Natisov 15.000. jerc" izhaja vsaki [datiran z dnevom nedelje. ifnina velja za Av- 2a celo leto ine, za pol in četrt lerno j za Ogr- I vin. za celo J Nemčijo stane I leto 5 kron, za pa 6 kron; > inozemstvo se aročnino z ozi- . yisokost pošt- laročnino je pla- irej. Posamezne ieprodajajopo6v. Bništvo in uprav- se nahajata v p, gledališko po- pjc štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zasionj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni od jovorno. Cena oznani' (inseratov) je za cele stran K 80 — za V. strani K 40 — za V. strani K 20'— za V. strani K 10 — za V,. strani K 5'— za V« strani K 250 za V.. strani K 1"— Pri večkratnem oznanili! se cena primerno zniža. V Ptuju y nedeljo dne 19. oktobra 1913. XIY. letnik. „Štajerčevi" letski koledar 1914 le V kratkem v navadni obliki z izborno vsebino in krasnimi slikami. iO vinarjev, s poštnino 70 vin. : proda 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Somišljeniki! Naročite koledar pravočasno, ■tirajte zanj, priporočajte ga povsod! Zakaj šele zdaj? [V Gradcu zbornje slavni štajerski deželni | zbornje in — deluje. Naši Čitatelji delajo |ene obraze in zdi se jim, da se norčujemo. tega smo se v deželi skoraj že odvadili, naš deželni zbor delal. Zadnje „delo" so [naravnost besnim orgijam podobni škandali, erimi so slovenski poslanci zapravljali s 6imi davki plačani čas. Na podlagi teh po- nevteirieljenih in sramotnih škandalov je tndi deželni zbor pred dvema letoma domu ^počitnice" poslala. In od tedaj pa do zdaj imeli pohlevni Štajerci priliko, živeti in Bati in plačevati brez deželnega zbora. Slo- »i poslanci so bili slepi in gluhi za arga- vlade in deželnozborske večine, slepi in za argumente pameti, najednostavnejšega ega razuma, slepi in glahi za tožbe in ■nje siromašnega ljudstva, ki seveda ni ve- f pravega vzroka za svojo bedo, ki pa je jEnktivno deželnem zboru odgovorno. Slepi in so bili, ti slovenski poslanci; žalibog da i bili tudi nemi! Pa nasprotno, — jezik jim prav dobro! Klatili so se okoli sloven- Ijudstva ter mn mazali med okoli nst, ni bilo to vbogo ljudstvo primerno „pre- ino", dokler ni res verovalo, da je črno j in belo črno. Z aparatom tiste iz krščan- stališča vsake, tudi najojstrejše obsodbe kaplanokratije, ki je pri nas zgolj in iz- na četa agitatorjev za najpodlejšo politično p, — se je ,, obdela valo" slovensko ljudstvo. se je ljudstvu, da mu hočejo t t t na" w Nemci kar nakrat kožo čez ušesa poteg- se hoče vse katoliške cerkve razsuti in (nakem griču zgraditi Luthrovo cerkev, da slovenskemu ljudstvu dovoliti niti tro- (državljanskih pravic, — in kar je še dra- [ednako bedastih, a obenem podlo-jezuvitov- p laži. In ljudsjvo je te laži verovalo; sajjso vendar večinoma iz ust blagoslovljenih odov . . . Potem so se slovenski poslanci I v teatralično pozo junakov, zbijali so po svojih moških prsih, da so kute in advokatski fraki frčali po zrakn kakor nočni netopirji. In dejali so ljudstvu, da edini oni — slovenski poslanci! — zamorejo slovensko ljudstvo rešiti, da edino oni bodejo nlindvurma" f f f nem-čurstva in luteranstva 'premagati, kajti pred njimi se v Gradca vsem hlačice tresejo, kakor pred zgornještajerskim „Baaemschrekom." Vpili so, da bodejo Nemcem že ušesa navili, da ne pustijo deželnega zbora delati, da je njih graska obstrukcija najmanje tako pomembna za slovensko ljudstvo, kakor bo bile križarske vojne pomembne za srednjoveško krščanstvo . . . Tako so govorili slovenski poslanci. In ljudstvo jim je verovalo; saj so prihajale te junaške beseda zopet večinoma iz duhovniških ust . . . Ljudstvo je verovalo, da je volk nedolžen, ovca pa kriva, da je nemška veČina deželni zbor zadušila, ne pa slovenski obštmkcijonisti, ki so s toliko reklamo davkoplačevalce v prepad pehali! Ljudstvo je vse verovalo . . . nazadnje se je celo zgodilo, daje neki zarukani klerikalni kmet vsak večer očenaš / obštrukcijo" molil. Ljudstvo je v svoji žalostni nerazsodnosti verovalo ... Ali v deželnih blagajnah je zmanjkalo denarja. Morala so se vstaviti prepotrebna brezobrestna posojila, — zaradi slovenske ob-štrnkcije. Morale so se vstaviti naravnost kričeča gospodarska dela,—zaradi slovenske obštrukcije morale so se vstaviti velepotrebne regulacije Drave, Pesnice in cele vrste drugih potokov, — zaradi slovenske obštrukcije! Načrte za povečanje prepotrebnih bolnišnic se je moralo položiti ad acta, v staro šaro, — zaradi slovenske obštrukcije! Moralo se je štajerskim okrajnim zastopom vstaviti potrebne deželne podpore za gradbo in vzdrževanje istotako prepotrebnih okrajnih cest, — vse zaradi slovensko-klerikalne obštrnkcije . .. Vse to niso prazne besede in doneče obljube in junaške geste, vse to so dejstva! In ta dejstva se niso dala zatajiti, ker jih je sicer tako ponižno in lahkoverno slovensko ljudstvo občutilo na lastnem telesu. Ako človeka po grbi biješ, ga boli; pa če mu praviš desetkrat, da koristjo te batine njego-vemu dušnemu blagru, boli ga le! In ljudje, — to »dobro, verno slovensko ljudstvo" je pričelo polagoma kimati s potrpežljivo glavo, pričelo v žepa pesti stiskati in se pričelo končno tndi glasneje pridašati. Tisti preje omenjeni kmet „svete obštrukcije" ni našel v pratiki, pač v davčni knjižici; in pričel se je praskati potrani na gospoda kaplana, ki se za božjo voljo vendar ne smejo lagati. . . Tudi poklerikaljevo, duševno zanemarjeno ljudstvo ne more več bremen nositi, nego mu dopuščajo njegove moči. Ako se mu preveč naloži, godrnja! In godrnjati so pri- čeli. v Halozah, kjer trpijo vbogi vinogradniki, kakor da bi bili na križ pribiti. G-adrnjati so pričeli na Dravskem polja, kjer revni kmetje vsled vstavljeno regulacije niso ničesar več zaslužili. Godrnjati so pričeli v dolini Pesnice, kjer je ta potok kakor divja zver kmetom zemljo trgal. .. Godrnjalo je slovensko ljudstvo vedno glasneje povsem spodnjem »Štajerskem . . . Zdaj „deluje" štajerski deželni zbor. Slovenski poslanci so se z nemško večino pogodili na gotovem skupnem gospodarskem programu. In za par dni bode deželnozbarska mašina zopet tekla ... Ne bodemo danes stavili vprašanja na slovenske poslance: kaj ste za ljudstvo dosegli v teh dveh letih brezvestne vaše obštrukcije ?! Cenčarije o tisti nepotrebni meščanski šoli, ki jo hočejo v Žalcu uresničiti, da bode ta metropola drugače bankerotne „ narodne stranke" še močnejša, cenčarije o slovenski go-spodinski šoli v Sv. Jarju, kjer imajo glasom ljubljanskega- klerikalnega »Slovenca" itak več. učiteljev nego učencev, ■— ne bodejo nikogar zmotile. Ali za danes pustimo to! Za danes vprašamo le popolnoma mirno: Zakaj šele zdaj? To, kar servirajo slovenski poslanci kot ..velikanski pridobitek" bednemu ljudstvu, to bi bili pred obstrukcijo tudi lahko dobili brez da bi trebali tekom dveh let deželo tako težko oškodovati. Mislimo, daje slovensko ljudstvo že preglasno zoper brezvestno obstrukcijo godrnjalo, — in da so se slovenski poslanci tega godrnjanja prestrašili ter se kolikor mogoče hitro iz politične ziitege rešili . . . Pa končnemu obračana z ljudstvom so ti junaki le ne bodejo izognili! Politični pregled. Štajerski deželni zbor. V petek, dne 10. t. m. je začel zborovati po triletnem odmoru deželni zbor. Obstrukcija slovenskih poslancev je začasno ustavljena. V tem zasedanju se bodo obravnavali le predmeti o katerih so se stranke zedinile pri pogajanjih. Tokoj pred dnevnim redom se je oglasil k besedi dr. Korošec, ki je izjavil v imenu kluba: „Z ozirom na spremenjeni položaj si dovoljnjem ekscelenci deželnemu glavarja naznaniti, da je Slovenski klub sklenil začasno vse predloge in interpelacije odtegniti." Živahno odobravanje večinskih strank. Socialna demo- Dokazano je, da ima 50 do ioolo več jedrnatega mila v sebi ScMclitov pralni prašek „Ženska hvala" nego drugi podobni izdelki. „Ženska hvala" ne vsebuje nikakoršnih škodljivih sestavin. Ako se pere perilo s cenim, praznim pa grizočim pralnim praškom, ne traja polovico tako dolgo, kakor če se pere z dobrim. Pred tem je vsakogar svariti. Ime „Schicht" jamči za dobro blago. • 769 Btraschill'ova grenčlca iz zelenjave ivflfin -svillrfiill <7a1<%311S1 V in DaJbo'< uspešnih korenin. StrasohilTova gronSioa Is lelenjav ; je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših «*** rtiWilaaJl** AOlCUJOlW vsied tega priznano najboljši želodeo okrepčaj oči prebavni liker. t krata dr. Schacherl in Resel sta napadla nemške nacionalce, da so za visoko ceno Slovencem odkupili desetdnevno zsejanje. Otter in Kaan sta rekla, da se je to zgodilo z ozirom na bedo posameznih okrajev, z ozirom na zmiraj večjo revščino kmetov in tudi bedo učiteljev. Izvršili so se tudi nadomestne volitve v deželnem zboru. Za naslednika dr. pl. L i n k a je bil izvoljen s 64 od 65 oddanih glasov dr. pl. Kaan (nemški nacionalec), za naslednika prof. R o b i č a pa z 18 od 28 oddanih glasov prof dr. Ver-g t o v š e k. Sprejel se je med drugimi tudi predlog na dovolitev posebne draginjske doklade (1.200.000 K) štajerskemu ljudskošolakemu uči-teljstva za leto 1914 oziroma do definitivne uredbe učiteljskih plač. Deželni zbor odkaže celo vrsto poročil tozadevnim odsekom. Zgradili bodejo več novih meščanskih šol, med njimi tudi eno slovensko v Žalcu. Te dni pride na vrsto drugo branje zvišanja naklade na pivo. Poslanci gg. Ornig, Wastian in Neger so predlagali predlog v katerem se zahteva od državne vlade, da uresniči na mariborski sado- in vino-rejski šoli tečaj za učitelje, kateri hočejo podu-čevati na kmetijskih šolah. Deželnozborske volitve na Kranjskem. De- želnozborske volitve se vrše meseca decembra Volitve v splošni volilni knriji bodo 1. decembra, v kmetskih občinah 9. decembra, mesta, trgi in trgovska zbornica volijo 16. decembra, velepo-sestvo pa 22. decembra. Dunajska nadomestna državnozborska vo Htev. Dne 8. oktobra se je vršila nadomestna državnozborska volitev v II. dunajskem okraju Leopoldstadt. Prejšui zastopnik tega okraja je bil umorjeni social, demokratični poslanec Schuh- Predsednik nove kitajske republike Janschikai. Naša podoba nam kaže predsednika nove katajske republike, Janschikaia. Novi prezident ima zanirr.ljivo življenje za seboj, ti 1 je svoj čas nv.nisterski president v Koreji, komandiral čete v boju proti Japonce leta 1894., pozneje je postal guverner v Schantung. Volite? je dokazala, da je večina kitajskega ljudstva za njega in da je sedaj med vsemi državniki najimenitntjš'. meier. Volilni boj je bil silno hud. Krščansko-socialni kandidat dr. Mataja je dobil 7761 glasov, kandidat socialnih demokratov Eldersch pa 6137 glasov, nemški svobodomisleč Blasel 2535 glasov, nemški nacionalec Hafaer 467 glasov in kandidat Čahov 332 glasov. Število socialdemokratskih glasov je padlo za 1600 glasov. Volilni boj na Dunaju. Včeraj so se vršile v Leopoldstadskem okraju ožje volitve za državno-zborski mandat med dr. Matajo (kršč. soc.) in Elderschem (soc. dem.). Boj je bil jako hud. Oddalo se je okoli 18.000 glasov. Dr. Mataja je dobil 9015, Eldersch 8455 glasov, tako da je izvoljen kršč. soc. kandidat dr. Mataja. Dopust finančnega ministra. Finančni minister je že od lanske spomladi bolan, a je svoje posle opravljal. Sedaj so zdravniki zahtevali, da mora Zaleski popolnoma počivati. Zaleski je zato prosil cesarja za dopust. Cesar se letos ne bode peljal za jesenski čas, kakor skoraj vsako leto, na svoj ogrski grad Godolo, ampak ostane na Dunaju. Dne 5. oktobra je sprejel cesar grofa Stiirgkha, na 6. t. m. grofa Berchtolda. Zdravje vladarjevo je vedno zadovoljivo. Izpremembe v avstro - ogrski diplomaciji. Cesar je avstro ogrskega poslanca v Petrogradu grofa Thurn-Valsassina z najvišjim priznanjem za njegove zasluge postavil v stanje disponibi-litete in za njegovega naslednika imenoval Friderika grofa Szaparvja. Sekcijski šef v zunanjem ministerstvu, baron Merechio, se uvrsti v II. či-novni razred. Poslanik v Mehiki, baron Riedl von Riedenau, se postavi v stanje razpoložnosti. Nemški cesar na Dunaju. Poroča se, da obišče v nedeljo 26. oktobra našega cesarja Franc Jožefa na Dunaju nemški cesar Wilhelm II. Kakor vsako krat, bode tudi zdaj bival v Schonbrunnu. Vojaške zahteve. V skupni ministerski konferenci se je udejstvilo sledeče: Zahteve za pripravljenost po zimi in za oboroženje med tem časom 350 milijonov; mornariški upravi se dovoli zgraditi 4 drea&«oughte, več majnih vojnih ladij in neksj torpedovk, zahtevek 426 milijonov. Dva dreadnoughta začno graditi spomladi. •Srbske grozovitosti — 3000 Albancev umorjenih. Pri Rebušnici so Srbi obkolili 25.000 Albancev. Nastalo je strašno klanje. 3000 Albancev je umorjenih. Šukri-paša turški vojni minister. »Vossische Zeitung" poroča: Med častniki turških vojnih vjetnikov se nahaja tudi branilec Odrina Šukri paša. Šukri paša je dobil iz Carigrada brzojav, naj se takoj vrne domov in v katerem se mu naznani da je imenovan za vojnega ministra. Turčija in Bulgarska. Iz Sofije je bilo včeraj odposlanih kakih sto turških častnikov in vojakov, ki so bili med vojno vjeti. Albanija pomirjena. Iz Londona poročajo dne 11. t. m. da je z včorajšnim dnevom prvič nastopil popolen mir na albanskih tleh. Položaj v avtonomni Albaniji se bliža pomirjenju. Italijani v Tripolitaniji. General Vinai je zavzel taborišče Bustemal, zadnjo večjo arabsko postajanko v Cirenaiki. Bulgarski car potuje. Car Ferdinand odpotuje te dni na svoja posestva na Ogrskem. Portugalska na robu propada. Portugalska vlada je sedaj v zelo težkem položaju; dežela je sedaj v trojni krizi: verski, politični in gospodarski. češko. Mestna hranilnica v Pragi je odpovedala deželnemu odboru Češkega posojila 8,000.000 kron s 1. februarjem 1914. Hranilnici je naznanila upravna komisija, da bode odplačala posojilo v štirih polletnih obrokih. Bombni atentat na Reki. V zadnji številki smo že poročali o bombnem napadu na Reki. opr ba St. Do sedaj še ni odkrila policija nič pozitivneg; Do danes so pisali iz Reke, da se je izjavil ml čelnik obmejne policije, da so storilca, kateriji položil in zažgal bombo v hiši guvernerjevi ';■ izsledili in da bo v najkrajšem času vjet. -Iz Budimpešte se razširja vest, da je izvrŠ atentat neki mladi odvetnik, pisarniški šef ene ga reških odvetnikov, ki je tudi odličen politik Zaslišali so mnogo prič. Iz njih izpovedij skle pajo, da je ta mladi odvetnik storitelj ali 60 krivec činitelja. Železniške zveze. Na željo bulgarske via da se zopet otvori železniška zveza med Bi garsko in Srbijo, je Srbija odgovorila, da časi prihajanja konvencijonalnih in brzovlakov d ^mogoče določiti. Monopol vžigalic na Ogrskem. Ogrsko nančno ministerstvo izdeluje načrt zakona, pf katerem bodejo vžigalice na Ogrskem monopol Cena vžigalic se ne bo povišala. V Italiji, Avstriji in na Ogrskem pnpra« l ljajo vlade nove zakone o zavarovanju prol nezgodam. Francoska in Španska. Dne 8. oktobra m je vršil v Madrida slavnostni diner na čas; """' ; Poinkareja, prezidenta francoske republike. Kn °Pr Alfons je govoril o francosko-španski zvezi zelo srčnih besedah. Tudi francoski predsedu Poinkare je napil zvezo teh obeh držav. St. Lenart pri Brežicah. Kdor po svetn tuje, mnogo novega izve in potem tudi lahko resnici piše v časopisih. Ni prav pa, ako nevedneži pišejo v časopisih neresnico. Tudi hočem nekaj pisati in si tudi mislim, da St. Lenartski kaplan nikoli ne bode kanoi ker ga pri nas imajo samo za kaplana devii ga društva; sedaj pa bode imenovan za rek Do sedaj je imel mnogo časti pri devicah jega in četrtega reda. Zdaj pa bedejo device po nepozabljivim, dobrim neblagoslo1 nim kaplanom. Za vse je prišla namesto — velika nesreča. Zakaj pa bi se jokali nekaj let naj stopijo device tudi v ta blagoi Ijen stan iz katerega se pomnožujejo voj; tam pa ne bodejo brez madeža sprejeti. Za M vo je priredil naš kaplan gledališko igro v i rodnem domu. Igra je bila imenovana „Tri m tre". Pri začetku predstave jih je res bilo sa Bolezno kričanje je brez vzroka pri nesrečah, še bolj pa pri boleznih, kakor na primer boleznih prs, pleče in drugih ednakih bolečin, katere človek dobi, ako se prehladi ali stoji v prepihi. Take bolečine se odstranijo lahko in hitro najboljše z Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko BElsa-Fluid", katero, kakor smo se prepričali, pomiri bolečine, jih olajša in odreši od njih. Mnogim ljudem, kateri to zdravilo rabijo z zaupanjem, je že storilo dobra dela pri stiski pluč, prsi, diha, bolečinah v prsih in ramenih, tudi dobro je storilo pri katarrhaličnih in reumatičnih boleznih. Zdravnik Dr. Jožef Estmeister v Wildenau, lp. Aspach, piše da je Fellerjevi fluid najboljše za motenje ali raznetvi zdravja, in tako sodijo in piše še mnogo drugih zdravnikov. Vsak naj ima ta fluid pri roki ker, je najboljši za sovražnike našega zdravja. Cena 12 malih stekl. ali 6 velikih stekl. je 5—J franko. Tudi Fellerjeve rhabarber krogljice za želofa z znamko „Elsa-krogljice" zamoremo najtopkj priporočati našim čitateljem. Hitra in dobe pomoč so pri motenji prebave, bolečinah želodcu, telesnem zaporu ali napihovanju. Co za 6 škatl. je 4-— K. Vse se proda pri leki narju E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz Nr, U (Hrvatsko). Zdravila se razpošiljajo franko. ......ca! sil am pa jih je bilo zmiraj več. Mislil sem pa jih bode črez eno leto? Ne bojo [ec vsi v en hotelski salon. Ne ve se zdaj i bode pri nas v St. Lenartu služba take-Wega kaplana razpisana ali ne. Za tako itilo bi se jih mnogo oglasilo. Ce bode služ-jopet razpisana, naj se vsak takoj oglasi pri 'Lsnartskemu vedeža. so ist •ulj v lik Podpisani sem zaradi bolezni na večtedenskem dopustu. ga odpadejo zasedaj vsako-pvne uradne ure od 10. do 12. te. Kar je za-me namenjeno in se tiče zgolj loistva, blagovoli naj se oddati v pisarni mništva „Štajerca", ki bode vse naprej ipedirala. Prav posebno pa prosim cenjene itelje in dopisnike, naj nevpošiljajo iBov na moj osebni naslov. Kar jradništva tiče, naj se naslovi ravno na |oistvo, ne pa na mojo osebo. Osebno lovljena uredniška pisma ostalo neodprta in je dotični odpošljatelj [eventualno zakasnenje sam odgovoren. to vsem naznanje. Prosim pa tndi, da -cenjeni pisatelji v tem času kake uredniške bstatke z ozirom na mojo bolezen blagovolijo ititi. — V Ptoju, 6. oktobra 1913. — Kari jhart, urednik in izdajatelj „Štajerca". Kolera ob štajerski meji. Iz Središča pišejo, na postaji in trgu Središče vrši zdravniš-vizijska služba, ker je v bližnji Veliki in baje v Cakovcu izbruhnila kolera. [Panamski prekop. Danes 10. oktobra padejo stene Panamskega prekopa. Predsednik |n bo sam z električnim kontaktom storil, jpadejo zadnje ovire. Neznana divja zverina na štajersko-koroški meji še vedno ni ngnana. Osobito so v nevarnosti otroci, ki hodijo še v mraku zjutraj in zvečer po samotnih gozdnih potih na Stupalpi v in iz šole. Okrajni šolski svet zato razglaša, da se naj otroci, kateri imajo daleč domov, ali oproste popolnega ponka ali pa da smejo eno uro pozneje priti v šolo in da g'ejo lahko eno uro prej domov. Lovec Peter Pader je te dni našel sledi roparic. Orožniki patruiirajo po celi planini. Ne samo v Avstriji, temveč tudi časopisje v dragih državah mnogo piše o štajerskem kmečkem strahn. Neznana zver. Na planinah štajerske in korožke meje se klati že celo poletje neznana zver, ki je po planinskih časnikih podavila že več ovc, telet in krav. Celo zasledovanje te neznane zveri, govori se tudi da jih je več, je ostalo do sedaj brezvspešno. V graških listih piše inženir Hausmann, da je morda ta zver ali leopard ali jaguar z mladičem. Doktora Hofferja je poslala deželna vlada na planine, da tam organizira lov na to škodljivo žival. Vlada je tudi objavila v razglasih, da dobi tisti več sto kron, kateri ustreli to žival. Trojni umor in samomor. V Liverpola je vdrl zblazneli človek v tri vile. V prvi je pobil 8 kopitom samokresa gospodarja do smrti, v dveh pa je ustrelil dve ženski. Na begu se je morilec ustrelil. Nihče ne ve, kdo je bil in od kot je prišel. Z vlaka padel. Padel je strojnik c. in kr. mornarice Diringer, z osebnega vlaka. Obležal je nezavesten par metrov od železniškega nasipa. Prihodnje jutro so ga zapazili kondukteri tovornega vlaka, kateri se je vozil na tem jutru mino. Kako se je nesreča zgodila, ne ve povedati ponesrečeni. Ranil se je težko, zlomil si je roko in nogo in dobil tudi težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v Ljubljansko bolnišnico. Kolera. „Bohemia" v Pragi poroča, da so v vojaški bolnišnici oboleli trije vojaki, kateri so prišli iz Bosue, na znakih kolere. — Vojuo ministerstvo je naročilo,'- da se morajo vse re-krnto, kateri pridejo rz*-juga Avstrije," izolirati in 5 dni strogo nadzorovati. — V Bosni je zopet zbolela ena oseba na koleri sami in ena oseba na znakih kolere. Dva konja Utonila. Na obrežju Ottaviano v Trstu so nalagali premog na dvo- litelji v Alba- • • • niji. Slika nam kaže može o ka- j sedaj v albanskih zme- največ govori. Prvi na kraju je general Essad eri je svoj čas mesto njavo Skntari in Taraboš proti Črnogorce. V sre- Ndimo sedanjega voditelja i v Albaniji, Ismael Kemal [Na levem kraju pa zagle- i voditelja in organizatorja jnske vstaje. Die leUenden Manner in den albanischen Wirren. odec pleje olira .h 2e skal 241 Bulqarien % 3880 /(urnanien 1070 Ser bi en Spanien frankreich 572 W 212 sn. Statistika stoletnikov Znano je, daje dolgost življenja tudi odvisno od stanovanja človeka in kraja, kjer živi. Na Nemškem redko ke-daj postane človek zelo star. Mnogo večkrat se nahaja visoka starost v deželah z visokimi gorami. Današnja slika nam kaže, v katerih državah se nahajajo največ ljudi, kateri so sto in več let stari. Najstarejši človek, kateri je zamogel dokazati svojo starost, ie živel 185 let. preženi voz Dreherjeve pivovarne. Ko so hoteli voz odpeljati je zdrknil v morje in potegnil za sabo oba konja. Kljub takojšni pomoči sta utonila oba konja. Voz so potegnili iz morja. Ponesrečen mornar. S parnika »Alice" v Trstu je padel mornar Radobuljac iz višine 8 metrov. Notranje organa se je težko ranil in je umrl med vožnjo v bolnišnico. Nevihta v Trstu. V noči od sobote na nedeljo je bila v Trsta grozna nevihta. Mnogo trgovin in kleti je bilo polno vode. Kakor jezero je bilo gledati Goldonski trg. Gasilci so morali rešiti mnogo prebivalcev. Kolera na Ogrskem. Novo se poročajo iz naslednih krajih obolenje na koleri: Zenta, Nagykanizsa, Delbosfalva, Temesvarolja in Sajolad. Tifuz. Vojaki obeh honvedskih pešpolkov v Trentschinu trpijo mnogo pod tifazom. Od 600 možev je 90 zbolelo od katerih zopet je že umrlo 10 mož. V Blankensee je zgorela velika fabrika za sladkor. Sladkor kateri je bil nakladan je rešen. Škoda znese okoli 2 milijona kron. V San Paolo v Ameriki so v svoji hiši našli dr. Paul Bedereka mrtvega. Zastrupil se je. Bil prej v Berolinu. Zavoljo mnogih sleparij in izpodbijanja je ubežal v Ameriko. Tam se je zdaj sam sodil. Štrajk Stavcev. V M o ska vi stavkajo stavci. Prisilili so tramvajsko dražbo, da ustavi promet. Pri tem je bil en policist ranjen. Šest štrajkovcev je bilo aretiranih. Strašen vihar. Vihar je mesto Wome v Aljaski (Severna amerika) popolnoma razdjal. Veliko oseb je ubitih. Materialna škoda znaša 1 in pol milijona dolarjev. Župan samomorilec. Iz Berolina se nam piše da se je ustrelil iz neznanih vzrokov župan v Miindenn. Moža polila s špiritom in ga zažgala. V Linzhausnu je žena rudarja Sime svojega moža, ker se je opil, polila s špiritom in ga zažgala. Mož je čez nekaj ur v strašuih bolečinah umrl. Umor radi treh mark. V Wiesbadnu je ravnatelj zavoda postreščkov, Blitz, ustrelil 21 letnega postreščka Avgusta Ebelna zaradi treh mark. Ebel je umrl ko so ga peljali v bolnišnico. Policija je le s težavo preprečila, da ljudje morilca niso ubili. Namesto k vojakom v smrt. V pondeljek zvečer se je ustrelil na glavni cesti proti Javor-niku tovarniški delavec Franc Mejda, ker bi moral drugi dan obleči vojaško suknjo. Pokopali so ga v sredo brez cerkvenega zvonenja in brez duhovnika. Rekrut samomorilec. Franc Hoffer sin velikega posestnika iz srednje štajerske je nastopil 8. t. m. vojaško službo v Celju. Z svojim žepnim nožem se je težko ranil prihodnega dne in zbodel si je v srce. Ne ve se, zakaj je to storil. Steklina in pasji kontumac. V Ljutemem je dne 27. septembra ponoči priklatil v mesto Radgono stekel pes, kateri je nekega moža in dve živini popadel in se vkljub zasledovanja ni mogel pokončati, črez par dni še le so ga ustrelili v Orehovcih. Pes je došel iz hrvaškega obmejnega okraja Pregrada in se je najbrž priklatil po potu Rogatec—Ptuj—Ivanjci—Radgona. V vseh občinah sodnih okrajev Ormož, Ptuj in Rogatec se odreja pasji zap or (kotumac). Pse je imeti ali pripete ali na verigi, ali pa jih je opremiti z žičnim nagobčnikom. Nesreča. Dne 10. oktobr. je povozil vlak blizu litijskega kolodvora 20 letno neznano delavko neke tovarne. Vlak ji je stri levo roko in glavo. Bila je takoj mrtva. Bik za 43.200 kron. To nenavadno ceno je plačal neki amerikanski živinorejec za najlepšega bika ki je bil v goveji razstavi. V ječi umrl vsled lakote. V ječi v Bedfordu je umrl neki mož, po imenu Davis, ki je bil obsojen na 15 mesecev prisilnega dela zaradi tatvine. Branil se je vsake hrane. Smrtna nesreča v tobačni tovarni. V Rovinju je v tobačni tovarni smrtno ponesrečil delavec Dapiran, kateri je bil oženjen in imel dva mala otroka. Zblaznel kuhar na ladji. Na parniku »Lika11 ogrsko-hrvatske parobrodne družbe si je med vožnjo iz Senja na Reko v hipni blaznosti pre-rezal trebuh Ivan Varsanič iz Lovrana. On trdi, da oa nhinlcntAin niflorwi rninilri 4 — Veliki požar parnika „Volturno" sredi Atlantskega oceana. O požaru parnika jVolturno" je danes še malo zanesljivih poročil, ker se še niso vrnili rešilni parniki. Kar se je do sedaj izvedlo, so poročali parniki potom brezžičnega brzojava. Parnik „Germania", ki je rešil 110 potnikov parnika nVolturno", pride danes v Liverpool. Mjemu slede v kratkim drugi parniki. Natančno se še ne ve, koliko ljudij je izgubilo življenje. Primerjati bo treba potno listo z rešenimi potniki in mornarji, da se dožene natančno število ponesrečencev. To pa je sedaj še nemogoče, ker so potniki raztreseni po raznih parnikib. Ne ve se tudi, koliko Avstrijcev je bilo med potniki. Bilo je več medkrovnih potnikov, delavcev iz Severne Galicije. Njih imena še niso znana. Nesrečo je povzročila eksplozija v prednjem delu parnika. Ko je prišel ogenj do parnih kotlov, je nastala strašna eksplozija. Veliki kosi železa in drugih predmetov so padali na okoli stoječe pamike in so napravili mnogo škode. Razvaline parnika so še plavale dolgo časa na vodi. Ko se je parnik potopil, so preiskali rešilni parniki še enkrat v velikem krogu mesto nesreče in bo potem odpluli. Zadnja poročila da bi pustili si otroka ali dragega trpina noče nihče prevzeti na svojo vest. Slabotne, suhe in bolne otroke okrepi takoj Fellerjevo pristno ribje olje, kajti isto jih ojači in napravi odporne proti boleznim. Malokrvni, škrofalozni, žlezasti otroci in odrastli ga radi zavživajo, ker je popolnoma brez okusa in duha. Doječe matere imajo po zavžitju tega olja veliko mleka za dojenčke in postanejo krepke. Čisto in res pristno olje najboljše kakovosti ima po izjavi več zdravnikov prednost pred vsemi mešanicami in emulzijami, ker vsebnje več učinkujočih tvarin. steklenici za 5 K pošta, prosto razpošilja K V. FELLER, dvorni lekarnar v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). 865 lep biti in z lepoto veljavo dobiti v družabnem življenju, v rodbini in v svetu zna vsaka gospa, katera rabi Fellerjevo lično in kozje mazilo „Elsa." To mazilo odstrani pege, nečednosti, zakožne črve, mozolje, naredi kožo mehko, nežno in rožnato in mnogo tisoč dame jo rabijo z velikim uspehom. Nikdo pa naj ne rabi škodljiva sredstva ampak zahteva pristno mazilo za varovanje kože BEl8a." 1 lonček stane 2 K, ako kupite k temu še 2 lončeka 5 K franko. Isto-tako priljubljeno je Fellerjevo borax milo (80 vin.) in Fellerjevo lilijevo milo (1 K), vse se dobi pri lekarnarju E. V. Feller, Stubicla, Elsaplatz štev. 241 (Hrvatsko). povejo, da je 560 potnikov rešenih. Kapitan in častniki posadke so se obnašali junaško, pač pa so bili popolnoma nedisciplinami mornarji. Častniki so morali z revolverji prisiliti mornarje, da so gasili. Utonilo je 162 oseb, in sicer 76 potnikov in 86 mornarjev. Na parniku se je nahajalo 16 Avstrijcev. Grozna nesreča v rudniku. V Kardiffa na Angleškem se je zgodila v rudniku velika nesreča. Bilo je 700 rudarjev na delu pod zemljo, na kar je nastala močna eksplozija. 327 rudarjev so žive pripeljali iz rudokopa. Misli se, da je najmanj 150 delavcev ubitih in zarušenih. Eksplozija je nastala med 6. in 7. uro zjutraj, ko so bili že skoraj vsi delavci v rudokopu. Vhod v rudokop in hiša z raznimi stroji sta celo razrušena. Enega delavca so našli, kateri je imel odtrgano glavo. 300 do 400 rudarjev je še v jami in ne ve se ali bodejo prišli živi ali mrtvi iz rudnika. Iz Spodnje-Štajerskega. Maribor. Tečaj za živinorejce Na mariborski sado- in vinorejski šoli se priredi kurz za živinorejce. Trajal bode od 17. do 22. oktobra in sicer vsak dan 3 ure. Kmetski sinovi ali služabniki, kateri bo ubožni, dobijo podporo (vsak dan 2 K) ako jim občinski predstojnik njih ubožnost potrdi. Ker se bode vsprejelo sama 30 učencev, naj se vsak, kateri se hoče udeležiti tega kurza, takoj oglasi ali pismeno ali ustmeno pri ravnatelstvu sado- in vinorejske šole v Mariboru. Maribor. Ponarejeni petkronski novci. Te dni je poskušal neki delavec v Tegetthoffovi ulici izdati ponerejeni petkronski novec. Prodajalki se je pa zdel novec prelahek in ga ni hotela sprejeti. Falzihkat se je pona-rejalcu prav dobro posrečil, čisto enak falzifikat so tistega dne sprejeli v ravno isti trafiki. Maribor. Par volov ukradenih. 8. oktobra je postavil posestnik Zumer iz Pragerskega v hlev gostilne „Zur Stadt Triesf par volov, katere je prodal nekemu mesarju. Ko je šel diugi dan mesar po vole, ju ni bilo več v hlevu. Vole je tat baje odgnal proti Ptuju. Rogatec. Pred nekaterimi dnevi je hotel izprožiti 17 letni Jožef Woduschek svojo puško. Ker je bila napeta puška in je on sam ravnal nespretno ž njo, se je sprožila. Mladenič je amrtnonevarno ranjen, ker so mu šle kroglje v trebnh. Zavrč. V gozdu gospoda Ulm, kateri leži na štaj.-hrv. meji, kradejo že leta sem zmiraj drva. Tati, kateri so bili hrvati, so se zmiraj skrili tako da orožniki jih niso mogli najti. 29. septembra so naši in ogrski orožniki skupaj izkali tate. V vasi Voca gornja so našli mnogo ukradenega lesa, tati pa so zbežali v gozde ko so zagledali orožnike. Hud udarec za vinorodne Haloze. Četrtek, dne 9. tega meseca je uničila toča velik del, vinogradov v gornjih Halozah. Grozdje, ki je; že dozorelo, je skoraj popolnoma uničeno. Živinski sejem v Ptuju. 7. t. m. so na sejem prignali 290 konjev in 1320 govede. 8. t. m. je bil svinjski sejem, h katerem so prignali 910 svinj. Cena je bila dobra. Prihodni sejem za konje in govedo je 21 t. m., prihodni svinjski sejmi 15., 22. in 29. oktobra. Iz Koroškega. Detomorilka v vlaku. V pondeljek zjutraj je našel neki železniški uslužbenec ob železniškem tiru ne daleč od Spitala mrtvega novorojenčka ženskega spola. Preiskava je dognala, da je porodila do sedaj še neznana mati med vožnjo proti Špitalu dete v stranišču železniškega voza in vrgla novorojenčka skoz okno stranišča. 0 storilki še nimajo nobene sledi. Bechberg pri Železni Kaplji. Pretekle dni je ukradel nekdo posestniku in gostilničarju Lesjaku iz zaprte omare 1028 K v bankovcih in zlata in v srebru. Govori se, da je tatvino izvršil neki ključavničarski pomočnik iz graške okolice. Ta pomočnik je delal pri Lesjaku in prišel tudi v sobo, kjer je bil denar. Še predno je dovršil svoje delo je izginil. Lesjakn je pustil svojo delavsko knjižico in neksj stare obleke. Reče se, da je pobegnil proti Celovcu. Spod. Goričica. Obesil se je v Spod. Goričicah pri mostu čez Glino iz neznanih vzro- kov na neko drevo 40 letni magistratni sli v Celovcu. Št. Pavel. Ponesrečen lovec. P se je razletela lovcu M. Pucherju iz St. Pa1 Odtrgalo mu je popolnoma desai palec in osmodilo po roki. Celovec. V neki hiši v Celovca padel je delavec v gnojnico pri čiščenju jame. Ko ga hotel rešiti njegov tovariš, ga je vlekel poi srečenec za sabo. Ko so dobili ponesrečena lavca iz jame, so jih morgli odpeljati v nišnico. V VVolfsbergu so otvorili dne 17. t. tretjo sadno razstavo v Lavantinski dolini stava je bogata na raznem lepem sadju in Id veliko izbiro letošnjega pridelka. Celovec. Samomor je izvršil smrti svoje neveste v Celovcu trgovec Domainko. Ustrelil se je z samokresom in prej odprl plin. Ko so ga našli, je že bil mrt Celovec. Predrzen vlom. Preji teden je vlomil neznan tat v stanovanje trg P ke Pichler. Ker je delal v sobi preveč ropo f je gospa Pichler šla gledat v sobo. Tat je skd skozi okno. Izpred sodišča. Obsojen Župnik. Ogrsko-gradiško poroa sodišče je obsodilo zaradi razžaljenja časti en mesec zapora župnika H off Rectusa v Zakopanem. Iz formalnih ozirov je pritožil proti tej razsodbi. Zavrnilo najvišje sodiše to pritožbo. Kaj reče dr. a W k tem. Ni res, pred porotniki pač nikoli more doseči župnik pravico ! ? Rahljanje zemlje z raz-strelbo. (2. nadaljevanje.) 2. Razstralivo in potrebščine. rjo plji snr ller l!cr tem ilil! ti: I" Za rezstrelbo zemlje hodita v poštev v Avs edino dve vrsti razstreliva, in sicer »DinamonI< era »Amonal.« Obe spadata k takozvanim varnosto gi. razstrelivom, ker" sta izdelka samanasebi pop 5e noma brez vsake nevarnosti. (Na Ogrsl r~ rabijo enak izdelek pod imenom »Astralit«, v Neit ft(l pa ga zovejo >Romperit in Monahit«). ,j0 V naslednem bomo govorili le o D i n a m o n: tih ker je pri nas edino ta preparat vpeljan v prakii avr rabo in se je na vse strani najbolje obnesel. Dinamon I. je sivkast prah, napolnjen v zelene, t ali 30 mm debele ter 15 ali 18 cm dolge popirt cevke, ki drže po 50 ali 100 g razstrelita. Take zti ' imenujomo dinamonove patron e. Po 10, roma 20 takih patron je zavitih v papirnat tehta neto 1 kg, in po 20 takih zatojev je vlo; potem v solidno isdelane in dobro zaprte lesene z; Manj kakor 1 zaboj se ne oddaja. a£i Dinamon izdeluje in prodaja edino c. k. v< uprava. Seveda ima za razpečevanje svoja zastopa *'i Glavno zalogo za avstrijske dežele ima tvrdka b: --BOhler & Co., Dunaj, L, Elisabethstrasse 12—14. w Kranjsko ima zalogo E. H a m m e s c h m i d t, \a» l sijoniran založnik razstreliva v Ljubljani. Cena dinam 15 je 185 K za 100 kg z zabojem vred. /.aboj za 2( !om pride torej na 37 K. V enem takem zaboju je 20". i, i> likih (po 100 g), ali pa 400 manjših (po SO g) pa: k™ torej velja ena patrona s 100 g 18'/,, vin. in si "'£ vsebine 91/, vin. Naboj z eno večjo patrono : jot opremo vred stane kakih 25 vin., naboj z malo pan i pa okrog 16 vin. Vojna uprava pa resno namerar, cene tako znižati, da bo velika patrona prišla na 1 IDF mala pa na 5 vin. Še enkrat poudarjam, da veljajo! _ značene cene le za cele zaboje, ker se posare 1 zavitki ali celo posamezne patrone ne oddajajo Dinamon I. je neka moki podobna zmes, kij] glavna sestavina amonijev solitar. (Bistven) stavina dinamita pa je nitroglicerin.) Samoobsebi je delek popolnoma brez nevarnosti. Niti s tolčenjem, s trenjem ali na kak drug mehaničen način ga ni pripraviti, da bi se razpočil (eksplodira!). V žerjavici se ne razpoči, in če ga prižgemo, gori sajastim plamenom, brez žledu kake razstrelbe. Dii popravici zasluži pridevek varnostno razstrelij Zato pa se lahko tudi dobiva brez vsakršnega do' v poljubni množini. Razpošiljati se sme po železnii po pošti, kakor vsako drugo blago. Edino občutil proti mokroti, zato se mora hraniti v suhem pri in pa ločen od drugih razstrelivih snovi. užigalnih kapic, to se pravi, da dinamon in kapice nikdar ne smejo biti skupaj v enem zavi pa skupaj v isti omari, na isti polici, v istem itd.) Najbolj varno je, da imamo shranjene užiga pice v drugem prostoru (v drugi sobi) kakor di Dinamon se da na tri načine pripraviti do da se razpoči alt eksplodira, in sicer z užigalno z električnim užigalom, ali pa z fulminatno vrvico. trično užigalo je najdražje, ker je treba zato p — 5 — ililektričnega stroja in dolgih električnih žic. Zato fnbili za posamezne strele izvečine le užigalne (■'t. 6., za več podkopov, ki se naj razpočijo, Jpa do skrajnosti varno fnlminantno vrvico. Kiigalna kapica je pri raistreljevanju najnevarnejši "m je treba največje pazljivosti, kadar imamo _: njo. Taka kapica je 3'/j cm dolga in 6 mm ^feiedena (mesingasia) pevka ki je na enem koncu lin skoraj do polovice napolnjena z belo razstreli0- v. . ISsko moč ima taka kapica, če se razpoči, vidimo i ker prebije 5 mm debelo sviočeno ploščo, kakor Ifrenial. (Naprej prihodnjič.) Ifldarek se mora dati na liana besedo „S c o t t.'* in S , . irtev Q''ar,ie' Valero Scottovo ribje olje-emulsion od vseh f^H BOS dobi, je bilo in jo vsak dan vzrok, da drugi (.„qtJ: in podtaknejo drugi, namišljen „istotako dobri" 'POtl ""' ^' i,orite ,ei garantiram* zanesljivega vpliva. En zav. K 2 50, il zav. K. 7-—; dopo-šiljatev poštnine prosta od instituta Hermes', Miiuchen Ioi, Baaderslr. 8. — Sprievala: dr. mpJ 0.0.: konstali.a 5-6 ja celo a1/, kg zniiai e t- že v ca 21 dneh. Ur. W. K. V K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk ja'<0 zadovoljen . . . Dr. Srh. K. v. B S^ni jako zadovoljen s čaj'm za zajutrk, ker je moj« u-za se zn;2ula. Gospa JI. * 1) Na m<-j'- največje veselje sem izguo Ia 40 funtov teže bij Orožje in kolesa na obroke; deli najcenejši. 111. cenik zastonj. P. Duši k. tvor-nice pušk, koles in šivalnih Btrojev, Uporno n. drž. železnici št. 2052 (Češko). Učenec, zmožen nemškega i o slovenskega jezika, sprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom U. v. Taurer, Eberndorf. 953 Zaslužek povsod na lastn. domu. Lahka štrikarija. Prosp. brez troškov. Karl Wolf, Dnnaj, VII, Maria- hilfcrstrasso 82. »61 Pridni, zanesljivi oženjeni konjski hlapec se takoj sprejme. Plača 300 kron na leto, krma za 1 kravo, 1 oral polja za koruzo in krompir, prostor za svinje in porutnino ter drva za kurjavo prosta. Kje? pove uprava tega list«. 961 rti s stanovanjem in vrtom se čk v najem. Več pove uprava „Štajerca". 977 Proda se novo sezidana bajta § blizu farne cerkve in šole v lepi okolščini. Bajta sestoji iz 2 izb, 1 kuhinja, 2 kleti, hlev za 4 govedne živali, kakor še novezidanim svinjskim hlevom, okoli 5 oralov njiv, travnike, gozd in lepi sadonosnik jr« zelo po ceni za prodati (4.200 kron) pod ugodnim plačnim pogojim zaradi rodbinskih razmer. — Vpraša se pri Georg Strasser, Fnstritz, Koroško. Prosta kuharica katera oskrbi tudi druga mala bišna dela, se takoj sprejme do 16. oktobra. Plačila 18—20 kron. Kje, pove upravništvo tega lista. Vpraša se pod naslovom „Kaufrnannshaus". 1003 ■■ Zdravniki rečejo, da so najboljše zdravilo za kašelj |{aisofievi prsni 11 karameli s „3 smrekami." Milijonijihrabij0 Civfeo. lasliženje, zadusoi aš lj. katar, vratno lule-čine, kakor tudi nbranje-vanje prehlada. / Ififl not. pov. spričoval 01UU od zdravnikov in zasebnikov jamčijo za gotovi uspeh. Zelo okusne krogljice za sprožitev teka. Zavitki po 20 in 40 vin. in škatle za 60 vin. se prodajo pri 11. Molitor, lekarnar v Ptuju, lgnaz Behrbalk, lekarna v Ptuju, A. Plunger, lekarna v Pi dčetrtku, Hans Sclinlrtersdiltscb, lekarna v Brežicah, Krar.z Petzolt, lekarna v Slov.-Bistrici, (■Oht Trinlvetter, b karna v Ormožu, Max Leyrcr, lekarna v Radgoni. Proda se prav 991 «-lepo posestvo-»l tričetrt ure od mesta Maribora, v sredi velike vasi, po nUki ceni, samo za I&KIO kron ali pa se da tudi v mjem za 600 kron. Sposjbno i« za vsakega obrtniK«, penzijonista ali rokod°'ca. Pri biši je studenec z djbr« pitno vo«'o 2 lepa vrta za z>iotijavo, lt-p sado-nosnik. Hlev /.a govedo in za svinj*. K leaiu je 5e 10 oralov z"niij;Sč.t, njive, travnike, '£ fjn/, ia w_ Kdo si hoče to og cdati, so mu hi g tovo do-padlo. — Naslov so izve pri upnivnišivu tega lista. Nova hiša "VI z velikim vrtom na Spodnji Hajdini blizu glavne ceste in farne cerkve Nr. 103, 30 minut od mesla Ptuja, ki je sposobna za vsakega penzijonista in obrtnika, se da od 1, novembra 1913 za 26 kron mesečne plače v najem ali so pa tudi proda. Ponudbo naj se pošiljajo pod naslov A. C, posterestante, Misllnja (Missling). 9f3 Po vojni I presenetljivo i 700 kosov za samo 3 K 80 h. Ena krasna pozlaft. prec. an k« t-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta Srantira, ena moderna ži-na kravata za gospode. 3 k. naj fin. Žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinca, obstoji iz krasnega koljerja i% orient. biserov, mod. damski kine" s patent zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljera, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, Ipar gumbov za mansete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux predmeti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek Ijubav-nih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenenih predmetov in še &O0 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. PoSlje po povzetju centralna razpoS. hiSa n. JuDDWirtii, Krakov A./9. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Zakar ne dooade. denar nazaj. 1040 Učenec i iz dobre hiše, nemškega in slovenskega jezika zmožen, z dobrimi šolskimi spričevali najde službo pri: Brata Sla-H-itseh, trgovin t Ptuju. ni, draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete ■i malim trudom, gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite v pismu za pojasnilo marko za 1o vinarjov in svoj naslov. 1015 Josip Batič, Ilirska-Bistrica 28 (Kranjsko.) Učenec i 16 do 18 let star, se takoj sprejme na 3 leta, dobi tudi hrano in oblačilo v hiši. Vpraša se naj v usnjariji Anton Martschilsch, Slov. Bistrica. Lepo posestvo pri okrajni cesti O. 3tO kopališča v Ptuju. Jčaa za kopanjei ob delavnikih od 1 ■ure do S. ure popoldne (blagajna je od ( 18. de 1. ur« zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do IS. ure dopoldne. 1 kopeli i vročim zrakom, paro „Brau»ekad" s rjuho K —-70 Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š tajer čeve" _ užigalice. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank". Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. nua (WohnuDg- und Dienstvermittlung) za 10a službe, učence, stanovanja in posestva [izvržaje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila V mestni stražnici (rotovž). Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice m plinarske hiie postavljena je parna iagst Teakomor - v porabo. ■ Vsakomur a« les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi iu oblati, vrtati, spahati i. t. d. 500 kron Vam plaCam, ako moj uničevalce korenin .Kia-balzam" Va?c kurja očesa, bradavice, rdgato koio v treh dot h bres holp^in no odpravi. Cena 1 lončka skupaj z garancijskim pismom 1 krono. Kemeny, Kaschau (Kassa) 1., postni predal 12/234, Ogrsko. lOOlcro zahvalnih in priznanjcvalnih pisem! 969 \fiostelJnoperje\ in puh. 1 kila sivo. glisano K 2*—, beljše K 2*40, napol belo prima K 2-80, belo K *•—, prima mehke kot dauno K 6 -, vele-prima K 7'—, 8 — in 960. »■■ime siv« K 6—, 7— bele prima K 10—, prsni pnh K 12-— od 6 kil naprej franko. Gotove, napolnjene postelje iz gosto-nitnega rdečega, plavega. rumenega ali belega teleta (nankingi, 1 tuiina. cirka 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 Kavnima blazinama, vsaka cirka 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena s sivim, puhastim in trajnim posteljnim perjem K 16 —, napol pnh K 20—, pnh K ti. Posamezne taline K10-—, 12—, li-—,16—. Posamezne glavne blazine K 8-—, 3-60, *•—. Tuhne 200 : 1-tO cm velike K 13-—, 15-—, 18-—, 20-—. Glavne blazine 90 : 70 cm veliko K 460, 5—, 5 60, spodnje tnhne iz najboljšega posteljnega gradla 180 : 116 cm velike K 13*— in 16'— razpošilja od K 10— naprej franko proti povzetju ali naprej-placilu Max Berger, Deschenitz štev. 215|4 (Boh-merwald. 795 Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bogati ilustrirani cenik vsega posteljnega blaga zastonj. Pridni 5 s skupaj 4 delavskimi močmi se proti dobri plači sprejme pri g. Marie Lininger v Mariboru. Naši čitatelji in njene družine so izpostavljeni okvari pri nakupu različnega blaga in posebno pri tistem, katero se ne da hitro izkušati na vsebino, tako da jo čas, Vas opominjati na previdnost pri nakupu novih ur, srebrnine in zlatnine. — Pregovor, ni vse zlato, kaj se sveti, je nastal zavoljo nerednosti pri prodaji novih ur in druge dragotine. — Naši čitatelji delajo tedaj dobro, ako vprašajo pri nakupu zanesljivega veščaka. Taki je H. Suttncr v Ljubljani 701, o katerem so se izrekli s topim priznanjem že tisoč kupcev. — SJttner ima protokolirano fabriko za ure v Švici in prodaja tedaj po najnižji ceni srebrnino in zlatnino, katero je izkušano in puncirano pri novičnem uradu. Nr. 410 nikelna patentna roskopl ura, gre 36 ur.............K 410 Nr. 1 nikelna, cil. rem. ura.....K 5-— Nr. 719 srebrna „ „ ...... K 780 Nr. 713 prava švicarska ura z fant.-cifrenico K 1170 VERIŽICE. Nr. 865 nikelna urna verižica z privesnikom K 1"— Nr. S65 srebrna urna verižica, 30 g težka K 4'40 Nr. 878 double zlatna s privesnikom ... K 7'70 Verižice za rokodelce, velika izbira v velikem ceniku, PRSTANE. Nr. 1064 gosposki prstan, zlato na srebru K 270 Nr. 1068 ženski prstan ........ K 240 Nr. 1056 zakonski prstan, srebro .... K —-90 novo zlato K 280,14. karat, pravo zlato K 780 NAUŠESNICA. Nr. 1 Double-kreolen......K 150, K 180 piavo zlalo...........K 380 Nr. 1135 broše in naušnice, zlato na srebru, z lepimi kameni, cela garnitura ... K 4'70 Velika izbira v krasnem ceniku. Vsak naj de, kaj ga veseli, v velikem krasno slikanem $#&T* ceniku *^g kateri se vsakomur zastonj in franko pošlje. Vsakega naj zanima krasni cenik stare- firme H. SUTTNEE r Ljubljani Nr. 701, katera pošlje svoje blago po vsem svetu. Vpisana varstvena m».n „IK0". Slavno »Mtoprtvo fabrlkn ur ..Znnlth". Posije se blago i povzetjem ali če se naprej pošilja denar. Denar se da nazaj, ako se ne dopade nekomu blago. 976 na glavnem trgu zraven apoteke priporoča stoj« zalogo: Otročjih igrač, rasnih n-at usnatega blaga kakor kofre, taike za ieto, :;a nakupovanja in za denar, toaletne reči, pi-lalne in kadilns predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, ilic, nož« za žep m prave Solingsr aritve itd. Blag« Iz celuloida hi raga, kako tudi aletarsko blag* opr. kerb« za potovanje rsek-7rst,. Razno blaga Iz stekla bi porcelana, talarje, piskre, skled«, flass, glai« In drag« t to stroko »padajoče reči. Itzarm oddelek it od 20 vie. naprej. Poaelme kpe reči p« to, §8 de K l"28. veliko trgovino Johann Koss, Celje idi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar it le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, tbuke, čevlje, sploh obutalo, strikane In sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- = grobne vence In trakove, z eno besedo vse. ^---- Vsled balkanske vojne sem prisiljen 20.000 kosov imit. srebrnih ur z dvojnim man-teljnom z izbornim anker-rem.-kolesjem, teče v rubinskih kamenjih (3 pokrovi), ki so bile za Turčijo določene, po smešni ceni K 6'— za en kos prodali; nifcdo naj bi ne zamudil te ugodne prilike, nabaviti si tO iz-borno, v resnici napol Senkano uro. Naročite takoj, ker bodejo v krat. kem času razprodane. S leta pismene. garanrije. Posije po povzetju eksportna hiša ur MAX BGHNEL Dunaj, IV., Mar-garetenstrairse Štev. 27/$. 647 Katalogi zastonj. Hranil prix svetovna razstava Paris 1000. 315 Kwizda restitucijski fluid Umivalna voda zi konje. Cena: 1 Mtklenira K 2-80. Se rabi *ez 60 let v dvomili hlevih in hlevih za dime za okrep-eanje pred in zopetno okrepcauje po velikih štranaean. pri trdih kitah itd., napravi konja izredno zmožnega v trainingu Kwizda restitucijski fluid se doti pristen le s to varstveno znamko. Se dobi v vseh apotekah in drožerijah. Vsak dan poštna razpošiljatev po glavni zalogi: Franz J oh. Kwizda, c ogr., kralj. rum. okrožni apotekar Kornenburg pri Dunaja.______ 315 in kralj. bula. dvorni liferant tek» Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivih slišanih 2 K; boliših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 6 K 10h; 1 kg najfinejših sneženo belih, sil sanih t)' K 40 ii. S K ; 1 kg ilauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; belega prsni \*i K. Ako se vzame 5 K. potem franko. Gotoue postelje "Stoa iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tuhent, 180 cm dolg. 12Q cm širok, z 2 (lavnima blazinama. vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in tlamnastim perjem za postelje 16 K; pol-daune 20 K; daune 24 K; posamezni tuhenti 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 8 K, :i K 60 h, i K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vnvlev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. g. BBIliSCh, Deschenitl Nr. 716, Češko (Bohmen) Cenik gratis in franko. ti28 10 K; n_____i - _-,_.j:_# nDtpnp Hfltnnn nr iicjGiic yiij|iuiiiiij. Kdor enkrat IHaimscbein-nUnikumu-mafgarino rabi — rabi vedno zopet samo Blaimschem o o „Unikumamargarino. o o •o Ta krasna imit. zlat. remont.-ura s pravim švicarskim 36 ur idoč-nim kolesjem, 3 lepo gravirani mantelji, sreb. cifernica, sekundni kazalec, prodam v namene reklame po čudežno nizki ceni K 6'— za en kos z zlato-duble-verižico K 10- Triietna reeina garancija. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj Pošlje po . povzetju samo svetovna eksportna hiša Heinnich LANGER* Dunaj V., SchSnbrunnerstrassB 86/26. »87 i Ceniki zastonj in Cranta. Billige Kohle. Premog po nizki ceni. Hochwertige Lignit-Stiickkohle aus dem - Kohlenwerke in Ladanje (Kroatien) - mit 3847 Kalorien nnd einer Zasarnmensetzang von 45-8T/. Kohlenstcff, 3 38°/o Wasserstoff, 17 05% Saner- nnd Stickstoff, 0 02% Schwefel, 2520°/o Wasser nnd nnr 8"50% Aache, nach vorgenommener Analyse bei der k. k. geologischen Reichsanstalt in Wien. Preis Kronen 120-— franko verladen Waggon ab Station Priedan. Ta premog stane K 120 — (Waggon) od postaje Ormož (Frifdau). Auftnigo nehmen entgegen 85t Briider Slawitscli, Pettau Naročila sprejmeta brata Slawitsch v Ptuju ali Richard Tolazzi v Ormožu (Friedau.) Čevlji I morajo ravno tako v najrevnejši koči kakor v na palači strogo na svoje zdravje gledati, kajti žen neobliodno potrebni v hiši in v družini. Zdravje Jen je v 02ki zvezi , nostjo njih trupla in vsled ti?c;a se no more ^"jHfrmTrik' poročati, rabiti n ^ računi rom n nine. N gtajerc" )»leK, o a Barotri Irijo : [krom ras sko 4 r leto; z; celo za negovanje trupla tudi desinfekcijske sredstvo, na Lysoform. Vaino je, vsa, tudi najobčutljivejša mestfl lesa podvreči temeljitemu in vsakdanjemu ■red šiv čiščeoju in se v to rabi le mlačno vedo, v katt doda nekaj Lysoforma. Ako dame na ta ničjo zvano intimno vsak dan izvršijo, obranijo se mnogokrat pred vimi boleznimi in nj h posledicami. Nujno je tedl poročati, da je povsod v za'ogi Lysoform ki tudi nepiijetni duh in pot hitro ter sigurno — Napravite le en poskus I — Originalna stekleni 80 vinarjev se dobi v vsaki lekarni ali drožeriji. miva knjiga »Kaj je h i g i j en a« pcšljem vsa! na zahtevo zastonj in franko. Kemik Hubm referent • Lyseform tvornict, Dunaj, XX, Petrasch: i na iv. S« Idnt stvo luju, sle katerih podplate se poleti in pozimi z „Kora" sredstvom za podplate (Sohlenharter) in katerih gornje usnje se z od I8c6 sem krasno priznanim BSeehund" gumitranom mazilom za usnje ali z „Lorau kremo za čevlje neguje, ostajajo dvojno trajni. —■ Se dobi v primernih trgovinah. Edini izdelovalec : J. Lorenz &. Uo. z. 7. (t. z. Egcr na Češkem. Delna fabrika z. Nemčijo : liiilim & Loreuz. Chemnitz i. Sa. BroJuro St. 114- o strokovnjasten negovanju čevelj zastonj iu franko 850 Y0Z1C! za 12,14,16,18,; is tudi finejše son velikem izbiru sel feiva v veliki trgi ze sna Mor titir; CELJE 8» koloilveMkem pr C«Kik).| asa Previdnost!! Gospodinje ! Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHEIN ft *•> 947 MARGARINE prciskusili. ni rastlinska margarina. »UNIKUM" te izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) z velepasteurizirano smetano in ima vsej najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. „UNIKUM" ni umetniški izdelelek, temveč najcistnejAi iiatnrm produkt. UNIKUM1' •'" ^C"!)(ll ceil*i*a ne8° navadoi puter in garantirano mnogo izdatnejSa. SAMO BLAIMSCHEIN „UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoju1 razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar* pečete cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEIFs „UNIKUM"-MARGARINO Se dobi jovsod. Pos.kušnje gratis in franko. Združene fabrike za margarino in puter, DUNAJ XIV. e je ii B( ga j' ti up zgor evo [lav [kralj Breči ipra one nial: suni žene sin m spre moi zapc ni na cesi svoj šini ven deli . J zdraviliščih zoper pljučne bolezni oT1?nTT1v Pa h .< m. dr. v Oa»osu, Arosi. Leyninu itd. se rabi stalno &lJiU.L.llV„.KOCne •3Sr| kot priznano sredstvo SIROLIN-„Roche"; olajša irf odpravi bolezni organov za dihanje v razmeroma kratkem času. 5Š1 Stori iako dobro, poveča apetit in vpliva skrajno ugodno na splošno počutenje. Originalni zavoj a K 4- se dobi v Vreh spo|pk»li. ImdmisUU in odaovorni nradnik: Kart Linhart Tiskal: V. Blank« « Ptuju. m Mn kre vsa t"g pre ma da