcaobno ie ob času volitev. Drži ae pa tudi t/dno gesla: »Svoji k svojim.« Držal se bo in podpiral samo svoje politične somišljenike, ne pa nasprotnikov. V neki veliki vasi je bil zelo dobro obiskan sestanek strankinih pristašev-volivcev V vasi je tudi par goetiln. En gostilničar je trden in zaveden pristaš teh zborovalcev, drugi je nasproten. Po zborovanju so se volivci po večini razšli domov, nekaj pa jih je šlo v eno, nekaj v drugo gostilno. Kaj pravite, ali »o bili ti volivci, ki so šli k nasprotniku v gostilno, zavedni strankini pristaši-? Gotovo ne! Zaveden strankin somišljenik se drži in podpira svojega somišljenika, nasprotniki po svojega, po geslu: »Svoji k svojim.« Zaveden stranknr ni nikdar polovi-Čer, z ®no nogo v stranki, z drugo zunaj nje, da ga politična nasprotna sapa odnese v drug tabor, kakor vetrič suh list z drevesa. Tudi ne kritizira stranke ne strankinih pristašev 2'
brez važnega vzroka, nikdar pa n® pred političnim nasprotnikom. Stranka mu je prva, vse drugo podredi stranki. Zato ni kakšen koristolo.ee, ni zanesljiv in preveč občutljiv, 5e mu stranka ne more kaj ugoditi. Ker ve, d« ni noben človek brez hib in napak in bi tako ne mogel biti izvoljen noben kandidat, zato se pri volitvah ne ozira toliko na kakšne male napake, malenkosti in osebnosti kandidata, ampak mu je glavno etrsn&a. On drži strankarsko disciplino. S stranko stoji in pade. — Vsaka politična stranka se more zanesti in opreti le na politično zavedne pristaše. Zal. da je toliko nezavednežev ali vsaj premalo zavednih strankarjev. Pravijo naj ti bo: Ce enkrat spoznaš, da j« gotova stranka med političnimi strankami najboljša, se te poprimi in se je trdno in zvesto drži. Stranka se pozna po programu in voditelju stranko. Za Slovence je zdaj najboljš« taka stranka JRZ s svojim dolgoletnim, izkušenim modrim in priljubljenim voditeljem dr. Korošcem. Samo te se drži!
j ravnajo, da siromakom pomagajo. Ti razboj. niki ne planejo najprej po kapitalistih, p«
bankah, graščinah in tovarnah — ampafc najprej planejo po eerkvHh, samostanih ia krščanskih zavodih, in ne mirujejo prej, d<> klor niso pokončali vsega ia poklali vseh. Da, celo mrtvih ne puste v miru, ampak celo nad njimi znašajo svoj peklenski srd, Pa ne samo duhovnim in redovnim osebam ne prizanašajo, marveč na Španskem po. bijejo vsakega človeka, pri katerem najdejo le kako krščansko znamenje: molitvenlk, roi. ni venec, svetinjico ali sveto podobico!...
Cuješ ti, verno slovensko ljudstvo, kaj t« čaka, če zmagajo tudi pri nas ti osrečevale! človeštva? Puška, meč, vislice ...
Kaj pravite na to, ljudje krščanski? AH boste s tem zadovoljni? Ali bomo res mirno čakali in dali naše cerkve požgali, sebe p« poetrelili in poklali?...	J. K.
Sovjetski morilski izkaz
Kakor poroča francosko časopisje, so ru-ski boljševiki v prvih 20 letih svojega <" hd-darstva^.jpomorili:
28 nadškofov in škofov.
1.215 duhovnikov.
6.575 profesorjev in učiteljev
8.000 zdravnikov. 54.650 oficirjev. 260.000 navadnih vojakov. 10.500 orožniških in policijskih ofiei; 48.500 orožnikov in policistov. 12.050 večjih posestnikov. 355.250 duševnih delavcev. 192.350 ročnih delavcev in 815.100 kmetov
V	20 letih komunistične strahovlado v Rusiji je treba prišteti k sovjetskemu moril, skemu izkazu več milijonov ljudi, ki so umrli na lakoti in nič manj milijonov nesrečnežev, ki so v raznih ke.zenskih taboriščih na prisilnem delu našli žalostno smrt.
»Delavski politiki« in drugim listom, ki se zavzemajo pod krinko demokracije za španske rdeče razbojnike v blagohotni ponatis! —-
Marksistična »pohoda tiska
V	Franciji je prišlo te dni v parlamenta do spopadov med desničarji in levičarji zaradi ministra notranjih del Salengra, ki so , mu desničarji očitali, da je jeseni leta 1915 kot vojak pobegni^ k Nemcem in bil za to od francoskega vojnega sodišča obsojen na smrt. Levičarjem — marksistom je bila cela zadeva seveda silno neprijetna in francoski parlament, v katerem imajo marksisti večino, j« sklenil, naj predloži vlada nov tiskovni zakon, po katerem bodo taki in podobni nastopi proti ministrom-marksistom časopisju i bodoče prepovedani
Marksisti so pač marksisti. Kjer so v manjšini, upijejo po svobodi tiska, kjer pa imajo večino, brezobzirno satro vsako svobodno besedo.
Družinska Prafika 193?
je dotiskana in si dobiva za ceno 5 Din v vseh knjigarnah In trgovinah p« Sloveli, Opozarjamo poslej na razpisano nagradne tekmovanje v nsvi prafikl
A J »JE M 01/
tupir^rr i. .a kiru 'iTrrfTTiTrifflTriTra^TTTt!?^	h^IA*
OSEBNE VEST1
d Novi upravni uradniki Za upravnika policije v Ljubljani je imenovan g. dr. Lovro Hacin, do sedaj okrajni načelnik v Litiji. Za okrajnega načelnika v Murski Soboti dr. Bra-tina Franc, do sedaj okrajni načelnik v Dol. Lendavi. Za okrajnega načelnika v Kranju Li-povšek Gašper ,do sedaj okrajni načelnik v Murski Soboti. Za okrajnega načelnika v Dol. Lendavi Grabrijan Miloš, do sedaj okrajni pod-načelnik v Murski soboti. Za okrajnega načelnika v Murski Soboti je imenovan pri&tav Vrtovžek Stanislav, do sedaj pristav pri okr. načelstvu v Ljutomeru. Premeščen je dr. Pavei bchvvab, pristav pri okr. načelstvu v Krač ju, k načelstvu Brežice, in sicer v istem sv>|8tvu. Piemeščen je k okraj, načelstvu Konjice J.jsip Šinkovec, politični pripravnik pri okr. načelstvu v Banja Loki. Za .politično upravnega sekretarja pri kr. banski upravi v Ljubljani ja postavljen Legat Ivan, do sedaj okr. podna-čelnik v Škofji Loki. K banski upravi v Ljubljani je premeščen okr. podnačelnik iz Konjic Dereani Dominik. Za politično upravnega sekretarja k banski upravi vrbaske banovine je premeščen Lazar Josip, politični uprav, sekretar v Brežicah. Na okrajno načelstvo v Banja Luki je prestavljen Trojnar Alfonz, pristav pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
d Za novega upravnika splošne državne bolnišnice ▼ Ljubljani je postavljen g. Vladimir Ferl&n.
d Za Šefa kabineta ministra dr. Kreka 'a imenovan komisar okrajnega načelsiva v Novem mestu Preskar Ivan.
DOMAČE NOVICE
d Spomenik pokojnamn goriškemu nadškofa dr. Sedejo so odkrili minulo nedeljo v Stični. Vzidan je na levi strani glavnega oltarja stiske cerkve ter ima napis; »Knezu in nad-Jkofu, goriškemu metropolitu dr. F. B. Sede-ju, v vojnih letih 1915—-1918 s svojim osrednjim semeniščem gostu stiškega samostana v spomin in belim menihom v hvaležnost — Dru-itvo »Sedejeva družina.« Ob tej priliki je imel cerkveni govor škof dr. Rožman, ki je v krasnih besedah naslikal nadškofa Sedeja trnjevo pot, ki jo je hodil vdano in ponosno. Službo božjo je opravil nadškof dr. Jeglič. Pri odkritju spomenika sta govorila med drugimi tudi pisatelj F. S. Finžgar in opat dr. Kostelec, nakar je bila v samostanski dvorani slavnostna akademija, pri kateri so bili navzoči tudi zastopniki raznih oblasti. Govoril je dr. Ivo Cesnik in vrstile so se deklamacije in petje. Slavnost, ki so se je udeležile množic« ljudstva, je v vsakem pogledu lepo uspela.
d Za sagi ibškim prida na vrsto tudi ljubljanski glavni kolodvor. Prizadevanja zagreb-Jkih gospodarskih krogov in javnosti, da se izpopolni in popravi zagrebški glavni kolodvor, prihajajo k svoji ost varit vi. Železniška direkcija bo v nekaj dneh razpisala licitacijo za gradnjo peronov in tunela, ki bi vodil do njih. Skušali bodo dela tako pospešiti, da bodo go-
TJT mj "J* Za težko delo je močno vino I W m JmB /%. Dobite ga najlažjo v mwmmm*«mw CENTRALNI VIHARNI v ljubljeni
tova pred začetkom glavne turistične sezone. Glavni peron bodo razširili za 11 metrov. Od prvega perona bo vodil poseben tunel k drugemu in tretjemu. Prva dva perona bosta dolga po 300 metrov, tretji pa 240 metrov. Postavljena bosta še četrti in peti peron na zapadni strani Tako v Zagrebu. Tudi v Ljubljani se borimo že dolga leta za razširitev glavnega kolodvora, pa preko idejnih zasnutkov ne pridemo, čeprav so pri nas okoliščine, ki zahtevajo povečanje kolodvora mnogo tehtnejše in nujnejše.
d V Zagrebu so natančni. V Zagrebu so začeli tudi promet pešcev urejevati po načelih velemest. Oni dan so se zato pojavili na vseh križiščih stražniki, ki so pešce opozarjali, kako je treba prečkati prometne ceste. Na ta način se bodo preprečevale tako pogoste prometne nesreče, o katerih je bilo vedno mnogo napisanega v Zagrebu in Belgradu, kjer so take vrste novost že uvedli. Nekaj časa bodo stražniki opozarjali ljudi, pozneje pa bodo vsak prestopek kaznovali. V Belgradu kaznujejo take prekrške s 70 dinarji denarne kazni, ki jo stražnik izterja na kraju samem, v nasprotnem primeru pa kršilca odvedejo na policijo.
d Novo cerkev v Hrastniku je blagoslovil preteklo nedeljo lavantinski škof dr. Tomažič. Prve svete maše se je udeležilo nad 2000 Hrastničanov. Navzoča sta bila tudi ban dr.
Msgr. dr* JesB &jčic — nooi helgmjshi nadskoi
Za belgrajskega nadškof« je imenovan msgr. dr. Josip Ujčič, bogoslovni profesor na teololkt fakulteti v Ljubljani. ŽeSeč gospodu nadškof« na odgovornosti polnem nsesSa obilnega božjega blagoslova, vdano in iskreno čestitamo!
tableta
Sp V nosi Bey®r-jev krit kot ga-y	'r~.<:i;n s« prfatnott. Proti
,/jv	bolečinam ln proMsdu
nrASPi RIN
f llrilliMlaillMIMillllllilMlaMlillllllilii ...........>
oslu i. rcglatr. c«'! S Br »70« cd 1. UL 1»3S
Natlačen in prelat dr Slavič. Vse v večjo čast božjo!
d Pretekli teden se je peljal skozi Ljubljano v Italijo madjarski regent admiral Horthy.
d »Poletje starih bab.« Oni torek zvečer s« je zjasnilo. Pritisnil je mraz in že penočs j« padla slana. Naslednji dan pa so bili travniki na Barju, na Ljubljanskem polju in drugod močno pobeljeni. Mraz je bil takšen, da so se napravile celo na okenskih šipah ledene rože in so stoječe vode lahno zamrznile. Toplota je padla pod ničlo. Na aerodromu je bila dosežena najnižja temperatura to jesen — 7° C, v mestu pa 3,5° C. Pred dobrim mesecem 22, oktobra je padla tudi huda slana. Zadnja slana ni nikjer napravila nikake škode, ker so vsi poljski pridelki že pospravljeni in tudi rože so ž« poprej ovenele. Čez dan je po lahni jutranji megli nastopilo lepo vreme. Pojavilo $& je »po letje starih bab«.
d Kmet — predavatelj. V dvorani ljudska univerze v Zagrebu je pred polno dvorano predaval kmet Miškina. Njegovo predavanje je redek primer kmeta samouka, ki je izobrazbo črpal v kmetskem gibanju in navdušenju, ki ga je začel med kmeti buditi Stjepaa Radič. Poslušalci so bili s predavanjem izredno zadovoljni
d Vlom v iupniščes. V župnišču v Nevljah pri Kamniku so naznani vlomilci izvršili tatvino in odnesli železno blagajno v teži 76 kg, v kateri se je nahajalo okrog 2000 Din gotovine, hranilna knjižica za 3000 Din in razni uradni spisi.
d Od Zagreba sem grade novo cesto, ki bo speljana dn Slovenije. Za to cesto bodo znašali stroški 35 milijonov dinarjev. Cesto tlakujejo s kamenitimi kockami.
d »Moderna«; žaloigra. Pred nekaj dnevi je vzbudila v Mariboru veliko pozornost usoda 19 letnega delavca Franca Žumerja, ki s« je vrgel v bližini Studeniškega gozda pod jutranji vlak in mu je lokomotiva odrezala obe nogi. Fanta so sicer našli še živega, vendar ja pa kmalu za tem zaradi težkih poškodb, zaradi katerih mu je odteklo preveč krvi, v bolnišnici umrl. Ves čas do smrti ;3 bil pri popolni zavesti, kljub temu pa ni hotel povedati ničesar o tem, kaj ga je gnalo pod vlak. Ljudj*. so začeli domnevati, da je bila vzrok njegovega samomora nesrečna ljubezen 'do 19 letne tovarišice iz tovarne, delavke Ane Karnekar iz Studencev, Potnikova 6. Kakor so pripovedovali fantovi tovariši, Ana Karnekar Žumra ni marala in da si je zato nesrečni fant izbral
3»

prostovoljno smrt. Komaj pa so ic govoric« atalo potihnile, te »e je naglo raznesla vest o novi žaloigri, ki te je odigrala na istem mestu, kjer je vlak povozil 2umra. Dne 25. novembra zjutraj okoli 6 so našli na progi Ano Karnekar-|«vo, ki jo je povozil isti vlak, kakor Žumra. Tudi ona je dobila prav iste poškodbo. Lokomotiva ji je odrezala obe nogi nad kolenom. Nezavestno so reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer je umrla. Tudi Karnekarjeva ni zapu-atiia nobenega pisma in tudi ni nikomur povedala, zakaj se je vrgla pod vlak. Domneva pa se, da je to svoje dejanje atorila zato, ker jo je smrt njenega oboževalca tako pretresla, da si je izbrala isto pot v smrt kakor 2umer.
d Ljubljanska Sedejeva družina (zveza katoliških Primorcev) je priredila v spomin tridesetletnice pesnika Simona Gregorčiča dne 23. novembra v ljubljanskem Rokodelskem domu krasno akademijo s predavanjem prof. dr. Lavrenčiča ter prigodnimi d«klamacijami in petjem okteta vseučilišnikov.
d Izvoz v Nemčijo. Nemčija je dovolila količino za mesec december za zaklane in žive svinje ter goveda iz Jugoslavije v Nemčijo. Količina .znaša za zaklano živino iO.OOO komadov. Od te količine odpade na zadružništvo 2000 komadov. Za izvoz živih svinj je količina nekako 10.000 komadov. Na zadružništvo od-
d Č« stranka ai zadovoljna z blagom, je tepena. Surovega trgovca imajo v Zagrebu na Ilici. Trgovec namreč kupca, ki ni zadovoljen z blagom, kar pretepe. Uboga žeiuska je priSla k temu trgovcu in ga prosila, naj ji zamenja blago, ki ga ja pred kratkim kupila. Za odgovor pa ni fcula besedice, pač pa je po nosu padla klofuta, da se ji je vlila kri.
d Vajeniški dom v Ljubljani »o obiskali pretekli teden nadškof dr. Jeglič v spremstvu stiškega g. opata in g. priorja,
d Za tiste, ki potujejo s železnico. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je razveljavilo prejšnji cenik odškodnin in glob, ki jih je odločil zakon o železnicah, proti prestopkom potnikov. Po novem ceniku »o v načrtu tudi za najmanjše prestopke globe. Tako je določena globa 1 Din v tretjem razredu, 2 Din v drugem in 1 Din v tretjem razredu za vse tiste, ki denejo noge na klopi, aa blazinasto naslonjalo ali kdor leže obut na sedež. Ponovni prestopek se kaznuje z globo 10 Din. Za umazanje stranišča se plača v tretjem razredu 2 Din, v drugem 4 Din in v prvem 8 Din. Za umazanje sedeža, blazin ali nasloni! se plača v tretjem razredu 3 Din, v drugem 10 in v prvem 15 Din. Za umazanje mehkega dela oprave, ki ima za posledico razkužite v, se plača v tretjem razredu 70 Din, v drugem 150 Din.
pade 4000 kom. Količina za izvoz goveda znaša 4000 komadov, na zadružništvo odpade 1600 komadov.
d Boljševiid nadaljujejo t podiranjem krl-iev, Boijševiki, voditelji sračjih gnezd, so se te dni lotili starodavnega križa, desettisočem turistov znanega križa ob cesti na Golico, ki eioji na prvem ovinku nad Jesenicami. Neštetokrat je bil ta lepi, na tako idilično lepem kraju postavljeni veliki krii slikan in gotovo je, da bo marsikateri planinec, ko bo bral <8 vrstice, poiskal v svojem albumu sliko tega križa z ozadjem Plavža pri Jesenicah. Ono nedeljo pozno zvečer je krii ie stal, tudi že, ko ae je župnik od Sv. Križa vračal od zasedanja jeseniškega občinskega »veta, je bil križ na •vojem mestu. Ko pa so sledeči ponedeljek zjutraj delava, od Sv. Križa, iii hodijo na delo v jeseniško železarno, šli proti Jesenicam, križa ni bilo več, izruvan in podrt je ležal pod cesto. Rovtarji so se zgrozili, ko so videli, kakšno bogoskrunstvo se je izvršilo. Križa, mimo katerega so se priporočali, ko »o hodili na dalo, »i bilo več. Kot blisk se je po vseh Jesenicah in še daleč naokoli zvedelo za ta zločin, kakršnega v tem kraju ne pomni nihče. Vse se zgraža nad tem grozodejstvom. Križ bo verno ljudstvo seveda sopet postavilo ua prejšnje mesto. 4'
Za vstopanje in izstopanje iz vagonov, dokler vlak ie vozi, se plača 5 Dim Ista globa je določena tudi za potnike, ki odpirajo vrata, ko vlak le vozi. (Kaj pa, če sprevodnik pravočasno na namembni postaji vrat ne odpre, kar *e često zgodi?) Za metanje predmetov skozi okno, zaradi česar bi lahko nastala ikoda, ae plača razen odškodnine ž* globa SO Din. Prav tako sa plača SO Din globa poleg odškodnine tudi za vsako umazanje zunanjščine ali notranjščine vagonov. Globa se poveča na 100 Din, če umazanija žali javno moralo. Naposled s« izključijo vsi potniki od vožnje in izroče policijskim oblastvom v nadaljni po- j etopek, če nosijo s »eboj goljive ali eksplozivne predmete ali celo strelno orožje.
d N« m dan se je poročilo 24 parov v To-lisi v Bosanski Posavini. V tem kraju je namreč stara navada, da te vse poroke enega leta Izvrše s« isti dan.
d Hajduk prvega reda. Te dni je zloglasni hajduk Jorgovan Mihajlovič v družbi ravno tako »slovitega« razbojnika Pavla Dokiča vdrl sredi rudarskega naselja na BUgojevem Kamnu pri Majdanpeku v hišo inž. Kavalasa. Hajduku je morala hiženerjeva žena pripraviti večerjo, nato pa je hajduk prisilil tudi inženerja, da mu je dal 9400 Din, Kakor hitro j« prejel ta znesek, je hajduk izdal inženerju potrdilo,
da j« denar prejel, poleg tega pa mu j« j, naročil, naj obvesti upravnika rudnika » B|„. gojevetn Kamnu, da pripravi za hajduka tisoč Din, ker s® bo v kratlcem oglasil tudi pr| njem. Nato je Mihajlovič odžal neznanok&m jB bodo orožniki najbrž imeil precej posla, prt. den jim bo ta predrzni hajduiki nasilnež ps. del v roke.
d Obupen položaj rudarjev v Stanovskem. V bližini Poljčan se nahaja premogovni rudnik Stanovsko, ki je zaradi svojevrstnih razn>M postal znan po vsej Sloveniji. Rudnik j« ltlt »Hrvatske delniške družbe«, ki jo vodi dr, Ključenko iz Maribora. Kapital j« po večini last ruskih emigrantov. Rudnik je znan zaradi tega, ker ima gotovo rekord glede itrajkov. 2t letos so rudarji Strajkali tri- alt Štirikrat. Stavka je bilo edino sredstvo, s katerim to od vodstva izsilili izplačilo mezde. Rudnik se neprestano bori z denarnimi težavami. Zgodilo se je, da so bili rudarji že po nekaj mesecev brez plač, da so se zadolžili vse na okrog, potem pa jih je rudnik skušal izplačati z nekimi boni, ki jih pa trgovci niso hoteli vnovčiti, Po zadnjem štratku je prišlo do sklepa kolektivne pogodbe ir« do oblj*be, da se bodo mezd« izplačevale v redu. Na jesen pa so se pojavila ! zopet težave. Rudnik dolguje rudarjem na mezdah za september 9000 Din, za oktober pa kar že 40 tisoč dinarjev. Rudarji si niso vedeli drugače pomagati, pa so posegli zopet po štrajku. To pot se niso zadovoljili samo s stavko, zasedli so tudi rov in rudniške naprave. V ponedeljek je prva zamena ostala v rovu, v torek se ji je pridružila še druga in nato io začeli s stavko še rudarji v dnevnem odkopu. V rovu je ostalo 45 rudarjev, ostalo rudniške obrate pa je zasedlo 75 delavcev, tako da stavka skupno 120 rudarjev. Delavci, ki so ? rovu, odklanjajo vsako hrano in hočejo vztrajati, dokler se stvar z mezdami ne uredi. Položaj tudarjev in njihovih družin je rea obupen in moralo bi se z odločnimi ukrepi napraviti konec neznosnim razmeram pri rudniku.
d Nova elektrarna je pričela obratovati na Pohorju. Dajala bo električno razsvetljavo in pogonsko moč tamošnjemu počitniškemu domu ter vasi Sv. Martin na Pohorju.
d Za nedeljski počitek. Ban dr. Marko Natlačen je na prošnjo Zveze živivkih delavcev Jugoslavije, podružnice v Ljubl|ani in Združi-nia mesarjev na Jesenicah odredil za Jesenice, Javornik in Koroško Belo nedeljski počitek v mesarski obrti, ki traja od 15 septembra do 15. maja vsakoletno. S tem je nedeljski počitek v mesarski obrti upel;un že skoraj v vsej dravski banovini, razen Celja, kjer p« bo še v teku tega tedna stopi' v veljavo. Tudi uredba o prepovedi nočnega dela in točnega nedeljskega počitka v pekovski stroki bo skoraj izšla in zbol šala položaj pekovske obrti in pekovskega delavstva.
d Podjetje bo razširila. Tekstilna tovarna Bren v Studencih pri Mariboru je dokupila poleg svojega obrata večje zemljišče, na katerem bo zgradila nove tovarniške prostore ter z njimi svo e podjetje znatno razširila.
d Za polži — žabe. Iz nekaterih naših pokrajin so letos izvažali polže v Francijo. Za revne sloje je bil to pomemben zaslužek. Zdaj to polžjo dobo zaključili, istočasno pa »e j« pojavilo zanimanje istih francoskih izvoznikov za žabe. Edini, ki so žabe do sedaj izvažali, so bili Hercegovci okoli Metkoviča. Sedaj so začeli s podobnimi kupčijami tudi Medjimur-ci, ki je pri njih mnogo močvirij, v njih pa mnogo zelenih žab. Kmetje morajo ujeti žive žabe in jih v košarah prinesti v skladišča. Tam ža-
bam porežsjo zadnje krake, ostanek pa imajo k a prehra-.io perutnine. Zimski ia« je prav primeren t« , take posle, ker kmetje nimajo dela tia polj»i», nabirajo pa iabe tudi rajii, ker »o •e prepričali, da nabiranje polžev ni biis potegavščina, kakor »o nekateri mislili spočstka.
d Meteor je padel na slovenska tla? Potniki, ki so prispeli oni večer z mariborskim avtobusom iz Celja, so pripovedovali o zanimivem nebesnem pojavu, ki so ga opazili na vožnji v bližini Slov. Bistrice. Ko so s© okrog pol 7 zvečer vozili proti Siov. Bistrici se je nenadoma zabliskalo nebo v skoraj dnevni svetlobi in t viška je priletela ogromna ognjena krogla ter se zarila v tla med Slov. Bistrico in Poljčanami. Bil je to padec zelo velikega meteorja fpodnebnika), ki je povzročil v vsej okolici umevno pozornost.
d S treh« je kradel. Pred meseci so se pojavile v Ljubljani nenavadne tatvine. Tako je nekdo kradel žlebnike s streh, trgal bakrene in cinkaste strehe ter odnašal pločevino. Mgd drugim je zginil velik kos cinkaste strehe s stranišča na Napoleonovem trgu, pločevina z neke hiše v Komenskega ulici ter več kopalnih kadi. Ta tat se je po navadi delal, kako/ da je zaposlen klepar, ki ga pošilja kakšno podjetje, bakreno pločevino in kadi pa je prodajal trgovcem • kovinami, ako jih je hote' kdo kupiti. Policija je dolgo iskala, kdo bi to krade! ter končno ugotovila, da to ne more biti nihče drugi, kakor brezposelni pomočnik Mirko Čopič. Policija je te dni tega Čopiča po dolgem iskanju našla in aretirala. Čopič je priznal skoraj vse očitane mu tatvine, razen tatvine pločevine raz javno stranišče na Napoleonovem trgu. Policija Čopiča še zaslišuje. Skoda, za katero sumi policija Čopiča, da jo je on povzročil, znaša okoli 8000 Din.
d Močne potresne snnke so čutili v noči od 23. na 24. novembra v Doboju, Slavonskem Brodil, v Slavonski Požegi in Ranjaluki.
d Likoi so imeli te dni v bolnišnici na Studencu pri Ljubljani. Dogradili so opazovalni oddelek, ki je dolg 56 m in širok 14 m. Stavba jc visoka 16 m, je podkletena in ima dve nadstropji. V pritličju in prvem nadstropju bosta po dva veliki skupni spalnici, na katere se naslanjajo dnevni prostori, manjše sobe, kopalnice in druge pritikline. V II. nadstropju bodo spalnice za strežno osebje. V kleti bo tudi velika, lepa dvorana, dolga 14 m in visoka 7 m, opremljena z vsem potrebnim za ski optična predavanja.
d Tudi po zimi gobe rastejo. Nc sicer v gozdu, ampak — v svinjaku posestnika in trgovca Rudolfa Skupka v Zagradcu na Dolenjskem. Ta ima zidane svinjake, v katerih so leseni predeli. Pred dobrim tednom je iz špranje v nekem tramu pogledal pravi užitni »jurček« na beli dan in je dorasel v pravega korenjaka. Poleg njega pa odganja še več malih »jurčkov«, ki so sveži in lepi tako, da kaže, da se je tu naselila kar cela gobanov« družina, Pojav zbuja splošno pozornost. G. Skupek je kot trgovec kupčeval s suhimi gobami in je gotovo, da so prišli zreli trosi gob na kak način v »vinjak, kjer jim je ugajalo tako, da so kljub mrazu začeli množiti svojo družino. Pač redka igra narave.
d Kar 31 jnrjev je izginilo. Pri gostilničarju in mesarju Filipu Meršniku v St. Lovrencu na Pohorju je bila odkrita velika tatvina, izvršena na zagoneten način. V nedeljo je Filip Meršnik odprl svojo »verthajmereo«, da bi vzel iz blagajne nekaj denarja. Presenečen je opazil, da je nekam izgini! pisemski zavitek, v ka-
Samo Radion VSSOUj® OOsJsu Schlchtovo milo in js zato tako blag In izdaten.
Samo
Schichtov V. * * ,!„ - ---«rt-- r". ' . .... ..,.;•......	RAI	Di	IOI	fc ■ N
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
terem je bilo 30 jurjev. Se pred nekaj dnevi ga je videl na običajnem mestu v blagajni, kamor ga je položil pred mesecem dni, sedaj ga pa kljub vsemu iskanju ni bilo več v blagajni. Izginil je kakor kafra. Meršnik je ves prestrašen potem pogledal še v listnico, ki je bila v blagajni ter je v njej hranil štiri tisočake. Tudi iz listnice je manjkal en tisočak. Na blagajni ni bilo nobenih sledov kakega nasilnega odpiranja ter je storilec očividno na nepojasnjen način prišel do gospodarjevih ključev ter si jih izposodi! za kratek čas, da je vzel iz blagajne 31 tisoč dinarjev.
d Za državne upokojence. Dosedanje železniške legitimacije, katerih veljavnost |e ni iztekla, sc podaljšujejo do zamenjave za nove, toda najdalje do 31. decembra 1937. Upokojenci in upokojenke, katerim izplačuje prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj ji čimprej predlože svoje legitimacije zaradi podaljšanja njih veljavno«*« za leto 1937, % lasti če so že izrabili ali pa asa leto 1936 ne nameravajo izrabiti vseh voženj. Hkratn naj plačajo na čekovni račun št, 10011 za vsako legitimacijo 4.Din io sicer za železniško znamko 2 Din, za nabavo noaaga ka-pona 2 Dm. Kispcmi sa leto 1936 v letu 1937 ne bodo veljavni. Železniško znamko more kupiti pri železniški blagajni vsak upokojenec sam in jo predložiti dravski finančni direkciji hkrata z legitimacijo. Znake pa ne me nalepiti v legitimaciji
nihče sam. Kdor nabavi znamko, naj pošlje le 2 Din za kupon. Poštne znamke in kolke, poslane namesto denarja, bo direkcija upokojencem vračala ker jih ne more uporabiti. Položnice za čekovni račun št. 10.011 dobe upokojenci pri davčnih upravah po 25 par. Za leto 1937 podaljšane stare, kakor tudi za to leto naročene nove železniške legitimacije bo direkcija razposlala ali pa izročila osebam neposredno šele po L januarju 1937, Kdor železniško legitimacijo izgubi in želi dobiti novo, mora javiti dravski finančni direkciji in priložiti 50 Din za stroške, da se legitimacijo razglasi za neveljavno. Seie potem sme prositi za novo.
d Trojčke je povila v Borči pri Zemunu 18 let stara kmetica Radmiia Lasič. Dva dečka sta ostala pri življenju, tretji pa je takoj po rojstva umrl.
d Ce nasedel a,vitemu tatu. Svo?o bolno ženo v zagrebški bolnišnici je prišel nedavno obiskat kmet Mehmed Mafirovič. Pa imel je smolo, da je nasedel nekemu tatu m njegovemu zvitemu postopku z Izgubljeno denarnico. Ko j« krnet »tal pred kliniko, so stali v neposredni bliižni trije mladeniči. Eden iz skupine je pristopi! h ksest« in se začel z njim pogovarjati.-Sredi pogovora pa se je obema približal še oa mladecič ia začel tarnat!, da je izgubil svojo dcnarnico. Kmeta je kar napadel, du je on našel denarnico in jo spravil v žep, Kmet se ja
5»
upiral, naglašal poštenje tako jasno, da »o »e začeli prepirati. Ves ogorčen je kmet dejal, naj ja v dokaz njegove poštenosti preiščejo. To je bilo pa tisto, kar je hotel tat izrabiti in doseči. Prebrskal je kmetove žepe in mu odnesel 350 Din. Ko je pa kmet sam segel v žep, so se neznani tatovi vsi naglo odmaknili. Kmet ni imel več niti denarja, da bi se vrnil domov.
d Grobove starih hrvatskih kraljev iščejo v Vrhpolju v Dalmaciji. Starinoslovec pater Alojzij Maruna je v svojem proučevanju prišel do sklepa, da so temelji neke stare hrvatske cerkvc na neki njivi v tem kraju. Kupili so zato tisto njivo. Res so kmalu izkopali kosce groba ter neki latinski napis, ki kaže, da so raziskovalci na pravi poti. V Poljanah pa so odkrili temelje starokrščanske bazilike. Zaradi teh uspehov se nadejajo, da bodo odkrili še marsikatero važno stvar, ki bodo utegnile razjasniti nekatere doslej še temne dobe v hrvatski zgodovini.
d Pri kilogramu 11 Dia čistega dobička. V Sarajevu je bila nedavno zanimiva razprava na tožbo nekega tovarnarja kvasa proti sarajevskemu peku. Branilec peka je iznese! nekatere podatke, koliko zaslužijo tovarnarji kvasa v Jugoslaviji. Zaradi zakonskih določil se je omejilo ustanavljanje novih tovaren kvasa. s čemer so dobili dosedanji tovarnarji pravi monopol na kvas. Nastale so seveda zaradi tega visoke cene kvasa, ker so vsi tovarnarji stopili v kartel. Nekateri peki pa so si znali tako pomagati, da so kvas uvažali iz Češkoslovaške. Kljub veliki carini je bil kvas še vedno za 5—6 Din cenejši kot domači. Branilec je ugotovil, da imajo tovarnarji kvasa pri vsakem kilogramu po 11 Din čistega dobička in so pred letom tako zaslužili nad 35,000.000 Din.
d Ujeli so tičke uzmoviče. Zadnje čase so v Domžalah in okolici ukradli tatovi več panjev čebel. Tako so .bile ukradene čebele v noči na 5 5. novembra posestniku Valentinu Pavli v Domžalh v vrednosti 1000 Din. Storilci so odnesli čebele iz čebelnjaka, ki je na njegovem dvorišču. Takrat storilcev niso mogli takoj dobiti, sedaj so pa po stopinjah čevljev izsledili brate Rihtarja Andreja, rojenega leta 1911, dimnikarskega pomočnika iz Ljubljane, Rihtarja Viktorja, roj. I. 1913 v Domžalah, tudi dimnikarskega pomočnika; tretji pa je Rihtar Feliks, roj. 1. 1916 v Domžalah, sedlarski po-^cočnik. Navedeni so ukradli tudi v noči na 17.
oktobra t. L panj čebel Josipu Vrhuncu, po-»tajenačelniku na železniški postaji Jarše-Men-geš. Ta panj čebel je vreden 500 Din. Due 23. t. m. je orožnišlvo iz Domžal izvršilo na domu Rihtarja hišno preiskavo in pri tem našlo ravno take čevlje, katerih stopinje so se našle pri čebelnjaku Pavlija. Potem so orožniki tudi pregledali Rihtarjev čebelnjak. Tam so našli panje in čebele, ki sta jih lastnika Pavli in Vrhuno »poznala za svojo last. Panji so bili deloma že prepleskani in satovj? v njih je preloženo tako, da bodo čebele najbrže poginile.
d Novo živahno delovanje opažamo v ljubljanskem občinskem svetu, kakor tudi na magistratu, odkar načeluje Ljubljani župan dr. Adlešič. Dne 24. novembra se je zopet vršila seja ljubljanskega občinskega sveta. Župan je poročal o uspehu novega 6% obligacijskega posojila v znesku 20 milijonov Din in o najetju 30 milijonskega posojila pri drž. hipotekami banki. — Mostnina v pomoč brezposelnim je
Električni generator (stroj za proizvajanje elektrike), ki bo tehtal pol milijona kilogramov, izdelujejo sedaj v Nemčiji za neko elektrarno v Južni Ameriki
i

-A.cii'.fetfShtr.v.c. .
■ifiiši
j
Pred španskim glavnim mestom Madridom divjajo že dolgo hudi boji. Heli napadajo in.jsio s topovi in i zrakoplovi, rdeči se pa krčevito branijo. Slika kaže barikade pol km pred Madridom.
Največji most na svetu so z ogromnimi stroški — skoraj 4 milijard dinarjev — zgradili v Ameriki med mestoma St. Francisko In Oakland. Most visi na močnih vrveh in je prirejen za železniški in tramvajski ter avtomobilski promet, pa tudi za peSce, kolikor Jih je Še v Ameriki.
vrgla 14.000 Din, prostovoljna socialna davščina na sobe in uslužbence pa nekaj nad 106 tisoč Din. Glede dnevničarjev je župan pojasnil: Že doslej je poskrbljeno, da dnevničarji ne bodo več tako sramotno plačani, kakor so bili doslej, iti stoji sedanja občinska uprava na stališču, da izpod 1000 Din ne sme biti nihče plačan, tudi če je nastavljen iz drugih fondov, kakor iz proračunskih sredstev. Na vprašanje dr. Bohinjca, čemu so bile potrebne deljene uradne ure na magistratu, pa je župan odgovoril s krepkimi podatki, namreč s primeri, da je na domovinskem uradu ugotovil pri reviziji pri enem samem uradniku 1367 zaostalih aktov, na eksekutivnem oddelku pa čez 5000 zaostalih aktov Deljene ure so v korist čimprejšnje ga rednega obratovanja mestnega magistrata; ko pa bodo ti zaostanki odpravljeni, bodo možne seveda zopet običajne uradne ure. Župan je navajal tudi primer, ko je zaradi malomarnosti nekega magistralnega urada večji milijonarski posestnik ostal dolžan mestni občini okoli 120.000 Din. Mestno uradništvo je zato tu, da skrbi za pravilno obratovanje mestne občine. — Pojasnilo g. župana so vsi občinski svetniki vzeli z odobravanjem na znanje.
d Sladkor za vinski mošt. Na predlog finančnega ministra je ministrski svel izdal uredbo o podeljevanju sladkorja brez plačila državne trošarine za vinski mošt. Uredba se glasi: Za vinski mošt izdelka 1936 se sme dati sludkor brez plačila državne trošarine v svrho povečanja sladkorja v moštu. Ta sladkor |e prost tudi banovinske in občinske trošarine. Sladkor mora bit denaturiran. V ta namen se lahko nabavi sladkor brez plačila trošarine iz. državnih sladkornih tovarn ali iz skladišč teh tovarn, ustanovljenih v ta namen. V smislu do-
ločb 41. 2 zakona o vinu in čl. 4 pravilnika za izvrSitev vinskega zakona se lahko dovoli nabava sladkorja brez plačila trošarine za dodatek vinskemu moštu v količini največ 4 kg sladkorja na 100 litrov vinskega mošta. Dovoljenja za izdajanja sladkorja brez plačila državne trošarine, za »lajanje vinskega mošta bo izdalo pristojno finančno ravnateljstvo. Pogoje z.a izdajo dovoljenja za nabavo sladkorja brez plačila državne trošarine za slajenje vinskega mošta in nadzorstvo nad uporabo v ta namen izdanega sladkorja bo predpisal finančni minister.
d Kdaj lahko obdavčijo svinjerejca. Glede na vprašanje, kako je obdavčiti kmete, ki se bavijo s klanjem in prodajo svinj, je davčni oddelek finančnega ministrstva dal pojasnilo, da se kmetie, ki se bavijo s klanjem in prodajo sviiij, dele v dve vrsti V tiste, ki rede svoje svinje na lastnem posestvu in jih hranijo a krmo z lastnega posestva ter dokupujejo samo manjkajočo krmo — in v kmete, ki zraven svinj, ki jih rede na svojem posestvu, kupujejo še druge in jih rede, a jim krma z lastnega posestva ni zadostna za rejo svinj, temveč jo morajo kupovati pri drugih pridelovalcih. Prva skupina ni podvržena plačilu pridobnine pri prodaji na tak način prodanih svinj, druga skupina pa mora plačati pridobnino na dohodke, pridobljene s klanjem in prodajo svinj.
ii Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadeni dobite proti malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetan » p., Ljubljana, Maistrova ulica 11. Priložiti znamko za odgovor za 3 Din.
U DOMAČE^POLITIKE
d Volitve v Trgovsko in obrtno zbornico
so končane Zmagala je naša kompromisna lista, 'e v Brežicah so zmagali nasprotniki.
d Dne decembra mine tO let, odkar je umrl srbski politik Nikola Pašič. Ta dan bodli v Belgradu žalne spominske svečanosti za prvak mu bivše srbske radikalne stranke.
d iz Jugosl. nac. stranke sta izstopila bivša poslanca Ljubiša Trilunovič iii Arsa Foritič. Oba sta bila člana glavnega, oziroma banovin-sk«i!a odbora Jug. nac. stranke. List za listom pada . . .
d Frontarji zabavljajo, klerikalci pa delajo.
Stiska, v kateri so zadnja leta vse naše bolnišnice, je v zadnjem času privedla do važnih novih zgradb, ki se dovrštijejo z največjo naglico Tako je bil v surovem dograjen kirur-gični prizidek v ljubljanski Splošni bolnišnici. Z vso naglico grade v Mariboru štirinadstropen paviljon na vrtu sedanje holnišnice. V tem j paviljonu bodo dobili prostora kar trije raz-soini oddelki. Razširjajo tudi bolnišnico v Ptu- | iu Umobolnica na Studencu pa je za letošnjo j jesen dobila velik in lep opazovalni oddelek /j moške. Zgradbo tega oddelka je izlicitiralo gradbeno podjetje Mavrič iz Ljubljane, ki je prevzelo zidarska, železobetonska in težaška dela. Ves paviljon ie preračunan na okrog 1.990.000 Din in bo s tem denarjem mogoče dograditi paviljon popolnoma. Opremo pa bo treba nabaviti iz drugih sredstev.
d Široko razpredeni komunistični organizaciji so prišli na sled v Zagrebu. Zaprli so 27 oseb. Tudi v Sloveniji se pod nedolžno krinko marksističnih organizacij skrivajo tu iii lam prava komunistična legla in naravnost občudujemo, zakaj jc merodajna oblast napram komunističnim rovarjem in hujskačem v ueka- . terih V tem pogledu razupitih krajih tako popustljiva. Svobodno igrajo igre, ki smešijo ve- I
le tako naprej
V težkem času, ko vse toži o krizi, ko manjka denarja na vseh straneh, je začela poslovati KARITAS. Začetek jc bil zelo težak. Ni biio lahko premagati l ebroj predsodkov in ugovorov. Velika j« bila konkurenca v Samopomoči, ki je z varljivimi obljubami mamila in vabila ljudi k sebi. KARITAS ni mogla za kovača obetati jurja. KARITAS jc solidna ustanova.
A zdrava sadika požene krepko kljub oviram in prerasle nezdrave. Danes je KARI I AS pri nas že popolnoma ukoreninjena in spleino znana. V petih letih je KARITAS postala največje ljudsko zavarovanje I
KARITAS je presajena k nam iz Nemčije in Avstrije. Tam uspeva sijajno, vzorno. Na Nemškem je zavarovano vse. To j« dokaz visoke kulture. Črnec v pragozdu in Indijanec v svoji preriji — ta ui zavarovan. On živi brezskrbno iz dneva v dan. Kulturen človek pa gleda r bodočnost, ne prepušča svoje usode »lepemu slučaju. Kulturca človek je zavarovan.
Kar se je drugod sijajno obneslo, se la tudi med nami. Nočemo v kulturi zaostajati za našimi močnejšimi sosedi I Naše ljudstvo |e kulturno! Naše ljudstvo vedno bolj čuti potrebo zavarovanja in spoznava njegov socialni in gospodarski pomen. Nsše ljudstvo skrbi za svojo bodočnost iu se zavaruje.
KARITAS — s ponosom lahko gledal na prvih pet iet svojega prizadevanjal V novem petletju razmahni se ie bolj! Velika iu lepa je tvoja naloga I Preprečuj socialno propast našega ljudstva in daj mu lepSo gospodarsko bodočnost I
ro in duhovičmo, kvarijo mladino in jo vzgajajo za puntarje- Kako dolgo Sa...
d Za ureditev delavskih mezd, Na shodu
v Krivi Palanki je minister Cvetkom/iS izjavil tudi tole: Sedanja vlada je prva v naši politični zgodovini, ki odločno vztraja in se postavlja na stran delavnegr. sveta, ki se je do-sedaj v naši državi premalo upošteval. Zato ie vlada že letos dslavstvu dopustila, da je moglo izrribiti vsa zakonita sredstva in celo štraik, samo, da pride do svojih pravičnih mezd Kraljevska vlada bo od svoje strani tudi z zakonsko uredbo uredila najobčutljivejše odnošaje med kapitalom in delavstvom ter bo izdala uredbo o minimalnih delavskih mezdah in starostnem zavarovanju.
d Pred rešitvijo hrvatskega vprašanja? Angleški časopis »Temps* je priobčil te dni obširen članek o političnem položaju v Jugoslaviji in pravi med drugim, da se bo v kratkem začelo živahno delo za ureditev hrvatskega vprašanja. V začetku člankar pravi, da se bo knez namestnik Pavel vrnil kmalu v Belgrad in omenja, da je bil dr. Maček tik pred odhodom kneza namestnika v I.or.don v avdlen-ci pri njem. Nato poudarja člankar, ds je zdaj ugodno ozračje za proučevanja hrvatskega vprašanja. Dalje govori o stališču opozicije in omenja besede dr. Stojadinoviča, po katerih je najvažnejša opozicija v Jugoslaviji Mačkova skupina. Končno ugotavlja, da s« sedaj prvič po uvedbi diktature v Jugoslaviji itn« tako javno in odkrito razpravljati o važnih vprašanjih, zahvaljujoč vladi dr. Stojadinoviča. Politično življenj« gre brez vsakih težkoč v smeri končne ustalitve in zdravega pojmovanja koristi velike jugoclovatiske skupnosti.
NESREČE
d Skedenj je zgorel novomeškemu mesarje In posestniku Goležu.
i Koj« hotela raspihati ogorek. Kot tif*, plamenica je zgorelo 10 letno dekletce ▼ Ko-stejnici na Hrvatskem. Dekletce je bilo na p»#i in je hotelo raz piha ti ogorek in si narediti ogenj. Plamen pa je zagrabil za obleko, da j« bilo dekletce takoj v plamenih. Letalo je sest in tja, gorelo je vse bolj. Ko so jo ljudje reiill, ie bilo že prekasno, kajti sežgano meso je jel« od nje odpadati. Dekletca je izdihnilo.
d Saje so se vnelo v dimniku posestnika Štefana Rihtarja v Oilju pri Mariboru, Požte? j« zajel tudi stanovanjsko poslopje, ki j« biki krito s slamo.
d Kozolec j« pogorai do tal posestnike Krumpačniku Janezu v Rečici ob Savinji,
d Š« ena nesreča v tovarni »Titan«. Strešni delavec 24 letni Ciril Pire iz Hudega pri Radomljah je delal v tovarni »Titan« v K«aa-niku pri rezalnem stroju. Med delom pa ga rezalni stroj prijel j,a roko in mu jo odtrgal pii komolcu.
d Vile so M prebodi« vrat. V Vodah v občini Št. Jurij pod Kumota je padls oa gnojna vile 13 letna posestuikova hčerka Frančiška Brmjevec, Vile so ji prebodi® vrat ter je d** klica dobila ne vara« ran«. Zdravi ie v ljub« Ijanski bolnišnici.
d Mož j« stopal ob progi. Biku Osijeka j« motorni vlak, ki vozi tamkaj z brzino 140 kss na uro, povozil mladega delavca. Mož je »top«! ob progi in mu prav ta čas vosi! nasproti vlak krajevne proge Osijek—NaJice. Železniški č#» vaj mu je vpil ki dajal svarilne znak«, venda? ga delavec ni poslu&al, ali pa c* razumel. t» j« pridirjai vlak in ga raztrgal na kose.
d Stroj ma je »mečkal rok«. Te dni se j« v litografski delavnici Ceiuažar v Ljubljasž pripetila nesreča. Stroj je zagrabil strojnik« Vinka Štrozaka za roko ter mu je zmečksL Kljub najhujšim bolečinam je strojnik i prost® roko sam odbil vijake in izvlekel roko, nate pa od bolečin omedlel.
d Težko železo je padlo na nogo železniškemu nastavljencu Ivanu Zdoišku v delavnici v Mariboru. Zlomilo mu je nogo v gležnju.
d Mlinsko vreteno (e zmečkalo roko Spletnemu mlinarju Juriju Piistov iiku. Pripeljala •o ga v mariborsko bolnišnico.	'J
d Med dvema jamskima vozičkom«, Om soboto se je ponesrečila v premogovniku 23» letna delavka Tratnik Amalija s Sp. Rečio« pri Laškem. Prišla je med dva jamska vozička, ki sta jo težko poškodovala na glavi in na desni roki.
d Iz drugegn nadstropja j® striacglsviL V mariborski bolnišnici se je ono noč odigral pretresljiv prizor. V bolnišnici s« je nahajal bivši prevoznik Ivan Klinger, rodom iz Ptuja, pristojen pa v Maribor. Bil je v prostorih za bolne na pljučih. Ti prostori se nahajajo v drugem nadstropju bolnišnice. Bolehal je že dolg® časa na pljučih, njegovo »tanje pa je bilo precej težko. Kljub bolezal pa si je želel Klinger, da bi prUel iz bolnišnice, pritoževal pa se j® «rvojim sobolnikom, da ga baje sorodniki nočejo sprejeti r oskrbo, Usodno noč so okrog pol 8 zvečer dobili bolniki injekcije, s katerasš se jim omogofii spanje. Take injekcije prejemajo pljučno bolni vsak večer. V teka noči p« ■e je eden od bolnikov prebudil, ker ga je mr«-zilo. Opazil js, Ha je okno odprto, obenem p* je videl, da je Klingerjeva postcija prazna. V zli slutnji je pozval »lužbujočo sestro, ki Ja
7*
&tmi 7«i
t£...	klluger j. u otloemt. pi jij« il u«-!>*i
*	■ ■• & ijm^.cU.i snu/ oiilsi- ui o'vri£lt it-
t;...-:. il. Sit; 1;/1ISM: lit; titi 1 lit 3.' iJrfV2UO II Iti' .Ši U. O..H li... >.
n>rtvej(c Ootet«-. (t < wiw<
j., arrfjLl. tp.i.r.j; . t-.; VJL. IU..«..-;. pt!
*	• EtiZiniL. a. si tutmitaii gietiai. i fcu&tjt. Tji' run-. Kiinfcc- it ji ■ tteuutki- OLiup. is i uusevn ztuetteirjs'. strnm|J»i»v; i- višmm ftfiu
. ijiiusirifi>ii Ut uetoiiiirtiit trtHMŠki o - tH -ict tr oDieza strii ioimnii ur »mu t«rt«s> . Uaaauattki. »t sgrabib J9»eu»ejli pe»«iv c jauez beicitji 12 Kitrue£<. }>r KamtvtiiK. morit % ttfmttsntcc c «icnwR. gt n nte puc stroj. * Ko!. «Blt» tovarn: ' Sio»«i)P«(m H pr »pelin nesreč« k. it zatueveii živiitnjt sss;«tSBSj< n«.-Mm*. 2" tete Fran-, breznu: tr Oman« it &)BariniSK tMJČtu )« rute natojet j* vaaat rmrt o. z prts« * tovarne aa&uri f»ei t« sousS; pogoj piiaiisif., t kiuerm »t narfc v peter ogeu; o« si Ot v. ur< sinka, lutua priaeif ostal: ueiavc: 1 itrvarni it..- oett z- aovoi razzartem. Uaodneftii am i»» n brez n:.. zasna ie- pn>e v tovarno seit o: i i**-rac legi. n zeti- intfc. o. t), vat pravočasni opravi e it v ter. na:t?r: preuia«	n.
ž? »arosaiet Kan*- a; gonite lennet. k pogan.. Biiiainii. n: tennenict. at- mer; v:: r;?rn voon- koil k >•. zeiaii pogoni a:n«n: vs nc: oorau. breznu o. naipr; vooneg smet: u ustav; . a o i- at iermc: n. :cm:cnic- nsroei. s; it d oie mer en» kje napa« »ocrsvii. ircisssv. leg« v op-t. il-cc - agoto-tni imsiv k- ud. a. 1. ie= res- igran. brezni*: c B- zanese not stri« ic c stiaii ittec trausmrniSKC o n sttoi. jjrsmsnisBK st nesrecaez« siTHlin * taa> sat. o. s c sar Qciavc. k-' •«> orii: f tmsrm. z oeravennetf: freceisai 3. t? no-n '-:r.. me- i<- amatt trdinu:

/VOW GROBOV.
Vnu. *>»r»t tud t. ' Lršsen f*
un::.. Kmtiia. EneeisDer?«: mai veiett^av - »fnKiinei! Ben:iK> premtrai S: teto t moi itooouon — ^ MaisnerK*. • lif ioza> i» izdinni taoc: or. aai> oosssim; Zora v a... isaead«. — Meriiitm s< bok«-oai Ma-iis LflKtm:. — h:. Ooliči rrr K<-niica: i* 13 ua) i -	crrasčakini.
Kiavtii!.. beri. — \ botiuaiaj »< ootazii •» ^ro! nosesuiiKi- joj-ei: Kova«, — h; !>-,-nau *• urnr Z novembrt 70 leui bivi eeiisk zuoai c: b«snri; jaoometa Zonix< vs i*- Cehi. o. liC a prevrat, it, ni zaan: nemšk c?iisi: ztioai. — ' haaon-l)»r »• ajai pro: w^onKt Asojzir Heii«
—	Planin pr ha«ear laouat: soizis. ooiiii'- eosesusti 11 aova T ran- hnvai. —
Riouit ortšsi p-	pmčui užit-«-
Ijicfc hi&Mi-. Simi — % Maribori. s mai -jrror Utkm/emi upr»v««i!, 1 Vetr; Kav-ict.
—	* Zasrreai: i*, nmrin: 7" Ktrn-. »f.f.rojn. siač- to j Wa!' — \ itao«eai pr Zioaner. HJaasni i- ?jit»us|i mitu- aoimr- fe! lem t«. »iHsta;; .jave Troov«-. — " besaiiia: t»r CerKnir. f* vaa< . toa&o volji amr
— ' Ljubimci s- umr-siisiimi' starost*. Maric lurl: BOtsms. Sefc "Vdovič. mnrvsi. snau.-:-i;ait. juant: koiius-BMto- amaaiet Msnr, herait m. Sinsc &-letnij »urjarir; tteri;:- Lamacrtref MfntaK »eateia*- Anica 2or. v;-.	oiicisa. 1
Tik-Mirii! btepoar: muii- Marij (iMraevuii 1: Our.. Kiiergij. — ' miri »oorva^j S'

RAZGL
Krulom^nt. kimtve % irpmir,
f lei^K;	... llluo: l-ubi.'Ctl itOJl**-'.
u.	>ri/or-,»ut» npiwmeU(i ,-siutttU; |{i
r imej. /• iMfjri, fturt<riat t' i»epf-«tutwv«M) »rt «tei ti v i- tuvnui otrCr. u-
tM\i>'Us pUiOttijii. u- u ti	«i«vii
eil;	<ej» «pausi>» pn»it«nif bi«-
»n : tieCe«: j i«>:	ti* .1 »■ ue-.KiuSt^ »fc
p* lati istiivi.il). utuaitiii; »*-• k on jk.cs:
ULKši a. .m oosružt|i 11 jajdiiitt- rwei* «.*:»-.
NaeitmaliKtieut zratn« u<wtn>ve |* •««»«• tS« ttieutt Kb^i.ij:^!!! kj«* j» o»ii- mur«u< ru< t>t>jut- imNaeioimiisi » pr tei- t»>.
«»|U»i aafl; a t«, t,- * aai>-5r|
ve!«,..
i,« & ru»llt: *«>p«: usti .. u ^ ^ •IMtuiMk-	'if MKii- tOMt? hi:tuj. a, ^
ru.'.,-J.	trKuMM* iauf. t f • »neijji,,,.
2u rs^c tinani* *0|f! •.-•:•:
IftVf.
111« a. t Jj siajusiSf »jmsutm	its-lonuini,
n.- ii vrw »»ju uto.	nu«!, IK«.
piti spati*«- r««*e**rj. sa«.	L ^ tli «2. ju St/KM«*' OrBBVlJffiUBh-. vojji« jjjjj
«si). v« utmmm- s«;	nase* ¥ ^
iitvijausiu vtrjsii; • eo aaa- btje-
Pred	eš&&p$d$w8sm rcrpelisof
i*- j- no\)euui. ituuji 1- varovat; vtii*faavauji aiteauiMl. mki. f eKAiuifc ntercaitSK vt.ji poiiiizai svoj- prav, |«st i.1.-; up. /■ udav z- stiueijeui: uajprt- u-in»r. i.sMhio 11 »ovjei-i ji » ► iutsprtrti! teiiii-ijmi iia/.inuijli • sveiovitirii r«u w nur: — 11 r- ■ uiiH> nevtralni: orza k pri»i.'j««tj< oeiiioKra! ^ z, euui jam^tv.
AVSTRUA
brooL fetrij-- «• novi«, a. e- tu m«* «». cesarji itarii. pnoee«. A«ei(«e.\u jwr®čui ; oeiEijskiE craljen j^eoimiocm. — V- o« »" iMKii)< rrn aooaiui u prodata* k»v» ver»k- Jitrus- /avcii iraziSKOvaic s. msnta 1: n meraen rroi-atsn.. — fereti uovemnr. i* u«' a»z«i 1 j.t>& rireziKjceiui! («1 — h, xaan. cejovša-ea. mestne?, svet. s aojmai. a. * nanaji. vsa.	eiovcai jovb o«irrt>.
— itvrit* n. Zii »< aouii- svo teleta;. — it«iu-.ii. 03vemia£ rrintavnii c koanii: »-ui. vaiec tatvin- rerKvem: pr-eamei'.- 00?..
iei n. •» liie-ec- rezH- teti
It
"oirrca. 1
iMKirtii- cesoaaarsiii oaaiopp 1 j:itn« s;:i.. aiše- miiaari. Mo-siz.. . Veppret- t- m nt Vraouiat • Mit&ara: nt r \ iat — H, podsiare&sk ««t s- s- a, noiomen kd.»-s smrm. nom^reči mk<k sneiiir- i im;c: vo i- zast- o or>efstn name;
II AL »i A
ii oat. itorišK nadtao Mnrjn>t tKiauis,. uredm Kate.rsm i,ii- L>s:ai,«. ijtenii ve novi znnm n noflrn<-i. n:t.isK» fiji. -Me: arutum is. uslan«. nov- sairsostojn-
fn- niirtlsrinh zunniii i^rnsvic; pr nait. Stalite pr Kanali. Za nr oušnj* r- Kanali, uaneri-
.aualt s,-u. . j!W¥«;.'<>n.
It Silit-	»ari« f«Mi
" r- tta.ht VVf "" ****>> vmu ^r^ii.tnlB«.. ^efctn or«£)! v belili; '•—<;--,- t..., .. . ,
turni- mnmicimk: itute t- j- ... »»vir«, ou erstr h g. tvoru- r»e--- ---i ^^ rtauciw	1: Iftfu. run. ... )> sv»j.
owhw!?b si. stau- u <>- ■. - .,(• L"riat pre- UMU vvjiibb tawe!!j;i.	i. a
j- «... e- pnot Z. bparii! - ..>(*. ima, pojisvij, iKi:r»si suni. x! p •• - aniat črni
? na: b- iiauiišuil. r.rmi:- -iivet m KHiiiu^ ijvi n* tir::, f bibt .>-(>r'<n krapsk.. t« [>i, na: fejjoli.	- irr?-.
>o< ■ 5" H"tD< ia- Zarote ; • K' tanrpo: uit predpiši. -4ČUJ- POrieK- 1: Tr^kun. fc«rtf't n< mnas« n-.a&čiit •• i- obit.-riiMn. 2. v;- osmi lii;hi iiir.;. HMMiui. — &k< An to k m jzat ure d m i prec t k:... .-(."^ y;	ši.ofiv r:: s
v-- eerKven'1 opravili; r .-11 tezi: ?' iz!:«iuen< laluisi. Kni^remisio rrupee Htsis. r »iflti- nretiM.v^aan.
a .-trni - " iC-J
1. 1 iroiflpi: : n. - N«i-
•• - uffiiis.
.■'imam* .:: a lifr
i- Vi*
: * - : ii« II" -.1!.. OnM-•■ vrerane
:ik.A
! »m,
ii;siri
Kam« r.icve-tBiiiT. Jf vp-mit niatai- i: icn nr Ho?wnic. — <ilat«>i t. temen wf«w»vt»- <i!i'
Hi t«.!f.ziiim 3ifc. 7fi ar"
fi<>.
»aie«-. iovtt-tiiiui' sinj-.h tovn-znac BTV; fe-i-1-iaii«).
nn«. r- uit.--
tdinu
{81.
-1". Irmits Ai': rife i
prtiptvaistv« - /. et ti«as na. ni
. :»rl. /fHJinfeTii! <tr&-vom- isiiHiitraral; v«tu». -/4,;.#i4 nm. (Matntt; tšrmsrt- y.»dinif-riii «m
it«t«ti»ftann- r'"" mar:
»triprtiti i-n; , no it« - J". > jthitii RT. ..
vturt' w
i' IMKi
i- ivui)
■ „•-' ! V"1*
Zsia' B -aaaii
mre 'i •-ku v"»-
uin«- i* ;:rt val » hlll« teirm ,.wu -
leKflB ^
efi 1*
»». KiUli."
I
■
','. '-'- -v.. *
i% «Bt>tK«. 4fl
r'>«rif.ii- H!t.r'l»tii;
vnit tri«.?,-; w hit;
tU).
«w
rtf
*!Bt '
rts. 1»
pIp-BlS
Komi-
J ZA NAŠE OBČIN
Mimše. V nedeljo 8. decembra imamo Kolo-vračani in Podgorci volitve za svojo novo občino Mlinše. Bivši naši vsemogočni gospodarji skušajo volivce odvrniti od volitev. Toda, goepodje JNSarji predobro je nam še v spominu, kako ste nas mrcvarili prod tremi leti i Mravljotoin, glavarjem, žandarjl ln končno še nesramno ogoljufali. Prišla ie prva seja. Mogočno ste se takrat trkali na svoja nacionalna prša, našim zastopnikom večine pa ste odrekli vsako pravico kritike in sodelovanja. No, zato pa Ima danes opravka z vami državni tožilec. Lepe juri5Ue ste tudi zabiksali za briško cesto, ki ie pa ostala revna, kakor prej. To je tudi poglavje »ase in še marsikaj. Ko bi vi nam še nekaj časa gospodarili, bi prišli ml vsi na bober., kot ao že nekateri vaši prvaki. — Volivci! Zaradi vsega tega, kar je bilo, pokažimo v nedeljo vsi »vojo za-dovotjnoat, da smo rešeni teh pijavk, s tem, ds gremo strnjeni volit na Mlinše edino listo Zajca Ivana. Kdor ostane doma, ga bomo smatrali za našega nasprotnika in pristaša korupcije. — Zagorski rdečkarji tudi pošiljajo zadnji čas k nam cele kupo svoje »Delavske politike«. Morda se hočejo odškodovati za febtarijo celih let. Lepa hvala za lako odškodnino. Za naprej pa žvečite kar vašo »Delavsko politiko«.
Leskove« pri Krškem. Naša krajevna organizacija JRZ je marljivo na delu. Prireja lepo obiskane va^ke sestanke. Taka zborovanja so bila že na Drnovein, Bregah, Vihrah, Mrtvicah in Senušah. Govorila sta predsednik in podpredsednik okrajne organizacije JRZ primarij dr. Murgel in inž. Likar iz Kostanjevice. Govorila sta tako, da so moral! njuna izvajanja celo nasprotniki odobravati. Ostale vasi pridejo ta teden.na vrsto. — Istotako se je zelo uspešno izvršil preteklo nedeljo javen shod pri Sv. Duhu. Ravno sedaj se pa pripravljamo na večerni shod ministra dr. Kreka. Ta pa mora biti krona vsemu našemu delu za volitve. — Nasprotniki so lislo vendarle vložili, a bi bilo boljše, da je ne bi bili, ker se jim volilci pomilovalno sme-jeino. Da bi mi volili za občinske gospodarje može, ki so na tej listi, tega pa ne! Podpis od nekaterih so dobili z zvijačo. Zato sta g. Strgar Josip h Voiovnika in Kerin Martin iz Les! ovca svoj podpis takoj preklicala in s poudarkom izjavil«. da bosta volila listo Star« Franceta, "ržkone
bo njima še nekaj drugih sledilo, ker se v taki druščini ne počutijo dobro. Nikar se ne veselite, vi vsi, ki komaj čakate Španije, pri nas je še ne bol To bomo pokazali v nedeljo, ko bomo glasovali HA listo Stare in s tem za stranko JRZ, ki se bor! sa red, pravico in poštenje. Mi smo in ostanemo zavedni katoliški Slovenci. Tako je spregovorila ogromna večina občin v naši banovini, k tej večini se pridružujemo tudi mi iz obširne občine leskovške1
Stara Loka. V nedeljo bodo v naši obširni občini občinske volitve. To bo brez dvoma zgodovinski dan, saj bomo po dolgih letih vendar enkrat šli na volišče svobodni in lam glasoval!, kakor nam veleva zdrav razum. Dobro so nam še v spominu zadnje občinske »volitve«. Lahko bi napisali precej obširen nekrolog bivšemu županu ln odbornikom, toda zdi se nam, da je vse to preveč umazano. Mi smo s! vse dobro zapomnili in na podlagi teh spominov bomo naredili račun pri nedeljskih volitvah. Prepričani smo, da ima današnja vlada tudi pri naših občanih popolno zaupanje. Kdor je pravičen, mora priznati, da sa še nobena vlada ni toliko trudila za omiljenje brezposelnosti, bede in pomanjkanja, kakor sedanja, v kateri je naš voditelj dr. Korošec Naša dolžnost je, da sedanjo vlado podpiramo. Bodimo složni; ie v skupnosti je moč in zmaga. Sedanji časi so preresni, da bi se prepirali in po nepotrebnem izgubljali čas. Kdor želi, da pridemo do širokih samouprav, ta naj gre z nami. Želimo, da pridemo enkrat do poštene občinske uprave, v kateri ne bo mesta egoizmu in korupcijskim aferam. Občinska uprava je ceiica, iz katere morajo izvirati pravica, ljubezen in enakopravnost. Občinski možje z županom na čelu morajo vedeti, da so postavljeni od ljudstva, zato morajo zanj delati in žrtvovati. Prepričani smo, da bo naš bodoči občinski parlament šel z vso resnostjo na delo, da se bo trudil ustreči in pomagati vsem stanovom brez razlike, kolikor bo možno. Lista JRZ, katere nosilec je Iran Avguštin, trgovec iz Reteč, je sestavljena tako, da so na njej zastopani vsi sloji in stanovi. Da ni vsem popolnoma ustreženo, je razumljivo. Naj na dan volitev nihče ne ostane doma zaradi osebnosti. Odda naj svoj glas listi JRZ, četudi inu ni vse po volji. Zavedati se moramo, da
imajo občinski volitve velik pomen ue aamo v občinskem gospodarstvu, ampak tudi v državnem. Dobro naj torej vsakdo premisli, preden se odreče pametnemu glasovanju. Naša pamet naj voli in ne zavist ali mržnja. Pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači. To nam je pokazala naša politična zgodovina. V bodoče ne sme biti več tako. Bodimo složni, pod praporom pravice in ljubezni se borimo za lepše dni našega naroda.
Reteče. Umrl je Franc Porenta, železniški upokojenec, Btar 64 let. Bil je dober mož, skrben oč® svoji številni družini, priden kot mravlja, varčen in zvest katoliškim načelom. Kot član apostol-stva mož ni nobeno prvo nedeljo opustil obhajila. Zato mu je Gospod dal lahko in lepo smrt. Ve« čas je bil tudi pristaš bivše SLS in sedanje JRZ. Zelo se je zanimal za domačo in tujo politiko, zato ie bil naročnik dnevnega »Slovenca« nad 28 let. Pač lep zgled zvestobe katoliškemu listu! Prav posebno ga je veselilo petje. Kot fant ja vedno rad prepeval, pa tudi sedaj na stara leta je še vedno • svojim mogočnim tenorjem posekal še marsikatero mlado moč. Se na smrtni postelji je dejal sosedu: To bomo peli v nebesih! Upamo, da se je njegova želja že izpolnila. Za zvestobo in ljubezen, katero je izkazoval svojemu Bogu v pogostem prejemanju sv. obhajila, je gotovo prejel plačilo v nebesih, kjer bo pel večno Alelujo. — Kolportaža nedeljskega »Slovenca« je v zadnjem času nekoliko nazadovala. Vzrok nam je znan, vendar nt opravičljiv. Pokažimo svojo zavednost tudi pri podpiranju dobrih časopisov. -- Knjižnica prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo od pol devetih do desetih. Priporočamo posebno šoli odrasli mladini, da pridno sega po knjigah in črpa iz njih zabavo in izobrazbo. Dolgi zimski večeri eo kot nalašč za branje dobrih knjig. — Dobili smo novega šol. upravitelja g. Korenčana in ga prisrčno pozdravljamo. Upamo, da se bomo prav dobro razumeli. Želimo mu mnogo uspeha in napredka na pedagoškem polju. —■ Vsa fara je sedaj na nogah za občinske volitve, ki se vrše v nedeljo 6. decembra. V četrtek zvečer ob osmih bo v Škofji Loki shod, na katerem bo govoril minister dr. Krek. Z ozirom na volitve je potrebno, da se shoda vsi udeležimo.
Žalna — Slivnica. Prav je, da ee oglasimo pred volitvami iz naše nove občine. Reči moramo, da stoji naša stvar tako dobro, da kaj takega mnogi niti pričakovali niso. Od veselja in navdušenja naši ljudje komaj čakajo volitev, nasprotniki pa bi se najraje poskrili. In to tisti nasprotniki, ki so se prej bahali na vse načine, sramotili nas, zavedne pristaše JRZ in zastavjlati vse svoje premoženje,
f A Z N O
1 'i e pšenični zrni — pet milijonov dolarjev. Luter Burbank, skoraj največji ameriški gojiteij rastlin, se more pohvaliti, da je pripomogel svoji domovini do 5 milijonov dolarjev zaslužka. Po dolgo-letnih preizkušnjah je s križanjem pšeničnih zrn dobit posebno vrsto ameriške pšenice, ki ima po dve zrni skupni v enem mešičku in iz tega je nastala imenovana velikan-s! 'i v-nta dobička
'.osen denar. Malo mesto IPane v Zed. državah si ie pomagalo iz finančnih tožkoč z lično izdelanim lesenim denarjem v vrednosti 150 tisoč dolarjev. Izplačalo je z njim vse mestne uslužbence in se zavezalo ga zamenjati do konca leta za prave bankovce. Zdaj se je izkazalo, da se bo povrnila v mestno blagajno kvečjemu ena tretjina lesenega denarja. Evropski in ameriški ljubitelji so pokupili vse ostalo. Mesto ima zaradi tega najmanj 100 tisoč dolarjev dobička
Najmodernejšo bolnišnici' za živali — so nedavno otvorili v Los Aiige-lesu. Tu je prostora za 200 živali. Bolnišnica je
L. Ganghofer:
Roman iz začetka 12. stoletja.
Poslovenil Blaž Poznič.
1.
Tiha poletna noč se je umaknila čez gore in dan se je ponujal.
Okoli negibnih vrhov starih, z mahom težko ovešenih smrek se je že ovijala sivkasta svetloba in trepetajo polzela skozi vse presledke strmega gozda. Posamezne ptice so se boječe oglašale. Drugače mrlva tišin^. Le tam daleč nekje enakomerno šumenje hudournika; in zdaj pa zdaj jasen žvenket, kadar sta moža, stopajo vkreber skozi šumo po ozki gorski stezi, ki jo je večkrat zastavljalo suho vejevje, z okovanima gor-jačama predrla debelo blazino mahu in zadela na kamen.
Spredaj je hodil starec z upognjenim hrbtom in okornim korakom; meča so mu bila omotana s pre-perelo kozino, telo je pokrivala srajca iz hodnega platna z resasto nacefranimi rokavi, in preko nje je visel siv rašast gunj. Obraza domalega ni bilo videti; globoko v lica se je razraščala sršata brada, kakor strešice so visele prek oči bele obrvi in izpod ogoljene usnjate kape so v košatih kosmih silili snežni lasje. Starčeva obleka in roke so bile s sajami oprašene: zakaj oglarska koliba mu je bila hiša in dom. To je izdajalo tudi ime, s katerim ga je poklical njegov drug, ki je stopa! za njim, menih v beii redovni obleki avou«tinp(jv: -»Oglar!«
»Kaj bi, gospod?«
>Ali še ne bo konec hoste?«
»Vsak čas. Potem pridejo planice. In še .preden se pokaže sonce, bova stala na skali, odkoder moreš pregledati vso krajino, ki so ti jo darovali Grafengadenci.«
»Ne meni! Cerkvi!« je rekel menih; globoko je zajel sapo, da so se mu razširile prsi, oči so mu zasijale in dalje je segel s palico, ko da bi ga gnala vroča nestrpnost proti cilju.
O ostrih obrisih se je odbijala visoka, vitka postava v beli odevi od sivega gozdnega somraka. Kuto je imel spodrecano z usnjatim pasom, da so se videle gole noge v podkovanih šolnih; pri prestavljanju gorjače sta mu uhajala gubata rokava nazaj in razgaljala mišičaste, v soncu ožgane iehti. Nepokrita glava je bila ostrižena po strogem pravilu; vendar je bržda minil že preneki teden, odkar so se škarje doteknile tega temena, zakaj v vencu las, ki se je vil od zatilriika mimo čela, so se že zopet sukljali sramežljivi kodrci. Se svetlejša ko plavi lasje je bila mehka brada, ki se mu je kodrila okrog lic in prehajala v dva šilasta pramena. V razgretem, odi hoje rahlo zardelem obrazu so se iskrile oči kakor dve zvezdi, resnoba dozorelega moža se je mešala s sanjava mehkobo deškega obličja. Tudi v vsej pojavi, v slehernem gibu se je kazalo enako nasprotje: vedra spokojnost in udržanost, vendar kipeče življenje in mladostna moč, ki se je razodevala, pa zopet tako rekoč sama krotila, pri vsakem koraku, v vsakem obratu glave, v vsai ; a prijemu.
Med zložno hojo — zakaj stari oglar je imel p .<■• udarne noge — so menihu neutrudno pohajale oči ' O somraku, ki mu je odgrinjal čarobne veže zelenega ura« gozda, kjer ni še nikoli zapela sekira, še nobeno d m o padlo pod človeško rokrt. Velikanska debla, ki 80 tu na tam mrtva ležala med živimi brati, so se bila cd staro -!i
B*
da bodo pri volitvah zmagali. Zdaj pa sc tolažijo s tem. da hudo morda le dobili vsaj dva svoja odbornika. Ni pa nič čudnega, da vsi pošteni volilci odklanjajo listo nasprotnikov. —• Dolgo časa »o lovili naše ljudi z vsemi mogočimi lažmi, a svojega perja ii tički le niso mogli skriti. Najprej so not'. Ii. da bi se njihova lista imenovala »Gospodarska« lista - Seveda so »e naši ljudje temu iz srca smejali. Pri naših ljudeh namreč veljajo tisti. ki delali za nasprotno lislo, za vse kaj drugega kot za tiobre gospodarje. Pa še tako predrzni so bih. da so naše poštene pristaše strašili s koiuzo, češ. kdor ne bo nas volil, je ne bo dobil. Te manire so jim pač ostale še iz tistih ča-ov, ko so bili na vladi. Kako zagrizeni so naši nasprotniki pa kaže to. da so ponoči podminirali mlaj, ki so ga naši ljudje postavili ob priliki prihoda dr. Kreka Ni čuda. da je našim ljudem da pokažeio nasprotnikom, kakšen delež zaslužijo tisti, ki so se izneverili svoiemu narodu. Vsi bodo kot en mož glasovali za listo Jožeta Kastelca. ki je preizkušen naš človek. Ob koncu naj še povemo, da so med naibolj zagrizenimi nasprotniki nekateri gostilničarji, irgovci in obrtniki. Ce bi imeli ti ljudje vsaj malo malo uvidevnosti, bi gotovo ne delali prori interesom ljudstva, od katerega živijo, in Io si bodo naši ljudje zapomnili!
Krašnja. V nedeljo smo imeli dobro obiskan ehod volilcev O. Štrcin iz Komende j« jasno in jedrnato razložd sedanji politični in gosjiodarski položaj, obenem pa tudi povdarjal važnost občinskih volitev Našo starodavno občino Krašnjo, ki jo ie razdial prejšnji režim, je zoj>et obnovil minister dr Korošec na predlog bana dr. Natlačena. Obema se zato naiprisrčnejše zahvaljujemo. Hvaležnost in ponos zahteva, da pridemo v nedeljo vsi volit kandidatno listo JRZ, katere nosilec je Masdj Peter, posestnik iz Spod. Lok.
"i;nja gora. Volilci! Glede obč. volitev 6. dec. premislite sledeče: Dobro verte, da je dobil dr. Korošec oziroma JRZ pri zadnjih občinskih volitvah v Sloveniji ogromno večino, t. j. 88% občin, dočim so dobile vse nasprotne stranke samo 12%. Iz tega lahko sklepate, da bo tudi 6. dec. dobila JRZ veliko večino. P* tudi, če bi sedaj vse občine volile proti JRZ, oziroma proti Korošcu, bi ime! Korošec vendar že vel'ko večino občin za seboj. Lahko tudi veste da bo v Višnji gori odnesla lepo zmago JRZ kljub veliki agtticiji nasprotnikov. \ii če bi tudi nasprotniki zmagali, kar pa se nobenemu niti sanja ne, bi bila njihova zmaga mrtvorojeno dete. /skuj? Dobro vemo, da ima oblast v Sloveniji, kakor tudi v celi državi, samo JRZ. AH
Slovenski stan
,!B NAS CENENI P0P0LDNRVN1K, KI GA SVOJIM CITATBLJKM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NU MOKE NAROČITI »SLO-VENCA« ,IE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BMMIMBMM
bi potetn mogel župan ali pa cel njegov odbor pričakovati od banovine ali vlade kake opore in podpore če sle ji (»kazali pri obč. volitvi hrbet? Zdrava pamet pravi, da ne. Zato pa, če vse to trezno premislite in če ste še dr. Korošca pristaši, kakor ste dozdaj bili, ne boste ostali 6 dec. doma, ker bi s tem dali nezaupnico JRZ, tem manj boste volili nasprotno listo, ampak odšli na volišče in ponosno oddali svoj glas listi JRZ, Saj veste: Kakor se jx>sojuje, tako se vračuje.
Šmartno pod Šmarno goro. Pomen občinskih volitev pod Šmarno goro je velik. Občani pretresajo dogodke zadnjega časa. Banska revizija je odkrila gnilo in trhk> poslovanje, sodišče bo moralo razčistiti zadevo. Možje in fantje, ne pozabit«, kaj sc je godilo v občini 9 let! Z ene in dekleta ne pozabite kaj je delal JNS režim z vašimi možmi is fanti zadnjih t> let! Dan 6. dec naj odgovori na vsa podla dejanja. Vsi glasujmo za listo Franc Juvan« in može. kateri so priznani poštenjaki! Pokažimo nasprotnikom, da je konec njihovega fiaševanjal Volilci! 6. decembra vsi n« volišče! Oddajmo glasove za pošteno in delazmožno listo JRZ katere nosilec je Juvan Franc!
Grosuplje. Našega župana Žitnika Alojza p. d, Ledrarja, je banska uprava razrešila »ker je« — tako — se glasi v banski odločbi — »zagrešil nečastno in po kazenskem zakonit kaznivo dejanje«. Dne 6. decembra imamo tudi [iri nas občinske volitve. Poteke! je rok občinskemu odboru, ki je bil »izvoljen« z nasiljem in proti volji ljudstva. Postavljeni sta dve listi. En« fe JRZ, druga p* nasprotnikov vseh barv, prav« podoba »račjega gnezda. Nosilec nasprotne liste je sedanji odslavljeni
župan, po poklicu usnjar, n« drugem mestu pa m«, ear CiJS.lt- Ivan. Na tej listi so tudi rdečk&rji vseh sort. To listo tvorijo v znatni meri Stari odborniki, ki si v treh letih niso pridobili nobenih zaslug za občino, Sictsr je »Kmetijski liat« pisal, da ho. čemo mi našo občino spraviti na boben. Naša občina je e svojim gospodarstvom že skoro na bobnu! Ko je bila na vladi JNS, bi naši magnati lahko kaj storili, ps niso. Samo to, da je kdo »magnat« pri obč. gospodarstvu nič ne pomeni. In o gospodarstvu bomo še govorili po volilvah. Koliko so nam požrli — samo potni stroški! Ti to daleč presegli v proračunu določene vsote! — Za popravo ccst je županstvo v zadnjem letu izplačalo din 7464 in sioet raznim zastopnikom vasi. Obračunov o teh zneskih ni. Zahtevamo, da 6« nam j>ove, kako in kj« se je ta denar porabil. Naloga novega obč. odbora bo, da tudi to vprašanje razčisti. Vse to bo treba javno povedati nanudavkoplačevalcem! V nedeljo imamo volitve Izbira bo lahka. Na eni strani naša JRZ, na drugi strani pa sračj« gnezdo v katerem jc tudi komunistični zaprtek. N« eni strani pristaši Korošca, na drugi strani ps ostanki nasilne JNS z različnimi rdečimi priveski. Kdor j« Slovenec, ta bo volil listo JRZ, katere nosilec ji Drobnič France p. d. Skubec iz Vel. Stare vasi.
Poišnik. Bliža se 6. december. Z njim bo t u rit zaključena volivna borba, ki jo borimo. Naši nasprotniki delajo na vse kriplje. mi p« jim rečemo: »Kadar je veliko grmenja, je malo deija!« Sirom Slovenije je omagala pametna ljudska volja ia zdrav razum, zmagala bo tudi pri nas. Naši nasprotniki so skrpucali neko »Združeno kmetsko-delavsko listo«, a to jim ne bo nič pomagalo, saj mi vemo, kaj se za tem plaščem skriva. Naše revno hribovsko ljudstvo tudi to pot ne bo nasedlo boljševišktni agitatorjem. Nismo še pohabili, kaj vse smo pretrpeli pod samosilnišktm bičem vs« ta leta. Zato kličemo vsem zavednim možem in fantom poISniSke občine, naj poekrbe, da nam » nedeljskim jutrom 6. decembra zašije nov« doba, ko bomo mi sami po svoji volji l/brall svojega ljudskega župana. A ta naj bo nosilec tiste .IRZ Tori Anton, posestnik v Tepah! Naj izve Slovenija, da tudi Poišnik misli in razume to. kar misli in zahtev« vs« dežela in vs« Jugoslavija. Zato v nedeljo 6. decembra vsi n* volišče glasovat »a listo Tori Antona.
Gornji grad, G. Frane Hren nam je z oztrom n« članek o občinskih volitvah v Gor. gradu. kS smer ga objavili v 47. št. našega lista, poslal pojasnilo Iz katerega posnemamo sledeče, G. Hren
podrla, ali pa jih je zlomila burja ali zimski snegovi vrgli ob tla. Mah iu opletavo šcavje je prebohtevalo te gozdne mrtvake in iz trohnečega lesa so že zopet poganjala mlada stebelc«.
Čedalje svetleje je bilo v gozdu, po raztrganih oblakih, ki so plavali pod nebom, se je razlival sijajen brdč. Oglar je pokazal ? gorjačo na bližnjo jaso.
Tam so planice, gospod.«
-Gospod in zmerom gospod!« je odvrnil menih s prisrčnim zvokom v glasu. »Ne prihajam k vam kot gonpod. Biti vam hočem kakor brat. Kliči me po mojem imenu: Ebervajn!«
Oglar se je ozrl in se zasmejal, ko da je slišal dovtip; nalo je zmajal z glavo in korakal dalje.
»Pa tvoje ime?« je vprašal menih.
»Ajgel sem. A tega imena ne slišim pogosto. Ljudje mi pravijo pač kakor ti: oglar.«
»Kako te pa kliče žena? Tn otroci?«
»Nikakor.« Stari je pogledal nazaj. »Svoj živi dan nisem imel žene in otrok.«
»S čim si pa potlej izpolnil svoje življenje?«
»Ponoči s spanjem, podnevi z delom. Kaj Je res treba človeku žene in otrok? Saj si tudi U brez nje, gospod, in otrok menda tudi nimaš, ka li?«
Rbervajn se je nasmehnil. »Jaz iinam tisoč otrok: vse ljudi, ki jih ljubim.«
»No, to imaš pn dosti otepanja s toliko ljubezni!« je dejal starec in z rahlim hahlanjem kimal predse.
Nekaj txa«a sta mol?« koračila dalje, nato pa iz-nenada obstala in prisluhnfla. Na uho jima je udaril jasen konjski rezget in zamolkel topot kopit, ki se je bližal in zopet utihnil. V tišini strmega pragozda so se tuli ti glasovi kakor zvok iz pravljice.
»Konj — tako visoko, v tej pustini?« je vprašal Ebervajn.
»Bo že kateri Vacemanovih sinov, ki jaše v revir, ali pa.. .« stari oglar je znižal glas, »ali pa je bil kdo od junakov kralja Vuteja, ki jezdi pred dnevom domov v svoj gorski stan.«
Eberva'jnu se je zarisala nejevoljna guba na čelo.
»Ne kvasi neslanosti, Ajgel!«
»Neslanosti, gospod? Kraj, kjer stojiva, je Unters-berk. In vsako otrofž v Gadenu vendar vč, da je ves hrib pod nama ena sama votlina, čumnata ob činnnati, ona zlata, druga srebrna. In tu notri prebiva kralj Vute s svojimi tisoč junaki. Samo eno oko ima pa sedi za kamnito mizo in ne more vstati, zakaj dolga brada mu jo zrasla dvakrat okoli mize. Vsakih sto let pošlje enega svojih junakov na svet, in ko se mož vrne. ga vpraša: >Ali še zmerom letajo krokarji okoli hriba?« In če sel reče: »Se, še, gospod kralj!« ... tedaj Vute vzdihne, da se zamajejo gore, in pravi: »Tak moram spati še sto let!« Nato zapre oči in dolga brada mu začne zopet rasti.«
»Molči!« mu je segel Ebervajn s trdim glasom v besedo. »Ne maram še dlje poslušati takega govorjenja.«
Stari je ošinil menih« s plašnim pogledom.
»Saj je vendar res, kar govorim! Od stare matere vem in njej je pravil njen oče. No in mar nisi ti sam na potu iz Salcburga šel prek valsejskega polja? Mar nisi na svoje oči videl hruške, ki se je posušila? Na oko je kakor mrtvo drevo in nima lističa več in ne veje. Toda kakor iskra v kamnu, tako tiči tudi v njej še življenje in rast, in neki dan. ko ae živ človeis ne bo več nadejal, bo drevo pognalo in ozelenelo. Tedaj se bo stari Vute prebudil iz spanja pa bo prišel iz hriba s svo-
opremljeua z najmodernejšimi pripomočki živi-nozdravništva. V bolnišnici je za zdaj najvei mačk, psov in kanarčkov. A v njej sta tudi kača in tiger.
Preluknjan denar. .Na
Kitajskem imajo še zdaj novce, ki bo v sredi preluknjani, da jih more io nabrati na motvoz ln obesiti krog vratu.
V igtcvnata ti« tresM 22 krat rajši ko v pešf-e-na tla
Oebela nese za polovico svoje teže cvetličnega prahu s seboj, to je 9 deset-tlsočink grama.
Ijiulja puščav« ni vei moderna, to je kamela, ki jo je zdaj premagal« modema tehnika. Starodavna kamela se je morala umakniti motorju in dandanašnji jo ujioral)-Ijajo le še domačini. V Sahari bo prihodnjo zimo že otvorjen« avtomobilska, SiOOO km dolga cesta, ki drži od Alžlra do padskega jezera.
Milo ia le«*. N« Češkoslovaškem so v zadnjem času delali poskuse z odpadki pri fabn-kaciji celuloze in so i« njih pridobili olje, ki i« zavoljo svoje flstote po-sehno primerno za i«"*" lavo mila. Pri istem P«-
trdi, da Bta bili u občinske volitve vloženi dve listi gospodarskega inačaja brez vsakega političnega obeležja. Kakor »o bili n« prvi listi poleg organiziranih prlfstaSev JRZ tudi ljudje iz drugih političnih taborov, tako Je tudi lista, na kateri jo kandidiral g. Hren, Imela mnogo takih, ki ao prej tn slej pristaši dr. Korošca. V odbor bo bili po večini izvoljeni prejšnji odborniki, ki nimajo nič skupnega i nasilnim režimom tn ki so občinsko gospodarstvo vodili v splošno zadovoljstvo občanov. Da sta bili dve listi, je treba pripisati dejstvu, da prva llBta ni hotela sprejeti nekaterih gospodarsko zmožnih kandidatov. Po volitvah ni nihče pel in to tudi ni bilo potrebno. Tudi nismo bili pri nas nikdar proti slovenski pesmi in ničesar ne vemo o tem, da bt bii moral kdo zaradi slovenskega petja v ječe. Volivni boj, kolikor srn" ga vodili mi, je imel zgolj go-»podarski značaj. — Franc Hren, posestnik.
Dol pri Ljubljani. Volivci! V nedeljo 6. decembra jo odločilni dan. Krivica, ki je bila storjena pri zadnjih občinskih volitvah leta 1938, mora biti popravljena. Zvestoba do našega voditelja nam nalaga dolžnost, da pri občinskih volitvah tudi uradno potrdimo politiko dr. Korošce • tem, da glasujemo za listo JRZ, katere nosilec je v naši občini Moder Matsvi, kt nam s svojim značajem Jamči, da bo vse svoje sile posvetil splošnim potrebam občine. Naj vas no moti nobeno prigovarjanje nasprotnikov, ki bi radi ubiti v najem ljudstvu političen pomen obč. volitev. Zato naj govori v nedeljo naša pamet ln naša slovenska zavednost
1'odgorica. Dobili smo nazaj občino, katero so nam bivši JNS-arji prodali za svoje politične kupčije. Stopili smo tudi mi v volivni boji Volitve bomo imeli dne fl. decembra. Lista naše organizacije JRZ je že potrjena Za nosilca liRte smo si izl.rali Kopača Jakoba, poštenjaka in zavednega moža, kar naše nasprotnike najbolj Jezi. Drugo mesto zavzema mož iz delavskih vrst, Gr&ar Peter, kt je tudi vsega zaupanja vreden. Sledijo polteni, odločni možjo in tantje — Poleg naše liste so vložili z veliko težavo tudi nasprotniki svojo listo. Naše mnenje je, da ne bo nasedel nihče prosluli JNS, ki si je nadela masko »kmsčko-de-Isvake liste«. Ali se še spominjate zadnjih volitev? Na njihovi listi ima važno mesto mož, ki je bil vedno proti saomostojnl naši občini, ter kričal, da ne mara beračev od Podgoriške občine. Ali ga boste šli volit? Možje in fantjel Primite pošteno za metlo in pometite »meti proliljudske navlake, da slem pokažete, da hočemo imeti po-
itenjo v občini in v državi, ter te pridružite dru- t gim občinam, ki ao Izrekla zaupanje dr. Antonu Korošcu. Zato bomo oddali vsi glas za listo JRZ, katere nosilec je Kopač Jakob.
Dvor pri SSuiemberku. Tudi pri nas bodo 8. decembra občinske volitve. Enkrat smo že volil, zdaj bomo t drugI« ln pri tej priliki bolj odtočno a »vojimi glasovi poudarili, da mora biti tudi prt nas enkrat za vselej konec JNS-režima in njegovih pripadnikov. Naša občina Je bila sicer po trdih bojih zadnjih 80 let vedno v naših rokah. Nasprotniki so zagoepodarilt samo takrat v nasi občini, kadar so z nasiljem vrgli naše po ljudstvu izvoljene zastopnike iz občine. Pri zadnjih volitvah leta 1833 so ae nasprotniki, kakor v večini drugih občin, polastili tudi dvorske občine. O tem ve pa ves svet, kako je peščica JNS-arekih nasprotnikov dobivala tega nesrečnega leta naše slovenske občine v svoje roke. Ko eo pa Imeli enkrat našo občino v rokah, »o mislili, da jo bodo razni mogočnjaki ln njih pomagači — tukaj na Dvoru jih poznamo — ohranili kot nekako izjemo rned drugimi novomeškimi občinami tudi še nadalje v svoji oblaati Vsi ti mogočnjaki so pa slabo računali. To se bo pokazalo pri volitvah dne 6. decembra; to je pokazal tudi ze nedeljski »hod, ki je bil v nedeljo na Jami. Številni zboro-valci so pazljivo sledili govornikom. Na shodu »o govorili dr. Kulovec, adv. Veble Iz Novega mesta in Franc Koželj Iz Mačkovca. Dobro so razgalili vse početje naših nasprotnikov in njihovo gospodarstvo v občini. Da so se a tem govorniki bolj obširno bavill, Je dal povod medklic češ, da je edina naloga občine ta, da »e tam dobro gospodari. Takoj so postregli govorniki z dokazi, kako so tam v zadnjem desetletju na občini »dobro« gospodarili. G. Koželj je prav nazorno povedal, kako so ti »dobri« gospodarji, potem ko so nasilno prišli na občino, menda leta 1934 ali 1825 od njega zahtevali, da jim na lastne stroške prepelje občinski inventar v druge občinske prostore. G. Koželj Beveda n! bil dolžan tega storiti. Stroški za prevoz so znašali nekaj nad 200 din. Novi oblastniki, ki ao z nasiljem prišli na občino, »o tožili g. Koželja, da mora to iz lastnega žepa plačati. Seveda niso uspeli. Pa so se naprej pritoževali tako, da so končno stroški narasli čez 8000 din. Tega pa novi gospodaril ntso plačali iz svojega, marveč so naprtil! občini. — To se pravi »dobro« gospodariti. Pri shodu je prišlo na dnevni red tudi vprašanje žužemberškega župnišča, pa se je zopet pokazalo, kdo bo tisii ljudje, ki so krivi da ni župnišče že do zadnjega vinarja pla-
«ano, zdaj p« v volivni borbi zlorabljajo to vprašanje. Zopet se Jim Je povedalo, da le bila sklenjena občinska doklada na vino, da bi se s to do-klado poravnal dolg , za zidavo žtinnišča. Pritožili ao ae in njihovi prijatelji v vladi eo jim šli ua roke, ukinili so dokiado, ie pobrane vsoto pa so vrnili gostilničarjem. Zaradi župnišča bo se tudi na dtuge oblasti kar naprej pritoževali — seveda vzajemno dvorski in žužemberški liberalci in s tem dosegli pravomočno rešitev v dobi, ko jo bilo več denarja in bi ee moglo vse io kriti. Zaradi tega je pa dolg rastel. Zdaj »i pa hočejo umiti roke in se delati nedolžue. Krivda je samo na njihovi strani, če te stvari še hIbo spravljene iz dnevnega reda. Spravile se bodo, ker se morajo. Ti ljudje morajo biit pa samo ovira pri zadovoljivi rešitvi te zadeve. To se seveda zanje ne sliši nič kaj prijetno. Zato bodo pa volivci občine Dvor v prihodnjih volitvah obračunali s temi ljudmi in poslali na občino svoje ljudske zastopnike. Tudi dvorska občina ne bo delala izjeme med drugimi občinami novomeškega okraja, ki so do sedaj vso volile naša občinske odbore. Občina bo naša! Na volivcih pa Je, da bo zmaga čim sijajnejša. Zato bodo naši volivci šli vsi do zadnjega na voliščel Dovolj zgovoren dokaz za to je bil nedeljski shod.
Vransko. Naglo se bliža 6. december in z njim ljudska sodba tudi za vranskl kot. Brez dvoma se Je že velika večina volivcev združene občine Vraneko odločila, da bo pri občinskih volitvah dala Bvoje glasove listi JRZ, katere nosilec je priljubljeni posestnik Pečovaik Franc. Toda nekaj pa jo le še takih, kt bo udarjeni s kurjo slepoto ali pa nalašč nočejo videti Btvari takšnih, kakor eo v resnici. Vendar bo še marsikdo pravočasno izpre-gledal, če mu bo ta ali oni dopovedal in pojasnil, kako važne so te občinske volitve zlasti za našo občino. Zato moramo zadnje dni biti vsi od prvega do zadnjega agitatorji za Pečovnikovo listo, da bo zmaga tem lepša. Volivci! Kdo je dosegel, da je prišlo do zdruzitve vseh treh bivših občin? V prvi v ruti je to zasluga nosilca naše liste F. Pečovnika, ki se je mnogo trudil za to. In kdo je bil vedno nasprotnik združitve? All niso na nasprotni listi ljudje, ki so bili vedno proti priključitvi Jeronima in Prekope k Vranskemu, in ki bi po volitvah, že bi zmagali, takoj zopet delali na to, da bi se združena občina zopet razcepila! Menda danes nI I volivca, kt bi si želel nazaj. Na nasprotni listi so tudi taki, ki so še nedavno vptili po trgu: Živijo komunisti! Ce še kdo ni spregledal in je bil do-| zdaj gluh, naj ga vsaj ta klic predrami, da so uvrsti v mogočno vrsto tistih mož in fantov, ki
skusu so pridobili tudi smole, ki se dado uporabiti v papirni industriji za lepljenje papirja, in snov, ki se da uporabiti za tiskarsko barvo.
I!livarskemu kralju I.uiloviku I. so povedali, <la je angleški lord Stair, ki je živel v Monakovu, najbolj vzgojeni imenitne?,. »Preizkusiti ga hočem,« je dejal kralj in ga povabil na izlet. Ko sla prišla iz kraljevega gradu do voza, je kralj dejal: »Vstopite, lord.« ■ Lord Stair je vstopil. Kralj se je nasmehnil in velel: >Res je, kar so mi o vas povedali. Drugi ljudje bi bili v zadregi in hi se branili vstopiti pred mano. Vi pa ste enostavno izpolnili kraljev ukaz, kakor se spodobi.«
V nekaterih kitajskih tcmpljih prodajajo vernikom vstopnice naravnost za kitajska nebesi?
Xe more se reči, da je moralen tisii, ki živi v tako ugodnih prilikah, da mu ni treba biti nepošten; prava nrSvstve-nost pa je odraz ojekle-nulega značaja, se razvija iz človekovih sil, ki so usmerjene kljub vse 'mi vedno v prid sploš nosti.
jimi tisoč junaki pa bo na valsejskem polju obesil svoj ščit na hruško. In potem se začno zlati časi za nas siromake ... in nihče ne bo več gospod in nihče več hlapec. In vse, čemur se pravi bolečina in gorje, bo odpihnj&no a sveta in slehernemu bo vzvcetela svoja rožica in rasla svoja sreča.«* Staremu oglarju se je glas tresel.
Ebervajn je trdo prijel starca za roko. »Ajgell Ti
nisi kristjan!«
Oglar je pokimal. »Pač, pač, gospodi Moj oče je bil starejši kakor sem jaz, in je bil tudi že krščen. In ko je bilo meni dvajset let, sem moral noter do Salcburga in tam so tudi meni vlili vode na glavo.« Izvil Je roko iz prijema in krenil dalje vkreber.
Ebervajn je stal na palico oprt in z globoko skrbjo v očeh gledal za oglarjem. »Hrastove korenine ne tičijo trdneje v skalnatih grapah, ko stare bajke v srcih teh ljudi. Kdor bi jih hotel s silo iztrebiti, bi izrval z njimi vred tudi najboljšo prst iz zemlje in pustil le golo dno, kamnato in nerodovitno. In dobra prst mora vendar ostati, če naj uspeva lilija namesto osatak
»Gospod, kaj se obiraš?« Be je oglasil oglar s kamnitega okopa, kamor je bil trudoma splezal.
»Ze grem, ljubi Ajgel, že grem!« In Ebervajn je pohitel z naglimi koraki za njim. - Se košček poti, nato je gozd prenehal in pred njima so se razprostirali rahlo nagnjeni planinski pašniki. Jutro je razlilo svoj vijolčni svet po vsej planoti. Trava je bujno rasla, ah n kjer se ni paslo govodo, nobenega zvonca ni bilo shsati, nobe-
• Slovenci si pripovedujemo enako pravljico o kralju Matjažu ki spi pod Peco in nam bo prinesel obljubljene zlate čase, ko ne bo nihče več. gospod in nihče več hlapec, ko bomo vsi ljudje — samo ljudje.
nega pastirja glas ni odmeval — ln vendar je bil čas planinske paše. Na sredi pobočja je ležal puščoben kup napol zoglenelega tramovja in daleč zunaj v planini je stal trop jelenov. Živali bo dvigale glave in gledale proti kraju, kjer sta stopila Ebervajn in Ajgel Iz hoste. Ena med njimi se je sprožila v zložen tek, druge so jo ubrale za njo, daleč ob gozdnem robu so se še enkrat ustavile, pogledale nazaj in nato izginile.
»Hiteti morava, gospod, sonce ne čaka!« je opomnil starec. »In do tja gor imava še dober kos pota. Le poglej!« Pokazal je s palico na strm skalnat zob, ki je visoko nad njima molil svojo srebrnosivo ost v rdeči odsev neba.
Hodila sta in se vzpenjala.
Ko je stopil Ebervajn, pustivši vodnika za seboj, na ostri krn golih kleči, je nad greben vzhodnih gorfi splavalo sonce, veliko in žareče, sprožilo svoje zlate puščice preko neba in obliko vse vrhove kakor z razbeljeno kovino. Z bleščavim sijajem odet je stal Ebervajn, opirajoč se ob palico, in gube njegove duhovniške ob'eke so plahutale v hladnem jutranjem vetru.
Pod nogami mu je greznila skalnata stena v vrtoglavo globočino, se izgubljala v gosto halozo in temni smrekov les, ki je kakor zelena odeva ogrinjal vse rebri iu žlebove prostranih pobočij. Ciin niže se Je spuščal gozd, tem pogosteje se je mešalo med mrko barvo iglastega drevja svetlo zelenilo bukev ln hrastov, in kjer je začelo prevladovati, se je raztezala pod tenčico valoveče jutranje megle v živo pisani lepoti ure daleč kot-lasta dolina, iz katere so se cepile na vse plati ožja stranske drage kakor razkrečeni prsti veiik^iHkej-oke.
Jpravliicec smo morali to pot zaradi preobilice dopisov o volitvah odložiti
()*
hočejo, da bodo v naši obeliti gospodariti laoij*, ki ao dobri ia pošteni, oo pa ljudj« is »račjega gnezda, od katerih ao nekateri pražeii od kotnu-niinia in poboraikl tako zvant »ljudska fronto«. Značilno za nasprotno listo je tudi to, da sanjo najbolj agitirmjo ljudje, ki »o biU zaradi kcoiu-Bizma že obsojeni. Zato pač noben resen vollrea, ki hoče, d« bo t oafii državi in občini vladala zakonitost in red, ne bo dal svojega glasi! nasprotni listi, ampak edino!« listi JRZ, katere nosilec jc Pečatnik Praas. Zmaga te liste bo povečala zmago Slovencev pod vodstvom dr. Antona Korožca. — V nedeljo gremo vsi aa volišče in glasujem« sa Usto JSZ.
AdloSSčl. Vsem možem in fantom »olive«« sporočamo za Miklavža to-le: Ko boste v nedeljo Itopall na volišče, da svobodno oddaste glas ia si izberete gospodarje v občini, potem s« zavedaj?*: da se vam ni treba bati nikakega uasiistra Da ml ne kupujemo duS ne * denarjem, oe < oMfiasii in ne z dežniki. Mi nimamo nikakih sre&stnih fondov, niti se ne damo prodajati. Pomislite. sakoj smo imeli doslej tako visoke dokiade as neposredne davke. Predsednik občine je f prorafetnski in obračunski seji ugotovil, da se p« (fosiišaah potoči mnogo žganja in vina, a a« ptsis se niti 60%. Zakaj tako gospodarstvo, da se v«« breme vali na poljedelca in njegovo zemljišč®? Pomislite tudi na to, da je čas, da s« otresemo varaitva tujih elementov, ki ne čutijo i nami kot samo takrat, ko Imajo koristi od nas. Mi, pošteni Beta-krajlnci, smo Slovenci in ostanemo. Gremo tja, kjer je združena občina slovenskega naroda, gremo za našim preizkušenim voditeljem. Le tako bomo prišli do cilja. Le to je prava pot. vse drugo je zabloda. Na vse to pomislite in po svoji vesti oddajte glas za listo našega nosilca Adlešiča laaketo b ugledne Tojagine hiše. Možje na tej listi so vam porok, da bo občinsko gospodarstvo krenilo na pot, ki jo nujno moramo vsi iskati. Vsi složno na delo. Kdor pa razbija to skupnost, ta naj si sam pripiše zle posledice. Naj potem v stiski nikar ne toži in išče pomoči tam, kamor bo 3. decembra vrgel svoj kamen sovraštva in nasprotstva. Sam •1 bo izvolil, da bo podlaga tujčevi peti!
Sodrašicju Na svobodne volitve pojdemo dne 6. decembra v naši obilni, kt je bila proglašena ia liberalno trdnjavo. Svobodni volivci so na sestankih po vseh delih občine Izbrali kandidate sa našo listo JRZ. Po ljudski volji izbrani kandidati so iz svoje srede skoraj soglasno izvolili nosilca liste JRZ g. Prijatelja Petra, posestnika iz Za-mosteca, ki stanuje sicer nekaj streljajev izven Sodražice, toda občinska pisarna s tajnikom in blagajnikom ostane v trgu in novi župan bo na kraju samem vsem občanom na razpolago. Njega cenimo kot moža našega zaupanja. Mi ne rabimo učenjaka, ampak poštenjaka čiste preteklosti, ki bo vsem in zlasti malemu človeku dober in pravičen. Na dan volitev se častno pridruži naša ob-JSina armadi voditelja Slovencev, dr. A. Korošca, boritelja za našo svobodo. Nismo še pohabili zadnjih nasilnih volitev, ko so nam aretirali nepozabnega g. svetnika Travna, ko je bilo ukinjeno naše Prosvetno društvo in so bili naš! fantje kaznovani zaradi lepe slovenske pesmi. Spomini U minulih časov! — Danes pa se svoboden volivec v naših vrstah ne briga za tlačitelje, odklanja podkupnino, pijačo, cigare, ker za tako ceno nima naprodaj svojega možtva, časti in vesti. Pohabili pa tudi ne bomo, kako so se izdajala krošnjarska dovoljenja in delila koruza. Izmed sedmih trgovin v Sodražici sta po odredbi bivšega župana samo dve smeli dajati špecerijsko blago na račun bednostnega fonda. Ko je leta 1934 naš moi končno lzdražil poKo, mu je dejal bivši župan: »Pošt« ne boš voeil, ker nisi mene volil.« Toda fcoio časa ee vrti in svobodno sme voliti, komur je pri srcu blagor Sodražice. Nikdo ga ne bo več strahova!. Nasprotne, lista nima firme, in njen nosilec je bivši razrešeni župan, ki ima po zakonu sicer pravico kandidirati, a ker je bil kazensko razrešen, po zakonu ne bo mogel postati župan, četudi bi bil Izvoljen. Pravtako tud! drug! fn tretji kandidat aa nasprotni listi no moreta biti potrjena, če M bil« izvoljena. Zakaj nam malajo na steno vraga, kakršnega se niti otroci ne boje!? Nasprotniki so pač obupali sami nad seboj, sicer bi ne bili tako Otipljivo pokazali, da jim ne gre za zmago. Na noge! 6. decembra gre ra nalo stvar, »,to naj nihče ne oetane doma, d« bo zmaga čim sijajnejša!
Delavskega razreda ne be dvignil ne kemunizem, ne socializem, ne krščanski socializem. Dvignil ga bo le živ, celoten katoliški socialni nauk. 5'
PO
atBm^mammmmmmmmmuaammmmmmma......imrnaom
Zlesti jabitej kmet šol® na Grma
Letos počete 50 let obstoj« kroetijsire šole a« Grmu v Nemem mestu V niesecu tsovemhru 1886 je bil ta aajsiarejši slovenski kmetijski vzgojni zavod pracešeo s Slapa pri Vipavi na Grm pr: Novem mestu, Ustanovitev te kmetijske šole sp&da sicer že v letu 1873, a delovala je 13 let na Slap«. Nujne razmere so povzročile njen prenos bolj v osrčje bivie dežel« Kranjske, za kar je bil izbrati ravno Grm. Rarvoj ia uspešno delovanje zavoda 6ta še }e m dctffgta svoj pravi razmah in polet. Po 50 ktih vzgojnega dela in vsestranskega pospeševanja umnega Kmetijstva, more danes zavod zreti n<\ lepo trumo sad 900 absolventov, ki so skoraj z 90% ostali zvesti svoji rodni g-ruds ter kot dobri slovenski gospodarji tvorijo temelje napredka slovenskega kmetijstva. Poleg strokovne m stanovske vzgoje 6kjveoskih kmetijskih gospodarjev, pa jc bilo delovanje naše jubilantke tudi drugače mnogosiran-sko. Naj spomnimo na neštevihie tečaje za kmetovalce in ljudskošolske učitelje, na pogosta predavanja ia koristno delovanje njenega uoteljstv« izven šole, na preskrbovanje našega Kmetijstva z žlahtnim trenim, sadnim ter plemenskim živalskim rna-terijalom i«.! Lbvji del nasprotnih uspehov v slovenski vinoreji, sadjerejt in živinoreji je pripoznat! ravno naši zlati jubilanti! na Grimi.
Prav je torej, da ta svoj jubilej primerno proslavi, lepo je, da se snide vsaj z delom svoje mnogoštevilne družine absolventov, učiteljev in prijateljev. Dne 12. in 13. decembra hoče jubilantka skromno proslaviti BO-Ietaico svojega delovanji. Sobota 12. dccemhra bo posvečena spominu umrlih ravnateljev, drugih vzgojiteljev in absolventov. Ob 10.15 bo zanje maša zaduinici v šmihelski žopnl cerkvi, po maši pa žalna svečanost in polaganje vencev na grob f prvega ravnatelja Riharda Dolenjca in t ravnatelja Bohuslava Skalickega. K tej žalni slovesnosti so vabljeni posebno bližnji prijatelji in absolventi.
V	nedeljo, dne 13. decembra p« bo skromna proslava 50-letnice po naslednjem sporedu; ot> 9.47 sprejem slavnostnih gostov na novomeškem kolodvoru (gostje absolventi se zapeljejo na postijo v Kandijo!). Ob 10.30 zahvalna maša v šmihelsid župni cerkvi, ob 11.30 na Grmu: sJikanje vseh udeležencev, priložnostni nagovor ter ogled zavoda. Ob 13. skupno kceik).
Poleg osebno vabljenih gestev so vabljen; k tej slovesnosti še vsi bivši učitelji, katerih naslovi pa trenutno niso znani, kakor tudi absolventi — jyo-eebno oni starejših letnikov —, da si zopet osvežijo drage spomine. Naprošajo pa se vsi, da prijavijo ravnateljstvu nameravano udeležbo (absolventi tudi leto šolanja) po možnosti do 1. decembra 1.1.
Orm kliče. Na svidenje!
Kmečka zemm
V	nedeljo, dne 15. noveir>J>ra sta bila v Krsuju dva občna zbora Zveze absolventk gos p. kmet. žol Prva v Marijanišču za celo banovino, drugi pa kot ustanovni zbor podružnice za Gorenjsko. Po občnih zborih pa je bilo splošno zborovanje kmečkih žena in deklet. Vzlic slabemu vremenu, sc jih zbralo te! i ko, da so biti oeikži poloi. Zborovanje je vodita izvoljena predsednica pospa Bfodaaj-sva tei posebno toplo pozdravila zavedne iti požrtvovalne
od barak« a Štajerske, kater« sa v precejšnjem it«, viki prihitele na občne zbore v Kranj.
Banovino je zastopal g. Okoru, kateri je v svo-jem govoru toplo pozdravil Zvezo kmeiskšh m deklet, očrta! pota, katerih naj hi se držala, ter navaja! ekrb banovine za napredek na gospodar-©kesm, ktiliurnem in socialnem polju naše krnele gospodinje.
G. dekan M. Skrbeč je v svojem govoru visoko slavil kmečko gospodinjo, kot mučenioo, ki pa je obenem najbolj zaslužna za državo in narod. Govori! je tako prepričevaino, da je žel veliko odobravanje.
Gospodična Sagajeva ie tojifci priporočala na-ivočim, da stopijo vse kmečke žene in deklei* v to zvezo, da bodo tako dovolj močne, ria branijo svojo čast in interese. Zapostavljena in neupoštevana kmečka žena in dekle se mora dvigniti.
Novo izvoljena predsednika Brodarjeva je imela daljši govor, ki ga objavimo prihodnjič.
iz wmzmih^ krajev	!
Sloveaei r Zagreba. V nedeljo 15. novembra smo praznovali drugo obletnico, kar imamo redno službo božjo pri sv. Roku. Doma v Sloveniji s« take stvari seveda bolj slavnostno opravijo, a mi smo bili tudi brez pokanje topiiev in pritrkavanja zvonov »rečni, da imamo vsaj nekje kotiček, kjer smo sami s seboj. Oltar smo lepo okrasili in pevci so se skrbno pripravili ter res krasno peli. Tudi darovanje jo prineslo več kot lani. Po večernicah je predaval v Slomškovem društvu sodnik g. Kant Alojz o pravdanju in na resničnih zgledih pokazal, s kakšnimi stroški in sitnostmi je pravdanje združena — Drugo nedeljo (22. nov.) nas je popeljal g. SlapSak Franc na Poljsko in nam razkašal lepe akioptične slike o Krakovu. — V soboto 5. decembra oh 7, zvečer je napovedal prihod sv. Miklavž v Slomškovo prosv. društvo. Kdor upa, da bo kaj dobil, nuj pride v društvo.
Laško pri Celja. Te dni je odprl v Laškem odvetniško pisarno dr. Fraa Terčič iz Šoštanja. Njegovo pisarno v Šoštanju je prevzel dr jože Goričar, odvetnik i&totam.
Cerknica. Kdo širom naše doline ue pozna Kosovega očeta, tistega vedno zadovoljnega moža, Hi te dni praznuje svoj devetdeseti rojstni dan. Prav je, da se Kosovega očeta spomnimo v »Domoljubu«, katerega oče tako rad bere. — Kosov oče so sa rodili 28. novembra 1846. V šolo so hodili kar celih osem let. 0 svoji mladosti veilo marsikaj veselega, pa tudi žalostnega povedati. Ta čaa je namreč skozi tiste kraje stekla »železna kača« ln Je hodil po Cerknici misijonar Knoble-har z dvema zamorčkoma. Kasneje so se učili čevljarstva in delali do 28. let« kot pomočnik, nato pa so se poročili s 5e sedaj živečo zeno Nežo — Kosova mati bodo stari spomladi 98 let in so torej tri leta starejši od očeta. Z dvema, še sedaj živečima hčerkama so se napotili za kruhom v Brazilijo. Toda sreča jih ni spremljala. Ko bi bili morali dobiti plačo, pa je lastnik farme faliral. V Braziliji »o sa mučili štiri leta in si prav močno zaželeli vrnitve v domovino. Izmed tisoč, ki jih je takrat šlo v Brazilijo ao se vrnili samo Ko-sovi in menda Se eden. Sc dvakrat »o se oče odpravili v Ameriko, toda obakrat so se vrnili. In sedaj doma delajo, kajti kljub visoki starosti so So dokaj pri inočeh. Politično so bili vedno za Korošca in so tudi pri zadnjih volitvah oddali glas našemu možu. Kosovemu očetu ob tako lepem jubileju kličemo, naj jim da ljubi Bog »« mnogo zdravja, da bodo dočakali stoletnico!
Raba pri Krškem. Smrt ima zadnje čase bogato žetev. V Zabukovju je pri svoj! bferi umrla 80-leina Helena Grabnar iz. Ardra. Na Selih j« odpotovala v večnost Ana Zorko. Naj počivs v miru! — V vinskih goricah je bilo marsikje videti, zaradi za to dobo še dokaj ugodnega vremena, kopača. Vinogradom je takale »praha« dobrodošla-Delavcev pa ne vabi k malici senca ln nje hlad, pač p« si zakurijo ogenj, dasal ogrejejo premrle udo,	'	a
3. Jurij pri Grosupljem. V nedeljo, 'S. nov- | »mo pokopali ob veliki udeleSbi vzornega moža | TrontalJ Janoza Ir. Cerovega. Star je bil 71 let- J Mož zasluži, da ss gs spomnimo tudi v »Domo- J ljubuc, saj je dolgo vrsto let redno zahajal v nje- i
M OVIN I
Sovo hlio t dragim! dobrimi lietl ta knilaami U^a «aao«te« nI m.r.1 v hlfo. Ko« afiLie )e bil ««a Mar. dni««). Kot iw& u bi! *«dn« »
B» J« odbornik KlnB&i ^
■ki odbornik ln odbornik nabavne zadruge Pro-•vetno društvo ga J« kot svojt^, č|ana spremilo M njegovi tadnjl poti ps-vag* s novim praporom. Predsednik BanedrfltS m Jo p«sk>v!l od	.
loplui govorom. DruMvo mu J« poklonilo ven«, pev»ki odnek mu Je pa tapal ob grobu. Tudi br-gllako druStvo mu J« ixwlaio deputaeijo tn venec Z« reveže Ja Imel rajni vedno odprte roke. V cerkev Je rad bodli ne »arno k m«*l, ampak tudi poldne In ob delavnikih ter J« večkrat prejemal »r. zakramente. Naj počiva t miru I Preostalim naie aežalje!
Martinjvrh. Nedavno Je »Domoljub« poročal o otvoritvi novega iolskeg* poslopja na Martinjvrhu Danes prinalamo sliko nove Sole, ki bo v javno^ ati gotovo vzbudila mnogo zanimanja, že posebno ker je to prvi poizkus uveljavljanja lesne arhitek-
tu i ■ - i »olskein stavbarstvu v naši deželi. Načrt je izdelala banska uprava, poslopje se je zgradilo v teku 4 mesecev in je bilo slovesno otvorjeno dne 18. oktobra. Stoji 054 m visoko nad morjem in je navzlic visoki legi moderno urejeno in udobno opremljeno z vodovodom In elektriko.
Nevlje pri Kamniku. V krogu »voje številne družine in prijateljev sta praznovala na Martinovo nedeljo 50-letnic vzornega zakonskega življenja, dolgoletna naša naročnika Jurij in Marija Straj-har iz Kavrana. V tej dobi zakonskega življenja se jima je rodilo 8 otroko, med temi 7 fantov, ki so b.ii vsi vojaki. Svoje otroke sta vzgojila v krščanska duhu in jih preskrbela za življenje e tem, aa Ma v3e dala izučiti raznih obrti. Nekdanjemu »dra-gonarju« in njegovi ugledni ženi ludi mi želimo, da b; čila in zdrava praznovala Se biserno poroko.
Ambrus. V nedeljo 22. novembra je zaspal v Gospodu Jakob Muhič, posestnik in večletni župan občine Ambrus. Pokojnik je bil vse življenje odtočen katoličan kakor skala kremenit značaj. Raa ie pel lepe nabožne pesmi, molitev in druge pobožne vaje je visoko cenil. Maše in sv. obhajila se ie dnevno udeleževal. Moralo je biti kaj posebno midega, da je to opustil. Veliko poskušenj in kri-žev mu je dal Bog, vse pa je vdano nosil, zato je pa tudi lepo umrl. Do zadnjih dihov je bil juri zavesti in te po večkratnem fnrejemu zakramentov izdihnil. Pogreb je bil v torek 24. novembra. Vsem znancem in prijateljem ga priporočamo v blag spomin. — Evharistični križi padajo. Tudi pri nas se je baje ne,kaj podobnega pripravljalo mescca avgn-sta. Vsiljuje se nam vprašanje, kakšno zvezo imajo evharistični križi z volitvami? Nekaj je med nami, kar ni zdravo, ampak je zastrupljeno, ki bo še naprej širilo nesrečo, namreč oko se ta strup ne iz-pljuje proč. Kje je treba iskati ljudi, ki se drznejo framotiti križ, znamenje našega odrešenja. Take i c treba iskati v družbi, ki med maso sede v gostilni ali pa prvi v cerkvi zbija šale in kadi cigarete. r'orje zlasti zapeljivcem naše mladine! — Krivicc se |X>pravIjajo. Te dni so postavili na svoje p^avo mesto občinsko tehtnico, ki jo je brezglavi režimski odbor občine Zagradec prestavil iz Ambru?a v Zagradec Tu ni odločala ne pravičnost in ne IMmet, ampak politična strast, ki je naprtila davkoplačevalcem nova bremena. Po vsej pravici bi morali te nepotrebne stroške nositi tisti, ki so jih zakrivili. V 6ol>oio 21. novembra so pripeliali v Ambrus naš občinski inventar. V kakšnem stanju je, Pa najbolj priča občinska uradna tabla, ki je nt «na in okajena od dima. Kakržno spoštovanje je imela občinska iabla, podobno tako veljavo srno imeli tudi mi občani. Veliko za nas niso paraj. •a'1', pač pa so jim dobro došle naše dof.lade, — Prosvetno društvo se giblje. Fantje imajo tedensko svoje sestanke in predavanja. Prav je tako! Človek toliko velja, kolikor pametnega zna. Iz na-
naših društev

St. Vid nad Ljubljano. Blaž Potočnikova čital-Rtea ho priredila na Mar. praznik 8. dec. ob pol yudsk«n domu vojno dramo: Živ poko-Vabljeni lhl>l'en'e	voi®kov v »vetoval
CeJnjic pri Železnikih. Oocpodaraka zadruga bo pH-ed la tekom zime več Zadruino-Hospodarakih predavanj, i namenom, da s gospodarsko poučnimi navodili koristi čim »1 rilcu slojem. Predavali bodo priznani govorniki. Prvo predavanje bo v nedeljo, dne 8. decembra ob 2 popoldne v zadružnih prostorih, nadaljnja pa so predvidena na vsako fflrugo nedeljo, vendar pa se bo to določilo na vsakokratnem sestanku. Vse prijatelje napredka ta »družne misli vabimo, da se teh predavanj, na aaterih bo<io črpali mnogo koristnega znania, pol-aoStavilno udeleže,
Vavla vas. V nedeljo. dtie 22. novembra t. L s« jc viii' ustanovni občm zbor Krajevne Kmečke zveze Vsvta vas. Takoj po prvi »v maši so možje tnfantie napolnili prostorno dvorano Za<b-užnega doma, kjer jim je predsednik pripravljalnega odbora Josip Jenko razjasnil potrebo stanovske organizacije, ki jo ravno dolenjski kmet še najbolj potrebuje, za izboljšanje sedanjega težkega stanja kmečkega stanu. Obrazložil jim je tudi namen tn naloge kmečke zveze Banski svetnik g. Veble jim je pa predaval o kmečki zaščiti. V odbor ao bili izvoljeni; za načelnika Nose Janez, mlinar ln posestnik, za podnačelnika Krem Matija, posestnik, tajnik Jenko Josip, absolvent kmet. šole, za blagajnika Dular Josip, posest, sin ter še po en odbornik Iz vsake vasi.
Ig. Miklavžev večer priredi letos Prosvetno društvo v Goboto 5. decembra ob 7. zvečer v dvorani. Na programu je kratka prisrčna otroška igra s petjem im obdarovanjem otrok po Miklavžu. Z kneni zaznamovani darovi, katere prinese otrokom Miklavž, naj se prineso v soboto v garderobo oa petih dalje. Za odrasl« je navadna vstopnina, za eolske in mlajše otroke ni vstopnine. Vabimo v prvi vrsti starše z otroci, pa tudi vse druge prijatelje resničnega otroškega veselja!
Ljutomer. »Vinarska podružnica« in »Zaščita ljutomerčana« priredita skupni seetanek vinogradnikov v nedeljo, dne 8. decembra ob 9. v gostilni Zavratnik. d* se vinogradniki poučijo in zavzamejo stališče k novi uredbi o sanaciji vinogradov, Razen tega se bodo obravnavale tudi druge važne zadeve, ki so v zvezi z vinogradništvom. Vinogradniki se naj udeležijo tega sestanka.
Ježica. Kat. prosvetno društvo priredi v soboto 5. decembra ob pol 8. zvečer v cerkvenem domu »Miklavžev večer«. Na sporedu Je dramatekl prizor ln Miklavžev prihod. Darila «c sprejemajo isti dan od 18. dalje.
Sostro. Naša proeveta priredi v nedeljo, dne 8. decembra ob 4. popoldne Miklavžev večer. Prijatelji naše prosvete, pridite sami in pripeljite »voje male s seboj 1
n Režiserski in maekerski tečaj Zveze ljudskih odrov, ki ie bil prvotno naiavljen za 29. november, smo morali preložiti. Vršil ee bo nepreklicno od 3. do 5. ianuarja 1937. Prijave snrejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7-1. do Božiča, kjer dobite tudi natančnejša pojasnila.
n Društvom priporočamo božičn>o i£ro »Čez deset let«. Naroča «e pri Štefan" .T-rVo. Jc*lca.
NAZNANILA
u Duhovne raje v »Domu Device Mogočna« bodo: za dekleta od 26. do SO. decembra, za žene od 23. do 27. januarja. Oskrbnina znaša 100 Din. Prijavite se na: Predstoiništvo Llchtenthurnovega savoda, L|ub!|ana, Ambrožev trg 8.
n Duhovne vaje »a dekleta bodo v Mali Loki od 12. do 18. decembra. Dekleta, ki bi se rade zn božične praznike le|io pripravila, naj bl se teh duhovnih vaj v velikem številu udeležila. Oskrbnina za ves čas znaša 85 Din. Priglasite se talinj na naslov: Dom Brezmadečne, Mala Loka pr: Ihanu, p. Domžale.
asaimmmms^sammmmssssmB^Tmm^SMmmmmmmiii
ših organizacij so prišli odlični in jekleni značaji, ki se niso bali za svoje prepričanje tudi trpeti. Tudi za prihodnje ee je treba pripravili. Stan pa; dajo, smrt redči vrste, zato morajo stopiti novi borci n« plan. šola m te jc ravno prosvetna organizacija. Zato pa, možje in fantje, vsi v društvo poleg tega pa »prejmite v hišo dobro katoliško Časopisje.
Z občinske deske
Kdo sodeluje pri »hiranj« uradnih podatkov
u odmero neposrednih davkov?
Da so doseže pravilna odmera davka, morajo ubrati davčna oblastva vse potrebne podatke o davčnih zavezancih, ki niso predložili davčnih prijav, razen tega pa zbrati, dopolniti, popraviti ta preizkusiti vse podatke v predloženih davčnih prijavah. Poleg davčnega zavezanca samega moraja v tem pogledu davčnim oblastvom dati na njih zahtevo potrebne podatke Solastniki posestev ki ao oddana v zakup, glede svojih zakupnikov" aH pa zakupniki glede lastnikov in podzakupnikov; delodajalci glede svojih nameščencev; vsa oblastva in vsi uraiil o izvršenih javnih delih in pravnih poslih, sklenjenih z davčnimi zavezanci; ostale samouprave in državne Jame ustanove (občine, poŠte, carinarnice, železnice itd.) glede prometa (uvoza, izvoza, pobiranja trošarine itd.), ki »e opravlja po njih; vso strokovne zbornic« (obrtne, trgovinske, Industrijske, lekarnarske, odvetniške itd.) In uradi za zavarovanje delavcev; vsa privatna transportna podjetja kakršnekoli vrste. — Izvrševaje to nalogo sme davčno oblastvo zasli-Sati priče in Izvedence, zahtevati pojasnila in odrejati preizkuse trgovskih knjig. — Glede občin določa člen 110. zakona o neposrednih davkih, da morajo občinska oblastva izvršiti vsako leto meseca januarja, najkasneje pa meseca februarja, popis davčnih zavezancev tako, kakor to določi minister za finance s posebno naredbo o popisovanju davčnih zavezancev. Ce občinska oblastva tega popisa ne bi izvršila v določenem času, alt pa da bi se sploh ne lotila popisovanja izvrše popis državni organi na stroške občine. V ostalem pa so občinski organi po določilih !>iga člena odgovorni za vsako škodo, ki bi utegnila nas.atl zaradi njihovega nalašč nepravilnega popisa za državno blagajno ali za davčne zavezance. Dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani je bansko upravo obvestilo, da občinske uprave tega posla ne opravljajo v redu oziroma da se opravljanja tega dela ustavljajo. To velja zlasti glede popisa davčnih zavezancev rentnine, katere mora davčna uprava odkriti najlažjo po občinah, ki morajo natančno ugotoviti, kdo in komu je izdal v zakup eemljlšče, inventar itd. In za kateri znesek, od--nosno kdo in proti komu ima terjatve in podobno.
Kdo nos! stroške »a prevoz kužnih bolnikov?
V smislu zakona o zatiranju nalezljivih bolezni, morajo preskrbeti pristojni zdravnik in občina prevoz v najbližjo bolnišnico odnosno izolir-nioo vseb onih bolnikov, ki so oboleli na nasled-nih boleznih: rumena mrzlica, pegavica, parati-fus, griža, škrlatlnka, davica. vnetje možganske mrene, vnetje možgan. Sen. smrkavost, krčevika, odrevenelost, antrako, gobavost, malteška mrzlica, ošpice, norice, steklina, Weylova bolezen, polio-myelills, otročična mrzlica, rdečica, oslovski ka-Selj, mrzlica, papatači, mump? in gripa. Prevoz se mora izvršiti, . Že je zaradi zdravljenja oziroma izolacije potreben tako, da sfiotoma ne nastane nevarnost, da se bolezen raztrosi. V vseh navedenih primerih so občine dolžne, poravnati stroške, k! so nastali s prevozi okuženih bolnikov, v kolikor to navedeni zakon določa.
Pazite na svoje vojaške listine.
Vsak, kdor odsluži vojsko, dobi posebno TO-JaSko knjižico, ki mu služi za Izkazilo, da Je svojo vojaško službo v redu opravil. Na to listino ljudje premalo pazijo. Pogosto se zgodi, da ta ali oni vojaško knjižico potrebuje, pa Je nima vei. Velikokrat se zgodi, da Jo nosijo moški s seboj, ker nimajo druge osebne izkaznice, pri tem pa jo Izgube ali pa jim je ukradena; so pa tudi taki, ki jo ne varujejo pred otroki, ki jo z največjim veseljem vzamejo v roke in raztrgajo, če jim pride pod roke. Da bodo v bodoče ljudje bolj pnzlU na ta svoj važen dokument. Je sedaj vojaška oblast določila, da bo moral odslej vsakdo, kdor M želel imeti dvojnik (duplikat) vojaške knjižica, moral plačati posebno takso; te bodo oproščeni tudi v bodoče samo revni, če se bodo Izkazali t potrdilom o siromaštvu; toda tudi ti bodo morali vložiti za dvojnik kolkovano prošnjo (5 din) In pa 1 din za novo knjižico.
»Dober« računar. Učitelj: Mihec, če ena služkinja pospravlja stanovanje dve uri, koliko časa potrebujeta dve služkinji, da pospravita stanovanje? — SUri ure, gosjiod učitelj.
Litijski o kitaj v taboru JRZ
Na Miklavževo nedeljo 8. decembra bodo t nadaljnjih 7 občinah litijskega glavarstva občinske volitve, kjer bo slovensko ljudstvo [»medlo % navlako blvSih vsemogočnih JNS-arjev. Kakor so padle pri občinskih volitvah dne 25. oktobra vs« občine, ki so takrat volile, v roke pristašem JRZ, £ Litijo na čelu, kateri so sledile Vel. Gaber, Št. Vid pri Stični, Stična, bivša samostojna trdnjava Krka, Frimskovo, Trebeljevo, Zagorje ob Savi tako bo 6. decembra še 7 občin prešlo trdno t roke JRZ.
Samo po ena kandidatna lista JRZ je vložena za občine Dole pri Litiji, Sv. Krii prt Litiji ln Mlinše-Kolovrat.
Ljudstvo na Doleh je bilo leta 1988 pred nasilnimi občinskimi volitvami prot! svoji volji priključeno k občini Sv. Križ pri Litiji, ker s« tei.ratnim vsemogočnežem in raznim vaškim mogotcem nt hotelo prodati. Po zaslugi režima JRZ iti našega ministra dr. KoroSca so dobili Dolčant svojo občino nazaj in to še povečano. Preteklo nedeljo 29. novembra so i mali lep volilni shod. na katerem je govoril nevljski župan gosp. Nande Novak, ki je navzoče volilce vzpodbudil in navdušil za program JRZ. Sklenjena stvar je, da bo pretežna večina volilcev 6. decembra izkazala svojemu voditelju dr. Korošcu in JRZ vse zaupanje in zvestobo ter bodo kompaktno šli na volišče za našo listo JRZ s nosilcem posestnikom Zupan Francetom iz Sele na čelu. Naša zmaga na Doleh bo odlična, da pokažemu vsem na »krog, da so Dol-čani ostali zvesti svojemu staremu prepričanju.
Eno samo listo so postavili uaši ljudje tudi v 8v. Krilo pri Litiji s posestnikom Rajner Jožefom na čelu. Nasprotniki so se sicer prav pošteno trudili, da bi vložili opozicijsko listo, pa niso mogli dobiti zadostno število jpošteniht podpisov na listo. Zato bodo tudi pri Sv. Križu naši volilci kompaktno volili listo JRZ. V nedeljo smo imeli Izborno obiskano volilno zborovanje, na katerem
ie spregovoril prvak naše stranke g. dr. Smajd iz tadovtjice ter navdušil navzoče zborovalce, ki so odobrili program naše stranke, tako da bodo 6. decembra na impozariten način dokazali, da ja Ia občina trdno v rokah JRZ, da nasprotnikov, razen par hujskačev in zaslepljeneev, ki so svoj« prevratno ideje prinesli iz tujine, v naši občini sploh ni.
Ena sama lista je vložena tudi v novo ustanovljeni občini Mlinše-Koiovrat, o čemur poročamo na drugem mestu.
V občini Polšnik sta vloženi dve listt, prv* naša JRZ s priljubljenim posestnikom in kovačem Antonom Torijem tz Spodnjih Tep na čelu. O tej občini poročamo v posebnem dopisu.
Tudi v Kresnicah sta vloženi dve listi, naša JR3 » sedanjim županom Praočetom Kokaljem na čel i ter opozicijska Imeli smo v nedeljo prav lep« obiskan volilni shod, na katerem je govoril litijski župan Hinko Lebinger. Kakšno jo bilo gospodar-
stvo nasilni kov v na« občini, smo v »Domoljubu« U -zadnjič brali. JRZ bo tudi v Kresnicah sijajno zmagala in bo naredil« konec domišljavosti naših nasprotnikov, ki hujskajo in begajo naš« ljudstvo i svojimi krivimi prerokbami in tudi e komunističnimi prevratnimi Idejami. Pribljemo p« S« dejstvo, da nekateri železničarji prav zagrizeno agi-tirnjo za nasprotno listo in sa ceio drznejo grozit! našim železničarjem z redukcijo.
V občini Višnjagor« je postavljena naša list* s sedanjim županom in banskim svetnikom Štrukljem na čelu. Jasno je, da bo ogromna večin« volilcev riinjegorske občine volila našo listo JRZ. Nasprotniki so postavili menda le »šrtevno« list«, kt bo seveda doživela 8. decembra svoj končni polom. Naše ljudstvo je preveč preiskušeno, de bi nasedlo raznim hujskarijam in lažem nasprotnikov, zato bo tudi v Visnjigori zmaga naše misli odlična.
Sploh pa mora litijski okraj odrezati tako odlično, da bo za primer drugim okrajem. Največ smo v tem okraju pretrpeli, pa nas niso vzlie preganjanjem prav nič predrugačili. Ostali smo zvesti našim starim načelom bisše Slovenske ljudske stranke ln našim narodnim voditeljem gosp. dr. Korošcu tn ljudskemu banu dr. Natiačenu.
Zato bo v vseh 7 občinah slovensko ljudstvo na najbolj jasen in odličen način v nedeljo pri občinskih voditvah spregovorilo in volilo 1» liste JRZ, ker le v okviru te stranke je in ostane naša rešitev. Zato vsi pošteno misleči volilca na krov in za kandidate JRZ.
DOPiSi
Velika Loka. Za naše občinske volitve se zanimajo daleč nokrog. Ni čuda I Vse občine novomeškega okraja so se odločno izjavile za JRZ, tudi takt, ki so bile svojčas zagrizeno nasprotne. Samo še štiri občine bodo 6. decembra spregovorile, namreč Cermošnjice, Dvor, Trebnje in Velik® Loka, Najbolj so dvomili o Veliki Loki, ali se je že spametovala. Prve tri bodo brez dvoma rekle isto, k?sr so vse ostale. Kaj bo naredila Velika Loka? Ali bi ne bita zanjo sramota, če bi ostals »bela vrana«? Na ta vprašanja moramo naravnost odgovoriti: Spametovali smo se. Spoznali eroo, d« bi bil* norost, tiščati z glavo skozi zšd. Imamo lepe načrte, ki jih je krvavo treba izvršiti. Naši reveži bodo leto« stradali, če jim ne bomo pomagali. Naža cesta pod Malo Loko s« mora preložiti, V tujskoprometnem ozira zelo važna pot iz St. Lovrenca n« Čatež je v mokrem vremenu grozna. To pot hodi vsako leto stotine zaplsšftih romairjev tn izletnikov. Mi smo zadnja leta samo dajali, dobili pa nič. Noš denar je še! drugam, za nas je vedno zmanjkalo. Prav bi bilo, cist pridemo tudi mi enkrat ns vrsto. PriSli pat bomo, ker smo ae spametovali. Postavili sirto lastnega kao-
ALI SI ŽE POSTAL ČLAN KMEČKE ZVEZE?
iz pisarn® Kmečke zveze
Tečaji.
Krajevna kmečka zvez« v Dev. Mariji v Polj« priredi v prvi polovici decembra — strokovni tečaj z* člane kakor tudi za vse one, ki ue še mso up i sa! i v Kmečko zvezo, ki pa čut? jo in mislijo enako i nami. Predavanja bodo 7, 9, 10, 11 id 12. decembra ob 7 zvečer, 8. decembra pa po prvi maši v Ljudskem domu. Poleg žc določenih predavani je na programu še referat o davkih za dan. ki s; bo določil pozneje in morebiti tudi zaključni večer. Vse člane in interesente vabimo, da se tega tečaja udeležujejo. Zadeve, ki se bodo na tem tc-&»fu obravnavale so važne /.* vsakega kmeta, predavatelji pa bodo znali vsako stvar povedati tako, da bo res vsak udeleženec imel od tega korist.
Koledarček.
Znano vam je že, da je pred kratkim izšei v tiskarni sv. Cirila v Mariboru koledarček Kmečke zveze za leto 1937. Koledar je po vsebini zelo bogat 'n prikrojen tako, da služi ksnatu v vsakem oziru. Polesj različnih tabel iz kmetijske stroke vsebuje tudi načelne članke Kmečke zveze iu poročila iz dragih držav Koledarček stane Din 10 in se n»-roča pri krajevnih kmečkih zvezah, pa iudi pri tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Nobenega kmeta nc »me biti, ki ne bi imel tega koledarja, kajti v tej
ceni je zapopadena tudi članarina, ki jo z« to leto nismo drugače pobirali.
Okrožnica.
Te dni smo vsem krajevnim organizacijam razposlali okrožnice, ki se tičejo navodil za delo v zinski dobi. Kmetje! Dobro poglejte vsako točko, ki smo jo v okrožnici omenili, ravnajte se po njih in ne spreglejte nobene. Ves uspeli našega dela zavisi od tega, kako boste pripravljeni sami in kako
močno organizacijo boste imeli.
»
Prejšnjo nedeljo Je bil rta Vrhniki ustanovni občni zbor kraj. kmcSce zveze. Na občnem zborni je govoril načelnik Brodar Janez, ki je razložil pomen stanovske organizacije iti nujnost kstiearih zbornic Zborovala bo po temeljitem pretresanju vseh važnejših vprašanj, ki se tičejo kmeta, odnesli iz občnega zbora zavest, da je- edina pot, po kateri more kmet priti (io uresničenja svojih teženj in želja stanovska organizacija — Kmečka zveze.
Vse one krajevne kmečke tveze, ki so že imele ustanovni občni zbor pa tajništvu glavnega odbora Se niso poslale poročila b tem (ris obrazcu, kt smo ga vsem poslali) prosimo, da to store čim-preje. Pripravljalni odbori, krajevne organizacije, Iri imajo pravila že potrjen« pa še niso sklicali ustanovnega občnega zbor« naj to store čimprej« in nato o tem poročajo.
didata Grden Franceta iz Martmj« vasi in i njim bomo zmagali. Naš« odbornike co po vaseh volivci sami izvolili, zato tudi navdušeno zanje delajo, Inia-mo še nasprotno listo, katere nosilec je kitari /„. pan, ki se krčevito drži županskega stolčka, ia kandidatura pomeni za občino nesrečo. I o on dobro ve, pa mu ni za korist občine. To mu volivci za merijo. Zato stalno kopni število njegovih prista-iev, le še ostanki so os njegovi strani, ki se napi-jajo in preklinjajo, d« je človeka kaj groza. Zadnjo nedeljo so celo streljali na ljudi. Ne rečemo, da je to župan ukazal, toda preprečil bi lahko. Z nami so vai prevdarni volivci, ki jim je gospodarski pro«|*h občine na srcu. Pravičn« stvar bo zmagala!
Dolsko pri Sv. Heleni. N&šs JRZ im« evojo liste«, katere nosilec je posestnik Janez Zaje. Njegova glavna zasluga je, d« je nam g. minister dr. Korošec vrnil samostojno občino, ki nam jo je vzel prejšnji režim. Na listi so zastopam kmetje, obrtniki, delavci in železničarji, kakor odgovarja stanovom naše občine. To lieto bomo volili 0. decembra. Lista nasprotnikov je nesrečno sestavljen«. N* čelu ima kar dva trgovca in gostilničarja. Spadala bi morda v Ljubljano, ne p« v našo kmetsKo-delavsko občino. Njihov nosilec ni hotel niti podpisati prošnje za samostojno občino, zato se čudimo, tU hoče sedaj biti njen župani N* svoji listi im« tiste, ki so se veselili in odobravali, d« so nam v letih krivic in naši-tja zapirali naša društva iu ljudi, na nas naganjali žandarje in nas ovajali oblastem. Vse po krivici! Delajo z lažjo! še njihova lista isoai neresnični naslov: kompromisna lista. Sami so si irmislili, eaj vendar z njimi kompromisa sklepali nismo. Da so sploh dobili nekaj ljudi zase se imajo zahvaliti agitaciji z lažmi. Ljudem so se oči odprle, zato pra-rijo: Zdaj jjojdemo vsi volit Zajca, nasprotniki n« smejo dobiti nobenega kandidata! Zato na dan volitev nihče ne sme doma ostati, ker bi ga sicer nasprotniki šteli za svojega.
RADIO
Vsak dan: 12: Plošča. 12.46: Vreme, poročila.
18: Css, spored. 18.15: Plošče. 14: Vreme, bor7a. 19, tn 22: Cas, vreme, spored, poročila. — ("etnek,
3. decembra: 18: Radijski orkester. 18.40: Sle i-š&hta te Slovence. 1930: Nac. ura. 19.50: Akcija u razitrjenje bolniinic«. 20: SktadatelJskJ večer. 21: Radijski orkester. 22.15: Radijski orkester. -Petek, 4,. decembra: 11: Šolska ura. 18: Pomoč
otroku pri Jezikovnem pouku. 18.20: Plošče. 18.40: Francoščina. 19.80: Nac. ur«. 19.50: Akcija z« razširjenje bolnišnic«. 20: Vesele pesmice in lahka glasba. 22.30: AngleSke plošče. — Sobota,
5. decembra: 18: Za delopust (radijski orkester. —
18.40: Današnji denarni problem. 19.80: Nac. ura.
19.50: Akcij« za razširjenje bolnišnice. 20: Zu-
nanja politik«. 20.20: Miklavžev večer. 22.15: Miklavžev spored z« odrasle. — Nedelj«, 8. decembra: 8: Plošče. 8.30: Telovadb«. 9: Cas, poročila, spored. 9.15: Klarinet. 9.45: Verski govor. 10: Prenos cerkvene glasbe. 11.16: O prirejanju izložb, 11.30: Otroška ura. 12: Plošče. 12.10: Ra-dijakl orkester. 18.16: Plošče po ieijah. 16: Ženska ura. 16.20: Koncert ns. harmoniki. 17: Kmet ura: Prva pomoč prt živini. 17.20: Koncert bn'a-iajk. 18.80: Plošče. 19.30: Nac. ura. 19.50: Slovenska ur«. 20.30: Večer operne glasbe, 22.15: Radijski jazz. — Ponedeljek, 7. decembra: 18: Zdravniška ura. 18.20: Plošč«. 18.40: 0 gledališču. 19.80: Nac. ur«. 19.50: Predavanje Akcije za razširitev bolnišnico. 20: Komorna glasba. 22.15: Plošče. — Torek, 8. decembra: 9: Cas, poročila, spored. 9.15: Prenos cerkvene glasbe. 10.30: Verski govor. 10.45: Marijine pesmi. 11.30: Otroška ura. 12: Predavanje Akcije za razširitev bolnišnice. 12.15: Radijski orkester. 17: Kmet. ura: 0 trav-m&tvb. 17.20: Radijski orkester. 18: Zvočna igra: Legenda o Materi boiji v Ljubnem. 19.30: Nac. ura. 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20: Koncert godb« 40. pp. 22.15: Radijski orkester. — Sreila,
9. decembra: 18: Mladinska ura. 18.40: Likvidacija kmečkih dolgov. 19.30: Nac. ura. 19.50: Predavanje Akcije za rmeSirJenje bolnišnice. 20: Pevski koncert. 21,16: Koncert na klavirski harmoniki. 22.16: Radijski orkester.
»Domoljub« stane 88 Din im celo leto, z« inozemstvo 60 Din. — Izhaja vsako sredo. — Dopise in spis" »prejem« uredništvo »Domoljuba«. — Tele_ fes 26-49. — Prostor ene drobne vrstice » tnserat-»em delu stane 10 Dtn. — Naročnino, inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljubi*«. — Telefon 29-92. — Izdajatelj:'Dr. Gregorij Pečjak.— Urednik: Jože KoSiček. — Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Ced,
ftto*. 40.
MtaK.MM
Dr.Fraac Stcrgas« OtrfUtns: U.-l.
Mali oplaisniic
Vsaka drobca vntiea aH nje proator velja z« enkrat Din S. Naročniki,.Domoljub«" plačajo lamo potoTteo. »ho kupujejo kmetijske po treMčloe alf prodaiajo svoje pridelke ali ■Veto poetov oziroma obrtniki pomočnikov •tli vaieneev tn narobe
Prtitepstei si »te mftes« te pMtm aaptrei.
Veliko fikiuo lenats
ta Din 10'— dobite — dokler traja zaloga — t ieleznim Fr. Stopica. Ljubljana, Oo«posvet--ka cesta 1. — Nakup starega železa in vseh družin kovini Prodaja razstreljiv.
Bransfoails ološčs
Slovensko petje, harmonika, plesni in filmski iagerji.samopoSO Um. Vzamemo v račun tudi stare ploMSel Eiektro-ton. Pasaža,Nebotičnik'
bo mokrota
In mraz neznana stvar, ako naročite čevlte pri Jernej Jeraj. Zapoge 10 p. Smlednik.
Vašim R81BR
ZiRifeB iihnii
suknjiče, Hubertuse. toplo perilo In vsa praktična oblačila Vam nudi pn reklamnih eettah I're«ker. Petra e. 14. Ljubljana.
Milaaa aamekl, 33 let IrlllBSr rtgf^ii Mpe.
»litve v ktnehtkom mii-nu. Naslov v oglasnem oddelka »Domoljuba«.
S?. litl§fi Pwoifovo
uh«o li tO k Groiiavu 0- leneu kj«r jo pripravljeno dosti lepega m sladkega.
Sfflnlltl dobit® as ogulil UH 88 neji« iu naj-
b«!jS» pri M. Kompnre,
Ljubljana, PogaSsrjev
trg t. ta v ŠKocijsnu
pri »Eoujparetu«.
aefctrnlatl tudi podkov-»ki, ie sprejme takoj. Ako re< »možen, stalna *lu*bal Naslov v upravi »Domoljuriat St. 17.519
"jinuip" „PtiR"
malo rabljeni livalni stroji vseh vrst in kolesa po neverjetno nizkih cenah kupit« edino pri »Promet« v Liubliani. nasproti Erižanske cr-kve. Tudi ob nedeljah donol tne.
Hebletfl * dežele in usnisio mestfl m na.
učijo » 3mesecih samostojnega livanja boljših oblek la pia5f,»v. Praksa ? modnem salonu. Zahtevam mesečne uč: nine 500 Din. - SaUier, Florjanska ulica li. 1. LJubljana.
Hlanra pridnega In po-«'0P«fl Stenega. sprejmem z novim letom. — Kosarj«25 >ri Ljubljani
■Mm lile
dnevnih eenah kurmje-uto. Drogerim Kana, LJabliana, Židovska ul. Stev. 1.
v ste" roati
20—40 let. vajeno domačih in pol i »ki h det, po potrebi tudi za pomoč pri gostilni la Bit sarijl na deželi Gorenjsko. so spreune v službo. Plača po do«o-voru. Naslov T upravi »Domoljuba« pod številko 17 788.
Stara »»»tava v driari Idabo določa, d« ne »mete k«pm hekc&i od tMi&Mfia zahoda do «onč-»ega »»hoda, te nimate tosadsvnega dovoljenja «1 oblaelt,
Vsl9 ki trpi«©
mm kurJih ©š@s?ii*
«*di ko« ta zaraslih »oMife, pridite, i* Vam jih » «or»ntijlco te brea bolečin nd»tr*niaso. Takoj Vsa bo odlegla. Zopet bosi« prij«tno ra*pol»teoi aa »•»ko dalo. Sprejemne are ob delavnikih od 7.3U 18.30, nedeljah in praznikih od 7.30 do 12. ure. v kopaMMa hotela »SSoa< FrančUkMMks ulic« s.

sm
i *ž> . • •• • v Mpe,oftu4ne m Jugymmm
^mme
IVA^ZOO
Brtale,-razlile, sli¥€ s« ialiiillrs-
lic Mt oddu* po ugodni ceni tvrdka Ivmi |el«i:ta, LJutolJCMm, Aškerčeva 1
Zdravila« ie&uj«. Neki londonski zdravnik priporoča vsem ljudem, zdravim In bolnim, naj bi vsak teden, najmanj p» vsak drugI teden »rele-iall en dam doma v poetaiji. Zdravnik dr. Wins-field pravi, da se prvič n« takšen dan ne počutiš posebno dobro, a M pri naslednji ponovitvi bol lutJl, kako Se ležalni dan osveži in okrepi. Posebno dobri so učinki ležalnega dne z« vsakovrstne želodčne ln črevesne ponavljajoče se bolezni, kakor tudi za razne bolezni srca, živcev itJ.
Vspodboda. »Zaigrajte nam kaj na glasovlr. gospodična Stefll Le nič »s ne sramujte — saj m! tudi nič ne znamol«
N« »sam® l«|.
»Sil
lai cai
je najboljša domača zeliščna krepilna pijača.
NAS CAJ
dobite v špec. trgovinah
KMITUSMJI OHISSSja V UaiftUSMS
Umni teiratieS-ovaišc.i in trgo vci ■
isanuviv« al aovovrst-at Sres Mllue, So panentm asmSKi isueljti. e u..ini bodete misli vs« stole žitne pridelke domu. s tem Bt jvnhrfimte trpifenie. iivo ca« m AeaM. SlufDo Vam m iaiiettte itta sa irotame iiviutm, s« raletle vsega Sitnega «saa v poltabno fino mom, kskor „ i»s»m6ai la pelentet grt«. Ha pogon
flSlSnaMi mlina saAeetnje »aaka moč ali n o-tor. K! Vam Blu« »a pogon drugib goenadarsktti strojev. - Vzamete ee sudt hranilne BaflMoe v raeun. gamooMJdali.
Turnlek Štefan
eoMm predal s« LJubljana - Alesevčeva 9«.
Sv« MM%®m gfisw@iiai
velikr zalogo raznega zimskega blaga za otroke in odrasle na pr.: ž to rov za moške in ženske obleke in površnike, llanele, barhente. žamete, triko-mais in hlače. rnoSke zimske srajce, volnene vestje in puloverje, otroške obleke«, štajerske hlačke, predpasnike, nogavice, roksvkje, kravato, Cepiče ter še mnogo takšnih stvari, ki so primerne za darila.
Fa I* GORICA&t
Unbljana, Sv. Pet« »«st» «4 1« 30
Z« časa Miklavževega kupovanja se dobi na vsakih Din 50-— robček zastonj, ako se sklicujete na Domoljubov inseratl
T
»DOMOLJUB«, dne 2. decembra 1036