'j'	-Z\j- etc. xa $■$/.
c , /(/	^€(Л4у^~Ф^у
(^r&e-n', /л:лУ7.ј
»olinlna v državi 8BS pavloiiraim.
Nerečntnalisiu: Celo leto K 12Q--, pol ieta 1C 60'—, četrt leid K 30’—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150*—. Inserat! ali oznanila se »a-
računajo po dogovoru ; pri Večkratnem mserirenju primeren popust. lipravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.---Telefon St. 220.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Povomesna Itevtika »tene t Vatmmmu
»Straža* izhaja v pondeljek, sredo In petek Uredništvo In upravrdštvo je v Mariboru, Korp-cesta št 5. — Z uredništvom se more govtn vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij* so poštnine proste — --Telefon ši 2Ž0.
30. itevillre.
Marlbop, dne 26. nsarea. 18SS1*
Letnik XIII.
Ruski boljševiki.
Popolnoma napačno je, ako smatramo ruske boljševike za nekake' predšlavitelje ruskega naroda ali po. za prvoboritelje za’ socijalistična ali komunist.čua načela.. Boljševizem je sicör' pojav, ki se je razvili iz čisto posebnih ruskih revolucijskih, razmer, toda ne iz ruskega naroda in ne iz marksizma ter je v direktnem nasprotja z obema, Boj zoper boljševizem ni boj zoper ruski narod in m boj zoper koimmistična socijalna načela. 1 rue • kij'bo'slednjič moral !pasti, toda r;s_ ki narod bo ostal in tudi komunistič na ideja bo ostala, kakor je na Francoskem moral pasti Marat, a francos, ki nhrod je ostal in ideje, katere jo to dila velika francoska revolucija, so se uveljavilo med vsemi kulturnimi narodi.
Kak o j a n a R u s k e m p r i -šel boljševizem do vlade ? Pred vojno so bile na Ruskem sledeče stranke: 1, S o c i j a ln i revo.
1 u Od j O n a r j i. To je bila največja ln najmočnejša stranka, delovala je predvsem na ametih in bila je pred -stäviteljica ruskega kmetskega prebivalstva. Imela je širok agraren pro gram na zelo radikalni, komunistični podlagi.1 Taktiko je zavzemala čisto revolucij no, bila je skrajno radikalna med ruskimi strankami, 2. Speljal ni demokrati e. Pristaše so imeli skoraj izključno med ruskim tovarniškim delavstvom in med inteligenč -mm proletarijatom, ki je študiral v tujini, zlasti med Judi. Razdelili so se za časa, prve revolucije med japonsko vojno definitivno na dve strugi. Menjševiki in boljševiki. Menjševiki so biti v velikanski večini, boljševiki so bili v veliki manjšini. Ko jo Bub gin izdelal načrt za prvo dumo, so razpravljali socijalni demokratje o tem, če ga sprejmejo ali ne. Velika večina se je izjavila, da zapusti • revolucijno taktiko in stopi na pot postavne ustavne borbe, ako bo ustavni načrt vseboval vsaj manjšino njihovih zahtev . Boljševiki so pa rekli, da zapusie pot atehtatov in stopijo na postavno pot samo, ako se ugodi večini eboljšinstvo) njihovih zahtev. Menjševiki so se u-deiežili volitev, boFševiki pa ne. Takrat šo bili boljševiki majhna in zelo slaba struja, ki je obstojala skoro izključno iz Judov in je b.la pri vseh drugih strankah skrajno osovražena. Glavna opora jim je bil „Bund“, tajna izključno židovska revolucijna organizacij a. Pozneje so vsled velikan -ske demoralizacije, ki je zavladala v njihovih vrstah, prišli popolnoma v razpad. Ta demoralizacija je bila v resnici nekaj brezprimernega v zgodo vini. Znana je zgodba Azefa. Bil je seveda'Jud, vodja takozvane bojne or ganizacije boljševikov, organiziral je uboj Velika kneza Sergeja, mi.Л-trske ga predsednika Plehveja in mnogo drugih slavnih ubojev. Znani Bureev ga je pa pozneje razkrinkal, da je stalno plačani agent „obrane“, ruske tajne policije, ter ji je izdajal svojo tovariše, seveda za dobro plačo. Ta ko je razkrinkal Bureev še mnogo dru gih kolovodij boljševikov, da so bili obenem tudi vladni špicelji in prišel slednjič do zaključka: Ce imaš pred sabo boljševika, ne veš nikdar, če ni ob enem tudi špicelj „obrane“. Značilen je bil sestanek kolovodij boljševikov, ki se je vršil med vojno — seveda tajno, toda v stanovanju nekega avstr jskega policijskega komisarja — v Pragi. Udelež 1 se ga je tudi Braun stem-Troekij, Udeležencev je bilo mep rta petnajst, a med njimi vsaj 14 Judov. Eden med njimi, s krščanskim priimkom Malinovski, je bil — kakor so je izkazalo pozneje: 1. vod'tolj bo’j Sevikov; 2. uradnik ruske tijne poiL cije; 3. vojni špijon Nemčije. Del 1 in služil je torej prav na vse strani.
8.	K a d e t j e. To ie bila napredna stranka buržoazije, podobna našim demokratom. Jme so dobiti od začetniз
K položaju
Ustavnemu odboru je podaljšal g. predsednik konstituante rok delovanja do 21. marca. Od 21. marca bo. šlo na zadnjega, zadnjega bo zbolel Pašič in zopet bodo preložili sklicanje plenuma konstituante, pred katerim se trese g. Pašičev kabinet, ki trdno stoji .... s pomočjo podaljševanja raznih rokov,
Ustavni odbor vedno z nova čisti ustavno centralistično slamo in ubogi politični sfarosta Pašič skuša na vse pnetege z zavlačevanjem delovanja u-stavnega odbora oslabiti opozicijo in pritegniti vsaj jedno izmed opozicijo-nalnih strank v vlado.
Vladne demokrate in radikale je zmedla tudi vest o prihodu Radiča — pred plenum konstituante, ki ne po -menja nič drugega, nego ojačenje opozicije in' najbrž tudi politično smrtni udarec Pašičevemu kabinetu. Največ strahu pred prihodom Radiča v Beograd imajo demokrati, ker dobro ve -do, da bi se znali nagniti radikali na avtonomistično plat opozicije in potem bo konec centralističnemu koritarstvu demokratov.
Da si ohranijo demokrati radikale ko! zaveznike, se potegujejo in kažejo skrajno popustljivost napram muslimanom in zemljoradhikom, ki bi naj bili za demokratska korda — zadnji-
spas.
Čudno, kako začenjajo demokrati iz strahu pred premočjo opozicije vabiti v vlado muslimane in muslima -nom na ljubo so pripravljeni opustiti Kardinalno zahtevo svojega programa, ki kriči po izvedbi agrarne reforme , l atere udejstvitev bi najbolj zadela v živo muslimanske veleposestnike. Da se zvabi muslimane iz opozicije v vlado, bi bili demokrati pripravljeni dovoliti turškim begom milijonsko od -škodnfno za njih veleposest. Muslima’ ni dobro uvidevajo to popustljivost demokratov glede izvedbe agrarne re -forme, radi tega pa stopajo pred Pa -šiča z vedno novimi in nepregledno visokimi svotami kot odškodnino za odkup veleposestev begov.
Kakor je razvidno danes iz meše-
besed „konstitucijni demokrati“, 4. O k t o b r i s t i. To je bila konservativna stranka meščansva in plemstva. Imenovala se je tako, ker je imela za program takozvani oktoberski carski manifest. Druge, bolj na desnici sto ječe stranke, kakor „monarhisti“ itd, nišo imeli pomena, ker niso imeli korenin med narodom.
Kako je torej mogoče," da je tako slaba, d e in oral i žira n a in osovražen a s t ran č i 'c a.,, k alk o r so b i J i b o 1 j š e v ik i, zavladala nad Rus i j o ?
Tudi to si lahko razložimo. Pri revolucijnem izbruhu pomeni kmetsko prebivalstvo zelo malo ali nič. Odlo -Ču je jo mesta, namreč delavski prole -tarijat, ki je disc.planiran in zbran na krajih, kjer je središče uprave, dalje pa pridejo odločilno v poštev oni krogi, ki vzdržujejo stari režim, namreč vojaštvo in uradništvo. Revolucija je mogoča samo, ako se ji pridruži vo -jaštvo. Rusko revolucijo med vojno je izvršil cel narod, namreč vse stranke vštevši tudi oktobriste. Posrečila se je, ker se je prldruž lo vojaštvo in uradništvo. Nato so dobiti glavno moč v roke socijalni revoluci onarji, a ministrski predsednik je bil Kjerenskij. Boljševiki niso pri tem sodelovali ničesar. Njihovi voditelji so se ves čas nahajali na varnem pri Nemcih. Sele sedaj so se vrnili domov in se poslu-žili splošne svobode za svoje razdiralno d'clo. Kjerenskij je razbil armado s svojim postopanjem. Ruski kmet ni imel nobene ideje čemu se vojskuje . Na fronti ga je držala samo sila. On ni bil, kakor Francoz, ki se je vojskoval z zavednost o za kaj gre. Kjoren-sMj je tem ljudem, ki so bili skrajno
v Beogradu.
tarije med vlado in muslimani, bo ostala demokratska zahteva po izvedbi agrarne reforme le frazerska progra-matična točka, da se utrde tla — Pašičevemu kabinetu.
Državotvorna demokratska gospoda pa je začela vočigled nevarnosti Radičevega prihoda v Beograd kazati voljo popustljivosti tudi glede upravne decentralizacije. Radi tozadevnega popuščanja demokratov se še enkrat premlevajo razni ustavni členi, ki so bili pevotno po vladnem načrtu zasnovarii in že sprejeti od ustavnega odbora v skrajno centralističnem prikroju. Ako bodo ustavo še dolgo obravnavali v n-stavnem odboru, bodo pognale iz demokratskega centralizma same avtonomije in vse to se bo zgodilo iz strahu demokratov, da jih ne porine Radičev prihod v konstituanto proč od vladnih korit v opozicijo.
Koliko je resnice na Radičevem bodočem pojavu v plenumu* konstituante, še danes ne vemo, vsekakor pa bodo tozadevne vesti precej resnične, ker sicer ne bi kazali demokrati tolike načelne popustljivosti glede agrarne reforme ter v vprašanju: centralizem ali avtonomija?
Ali stopijo v vlado nmslimani in zemljoradniki ali ne; ali se prikaže g. Radič v konstituanti ali ne, vsekakor so omajana tla centralizmu in avtonomija ni samo na vidiku, ampak žo do mala dejstvo.
Huronski krik demokratov po dr -žavotvornosti centralizma se od dne d * dne bolj razblinja v popustljivosti, in ne bo dolgo, ko bodo glede ustave pro drli načrti samoupravne pameti, ki bodo zadovoljili vse trezne elemente SHS plemen in katerim so se posmi -hali še pred kratkim prav prezirljivo naši gospodje iz demokratskega tabora.
Vreme v Beogradu se jasni in tudi stranka treh slovenskih slamnatih strašil uvideva, da se Slovenci ne bodo pustili vkleniti v koritarski krog centralizma od niti političnega omen-ka vredne slovenske manjšine.
naveličani vojne, oznanil evangelij svobode. Sile ni nobene, kdor hoče naj služi, kdor ne, naj gre domov, discipline ni potreba, vojaki naj delajo kar hočejo. Za njim so prišli boljševiki, ter oznanjevali vojaku, da se tukaj bori pravzaprav samo za tuji kapital. Ako se pa vrne domov, si lahko vzame zemlje od graščakov, ka -tero bodo, ako zamudi pograbi,] drugi. Kdo n'e bi v takih razmerah vrgel puške proč in Šel domov! Tako ’so prodali boljševiki Rusijo svojim kru -hodajalcem, nemškim militaristom,, $ar mi pa ustvarili medtem na Ruskem za se novo militarist čno organizacijo. Na Ruskem je do sedem milijonov' Judov, ki žive po mestih, so organizirani in več ali manj izobraženi.' Med vojno so Judje trpel! malo, če je bil poslan na fronto, je dezertiral,, če je bil doma, jo markiral. Ti jetniki so se prvi vrniii domov in stopili v službo boljševikov, zlasti, ker je bilo zelo dobičkonosno krasti po bankah, trgovinah in zasebnih hišah, Judje predstavljajo torej na Rnskem jako veliko, naravnost grozno moč. Poleg ‘tega so jim bili na razpolago vsi vojni vjotni-xi, Nemci in Madžari, ki so bili oproščeni in dobili orožje v roke. Ruski narod se je razoroži prostovoljno a orožje so, dobili vojni jetniki. Sedaj je bilo mogoče še na eti znat m število 'tujih najemnikov: Kirgizov, Bašlcirov Kaimükov in različnih drugih piranskih band. Kdo teh ljudi ne bi služi!, če je dobro plačan in lahko ropa iu ubija kolikor hoče? Ruski kmet je postal torej popolnoma brez moči, delavec suženj huje kot rod caret om. zavladal je Jud s pomočjo vojnih vjetnL kov in luranskili ter lot š,ah Lord .. Našlo se je pač tudi med domačim
prebivalstvom ljudi, ki so-šli radevö-Ije med boljševiške bande, ker so < se odvadili dela in hoteli živeti, Vlado boljševikov bi bilo najlažje primerjati s Cingiskanom, ki jo, nekdaj zavladal nad Rusijo. V svojem programu, imajo socijalistična pačela Ju ter je sprejel ruski narod tako globoko in se ..tako boji starega carskega absolutizma* da ne mara podpirati nobenega car skega generala in je vsaka ofenziva iz tujine izključena. Boljševizem za-more pasti samo od znotraj,, A, tudi kmetski upori ga ne bodo vrgkj, Vmk kmetski upor bo krvavo zadušen. Bo j ševizem zamore razpasti saine, ako odpade podlaga na kateri; slona,, a te je njegovo vojaštvo. Ako se upre vojaštvo in pa oni krogi, ki vzdržujejo boljševiško upravo, bo padel tudi; Tro ckij. Gotovo je pa, da se za njim nikdar več ne vrne carska reakcija. Sola bo ruski narod izučila, da bo- znal vzeti usodo svoje države v lastne roke.
Nesramno odiranje po tujih zavarovalnicah.
Zadnji čas se piše po Slovenskem časopisju o represalijah za koroške Slovence, ki so v Avstriji brez vsa-cega pravnega varstva. Kako se te re presalije res vrše, bomo videli iz te -ga, če povemo, kako nepostavno o -dirajo in sleparijo nemške 5n druge zavarovalnice naše ljudstvo in to celo s pomočjo naših oblasti in naših' „narodnih“ advokatov.
Državni zakon, ki urejuje razmerje med zavarovalnico in zavarovan -oem določa, da Ima banka pravico tožiti za premijo, če ta ni plačana, ša^ mo štiri mesece po zapadlosti in čA te ga ne stori, velja to za dokaz, da ja zavarovanje razveljavila in zavarovaa ca zbrisala. Naše domače zavarovalnice se drže tega in zavarovalnino iztirjajo v določenem času ali zavarovar-nje zbrišejo, ne pa tako tuje nemške zavarovalnice, zlasti „Wechselseitige“ v Gradcu. Ta tirja zavarovance* ki so že davno pri domačih zavodih zar varovani, celo za večletno premijo na** zaj. Ker je pa vspeh drugače nego -tov, si najame advokata, , da iztirjava te zastarele premije, katerih po« sestnik niti po postavi ni dolžen pla -s bati in je tirjatev tudi iz stališča neo* pravičena, ker bi zavarovalnica im plačala nikake odškodnine, če bi bilo medtem, ko je bila zavarovalnina na dolgu, poslopje pogorelo. Ker so navaden človek ne spozna na paragrafe in se boji še več in stroškov, jih največ nasede tem advokatskim opominom in plača po krivici zavarovalnino in visoke odvetniške stroške v mnenju da ima odvetnik prav in da ne bi zahteval plačila, če bi zavarovalnica pc postavi ne bila upravičena tirjati. Na ta način je bilo samo v brežiškem o kraju nebroj posestnikov oškodovanih,, več aii manj pa povsod, ker so plačali za dve in tri leta nazaj in nekdo iz konjiškega okraja nam piše, da je plačat celo za 7 let nazaj. Vprašamo toraj te „narodne“ odvetnike: Ali ne zaslužite, da bi se v prvi vrsti proti vam izvajale represali.e? Od nas e -den, ki nima s paragrafi prepreženih možgan, bi si štel pod čast, s liti ko -ga v plačilo na nemško banko, če bi vedel, da je tirjatev neupravičena in krivična, niso pa tako tenkovest i naši narodni advokatje, ala Stiker, Brus. itd.
Težke obtožbe imamo tudi proti
našim sodnim oblastem. Neka slovenska zavarovalnica je morala opus J ti vsa zavarovanja v Nemški Avstriji radi zaprek, ki so se ji stavile od avstrijskih sodnij in iz tega vzroka sedaj niti ena jugoslovanska zavarovalnica tam ne delaje, ko pa nasprotno naše sodnije nemške banke celo pro -težirajo. Te zavarovalnice, računajo^ z nevednostjo ljudstva v pravnih za-
devah in na pomoč naših advokatov in sodnij, zahtevajo potom teh te neopravičene zavarovalnine tožbenim potom, kjer že sami odvetniški opomini našo imeli vspeha. Naše sodnije izdajajo na to plačilna povelja, ne da bi se prepričale, če ni morda, tožba za -starela in je toraj nepostavna, toženec se tega ustraši in plača, ali pa zamudi napraviti pravočasno upor in je s tem že tudi obsojen ter mu nobeno tarnanje več ne pomaga, odgovor je le: Plačati, ali bo pa rubežen!
Na tak način in po neopravičenih advokatskih opominih je bilo zapeljano po prevratu že stotine naših slo -venskih posestnikov* ki so bili oškodovani za težke tisočake v prid nemškim in tudi laškim zavarovalnicam in v korist uaših liberalnih odvet.d -kov. Skoro pri vseh teh sodnih raz -pravah, če namreč pride do tega, se pa opaža še to le: Ge je banka pravočasno vložila in razsodi sodnik njej v prid, mora plačati stranka vse stroške, ki jih naračuni zavarovalnica in njen odvetnik in ki znašajo včasih o-gromno vsote, če pa zgubi zavarovalnica, pa prisodi sodnik v največ slučajih posestniku in njegovim pričam za pot, stroške in zamudo kar smešni nizke zneske, včasih tudi samo 10 do 20 кгоп za več ur hoda in celodnevno zamudo skupaj, včasih pa tuni nič, za kar imamo dokaze v rokah.
Neki sodnik, bivši protožiranec slaboznanega Pittreicha gre pa v pri jaznosli do nemške banke še malo boli daleč. Ker je posestnik temelj .to dokazal, da mu je zavarovanje pri tej po-t6kio, da je pravočasno odpovedal in da ji sploh ni ničesar dolžan, je razpravo že parkrat odgodd, da bi nemška banka znabiti staknila Še kak paragraf, po katerem bi se stranka lahko obsodila na plačilo. Značilno za narodno čuvstvovanje tega sodnika je še to, da je z nemškim agentom zavarovalnice prijazen, medtem ko je pa strankino pričo celo nahrulil, če je hotela kaj povedati, kar m bilo tej nemški družbi v prid. In taki mladeniči so kot v zasmeh starejšim, izkušenim in slovensko čutečim sodnikom in preko njih v službi celo povišani liberalni odvetniki pa* ki na tak neče den način pomagajo prazniti žepe slovenskemu kmetu brez razlike polit.č-nega prepričanja, bodo pa veljali še v naprej kot najboljši narodnjaki, represalije proti Nemcem in njmovim zašč.tnikom pa ostanejo prazen strah ki je v sredi votel in okoli ga pa nič ni.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
M i n u li p o n e d e 1 j e k se je sestala konštituanta, da je po kratki seji podal„šala ustavnemu odboru rok za njegovo delovanje do dne 5. aprila. Na tej se,! gotovo ni bilo navzočih veliko poslancev kljub tozadevni trditvi časopisja. Kako pičlo število poslan c,ev se je udeležilo te seje, je dokaz, na ni mogel do dela verifikacijski odit or, ker ni prišlo zadostno število članov tega odbora,
PašiČeva meš-etarija z muslimani se je baje posrečila. Mus -limanske zahteve za vstop v vlado so sprejete in dobe muslimani 250 milijonov dinarjev odškodnine za odkup kmetov in dve ministrstvi: šume in rude ali trgovino in pa verstvo. V pokrajinski vladi v Sarajevu se odsto.u muslimanom: notranje poverjeništvo. verstvo ter socijalna politika. Kot pro-tiuslugo vladi za priznanje teh tur» -kih zahtev pristanejo muslimani na sladni ustavni načrt.
Vsled sporazuma musb -manov ž vlado je nastal v klubu razdor in grozijo raznt mlajši člani z izstopom.
ITALIJA.
V italijanskih' političnih krogih prevladuje mnenje, da so šteti dnevi Giolittijevega kabineta in se govori o sestavi nove vlade iz vrst opozicije, o razpustu parlamenta ter o novih volitvah, ki bi naj bile 6. junija. Ost političnega boja je pred vsem naperjena proti delovanju zunan’ega ministra grofa Sforze, katerega lon-Sonska politika bode v oči Nittija ter mjegov» prijatelje.
NEMČIJA.
Zavezniki nadaljujejo z zasedbo nemških mest. V Londonu še govori, da bodo ententlarji zasedU celo Berlin, da prisilijo Nemce do po korščine pod pariški diktat.
RUSIJA.
Iz zadnjih poročil je razvidno, da je uvedla boljševiška klika v celi Rusiji, kjer se vršijo v večjm krajih upori, pravcato strahovlado. lakozvana „čezvičajka“ (vojno sodišče) deluje s polno paro. Kmetom, ki se vladi nočejo pokoriti, odvzemajo njih posestva.
Mesto Kronstadt, ki jo torišče protiboljševiške vstaje, so blokirale rdeče čete in vlada v mestu radi tega veliko pomanjkanje živeža. Prebivalstvo je zbegano, ne zaupa oficirjem bele garde in zapušča mesto ter beži na Finsko, deloma pa tudi v Petrograd. Nad Knonstadtom plovejo letala rdeče armade in obmetavajo mesto neprestano z bombami, tako da si pe upa nihče na ulico. Poveljnik vsla-šev je neki Burkov, ki ima svoj stan na oklo,.nici „Petropavlovsk“, v res ä nioi pa vodijo protibol4ševiški podret generali bivše ruske carske armado Kron slad tska posadka je neznatna — ker ne presega 20.000 mož in je raz-ventega disciplina tega moštva zelo razrahljana. Pomisliti je treba, da i-majo uporniki večje izgube, kakor pa boljševiki, kar vpliva zelo na moralno silo uporniških Čet. Kljub temu, da so boljševiki blokirali Kronstadt, ugotav-J ajo listi, da obstoja med mestom ter 1 insko zveza, ker se je nekate.nm o sebam posrečilo, priti iz Kronoiadia pa Finsko.
s P o p o r o č i 1 i h iz Helsingiorša pa se položaj v Kronsladtu jasni. U-porniki so izdali proklamacijo, v, kntori poveličujejo kontrarevolucijo, ki se bori proti vsaki diktaturi in najsi pride iz leve ali desne strani. Pričeli so izdajo giasila. Räzentega so vposta vili poročevalsko službo za inozemst vo.
Politična poročila. ?
p Iz Nar. kluba« Belgrajski listi prinašajo informacije iz vrst poslancev Narodnega kluba. Po teh iz4avah bi: se iZvršda v kratkem fuzija Narodnega ih Jugoslovanskega kluba v eden klub, Ako ne vstopijo muslimani v vlado, bi tudi oni vstopili v ta novi blok* Ako bi Radičeva stranka spremenila sVojo dosedanjo taktiko, bi se pozneje tudi ona pridružila. Po računih po -slancev Narodnega kluba bi štel te-U tuok zavsem 112 članov,
p Radičev memorandum. Poslanec Narodnega kluba dr. Gjuro Surmin je prispel v Beograd z Radičevim ustavnim načrtom in z nekim memorandom. V prestolnici je vzbudilo to dejstvo veliko pozornost.
p Radič popušča. V belgrajskih političnih krogih zatrjujejo, da pride v kratkem v Belgrad deputacija Radičeve stranke, ki bo izročila predsedniku konstituante svoj ustavni načrt. S tem je Radič priznal legalnost kon-šiituante. Kar se tiče vladavinske oblike, je Radič sedaj spremenil svoje prvotno st ilišče in se bo glede tega pogajal z ostalimi strankami opozici-
e.	Zaenkrat se pogaja Radič z Nar. klubom, slišijo se pa glasovi, da bodo {.topili z njim tozadevno v stik tudi še muslimani. Da, da, vlada frdno stoji!
p Protičev naslednik. Radikalna stranka je sprejela demisijo Stojana Protiča in je bil izvoljen Aca Stanojevič novim predsednikom.
Poročila o protestnih shodih.
d Lepo protestno zborovanje se je vršilo v nedeljo* dne 13. t. m., v društvenem domu v Slivnici pri Maribo ru. Zborovalci so poslušali z velikim zanimanjem govornika dr. Capudra, ki je v daljšem govoru ožigosal na šilje demokratske vlade. Tozadevna resolucija je bila enoglasno sprejeta-
d Protestni shodi v Smartinu, Vurbergu in v Dogošah so se lepo iz_ vršili. Na vseh treh shodih je govoril tajnik Zebot. Posebno ldp je bi shod pri g. Maherju pri brodu v Dogošah. Zbrani so bili najodličnejši možje tu m onstran Drave.
d Protestu slovenskega naroda
j zoper napade liberalcev, framasonov in samostojnešev na svobodo katoliško cerkve in versko vzgojo mladine se je tudi pridružil Ptuj in njegova okolica. Imeli smo tri shode: Po prvem opravilu v Ptuju za može, po drugem opravilu v Dornavi, popoldne pa zo -pet v mestu za ženski spol. Na vseh treh zborovanjih je govoril poslanec dr, H o h n j e c.
d Lepo protestno zborovanje proti kulturnobojnim nakanam osrednje vlade se je vršilo v nedeljo, dne 13. marca v Oslušovcih pri Veliki Node -lji. Shodu je predsedoval naš odlični pristaš g. Korpar, govorila sta posestniški sin Anton Gojčič in urednik Golob. Zborovalci so zasledovali izvajanja govornikov s pažljivostjo in je ob koncu bila sprejeta tozadevna re -solucija,	i;,!!,,.
Pnevne vesti.
d V klavnico bi nas tirali . . . .1 Naše demokratsko časopisje se je doslej vedno zaletavalo v pisavo naših listov, „ki so zaplavali že popolnoma v protidržavne vode.“ Iz pisave beograjskega „Balkana“, torej pololicijel-nega glasila radikalne stranke, pa je razvidno, da se nahaja,,o največji sovražniki našega ljudstva ravno tam, kjer to ni bilo pričakovati, namreč v Beogradu. Takozvani „prečanski(hr-vatski in slovenski) listi so v člankih m noticah povdar„ali, da nimamo razlogov, ki bi nas silili, stopiti v službo zaveznikov oh’ priliki intervencije v Rusiji. To kost je pograbil „Balkan“, ki je prinesel v uvodniku zelo značilne besede: „Poleg vseh sramot* ki jih smo v dobi dveh let doživeli, smo dočakali največjo: da vodi veliki del našega časopisja odkrito kampanjo proti Franciji in zapadnim velesilami Tem „Balkanovcem“ ni prav, da odklanja -mo vsak poizkus, pridobiti nas za pro-tibol„ševiško akcijo. „Balkan“ trdi, da mrzimo zaveznike Srbijo, ker smo sluge Avstrije in ker živijo med nami razni „cesarjevci.“ Ne, ne, nismo a v »c rijakanti, toda nihče nas ne bo prisilil, da'naj za francoski kapital Žrtvujemo kri naših državljanov, čeprav se z našimi nazori ne strinjajo čokorilov-ci okoli „Balkana“!
d Konjunkture je izrabil. Ker je prejela centralna vlada pritožbe o poslovanju ravnatelja posestev nadvojvode Friderika, grofa Bohemskega, ga jo finančni minister razrešil dolžnosti in postavil na njegovo mesto socialističnega poslanca Antona Kristana . Kristan si je posestva ogledal in naznanil ministru, da sprejme ponudbo, in da je pripravljen položiti svoj poslanski mandat. Radovedni smo, kaj porečejo k temu njegovi sodrugi-volil-ci, Ki so mislili, da jih bo Tone tam v konstituanti dosledno zastopal. Ako pa pomislimo, da bodo njegovi bodoči dohodki veliko mastne.ši nego 120 dinarske dnevnice, se njegovemu postopanju ne moremo čuditi. Mož je pač poznavalec konjunkture. Tone si je pač mislil: „Dosedaj sem se „boril“ za pravice proletarcev v poslanski klopi, odslej bom pa svoje delo nadaljeval v mehkem fotelju ravnateljske pisarne Friderikovih posestev 1“
d lir. Tavčarju pripravljajo v Beogradu nakit reda Sv. Save II« ra_ zreda./Dr. Tavčar bo odlikovan v priznanje svoječasnega strahu pred Suhim bajerjem. Političnemu starosti dr. Tavčarju privoščimo odlikovanje , ker je mož trobil v srebrni rog za Avstrijo, njenim vladarjem na čast gradil mostove po Ljubljani in branil „slavno“ Avstrijo pred razsulom s kia divom in žebljički. Dr. Tavčarjevo av strijsko delo ie našlo odmev in zasluženo plačilo celo v jugoslovanskem Beogradu. Mogoče pa bodo odlikovali g. Tavčerja kot slovenskega literati, potem mu naj dajo Sv, Savo v vseh stepenih! Pa kakor rečeno: Naše ča-stitke ateju k bodočemu odlikovanju, d Blagoslov „Kmetijskega lista“. Iz Haloz nam poročajo, da Samostojna sedaj z advokati in sodnijo iztir-juje zaostalo naročnino za „Kmetijski list“. Enako dela liberalni advokat dr. Tone Gosak. Tli ljudje si mislijo: Ob volitvah smo ljudi itak speljali na led, sedaj pa jih le gulimo,
d Kaj je z vašimi obljubami? Posestnik iz Podlehnika pri Ptuju nam piše: Samostojni kričači so ob volitvah tak) lagali in obljubljali* da sem
se res izn’evenl krščanski stranki ijx sem volil s- Samostojno, Zakaj sem te učmil ? Kandidat Kirbiš dz Ste Janža
in sedanji napolposlanec je na shodih, v ptujskem okraju takode govoril pred volitvami:	Mi samostojjaeži -ne
bomo šli v Beograd. Mi hočemo slovensko deželo in slovensko, vlado v
iALl OILIU


auu.	a	__
smo prijatelji Avstrije. Skrbeli bomo; da ne bo več davkov, ne vojaštva, ne žandarjev ne draginje. Tako so nam lagali. Sedaj pa sprevidimo, da so
nas samo za norca imeli, da so le od nas glasove dobili. Pri nas jih je; ve-1 liko število, ki so sedaj obrnili hrbet samostojnim lažnjivoem in bomo ostali zvesti krščanski stranki, 'to je Kmetska zveza ozir. Slov, ljudska stranka. Sedaj, ko imamo samostojne, poslance v Beogradu je Še vsak’ dan slabše.
d Soc.-dem. posl. Klsovarju 'V Rogozi pri-Mariboru slaba prede. Hrbet so mu pokazali celo njegovi naj ožja somišljeniki. Pred volitvami je. široko obijuboval, da bo odpravil davke, vojaštvo, draginjo in druge težave, a sedaj, ko on poslančuje v Beogradu, jih je. še celo vsak dan nekaj več. On je tudi pri tistih poslancih, ki so prodali samoupravo Slovence, MO--žje Bregant, Pečovnik in Ekar so нш pri Pisaneeu, oziroma Ivreitnerju povedali v tem oziru take vroče, da je Kisovarju kar sapo zaprlo. Mož praznih obljub, skrij se!	, 1
d Zanimivosti iz Središča. Ne -
deljski roditeljski sestanek, ki ga je sklicalo šolsko vodstvo pri näs^ je jasno osvetlil v pravi luči svobodomiselno vzgojo na snediški šoli. Pribičevi-čeva sokolizacija, ki jo proglaša sedanja vlada in ki je bila v Središče že davno v praksi* je doigrala. Mi starši smo se tega sestanka 'udeležili
v velikem številu, kajti navdaja naš upravičena bojazen in skrb, kaj Do iz naših otrok, če bo šlo tako naprej ?I Podivjanost in surovost otročjadi presega že vse meje. Učitelji čutijo in tožijo, da jim je deca zrastla čez glavo1® tozadevno krivdo vidijo in iščejo vse drugod, le tam ne, kjer bi jo morali f videti, namreč pri sebi samem, Človečka v srce zaboli, ko sliši, kaj otroci pojejo v šoli. Cujte: „Regiment po ce^ sti gre“, „Cuk se je oženil“, „Tam karpatski gori“ itd. take in enake zaljubljene pesmi, ali ie to za otroke in za šolo? G, ravnatelj se je sicer na sestanku v svodih izvajanjih pokazal zelo pobožnega, samo njegova primera o teletih je bila neokusna. ...
d Zelo zanimivi so slovenjegraški Posilinemci izza zadnjega ljudskega štetja. Na Nemca se je dal vpisati Jo sip Zepitsch (Cepič) sin trgovke in hišne posestnice. Ta gospod Cepič je baje mornariški komisar, ki prosi Sedaj za sprejem v našo armado, kljub temu dan na dan zmerja čez našo državo in našo upravo, ter se shaja javno in na tihem z najbolj za* grizenimi sovražniki Jugoslavije. Na,-še oblasti opozarjamo, da takih raz diralnih elementov ne bodo sprejeli v službo. Za Nemca se je dal. vpisati tudi do pred kratkim uslužben kot da. car Prener in dr. Harpf. Dosedanji največ J renegat Rebul se je sam vpisal za Cehoslovaka, a žena in otrooi
ter magister pa za Nemce. On rad do biva svoje moči za lekarno, ki so ali pa čutijo nemško. Debelak, klobučar in otroci so se vsi vpisali kot Nemci * kar se že na imenu vili, da so ultra* germani. Pri gostIničarju Steihauer-ju so vsi Nemci, ravnotako tudi peka. Kacjaner in Unger in trgovec in fo -togral Andrejc. Seveda so Nemci tudi iz St, Janškega shoda znani.Kra» merji in Sulerji in njegov nezakonski sin Globočnik, ki služi sedaj pri yo -v jakih nekje v Srbii.i, Da so tudi čev-vljarji Pruši Nemci, nismo do sedaj,, vedeli, da si nam je tudi znano, da so Nemke Pratnekarjeve Šivilje, kar že, seveda kaže ime. Tudi Golova mio-, stljiva in sinček Karlo so se vpisali, za Nemce. Velika Nemka je tudi Seveda od gospe Goli sestra, restavrator - ■ fca Lavra Stojnšek, čeravno so doma, pri Rogaški Slatini in Starši niso
znali nemški. Ulbl Rihard je uslužben v javni bolnici, ki Itd pa brez Nemcev menda lahko izhajala. Da so Nemci trgovci Klingar, Vinkler, lla-berman, Smaucer, se ne zameri, pa je Nemec trgovec Boštjančič, Cak* Hodnik, Sivec, Potočnik, Koržič, (li« striktni zdravnik dr* Kunej»
.fiele, ključavničar Brezovnik je pa le čudno ia se mora vsak pameten človek smejati. Se bolj smešno pa je, da ]o dal Zorzini vpisati 7 Slovencev sebe pa; kot Nemca. Znani slovenjgraško širokoustnež Günter je daLsebe In svojo ljudi vpisati za Nemce men -da zato, da ga bodo zopet volili v ola\ žastop, k občini an drugim društvom, ter za cenilca na kar se razume kot zajec na boben, Ključavničar Kraus je dal celo svoje učence, ki so slovenskih staršev, vpisati za Nemce, zala-gatelj piva ter gostilničar Eiliolcer ne more živeti brez nemščine* imena in ošabnost vseh teh si bomo zapomnili, ker pregovor pravi, da črez 7. lot vse prav pride.
‘d Sokolski načelnik — Šolnik-pre-tepač. Od Sv« Vida pri Grobelnem je prišel lani v Šmarje pri Jelšah za u-čiteJja mlad pobič, ki pa bolj hubi temo kol šolo. Zato so ga šmarski nočni ptiči Sokoli po imenu postavili za svojega načelnika. Ta sokolski načelnik je pred nekaj tedni pokazal, kaj da 'zna. napadel je z nekim drugim vrlim Sokolom ponoči zahrbtno neke -ga študenta, ki ni hotel trobiti v njegov rog in ga je pobil na tla«. Za svoje junaštvo je bil primerno odlikovan pri sodniji, teko da je naš dični Sokol zdaj lahko še bolj ponosen na svojega načelnika. Mi Šmarčani pa imamo ic čast, da bo ta. pretepač še naprej vzgajal našo deoo v pristnem sokolnkem duhu. Toliko v poduk tistim, ki š« ne sodo, kaj se to pravi: vzgoja v sokolskem duhu t
d Šmarski ata Habjan so že spet „gor" plačali. Tata Habjan so si ho’ teli prilastil nekaj pravic na župnijskem posestvu, katerih pa niso imeli. Za pnboritev teh tujelasumskik pravic so zbobnali vkup* vse hlapce in konjske mešetarje kot priče* Kljub temu pričevanju pa so pogoreli pod so-dnijsko roko prava in plačali par tisoč. No, pa saj jih imajo, naj la plačajo!
d Forotaa obravnava proti odgovornemu uredniku „Slovenskega Gospodarja“ Žebotu se je vršila v soboto dne 12. marca v Mariboru. Tožil ga Je samostojnež Kocmut od Sv. Barbare. Ko je njegov zastopnik dr. Gori -šek videl, da ne bo kruha iz te moke, jo je korajžno popihal. Predlagal je I preložitev obravnave. Senat je ugodil njegovemu predlogu.
d Usposobijenostni izpiti za obče ljudske in meščansko šole na držav nem moškem učiteljišču v Mariboru se pričnejo v pondeijek, dne 25. aprila 1921 ob 8. uri zjutraj. Pravilno o-premljene prošnje je vposlati do 16. aprila 1021 na izpraševalno komisijo za obče ljudske in meščanske šole na državnem moškem učiteljišču v Mariboru,
d Podravska podružnica Slovens tega planinskega društva vabi svoje č»ane na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dno 20. marca, v gostilni g. P. Glaserja v Smolniku ob 13., oziroma 1&Б 14. uri pri vsakem številu navzočih po običajnem dnevnem redu. — ICavorin Lesjak, tač. predsednik.
d Zveza ljudskih odrov v Ljub -
jjani naznanja, da se vrši njen prvi redni občni zbor dne 29. marca t. 1. ob dveh popoldne v Ljudskem domu v Ljubljani, v prostorih ljudskega odra. Dnevni red: Poročilo pripravljalnega odbora, odobritev poslovnika, volitev odbora in slučajnosti. Delegati iz Star-jerske naj se udeleže občnega zbora sigurno.
Iz Celja.
d Se enkrat celjska Šolska zade -< v a. Na naš dopis z dne 2. t. m. se je najprej uredništvo „Novo dobe“ spravilo na klerikalce, kakor je pač ono navajeno in kakor ono zna, Nato pa je odgovoril šol. vodja g. Joško Biz -jak z dolgo klobaso, ki se vleče od preobrata do danes in celo v prihod -njost. On pravi, da je hotei 1. marca 1919, torej med šolskim letom dati o -koi.ške otroke iz mestne šole okoliški, iii 10, julija 1919. Vzrok — pomanjkanje prostora. Ne pove pa odkod po -manjkuje prostora sredi leta in 10 , julija 1919, ko še ni imel otrok vpisanih. Sicer pa naj bo temu tako ali tako, to pa bi moral vedeti, da se da e-na soba uporabiti za dva razreda, za enega dopoldne, za drugega popoldne posebno v mestu. Skratka, ne moremo se ubraniti vtisa, da se gospod samo kaprieira. To posebno potrjuje usoda predloga z dne 10. julija 1919. Zakaj pa pridejo plakati, Hvala, da. smo bili zopet nanje opozorjeni! O spominu na nje smo se zopet enkrat prav od srca nasmejali. Prosimo še za tako žaba -vo, kakor lani. Pri plakatih se še en krat omenja pomanjkanje prostora in iz tega izvaja potreba plakatov, da se mora šola v počitnicah urediti. To še ne drži! Najlepše pa pride sedaj: Po dopisu se na novo letošnje Šolsko teto ni sprejel nobeden okoliški otrok, razun nekaj novincev, po največ o -trok mestnih uslužbencev. Povdarja -mo pa, da ne samo v prvi razred, tudi v druge razrede so se sprejeli. Torej to tudi ne drži. Zato tudi drugih zatrdil ne jemljemo na znanje, ker še go ovo bolj šepajo. Sploh pa z dolgostjo dopisa ni nič ovrženega, s sklicevanjem na rajnega g, Gradišnika pa tudi ne, ker vemo, kako ga je bolelo, da se je z okoliško šolo tako postopalo.
d Zameriti se nočejo! O neki vo-rižniški aferi se je nejasno izrazila celjska „Nova doba“, ki noče priti z imeni na dan. Mnenja smo, da gre v tem slučaju za neko mesarsko „ tro-peresno deteljico“ demokratskega ko -va. „Nova doba“ je iz previdnosti za5 molčala, da stoji velika večina ceij -skih mesarjev v JDS taboru in sod. la bi dobro, ako bi ob drugi priliki ne mahnila toliko v zrak. Z imeni na dan, celjska tetka!
d Predavanje v Celju. V četrtek*
I dne 17. marca, ob 8. uri zvečer, se vrši v Izobraževalnem društvu hotel „beli vol" poučno predavanje o časnikarstvu. Predava član uredništva mariborskih listov.
Širite naše liste!
Iz Maribora.
, d Seja mariborskega sosveta dne
15.	marca je bila v marsičem zanimiva. Ze občinski proračun za teto 1921 sam na sebi, ki izkazuje nad 4 milijone kron deficita, je bil predmet živahni, dolgotrajni razpravi. Pred podrobno debato o proračunu vstane elan sosveta Zebot in stavi na vladnega komisarja obširno interpelacijo v zadevi mestne hranilnice, Interpelant pojasnjuje, kako je gospodaril dr, lr_ golič kot gerent hranilnice, kako je ustvarjal korita, kako je oškodoval na ta način zavod za dobrih 2QÜ.ÜÜÜ kron In to mestno hranilnico, ki ima od 42 milijonov hranilnih vlog celih 29 milijonov kron mčvredniii vrednostnih papirjev, med njimi 17. milijonov kron vojnih posojil. Tako se je gospod milo v zavodu, ki le s težavo životari. In sedaj je zopet isti dr. Irgolič prevzel gerentstvo. Interpelant opozarja, da mesto Maribor s svojo davčno močjo jamči za varnost hranilnih vlog. Sosvet in vladni komisar imata radi tega sveto dolžnost, da se zanimate, kako bo g. dr. Irgolič zopet naprej „gospodaril“ v mestni hranilnici. Vpraša ali je g. vladnemu komisarju zadeva znana in kaj je morebiti ukrenil v varstvo občinskih interesov pri mestni hranilnici. Nadalje predlaga , da mestni sosvet določi v smislu § 34 pravil mestne nranilnice 4 odpos;nn -ce, ki naj za čaš gerentstva dr. Ir -goliča v mestni hranilnici nadzorujejo poslovanje g. gerenta in uradnikov da se ne bo tam nič zgodilo, kar bi po nepotrebnem obremenilo hranilnico . Vladni komisar izjavi, da bo odgovoril na interpelacijo v prihodnji seji. Proračun se je sprejel. Istotako so se sprejeli predlogi finančnega odseka, glede novih dohodkov, Za danes omenjamo samo, da se uvedejo ti te novi oz. na novo zvišani mestjni davki : led za ekspert 20 K, klavnima za eks-port trikrat zvišana, davek od psa 400 K, veselični davek 10%, užitnina od žganja 10 K, pivo 100 K od hektolitra, davek od avtomobilov 2000 do 3000 K, ekvipaž 500 do 800 K, davek na prenočišča, tehtarina na blago, ki gre skozi Maribor. Vse to bi neslo toliko, da je krit primanjkljaj. — Pri slučajnosti je sosvet ugodil prošnji de lavstva v plinarni glede plač ir. do-pustov. Prihodnja seja v, četrtek 17,.. marca.
d Sokolska čast Naše sokolstvo je najbolj ponosno na sokolsko čast, ki je pa krog in krog votla, na sredini pa je nič ni! Istinost ravnokar izre -čene trditve o sokolski časti nam dokazuje slučaj mariborskega Sokola dr. Irgoliča, Za ponosnega Sokola prav nečastna dejanja izza dobe njegovega gerentstva pni mestni hranil -niči mu je porinila „Straža“ pod nos. Pričakovali smo, da bo sicer „koraj -žni“ dr, Irgolič sklical častni sud bratov Soko.ov, da opere svojo omadeževano garibaldinsko srajco. Ka -kor pa zvemo, dr, Irgolič ne pride pred častni sud, niti zagovarjal se ne bo v listih, ker je nova sokolska taktika ta, da molčijo Sokoli, ako jih kdo
podrega na časti, Ako bi izbaenili S® koli iz, svojih vrst vsaoega, ki se je, žet pa debelo pregrešil zoper čast-, potem bi ostalo samo še ime Sokol brez članov v človeški podobi.
d Zadnja beseda Jureku DŽamo-* nji, G. bivši narodni poslanec iz Mo-stara bi rad prikril s plaščem brezmiselno arogantnega zmerjanja odnatf mu očitane grehe, katere je zakri/ii Svoj Čas nad Hercegovino. G. Džamo-nja, da se ne bomo prerekali "predolgo po časopisju, Vas zadnjič poziva mo, ovržite naše obdolžitve: 1. Mi Vas dolžimo, da ste pod staro Avstrijo prodali protizakonitim potom nekaj Vagonov krompirja, ki je bil določen v prehrano hercegovskih revežev, banki v Brod. 2. Vam očitamo, da Vas je radi tega poštenega človeka nevrednega dejanja zahteval na odgovor mostarski sud, a ste se Vi rešili sodnega preganjanja samo pod zaščito imunitet narodnega poslanca in se imate . pač zahvaliti samo milostnemu očesu; imunitetnega odseka, da ne sedite že pod ključem, kamor spadate kot oderuh/iii zatiralec hercegovskih sirot. Vnebo -vpijoči Vam očitani grehi izsesavanja revežev in sirot ne spadajo pred čast-n sud, ampak pred postavno sodnijo. Dokler ne ovržete Vaših Vam očitanih grehov, ste v naših in očeh javnosti človek, ki ne spada v pošteno človeš ko družbo, ampak v zapori
d Delavska akademija se bo vršila1 na praznik sv. Jožefa dne 19. tim. v dvorani J S Z, splavarska ulica 4, Na sporedu je petje, deklamacije, govor, dramatičen prizor. Igrala bo tudi godba, Akademijo priredi skupina JSŽ v Mariboru. K udeležbi so vab* Ijehi vsi člani in članice ter prijatelji delavstva. Dvorano bo razsvetljevala prvič novovpeljana električna luč. O« pozarjamo, da je začetek ob pol 8, uri zvečer.	.,
d Mariborska podružnica S. Dl 2?-; vabi na občni zbor,, ki sO vrši dnis Ifi marca 1921 ob pol 5. uri popol -dne v dvorani J SZ v Splavarski ulici "(no, kakor je bilo pomotoma javljeno v bogoslovju},.. Dolžnost vsakega člana, je, da se občnega zbora udele -ži. Gg. starešine in duhovščina iskre-• no vabljeni!
Ц Orlovski vestnik.
o Mariborski Orel praznuje sv®* tega Jožefa: V soboto ob 6. uri zjtt’ iraj v stolnici pridiga, potem asistirana maša, med mašo sv. obhajdo. — Vsi bratje in sestre so dolžni se maše udeležiti. — Povabite svoje stariše 1 Bö|; živi!	-
Narodno gospodarstvo.
g Kmetskim posestnikom. Kakor lani, tako razpolaga tudi letos Državna posredovalnica za delo z večjim številom kmetskih delavcev in poslov. Letos je tudi preskrbljeno vse potrebno,1 da pridejo isti k nam v čim naj-večjem številu. Vsi, ki bi potrebovali takih poljskih 'delavnih moči, naj s©> obrnejo ustno ali pfismeno na eno iz-
ioj stric m moj župnik.
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
Z nevoljo pa sem zapazila, da je Pavel mnogo plesal z Blanko. Mene je povabil le redko in še Ustite at hladno in kratko. Podvojila sem svojo živahnost, da bi obrnila nase njegovo pozornost,1 toda kaj je to njega brigalo! Njegova glava, njegovo sr -oe je bilo daleč od mene!
Zbežala sem v samoten kot in gladko odklonila vsako povabilo na files. Skrila sem še med zastore, ki so delili salon od majhnega budoarja. Nekaj postarnih dam je sedelo v njoni in se živahno razgovarjalo.
Kar čujom, da dve govorita o me-
»L
„Regina je krasna nocoj! Kakor vedno je tudi topot dosegla popoln u-gpek.“
„Blanka je lepša!“
„Da,. Toda ni tako mična. Ponosna kraljioa je, Regina de Lavalle pa drobna, srčkana prmcesinjal*
JPrtaeesinja, da to je pravi iz -raz! In veste, vse se ji tako lepo podaje? Nad marsičem bi se pri dru-
gm zgražali, pri njej pa je vse mikavno in dražestno.“
„Gotova stvar je, pravijo, da se njena sestrična omoži s Pavlom de Conprat.“
„Cula sem —“
Orkester, budvar, dame, plesalci, vse se je tisti trenutek zavrtelo krog mene in prijeti sem se morala za zastore, da nisem padla.
Ko sem se zavedla iz omotice, se mi je zdel sijajno razsvetljeni salon kakor zavit v gosto, meglo in Junona se je zelo začudila, ko sem jo poiskala in prosila, naj koj odideva,
Ce sem se spomnila na Pavla, sem si pravila: „Saj ni res! Gotovo da ni res! Čemu se toliko vznemir -jati! “
Ko pa sem se spravljala spat, sem se razjokala in nemirna slutnja me je obhajala, da me bo težka nesreča zadela.
Toda nobena reč se ne spreminja tako naglo kakor čuvstva šestnajstletnega dekleta. Drugi dan sem že spet upala in razgovor v budvar ju se mi je zdel brezpomembno čenčanje . Sklenila sem, da bom skrbno opazovala Pavia, Tako pa sem bila naša -
jena, da bi se bila pri najmanjšem sumljivem pojavu moja četudi negotova in nejasna slutnja izpremenila v gotovost.
Popoldan tistega nesrečnega dne smo sedeli v salonu, Poveljnik in stric sta igrala šah, Blanka je obde -lovala dolgo Beethovnovo sonato, jaz pa sem slonela v naslonjaču in opa -zovala izpod napol zaprtih trepalnic Pavla, njegovo obnašanje in njegov obraz.
Sedel je pri klavirju, nekoliko za daj za Junono, jo poslušal z resnim licem ter jo venomer gledal. Zdelo se 'mi je, da se mu njegova resnoba pravnic ne podaja in da je izraz na njo -govern licu zelo podoben dolgočasen ju. Potrdilo me je v mojem mnenju, ko sem zapazila, da je komaj zadušil zehanje.
Tedaj sem se spomnila na slično duševno razpoloženje pri sami sebi, Tudi jaz sem rada poslušala, kadar je on igral. Ni mi pa ugajala glasba, ampak on.
In hipoma sem vse razumela:
Brigal je njega Beethoven! V Blanko je-bil zaljubljeni Zoprna gla-
sba. mu je dopadla v osebi, ki io je •ljubil! — •
j Junona je skončala svojo odurno sonato in Pavel ji j'e rekel z navdu -šenjem, ki sem ga prav dobro razu mela :
„Kak mojster, tale Beethovna T
Dovršeno ga igrate!“
„Zehalo se vam je!“ sem zakričala in planila na noge s tako naglico, da sta šaliista jezno zagodrnjala.
„Mislila sem, da si zadremala, Re gina! “
*4,Nisem zadremala, ne! In ponavljam, Pavlu se je zehalo, ko si igrala svojega nesrečnega Beethovna!“
„Regina sovraži glasbo tako za -io“,- je rekel stric, „da drugim podtika kar sama čuti!“
„Da, da! Lepa čuvstva sem razkrila!“ sem odgovorila s tresočim gt& somi
„Kaj ti je, Regina? Slabe volja si, preteklo noč se nisi naspala!“
„Nisem slabe volje, Junona! Ampak; hinavščino sovražim ter ponav -ljam in pri tem ostanem in bom ostala do smrti, da se je Pavlu zehalo« zehalo se mu jel —“
sored podružnic Državne posredovalnico ža delo, ki se nahajajo v Ljubljani Marffiorh in v Ptujti»
g Nova tovarna. Tvrdka Sajovic Sr, Komp. je napravila na Celovški ce sä,. 26a (Spodnja Siska) tvornico kovi-nastih izdelkov. Tovarna je opremljena 'z najmodernejšimi Stroji ih tedni žilimi pripomočki, ima lastjo topilni co ih livarno» brusilnico in galyano -tehnično delavnico. Kakor čujomo, so bo pečalo podjetje speeijelno z izdelovanjem zilonskih glavic in sprejemalo v popravila aparate za sodaVičarsko in gostilničarsko obrt, za kar ni bilo v 'Jugoslaviji doslej še nobene tovarne, Ž obratom so prične v kratkem . Pozdravljamo novo industrijo, s ktero je storjen zopet en korak na poti nase narodno gospodarske emancipaci -je*
g 10 K bankovci. Na Hrvatskem *8 odredila delegacija .finančnega mi -idstrsiva, da državne blagajne od sedaj naprej ne smejo več dajati 10 .K bankovcev v promet. Davčni uradi jili morajo pod krilim zavitkom vračati državni blagajni v Zagrebu.
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 141/4 do 141% naših kron, /a 100 avstriijskih kron plačaš 21 % do 22‘Л naših kron, za 100 nemških mark daš 224 do 227 Jugoslovanskih kron . za 100 čehoslovaških kron 177 do 185 naših kron in za 100 laških lir plavaš 532 do 535 naših kron.
Martin Avšič:
Dr. Avguštin Stegenšek.
(Ob obletnici njegove smrti).
Veliko soboto bomo obhajali prvo obletnico smrti dr. Avg. Stegenška . tVpda, kateri je živel, je bila zgodovi-
na umetnosti- Teh vrstic njemu v spo min pa ne piše znanstvenik-strokov -n jak, ampak le hvaležen učenec. Ali pa povem s tem premalo? Saj se mi zdi tako šolsko in hladno, če rečem : dr. Stegenšek nas je učil, vzgojeval, je vplival na nas! Bil yam je več: Radi smo ga imeli, razveselili smo se če smo ga videli, vneto smo ga poslušali, ga izpraševali, se včasih kar prerekali z njim.
Kajti tak je bil dr. Stegenšek: vse si ga lahko vprašal, in pustil te je govoriti, je medtem gledal smehljaje pred se, te še spodbujal z: „Aha . . aha!1* Potem ti je povedal svojo misel ni ti zameril nobene nepremišljene besede, ampak je tudi sam odgovor i ša ijivo. Udati si se moral, ko je menil: „Zdaj je konec pa kraj!“ — ter se od srca zasmejal, ako si ga Še vedno neverno gledal.
Spoznali smo ga kot gojenci deškega semenišča, kjer je bil prefekt. Takrat smo vedeli o njem samo to,-da je strašno nagel, da še med' hojo ved_ no ponavlja neke letnice ali kaj, da se veliko bavi s fotografiranjem in da je dober do nas. Nadzoroval nas je ob sredah in sobotah pri učenju, zjutraj nas je hodil budit in priganjat k sve. 4i maši, če je kateri hote ali nehote preslišal jutranje zvonenje, v nedeljo pa je imel Večernice v semeniški ka -peli.
V tretjem letniku bogoslovja smo prišli vdrugič v dotiko z njim, Pred-našal je cerkveno zgodovino, Govoril je hitro In pretrgano, a vedno tako , da nam ni bilo nikdar dolg čas, Večkrat se je tudi razgrel, mahal je z ro ko po zraku, vpletal v razlago dogod-bice in misli, ki so bliskoma pojasnile položaj, ter neredko končal s čim nepričakovanim.
Bil je dr. Stegenšek pravi učen -
jak. Kakor јф bil naglih mlslij in be*-sed, taka je bila tudi njegova hoja ; po,stopnicah menda ni šel nikdar kakor navadno gremo. Njegova suha po stava, izsušeno grlo, njegov grško -klasični profil, njegov-zanašajoč ko-rak, vse ga je kazalo kot moža, ki nima telesnih misli} in skrbi. Pravili so, da je sedel doma pri knjigah, in ko mu je sestra prinesla kos.io, je pozabil nanje; potem se mu je mudilo v šolo — in ostal je brez jedi. Ze dolgo je bil slabega želodca.
Ni pa bil dr. Stegenšek učenjak , s katerim ni mogoče' govoriti, suho -paren,tuj ljudem., Nekateri so ga sicer imeli za takšnega, a po krivici. Mi n. pr. smo imeli veliko zaupanje do njega, vse svoje križe smo mu potožili, Včasih je prišel pogovor tudi na svetovni položaj in na politiko, kar je bile med vojsko skoro neizogibno. Dolgo je bil prepričan, da zmagata Nemčija in Avstrija. Sele, ko je bila Sr-®ia pogažena, ententa se pa le ni u-dala, je začel dvomit ., Zelo smo se čudili da tega ni sprevidel že prej.
Imel je navado, da je delal izlete sam, in za počitek je sam ležal kje za gozdom. Včasih se je tudi kje zglasil. Tako sem prišel nekoč z njim skupaj pri Sv. Križu nad Mariborom. Bilo je zanimivo, ko smo ogledovali novi križev pot v cerkvi, in ko je potem pri mizi govoril o svojem velikem dem „Jeruzalem“, ki bo gotovo v štirih letih in bo predrugačilo vso dosedanjo biblično arheologijo; imel je čisto svoje misli o vojski in o slovenskih razmerah.
V šoli nam je pravil, da je šel no koga dne mimo gostilne, pa ga je nek do pozdravil s psovko „Pfaif“. Sel je naravnost notri, in nazadnje so se do bro sporazumeli. Zopet drugič je šel na sprehod tja doli za Dravo, pa ga
je nahrujii nek saciinlni:'	..
Doktor se ustavi pri пјеш;jp>. ЈобДа sta se v, prijaznosti.
Žalostnega ali, potrtegai nisem; videl dr. Stegepšeka nikdan Pravil nam je, kak'razloček da-.jö naed'sve -tim Hieronimom in sv. Avg^twiera Hieronim silovit, vročekrven,. nagnjen k pretiravanju; Avguštin mit;uglajen, miren. Gotovo si je vael thdissam te lastnosti svojega patronata®ivzgfed!
Pravijo .da je vsak človek nagnjen k temu ali onemu ppghyvi&iemu grehu. Dr. Stegenšek se. ti .je adei TĆI© vek brez strasti, v katerem se je družila izredna marljivost z globoko .vernostjo, mehkosrčnost z deviško srame. žljivost„o, otroška udanost do/spredstoš nikov z ljubeznjivo piajaznost.bb do vsakega drugega, učenost s pomžho-stjo.
Dve reči pa so, o kaiierih/ bi «ga bil rad prosil za pojasnilo*) tekih ni -sem se prej spomnil, in njegova smrt je . prišla tako hitro:: prvm, ’zakaj ; ni dal v „Ljubitelja kršč. uKm^ibstič ne-kaj, kar bi bil moral . dati ; drwgti pu ni jasno njegovo stališče na^otioab-stinencl. Sam ni bil abS^mnlyLk^^1' tudi ni bil sv. Avguštin, Metiliječlpidi da, bi se morala ,,Sveta	bo -
riti ne samo proti pijančevaajuj. ,a»-pak obenem tudi proti.	in
še marsičem drugim. Iri i veS^ ,to..so menda čutila prötiaikahoteayv đrušth’ia sama, zato je tudi naša .y,Sveta, voi-ska v zadnjih letih razšel« .fitvoj.'delokrog na boj zoper nenravnost»ssurcH vost in slabe zdravstven®,-. raziner« med našim ljudstvom.
Dalj®' pvibodmjm.'
Pridobivajte naročnike!

NALA NAZNANILA
ПАЖЈКЛ:
Ceno kupite dome kron
120'—, I9O—, 230—, moške spodnje hlače K 80-— in 88’—, srajce pisana ali bela K 120' —, 145-—, 170'—, hlačevina I26 cm Široka 1 m K 70-— do 148'—, plavotisk, lep, 1 m K 40-—, 45'—, 48-—, oksford, dober 1 m K 40-—, 46-—, rujavo platno 1 m 34-— do 4O —, šifoni, fini 1 • ro K 42-— do 5®—, predpasniki za ženske K 58'—, 66-— 72-—, 85-—, glavni robci, lepi 4 K 30'—, 36*—, 42’—, konjske Stränge 1 par K 24-—-, 30-—, 38;—, 441—, uzde navadne in pletene K 15-—, 17-—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežni gumi plašč, angleški kron Tt20*—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke t m K 130'— do 145'—, toaletno milo, žepna zrcala, britve, rože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
Alojzij Gfiiušek, Nribor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
inserirajte v Straži!
<<2yV
IS vsake vrste se sprejemajo UiC v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce srebrne goldinarje itd. 119
m iGkßcu, мшвов.
Grajski trg v Gradu (Burg). 7-I0
Prih. živinski sejem
v Slov. Gradcu bi se moral vršiti dne 19. marca, ker pa je ta dan praznik, se vrši sejem v pettk, dne 18. marca, kar se daje slavnemu občinstvu na znanje.	153
Posestvo Toi» gÄ »
oralov zemlje, na prodaj. Vpraša se pri Štefanu Čepe, posestniku v Rogozi št. 22, Hoče pri Mariboru.	149
Preda
_ _ . dve omari, eno S6 • veliko ogledalo
dve veliki podobi in eden paro-van. Frankopanova 9, Marib. J 51
Učenec za urarsko
se takoj sprejme pri SirOKO Rudolfu Bizjak, urar in draguljar, Maribor, Krekova ulica 8/II.	2— 2
na debelo Veletrgovina z železnino намм
PINTER & LENARD
MARIBOR, Aleksandrova testa 32-34, MARIBOR
Priporoča svofo bogato zalogo železa, uosJcev (travers), cementa, pločevine, tstb vrst kovanja, štedilnikov, žitnikov, mrež in vaeb v to etn ko spadajočih predmetov po nizkib cenak 1—8 in Postrežba točna in solidnaI	;< jj
184 6-6 ‘
Dražba lova.
Lovska prav ica krajev ne občine' j Žice« se da potom javne dražbe do 30 junija 1923 v zakup, Ta dražba se vrši na uradni dan pri Sv. Lenartu v četrtek 14 aprila 1921 predpoldne. 150
Za Veliko noč!
FMOltA A E;
Popol. sobna oprava
omara z ogledalom na tri vrata, kopalna banja in razno drugo pi hištVo se po ceni proda. Vpraša se pri Leschantz, Šolska ulica S, Maribor.	152
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manuiakturnega /5 m modnega blaga. Cene zelo znižane! Postrežba, točna. Za “■ izborno kakovost se jamči
Karel Worsche, ulica^m^^’
KREDA
in sicer najfinejša je zopet došla. Cena 100 kom. K 36 —. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Inserirajte v „Straži“.
čevlje,	lo-io 99
dokolenice (gamaše), obleke,
perilo,
tržne torbice, pot. košare
vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Iskri) Uh, Maribor, Glavni trg 2.
"'Spodnještajerska ljudska posojilnica1“
Stolna ulica štev. 6. у МвгНКШ! reg, zadr. z neom. zav.
j Ж Ш Ctoresturje vlcge po 4°/0 in 4V4°/o
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 135	brezplačno.	5
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
J Rentni In fnvelidni davefe plačuje- posojilnim gsaa,ma«*.
H
N
H
И
H
M

Slsdajat8lj in založnik;: Konz. „Straže,4
Odgovorni .urednik:^ Mado Rušenjak«
JUHO
4—1&3
ME i N L
D. D.
Ш Ш ћ m.
Središnjica: ZAGREB
Podružnice:
ZAGREB, Btisa ulica 6, UUBU£Kß, Aleksandrova cisti 1 MARIBOR, Gosposka ulica 7* PECUH, Kraljev st a ulica 10.
n®..
RUDOLF NIEFERGAL
Maribor Koroška cesta % Maribor TRGOVINA
z manufakturam blagom.
Za tie iko *cč in perefad
velika izbira, nadalje nogavice demačega ,45 izdelka po zelo ugodnih cenah.
2—E
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.