Časopis občine Kamnik, 22. april 2016, leto i, številka 8 V Arboretumu zacvetela polja tulipanov V Arboretumu bodo jutri odprli tradicionalno razstavo spomladanskega cvetja, že 25. po vrsti. Na ogled bo do 2. maja, tudi po tem pa v parku zanimivih stvari ne bo manjkalo. V Arboretumu v teh dneh cveti na tisoče spomladanskih cvetov. / foto: gorazd Kavčič Jasna Paladin Volčji Potok - Pred petindvajsetimi leti je bilo v Arboretumu posajenih le okoli 50 tisoč čebulic tulipanov, urejene parkovne površine pa so bile takrat omejene na drevored z gredicami na desni strani, gredami okoli francoskega parka ter urejeno brežino nad staro upravo. Večino travnih površin so kosili kmetje iz vasi, ker pa so bili tulipani med obiskovalci že takrat zelo priljubljeni, se je njihovo število z leti vztrajno povečevalo. V letošnjem letu je obiskovalcem na ogled že vseh 85 hektarjev parka, te dni pa je v polnem cvetenju več kot dva milijona tulipanov kar tristotih sort, kar je največ do sedaj, 200 tisoč narcis, 140 tisoč dvoletnic, 10 tisoč hijacint in mnogo drugega cvetja. Razstavo bo spremljal vrtnarski sejem in več drugih razstav (kaktusov, orhidej in tropskih metuljev), park bodo tudi letos popestrili dinozavri, postavili so celo svojega štiri metre visokega mamuta, za najmlajše pa so pripravili Deželo pravljičnih junakov. Park, prijazen za družine »V Arboretumu smo resda zelo znani po tulipanih, a zaposleni vso energijo usmerjamo v to, da je park zanimiv in poučen skozi vse leto. Naša osnovna dejavnost ostaja skrb za kulturo cvetja in dreves. Glavnino del za letošnje leto smo opravili že jeseni in pozimi. Končno nam je uspelo sanirati večino škode po žledolo-mu, pri čemer smo glavni poudarek namenili varnosti obiskovalcev. Posadili smo 110 velikih in 1100 manjših dreves, uredili smo vodotoke in jezera ter utrdili njiho- ve bregove in obnovili več kot pet kilometrov poti, ki obiskovalce zdaj pripeljejo tudi do najbolj skritih kotičkov parka,« je na nedavni novinarski konferenci povedal direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek in dodal, da se trudijo biti predvsem prijazni družinam. Tudi zato se bodo že letos poleti lotili težko pričakovane gradnje novega vhoda v park, v katerem bodo uredili primerne sanitarije in trgovino. Naložba je vredna 450 tisoč evrov, polovico stroškov bo plačalo ministrstvo za kulturo, saj je Arboretum javni zavod, preostalo pa Arboretum sam. Obnovljen tudi rožni vrt Letos so se v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine in ministrstvom za kulturo lotili tudi obnove grajskih ruševin na vrhu hriba sredi parka, s katerimi imajo velike načrte. Z evropskim denarjem namreč nameravajo urediti razgledno točko, ruševine pa predstaviti kot arheološko dediščino. Ena od pomembnejših pridobitev letošnjega leta je bistveno povečan rožni vrt, ki je dobil povsem novo podobo. »V zgornjem rožnem vrtu smo število vrtnic podvojili, tako da jih zdaj raste že 600 različnih sort. Ograjo smo podrli in rozarij povezali s preostalim parkom. Skoraj tristo različnih sort vrtnic bo zacvetelo tudi v spodnjem rožnem vrtu, ki je zasajen vzhodno od drevoreda. Zbirki smo dodali tudi vrtnice iz vzhodne Evrope. Računamo, da bomo prihodnje leto, ko bomo gostili svetovno konferenco vrtničarjev, lahko pokazali že tisoč sort vrtnic,« pa je novo pridobitev predstavil Matjaž Mastnak. OBČINSKE NOVICE Izšel Kamniški zbornik V začetku aprila je izšel 23. Kamniški zbornik. Ena pomembnejših publikacij na kamniškem območju, ki izhaja vsaki dve leti, ponovno ponuja veliko poučnih vsebin z najrazličnejših področij. stran 3 AKTUALNO V spomin in opomin Člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav so v nekdanjem zaklonišču pod glavno avtobusno postajo v Kamniku uredili vojni muzej z več kot sto kosi orožja in vojaške opreme od 1. svetovne vojne do osamosvojitve. stran 5 MLADI Trgovali so z rudolfi Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik je 6. aprila organizirala Ekono-mijado in gostila dijake iz 24 slovenskih šol. stran 9 SPORT Veliko razlogov za zadovoljstvo Čeprav se sezona še ni končala, je bila za obe kamniški odbojkarski ekipi že zdaj zelo uspešna. Za uspehe je v veliki meri zaslužen tudi predsednik Odbojkarskega kluba Calcit Volleyball Gregor Hribar. stran 11 Repetitor končno postavljen Kamniški gorski reševalci in obiskovalci planin so se pred dnevi razveselili novega repetitorja na Veliki planini, ki bo močno olajšal komunikacijo pri akcijah reševalcev na območju kamniških planin in večjega dela Tuhinjske doline. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Da je repetitor močno potreben, saj je bila pokritost s signalom na Veliki planini in širši okolici doslej zelo slaba, so kamniški gorski reševalci opozarjali že dlje časa. Na akcijah so si pomagali z mobilnim repetitorjem, pred nekaj leti so repetitor, s katerim so povečali signal v stranskih dolinah, postavili v Kamniški Bistrici, glavna težava pa je ostajala. »Širše območje Velike planine in Kamniških Alp je bilo zaradi specifike območja slabo pokrito s signalom ZaRe (signal sistema zaščita in reševanje). Na to smo opozarjali vrsto let. Rečeno nam je bilo, da teh težav zaradi pomanjkanja prostih frekvenc ni mogoče rešiti, a Kamničani smo znani po tem, da smo tudi sitni, če je treba, in vztrajali smo tako dolgo, da nam je frekvenco odstopilo ministrstvo za obrambo,« nam je povedal predsednik Društva Gorska reševalna služba Kamnik Franc Miš in dodal, da se je repetitor že v fazi testiranja pokazal za zelo potrebnega. Imeli so namreč intervencijo, kjer so rešili življenje tudi zaradi tega, ker so imeli dobre zveze. Uprava za zaščito in reševanje je repetitor, ki ga je doniralo podjetje IT 100, na Gradišču postavila že lansko leto, v sredo, 6. aprila, pa so ga končno lahko tudi priklopili. Repetitor z radijskim signalom ne pokriva le Velike planine, ampak tudi dobršen del Kamniško-Savinskih Alp in večji del Tuhinjske doline, zato bo koristil celotnemu sistemu zaščite in reševanja v občini Kamnik. »Obiskovalci Velike planine in Kamniških Alp bodo odslej še varnejši, naše delo pa učinkoviteje,« še pravijo gorski reševalci. Prvi maj na Starem gradu Občina Kamnik in Zavod za turizem in šport v občini Kamnik bosta 30. aprila in 1. maja organizirala Prvomajsko pravljico na Starem gradu, ki se bo začela s kresom in zaključila s praznovanjem praznika dela. Jasna Paladin Kamnik - Stari grad sicer še ni prenovljen v težko pričakovano gostišče, a v prihodnjih dneh bo ta priljubljena izletniška točka nad Kamnikom središče prvomajskega dogajanja v občini. Občane vabijo, da Stari grad obiščejo peš, saj dostop z avti ne bo mogoč, bo pa organiziran avtobusni prevoz. ► 3. stran Tržnica Okusi Kamnika -Podeželje in Eko na ŠUTNI 30. aprila od 8. do 13. ure Vsak obiskovalec prejme sadiko zelenjave. Vabljeni na najlepšo kamniško ulico. ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK GLauni trg 2,1241 Kamnik l/ n j». J \ - Tel.: 01/831 82 50, tic@kamnik-tourism.si ft Ol lil I I ^ IX ujujui.kamnlk-tourism.5i 2 petek, 22. aprila 2016 Kamničan % Občinske novice TRADICIONALNA PRVOMAJSKA BUDNICA MESTNE GODBE KAMNIK Občina Kamnik in Mestna godba Kamnik občanke in občane vabita na tradicionalno prvomajsko budnico Mestne godbe Kamnik. Približna časovnica prihodov godbe na prizorišča tradicionalne budnice Mestne godbe Kamnik v nedeljo, 1. maja 2016: 3.25 Kamnik (Glavni trg) 3.40 KS Duplica (Bakovnik- Frezija) 4.05 KS Podgorje (Ci&Ca) 4.30 KS Šmarca (Po Jeranovi ul. do kapelice) 5.00 KS Volčji Potok (brunarica) 5.45 KS Tunjice 6.40 KS Motnik 7.05 KS Špitalič 7.45 KS Zg. Tuhinj 8.15 KS Pšajnovica 9.10 Vrhpolje (Pri Repniku) 10.10 Godič 10.30 Stahovica - Pri planinskem orlu 11.30 Kamnik - Stari grad Mestna godba Kamnik se opravičuje za morebitne predčasne prihode oziroma nekajminutne zamude na prizorišča budnic. Nov vozni red nihalke in sedežnice Kamniška Bistrica - Iz družbe Velika planina so sporočili, da je 11. aprila v veljavo stopil nov vozni red za nihalko in se-dežnico na Veliko planino. Vozne rede so prilagodili številu prevoženih potnikov v preteklosti in želji, da čim bolje optimizirajo poslovanje podjetja Velika planina. Nihalka aprila od ponedeljka do četrtka vozi ob 9., 10. in 16. uri (maja tudi ob 14. uri), od petka do nedelje ter ob praznikih pa vsako polno uro od 9. do 17. ure. Sedežnica bo aprila in maja obratovala med 9.30 in 16. uro, v poletnih mesecih pa vse dni vsako polno uro od 9. do 17 ure. V primeru najavljenih skupin oz. večjega števila potnikov bo nihalka vozila tudi izven voznega reda, to je pogosteje in tudi po končanem uradnem voznem redu. J. P. Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 6. maja 2016, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 28. aprila 2016. Trinajsta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Borba za odpadke Občinski svetniki so na svoji aprilski seji večino pozornosti namenili koncesionarjem za odvoz in ravnanje z odpadki, seznanili pa so se tudi s stanjem javne varnosti v občini. Jasna Paladin Kamnik - Poročilo o javni varnosti na območju občine Kamnik v letu 2015 je svetnikom predstavil komandir Policijske postaje Kamnik Aleksander Perklič. Predstavil je področja kriminalitete, prekrškov, prometne varnosti, področje tujcev ter v skupnost usmerjeno policijsko delo. Izpostavil je, da so policisti lani obravnavali 896 kaznivih dejanj, od tega so jih preiskali 61,7 odstotka. Število kaznivih dejanj zoper premoženje se je lansko leto zmanjšalo. V upadu so bila kazniva dejanja tatvin, kjer je šlo večinoma za tatvine v trgovinah, na bencinskih servisih, tatvine registrskih tablic in koles, zmanjšale so se tudi tatvine barvnih kovin. Več obravnav so imeli na področju prepovedanih drog (štirinajst, leto prej štiri), razlog za porast pa naj bi bila večja angažiranost policistov na tem področju. Stanje javne varnosti v občini je dobro Na področju prekrškov jih je bilo največ s področja varstva javnega reda in miru, sledi pa proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, a na splošno policisti stanje na področju prekrškov ocenjujejo kot relativno ugodno. »Glede prometne varnosti je Policijska postaja Kamnik izvedla številne poostrene nadzore prometa, s poudarkom nad kršitvami določil hitrosti, alkohola, uporabe varnostnega pasu in zaščitne čelade ter ugotavljanju in odkrivanju večkratnih kršiteljev cestno-prometnih predpisov. V letu 2015 so policisti obravnavali 217 prometnih nesreč, od tega nobene s smrtnim izidom, 82 nesreč s telesnimi poškodbami, pri 135 prometnih nesrečah pa je nastala zgolj materialna škoda. Na področju prometa smo sodelovali z občinskimi redarji in ostalimi organizacijami, s temi aktivnostmi pa bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu,« je med drugim še povedal Perklič in stanje javne varnosti v občini ocenil kot dobro. Presežek vrtca za zaposlene in enoto Pestrna Svetniki so v nadaljevanju sprejeli spremenjena in z veljavno zakonodajo dopolnjena pravilnika o sofinanciranju programov in projektov na področju kulture ter o sofinanciranju programov in projektov na področju mladinskih programov v občini Kamnik ter potrdili predlog sklepa občinske uprave o razporeditvi presežkov prihodkov nad odhodki Vrtca Antona Medveda Kamnik. Vrtec je imel konec lanskega leta dobrih 231 tisoč evrov presežka, ta denar pa bodo zdaj namenili za pokrivanje povečanih stroškov dela zaposlenih (167.724 evrov), preostanek pa za nujno drugo fazo sanacije enote Pestrna (63.367). Svetniki so v razpravi sicer opozorili, da bi vrtec moral najti rezerve znotraj zavoda, ne pa da se vsakokrat, ko jim zmanjka denarja, obrnejo na občino. Ta za delovanje vrtcev sicer že tako namenja kar četrtino proračuna ali 5,2 milijona evrov. Komunalni prispevek bo nižji V prvi obravnavi so sprejeli tudi predlog odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Kamnik, ki ga mora občina po zahtevah zakonodaje sprejeti pol leta po sprejetem občinskem prostorskem načrtu. Po predlaganem odloku se bo glede na splošno gospodarsko situacijo in usmeritve občinske uprave komunalni prispevek zmanjšal za približno 20 odstotkov glede na trenutno veljavni odlok. Koncesija podeljena le za deset let Največ časa pa so svetniki posvetili točkam, povezanim z odpadki oz. koncesi-onarji, ki v občini skrbijo zanje. Skoraj deset mesecev po prvi obravnavi so končno tudi v drugi obravnavi sprejeli odlok o koncesiji za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja občine Kamnik. Koncesiji za obdelavo in odlaganje odpadkov so podelili podjetju Snaga (koncesio-nar za odvoz odpadkov ostaja Publicus), tako da se bodo odpadki zdaj vozili v novi regijski center za rav- nanje z odpadki (RCERO) v Ljubljano, kar je bilo s pristopno pogodbo pravzaprav določeno že leta 2009. Občina Kamnik je tako postala ena od 37 občin, ki so se priključile RCERU Ljubljana. Razloge za dolgotrajno pripravo odloka je predstavila višja svetovalka za gospodarske dejavnosti in gospodarske javne službe Mihaela Brnot Veternik. Poudarila je, da pri prvi obravnavi še ni bila znana cena, prav tako svetniki takrat niso soglašali s podelitvijo koncesije za trideset let. Cena je zdaj znana, a le za prvi dve leti, in ostaja takšna kot do sedaj - cena storitev obdelave komunalnih odpadkov znaša 0,1059 evra/ kg, cena storitev obdelave na,« je bil jasen Damjan Hribar (SDS). Kritičen je bil tudi podžupan Igor Žav-bi, a predvsem do svojih svetniških kolegov. Na ogled RCERO se jih je -kljub temu da gre za zelo pomemben projekt - odzvalo zgolj sedem. »Projekt RCERO je dober, saj predvideva majhen odstotek odlaganja odpadkov, zgolj pet odstotkov. Če manj odložimo, manj tudi plačamo. A tako velik obrat bo potreboval veliko smeti in menim, da se bodo za naše smeti še 'tepli'. Je pa cena za vse občine enaka, zato pohvala pogajalcem iz leta 2009. Smeti so resna zadeva. Mislim, da je podelitev koncesije Snagi pravilna odločitev,« pravi Žavbi. Koncesiji za obdelavo in odlaganje odpadkov so podelili podjetju Snaga (koncesionar za odvoz odpadkov ostaja Publicus), tako da bodo odpadke zdaj vozili v novi regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) v Ljubljano, kar je bilo s pristopno pogodbo pravzaprav določeno že leta 2009. bioloških odpadkov znaša 0,0635 evra/kg, cena storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov pa znaša 0,2492 evra/kg. Koncesijo pa so Snagi podelili za deset let, saj je neznank preveč. Sprejeli so tudi sklep o sprejemu Akta o ustanovitvi Sveta RCERO Ljubljana, a razprave v zvezi z omenjeno problematiko ni manjkalo. Smo kupili mačka v žaklju? Svetnike je najbolj zanimalo, kako se bo cena spreminjala v prihodnje in kakšen vpliv bodo lahko imeli nanjo, največji pomislek pa je bil, da je Snaga javno podjetje Mestne občine Ljubljana, katerega glavni cilj je čim večji dobiček. »Cena in način njene določitve sta bistvena, in to preden se podpiše pogodba, mi pa brez tega podeljujemo koncesijo. Kupujemo mačka v žaklju. Kamničane bo motilo, če bodo cene visoke, Snaga bo delala dobiček, s tem pa se bo polnil le proračun Mestne občine Ljublja- Po predlaganem odloku se bo glede na splošno gospodarsko situacijo in usmeritve občinske uprave komunalni prispevek zmanjšal za približno 20 odstotkov glede na trenutno veljavni odlok. Dušan Marc iz Snage je na vprašanje o določanju cen pojasnil, da bodo imeli občinski sveti v prihodnje sicer možnost določeni ceni za svoje prebivalce oporekati, a bodo razliko namesto občanov morali pokriti iz občinskega proračuna. A občinska uprava pravi, da sofinanciranja iz občinskega proračuna nimajo v načrtu. So pa svetniki na koncu en sklep zavrnili, in sicer sklep o potrditvi elaborata in cene zbiranja odpadkov, za kar skrbi koncesionar Publicus, ker naj bi bil neprimeren in nepopoln, kar meni tudi občinska uprava. Šlo je sicer za že petnajsto verzijo elaborata, ki je bil posredovan občini v sprejem, zdaj bo treba pripraviti že šestnajsto ... Volitve in imenovanja Svetniki so potrdili tudi nekaj predlogov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V Svet Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Območne izpostave Kamnik so kot predstavnike Občine Kamnik imenovali Andrejo Humar Gruden, Irenco Pučnik in Borisa Selka, pozitivni mnenji pa so podali Vesni Stanek, prijavljeni kandidatki za ravnateljico Vrtca Antona Medveda Kamnik, in Mojci Rode Škr-janc, prijavljeni kandidatki za ravnateljico Osnovne šole Toma Brejca. Kamničan Jß petek, 11. marca 2016 3 Občinske novice Prvi maj na Starem gradu i 1. stran Prvomajska pravljica na Starem gradu je dvodnevni dogodek, ki že v svojem imenu nosi tudi nekaj simbolike. »Solidarnost in vrednote dela dandanes lahko opišemo kot pravljico. Vedno bolj postajata ti dve vrednoti nekaj izmišljenega, nerealnega. Ker si vsi skupaj želimo, da bi bilo drugače, ker se vsi na svojem področju trudimo, da bi duh solidarnosti, ki je veljal za simbol delavstva, še živel ali pa zaživel, smo letošnje prireditve ob mednarodnem prazniku dela poimenovali prvomaj- Vozni red brezplačnega avtobusa v soboto, 30. aprila: iz Kamnika na Stari grad ob 19. uri, 19.30 in 20. uri, nazaj s Starega gradu pa ob 23. uri, 23.30 in 24. uri. ska pravljica. Seveda s pravljico ne želimo živeti v iluzij ah, temveč se družiti z iskrenim namenom in s spoštovanjem do dela, delavstva in domovine. Da se s povezovanjem in z delom da narediti marsikaj in da v ljudeh še živi skupno dobro, se bodo prireditve odvijale na priljubljeni kamniški izletniški točki, na Starem gradu, ki smo ga v lanskem letu skupaj očistili Stari grad bo 30. aprila in 1. maja znova oživel. / foto: jasn ter počasi dobiva novo podobo,« pravijo na Občini Kamnik, kjer si želijo, da bi delavci tudi danes znali stopiti skupaj in praznovati svoj praznik. Kres, golaž in prvomajska proslava Druženje se bo začelo v soboto, 30. aprila, ob 20. uri, ko bodo organizatorji pripravili priljubljen pred-praznični kres, ki pa bo obogaten s kulturnim programom s pripovedovanjem zgodb o delu in delavstvu. Večerno kuliso Starega gradu bo krasil ognjeni ambient s kresom in ognjeno inštalacijo Kam so šle vse fa-brike?, za glasbene ritme pa bo poskrbela skupina Za zdele. V nedeljo, 1. maja, se bo dogajanje začelo že ob 8. uri s Vozni red brezplačnega avtobusa v nedeljo, 1. maja: iz Kamnika na Stari grad ob 9.40, 10. uri in 10.40, nazaj s Starega gradu pa ob 14.30, ob 15. uri in 15.30. tradicionalnim prvomajskim golažem ter nadaljevalo s programom za vse starosti. Odrasli bodo lahko poslušali zgodbe o delavstvu, najmlajši bodo ustvarjali na različnih delavnicah, ob 11. uri pa bodo vsi skupaj lahko prisluhnili županu Marjanu Šarcu. Predvidoma ob 11.30 se bodo zbranim pridružili še člani Mestne godbe Kamnik in kamniške mažoretke, ki bodo na gradu zaključili svojo tradicionalno budnico. Dogajanje bodo s petjem popestrile Ljudske pevke Predice, praznovanje pa se bo zaključilo z zabavo skupine Špica. Na Stari grad le peš ali z avtobusom V času prireditev na Starem gradu, v soboto in nedeljo, dostop z osebnimi avtomobili od odcepa s ceste v Zgornje Palovče za Stari grad ne bo mogoč, zato organizatorji pozivajo občane, naj se na prvomajsko praznovanje odpravijo peš. Oba dneva bodo organizirali brezplačen avtobusni prevoz izpred parkirišča Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra do Starega gradu in nazaj. Prireditve bodo potekale v vsakem vremenu. Izšel Kamniški zbornik V začetku aprila je izšel 23. Kamniški zbornik. Ena pomembnejših publikacij na kamniškem območju, ki izhaja vsaki dve leti, ponovno ponuja veliko poučnih vsebin iz najrazličnejših področij. Aleš Senožetnik Kamnik - V zborniku, ki ga izdaja Občina Kamnik, je glavni urednici Marjeti Humar ponovno uspelo zbrati prispevke več kot 50 piscev, ki na 369 straneh tvorijo paleto razprav iz naravoslovja, etnologije, literarne zgodovine, jezikoslovja, bibliote-karstva, menedžmenta in umetnostne zgodovine. Posebna pozornost je v letošnjem zborniku namenjena zapisom o kamniški obrti in industriji, kar je razvidno že iz naslovnice, ki jo je po motivih na vodnjaku Leona Ho-marja sredi Glavnega trga, na katerem so upodobljeni simboli kamniških obrti in industrije, oblikoval Dušan Sterle. Marko Kumer je prispeval Zgodbo poštenega kapitalista Toneta Knafliča, znamenitega kamniškega usnjarja. Ivana Skamen je v zanimi- vem prispevku osvetlila zgodovino tovarne Svilanit. Saša Lavrinc in Eva Nagy pa sta predstavili mizarja Franca Koncilja, ki je pohištvo oblikoval tudi za Jožeta Plečnika, njegovi izdelki pa krasijo danes zaprto gostilno Planinka. Tako kot mnogih drugih znamenitih tovarn tudi Kon-cilijeve delavnice danes ni več. Ostaja pa bogata zapuščina, o kateri je moč brati v letošnjem zborniku. Med zanimivejše spada prispevek Marije Klobčar o Marjeti Humar je v letošnji izdaji uspelo zbrati 42 prispevkov o Kamniku in okolici. / Foto: Aleš Senožetnik kamniškem jezeru. Bralcem pa bodo gotovo ljubi zapisi o znamenitih Kamničanih in okoličanih ter intervjuja z dr. Zdenko Čebašek Travnik in ddr. Vereno Vidrih Perko. Da v Kamniku premoremo kvalitetne kulturnike in umetnike, je razvidno iz pesmi, ki so jih prispevali dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, ter prispevkov Saše Bučan o slikarju Dušanu Štrajharju ter grafični ustvarjalki in kiparki Nini Koželj. Dvainštirideset prispevkov, kolikor jih je zbranih v letošnjem zborniku, bo gotovo potešilo vedoželjnega bralca, ki si želi poglobljenega znanja o svoji okolici. 23. Kamniški zbornik namreč skupaj s predhodnimi izdajami ponuja izredno bogat vir znanja iz najrazličnejših področij in predstavlja eno izmed temeljnih publikacij o Kamniku in okolici. Voščilo in povabilo župana Marjana Šarca na prireditve ob prihajajočih praznikih Spoštovane občanke, spoštovani občani, dovolite mi, da Vam čestitam ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ter mednarodnem prazniku delavstva, 1. maju, dnevu, ki predstavlja mednarodni simbol solidarnosti vseh delavcev. Vabim Vas, da se udeležite slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo v torek, 26. aprila 2016, ob 18. uri v centru Kamnika - Parku Evropa pri Plečnikovi železniški postaji. Slavnostni govornik bo podžupan Igor Žavbi. Ob prisotnosti praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik bodo v kulturnem programu nastopili Mestna godba Kamnik ter Združeni kamniški pevci in recitatorji. Prvomajska pravljica na Starem gradu, kot smo to leto poimenovali prireditve ob 1. maju, se bo začela že na predvečer, torej v soboto, 30. aprila 2016. Vabljeni, da se ob 20. uri na Starem gradu udeležite branja zgodb o delu, delavstvu in naši domovini ob ognjenem ambientu ter nastopa glasbene skupine Za zdele, ki jo sestavljajo Melisa, Rok in Marjan Spruk. Nekoč so delavci na prvi maj jutro začeli z budnico delavske godbe. Vabim Vas, da letošnje prvomajsko jutro tudi Vi začnete s tradicionalno prvomajsko budnico Mestne godbe Kamnik, ki jo bodo sklenili na Starem gradu, kjer se bo ob 11. uri začela prireditev ob prazniku dela. Delo in delavstvo žal izgubljata nekdanji pomen, predvsem nista več vrednoti, kot bi morali biti. Ne bomo objokovali časov, ki so minili, in se spraševali, česa vse ni, temveč se bomo družili z iskrenim namenom povezovanja, saj je to temelj dobrih odnosov in razvoja. V prijetno popoldansko popoldne nas bodo ob prvomajskem golažu in drugih jedeh popeljali Ljudske pevke predice, Mestna godba Kamnik in skupina Špica. Vabim Vas, da skupaj s sorodniki, znanci in prijatelji pridete na Stari grad peš, za tiste, ki zaradi kakršnihkoli razlogov na priljubljeno kamniško izletniško točko ne boste mogli peš, pa smo organizirali brezplačen prevoz izpred parkirišča pri Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik. Obeležimo mednarodni praznik dela skupaj. Vaš župan Marjan Šarec na starem gradu www.kamnik-tourism.si OB 20. URI pravljice ob ognjenem ambientu in nastop glasbene skupine Za zdele Melisa, Rokin Maijan Spruk_ OD^8. URE DALJE prvomajski golaž OB 11. URI prireditev ob prazniku dela nastopali bodo Ljudske pevke Predice, Mestna godba Kamnik in skupina Spica Kamnik 4 petek, 22. aprila 2016 Kamničan % Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Odpadki so predragi Občinski svetniki so na svoji aprilski seji koncesijo za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave podelili Snagi, tako da odpadke zdaj vozimo v Ljubljano. Demografski trendi so zaskrbljujoči Danes (2016) v Sloveniji živi nekaj več kot dva milijona ljudi. Če ocenimo čez palec, bi lahko rekli, da je četrtina prebivalcev potencialnih upokojencev, polovica prebivalcev potencialno delovno aktivnih državljanov, ostalo pa šolajoča mladina. Razmerje ni nič kaj spodbudno, trendi pa so še bolj zaskrbljujoči. Statistika in demografija sta precej eksaktni znanosti, saj lahko zelo natančno napovesta trende v prihodnosti. Napovedi Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da bomo imeli čez 60 let, to je leta 2076, v Sloveniji 681.791 prebivalcev, ki bodo starejši od 60 let, tistih med 18 in 59 let pa bo 963.559. Če te dva podatka primerjamo s sedanjimi številkami, lahko ugotovimo, da se bo delež starejšega prebivalstva povečal za 30 odstotkov v primerjavi z danes, medtem ko se bo delež potencialno aktivnega prebivalstva zmanjšal za 19 odstotkov. Če država nemudoma ukrepa z učinkovito demografsko politiko, smo že pozni. Naši družbeni in socialni sistemi, zlasti pokojninski in zdravstveni sistem, takšnih neravnovesij ne morejo vzdržati. Ampak če poslušate najbolj izpostavljene leve politike, dobite občutek, da je vse v najlepšem redu in da Slovenija ne potrebuje nobenih prilagoditev. Levi politiki s tem ustvarjajo lažna pričakovanja, ki državi povzročajo dolgoročno škodo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se bo delež starejših oseb, starih več kot 60 let, že leta 2026 povečal za 103.486. Demografski podatki kažejo, da se slovenska družba hitro stara. Hitra rast starejšega prebivalstva se napoveduje prav v prihodnjih desetih letih, potem naj bi se rast nekoliko umirila in stabilizirala. Da bo pretres v družbi še večji, je treba k staranju prebivalstva v zadnjih letih dodati še odseljevanje mladih. Od izbruha gospodarske in finančne krize letno v povprečju Slovenijo zapusti okrog 15 tisoč državljanov, polovica teh, ki zapustijo Slovenijo, je mlajših od 35 let. Gre za klasičen beg možganov, ki pa ga za zdaj še ne občutimo tako intenzivno, saj se v Slovenijo vsako leto priseli približno isto število ljudi, kot se jih iz nje odseli. Slovenija se stara. V tem nismo nič drugačni kot druge razvite zahodne družbe. Vendar pa mora vsaka odgovorna politika iskati rešitve za vzdržnost vseh naših družbenih sistemov. Staranje prebivalstva zagotovo pomeni večje stroške za pokojninski in zdravstveni sistem. Politika je zato dolžna poiskati rešitve, ki bodo omogočile delovanje obeh sistemov tudi v okviru napovedanih in neizogibnih sprememb. Matej Tonin, poslanec Jasna Paladin Kamnik - Kaj sprejeta odločitev prinaša občanom, bodo položnice zdaj višje ali nižje ter kako ocenjujeta sklenjeni dogovor med občino in kon-cesionarjem, smo tokrat vprašali svetnika Aleša Lipičnika (SMC) in Romana Maligoja (DeSus). Vzorci se ponavljajo, plačujemo preveč Tako meni Aleš Lipičnik, ki je problematiko odpadkov umestil v širši kontekst. »V Kamniku plačujemo vodo po 0,71 evra/m3, slovensko povprečje je 0,44 evra, cene v Sloveniji pa se gibljejo med 0,19 evra pa tja do 0,99 evra. Smo torej med najdražjimi. Kamnik je občina, kjer je kakovostne vode zares dovolj, zato je višina stroška še bolj nenavadna. Izgovori gredo v smer, da je bilo Komunalno podjetje Kamnik (KPK) priva-tizirano in koncesija podeljena v času prejšnjega župana in da se pri tem ne da ničesar spremeniti. Ta argument po moje ne drži, saj smo v vmesnem času podelili KPK-ju vrsto drugih koncesij. Če bi stanje z vodo želeli popraviti, bi lahko sklenitev koncesij za zimsko čiščenje, popravilo cest, javno razsvetljavo in druge, ki smo jih sklepali s KPK, pogojevali z uravnoteženjem koncesijske pogodbe za oskrbo z vodo. Občani Kamnika bomo za čas koncesije KPK, izračunano primerjalno na slovensko povprečje, 'preplačali' vodo v višini okoli 6,5 milijona evrov (30 Aleš Lipičnik / Foto: Gorazd Kavčič tisoč prebivalcev, 42 m3/pre-bivalca/letno, 0,26 evra razlike v ceni in dvajset let koncesije). Zaradi naravnih danosti bi v Kamniku pričakoval nižje cene od slovenskega povprečja. V slovensko povprečje so namreč zajete tudi občine, kjer kakovost vode predstavlja resen problem. Podobno se dogaja tudi pri smeteh, kjer koncesionarji na eni strani opravljajo dejavnost javne službe, kjer občanom zaračunajo vse stroške, ki jih imajo z zbiranjem, ločevanjem in hranjenjem odpadkov. Na drugi strani pa zbrane odpadke prodajajo kot surovine, pri tem gre po njihovih besedah za popolnoma ločeno profitno dejavnost. Zaradi zaslužkov, ki jih ustvarijo s prodajo surovin, ni vaš račun za odvoz smeti nič manjši, kljub temu da prodajajo vaše surovine in da jim vi sami z ločevanjem odpadkov še izdatno pomagate, da z manj dela pridejo do večjih zaslužkov. S podelitvijo koncesije Snagi, katere lastnik je Me- Roman Maligoj stna občina Ljubljana, sem zelo nezadovoljen, saj ne jamčijo cen storitev za obdobje koncesije, v svojem elaboratu pa so pri predvidenih zaslužkih s prodajo surovin 'izjemno skromni'. Podobno v svojem elaboratu poskuša prikazati tudi Publicus, ki smo ga vsaj začasno zavrnili. Glede na izredno nizke načrtovane zaslužke od prodaje surovin se pri obeh smetarskih koncesionarjih postavlja vprašanje, komu prodajajo surovine in po kakšnih cenah. Popolnoma na dlani je, da mora Občina Kamnik storiti precej več za zaščito svojih občanov pred izkoriščanjem koncesionarjev. Pritisk na izvajanje javnih storitev s strani zasebnih podjetij je izredno velik, ni pa sprejemljivo, da se v popolnoma netržni dejavnosti ustvarjajo veliki dobički. Pravila tržnega gospodarstva veljajo v primerih, ko podjetja prodajajo storitve in produkte na trgu, kjer deluje konkurenca in kjer lahko kupec prosto izbira. V primeru kon- cesionarjev javnih storitev pa temu zanesljivo ni tako.« Problem je tudi zbiranje komunalnih odpadkov »Menim, da je koncesijska pogodba, sklenjena leta 2009 med Občino Kamnik in podjetjem Snaga, zavezujoča in dokončna,« začenja Roman Maligoj in nadaljuje. »V ceni obdelave komunalnih odpadkov so zajete storitve obdelave mešanih odpadkov, obdelava in predelava bioloških odpadkov in odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov. Občine pristopnice izgradnje regijskega centra za ravnaje z odpadki imamo do leta 2017 zagotovljeno enako ceno kot do sedaj. Po tem roku pa se oblikuje nova cena, pri čemer sodelujejo vsi župani občin soustanoviteljic RCERO. Problem v naši občini je tudi zbiranje komunalnih odpadkov. Podjetje Publicus je predstavilo elaborat oblikovanja cen za zbiranje komunalnih odpadkov, vendar smo ga svetniki na seji zavrnili, ker menimo, da je nepopoln in nedodelan. Med občani pa je tudi veliko nezadovoljstva glede odvaža-nja bioloških odpadkov. Zabojniki za biološke odpadke, predvsem v večjih stanovanj -skih naseljih, so poškodovani in v poletnih mesecih se iz njih izcejajo tekočine, ki povzročajo nevzdržen smrad. Tudi čiščenje zabojnikov ni primerno, saj se to dogaja na mestu samem in se odplake prosto izlivajo po prostoru, kjer so zabojniki nameščeni.« Podjetništvo, del delavstva Strategija turizma nujno potrebna! Prvi maj je praznik delavstva. Toda delavstvo se s časom spreminja. Tako je podjetništvo dejansko del delavstva. Samoza-posleni: obrtniki, kmetovalci, mali, srednji in družinski podje-| tniki so pravzaprav posamezni-| ki, »samostojni delavci«, ki s j svojim delom preživljajo sebe, § svoje družine in zagotavljajo | delo zaposlenim - drugim deI lavcem. | Za ta del delavstva so zahteve | še posebej velike: podjetniki | morajo biti v času, ko tekmujejo 1 na globalnem trgu, vse bolj iz-g najdljivi, da so kos svetovni i konkurenci ter premagujejo § vse večje birokratske ovire, na i trg pa dajejo proizvode in stori- tve, ki so boljši od drugih, saj jih bodo edino tako lahko prodali in s tem plačali vse potrebne dajatve. Uspešne družbe in države več izvozijo kot uvozijo, zato mora država pripraviti stimulativno okolje za čim večjo dodano vrednost (ta je bistvena za zunanjetrgovinski presežek), s tem pa za podjetnike, saj jo ravno ti v veliki meri ustvarjajo. Tudi Občina Kamnik in naša država sta življenjsko odvisni od podjetniškega gospodarstva ter na njem temelječega izvoza, kar zadeva ustvarjanje in obstoj delovnih mest ter družbeno blaginjo. Kot podžupan se zavedam, da podjetništvo z davki in s potrošnjo preživlja politični sistem, zato bom še naprej sooblikoval dejavnosti KIKŠtarter-ja in Podjetniškega kluba Kamnik ter se zavzemal za ureditev poslovnih con. Matej Slapar, podžupan Občine Kamnik N.Si Velikokrat slišimo, da ima Kamnik velik potencial za razvoj turizma. A vsa ta leta turizem v praksi resnično še ni bil prepoznan kot panoga, na katero se bodo priključile vse ostale dejavnosti. ; Imam občutek, da Zavod za turi-i zem še ni v popolnosti prevzel ; vloge povezovalca, koordinatorja ; in kreatorja turističnega preboja. i Razlog leži tudi v odsotnosti po-i trjene vizije in strategije. i Z jasno vizijo in strategijo se da ; premakniti stvari. To dokazuje i Ljubljana, ki je iz zaspanega mes-k ta v zelo kratkem času postala ; metropola, zelena prestolnica i Evrope. Vse to je dosegla z jasno i začrtano strategijo in vizijo. i Kamnik potrebuje vizijo in strate-i gijo. Prvi resnično velik izziv predstavlja celovit razvoj nekdanje smodnišnice. Bomo znali misliti strateško, odgovorno in celovito? Samo ambiciozna pot, ki bo na trenutke provokativna in predvsem drugačna od že videnih - s povezovanjem deležnikov, urejenostjo občine in pravo predstavitvijo naših naravnih danosti, produktov in zgodb - nam bo prinesla zaželeno zanimivost destinacije. Zavod za turizem dela majhne korake, ki kažejo na željo po prebujanju, pa vendar se potrebuje »PUSH«, ki bi omenjenim aktivnostim dal zagon in podporo. Menim, da se omenjeni »PUSH« skriva ravno v viziji in krovni strategiji naše občine, v kateri bo turizem glavna panoga razvoja, in to ne samo na papirju, temveč tudi v konkretnih ukrepih, investicijah in proračunskih sredstvih. Edis RUJOVIC, občinski svetnik IDP USTA DUŠANA PAPEŽA Kamniške »cvetke« Jasna Paladin Kamnik - Eden od bralcev nam je nedavno poslal več fotografij, ki kažejo na nekaj kamniških »cvetk« oz. točk, ki nam kot turističnemu mestu ne morejo biti v ponos - zapuščena stavba nekdanje SDK na koncu Šutne (na sliki), neugledno pročelje železniške postaje Kamnik, poškodovani robniki na Šutni, umazani prometni znaki ... Seveda občina na vse nima vpliva, smo pa na Zavod za turizem in šport v občini Kamnik vseeno naslovili vprašanje, če vsaj v primeru železniške postaje in nekdanje SDK z lastniki lahko najdejo rešitev za lepši izgled. Direktorica Bože-na Peterlin nam je povedala, da imajo tudi v letošnjem proračunu zagotovljenega nekaj denarja, da prazne izložbe okrasijo z nalepkami starih razglednic (kot so to že naredili na Šutni), a za to potrebujejo soglasje lastnikov. V primeru SDK so lastniki etažni, konkretni pogovori pa se še niso začeli. V stiku pa so že z vodstvom Slovenskih železnic in upajo, da najdemo skupno rešitev za lepo urejeno pročelje. Kamničan Jß petek, 11. marca 2016 5 Aktualno V spomin in opomin Člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav so v nekdanjem zaklonišču pod glavno avtobusno postajo v Kamniku uredili vojni muzej z več kot sto kosi orožja in vojaške opreme od 1. svetovne vojne do osamosvojitve. Jasna Paladin Kamnik - Muzej so člani društva, ki sicer združuje okoli petdeset ljubiteljev vojaške zgodovine, urejali zadnja tri leta, nekdaj zapuščene prostore pa so v novi podobi slovesno odprli v petek, 8. aprila. »V muzeju predstavljamo delček naše vojaške zgodovine, od 1. svetovne vojne do osamosvojitve. Vse te vojske so šle čez naše ozemlje, so se na teh tleh borile in pustile neki pečat, zato smo se odločili, da v spomin na te padle borce in vrednote, ki jih goji naše društvo, odpremo muzej in se tako na skromen način poklonimo svojim prednikom, ki so se bojevali za to, da smo ohranili svoj jezik in da smo danes tukaj, kjer smo. Od Maistrovih borcev pa do osamosvojitve smo zbrali nekaj ostalin vojaške tehnike, orožja, uniform in tudi dokumentov, ki pričajo o tej zgodovini, posebno pozornost pa smo namenili tudi nekdanji kamniški smo-dnišnici, v kateri so izdelovali odličen črni smodnik,« je Vojni muzej Triglav predstavil predsednik društva Jernej Brajer in dodal, da so med drugim na ogled tudi uniforma avstro-ogrskega generala, uniforma Maistrovega borca ter uniforma divizijskega ge- Vojni muzej Triglav je že ob odprtju privabil številne obiskovalce, v prihodnje pa ga bodo odprli po predhodnem dogovoru. nerala, kakršno je nosil tudi Rudolf Maister, pa tudi več kot sto kosov najrazličnejšega orožja in dokumentov.« Zbrane je s spodbudnimi besedami nagovoril tudi eden zadnjih še živečih partizanskih poveljnikov Franc Sever - Franta, pomen tovrstnih zbirk za razumevanje zgodovine pa je izpostavil župan Marjan Šarec. »Vse vojske, ki so šle skozi to deželo, so pustile svoj pečat, največkrat negativen, kajti vojna nikoli ne prinese nič pozitivnega, le nemir, sovraštvo, razdor, prelivanje krvi in predvsem - kar nas še danes tepe - dolgotrajne posledice. Ko je enkrat vojna, se zadev ne da več kontrolirati, gredo svojo pot. Zato ta muzej ni namenjen občudovanju orožja in pogovarjanju o tem, kako se je včasih pobijalo in kako se da zadeve reševati s silo, ampak temu, da si bodo tudi mlade generacije ogledale, kaj je nekoč bilo in kaj je treba preprečevati. Zakaj pride do vojn? Zato, ker mlada generacija vse odkriva na novo, nima zgodovinskega spomina in se ne zaveda, kam lahko pripeljejo razni ekstremi-sti. Ekstremist je tisti, ki uničuje odnose in mir in podžiga sovraštvo najprej med sosedi, nato med pokrajinami in tudi med narodi. Zato naj bo ta muzej opomin, da se je vse že enkrat zgodilo in se lahko še enkrat, če ne bomo vsak dan delali za mir. Ne delajmo si iluzij, da je mir trajen in večen, saj zgodovina človeštva žal ni zgodovina miru, ampak zgodovina vojn. Zato pojdimo s trezno glavo naprej in preprečujmo vse morebitne ekstremizme, vojne in kakršna koli hujskaštva. Pripeljite v muzej čim več ljudi, saj je zgodovina najboljša učiteljica.« Ogled muzeja je možen po predhodnem dogovoru. Obisk iz OZN v Zavodu Oreli Kot primer dobre prakse na področju dela s starejšimi je kamniški Zavod Oreli obiskala neodvisna strokovnjakinja za človekove pravice starejših oseb Rosa Kornfeld-Matte. Aleš Senožetnik Kamnik - Kornfeld-Matteje-va se je v četrtek, 14. aprila, mudila v Zavodu Oreli, kjer se je seznanila z njihovim delom na področju starejših. Kornfeld-Mattejeva iz Čila že vrsto let deluje na področju staranja prebivalstva, leta 2014 pa je nastopila častno funkcijo neodvisne strokovnjakinje za človekove pravice starejših oseb pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice. Ob obisku si je skupaj z direktorico Zavoda Oreli Martino Ozimek in njenimi sodelavci ogledala prostore, v katerih deluje zavod, nato pa je v mali sejni dvorani občine prisluhnila predstavitvi zavoda, v kateri so strokovnjakinji predstavili praktični model medgeneracijskega sodelovanja, od katerega imajo koristi tako mladi kot starejši ter skupnost kot celota. »Navdušena sem nad videnim. Zavod Oreli deluje po načelu medgeneracijske-ga sodelovanja. Mladi so vključeni v delo s starejšimi, kar se mi zdi izrednega pomena,« je svoje vtise strnila Kornfeld-Mattejeva. Martina Ozimek pa: »Obisk neodvisne strokovnjakinje Sveta OZN nam pomeni potrditev, da smo na pravi poti in delamo dobro.« Direktorica Zavoda Oreli Martina Ozimek in neodvisna strokovnjakinja OZN Rosa Kornfeld-Matte Podhod bodo na novo poslikali Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik in Osnovna šola Frana Albrehta sta na pobudo staršev v teh dneh pristopili k prenovi podhoda na Šolski ulici, ki je hkrati tudi šolska pot. Podhod so do nedavnega krasili različni grafiti, ki pa so jih delavci s sten v minulih dneh odstranili, saj bodo površine otroci na novo poslikali. »Sama urejenost podhoda bo pomembno vplivala na dobro počutje učencev pa tudi ostalih mimoidočih. Ravno zaradi večjega občutka varnosti so se na šoli odločili, da bodo učenke in učenci sami prispevali k urejenosti podhoda s posli-kavo sten. Projekt so poimenovali S pozitivno mislijo v lepši dan. Učenke in učenci bodo poslikali podhod z obrazi ljudi različnih ras, kultur, vsak od teh bo opremljen z oblačkom, v katerem bo zapisana pozitivna, spodbudna misel. Skozi podhod nas bosta pospremili dve osrednji misli, in sicer Ni pomembno, od kod prihajaš, pomembno je, kam si namenjen, ter z druge strani Če se želite premakniti naprej, boste morali pustiti nekatere stvari za seboj,« nam je projekt opisala Janja Zor-man Macura iz županovega kabineta. Kot so nam sporočili iz Osnovne šole Frana Albrehta, bodo s poslikavo podhoda učenci začeli že danes, 22. aprila, dopoldne, postopoma pa nadaljevali vse do konca maja. Vse potrebne barve, ki jih bodo učenci pri svojem delu potrebovali, sta jim podarili podjetji Helios in Jub. Hkrati z odstranitvijo grafitov in obnovo poškodovanih delov sten v podhodu so se delavci lotili tudi ureditve bližnjih stopnic, in sicer na delu, kjer je bila že do sedaj shojena bližnjica, na novo pa bodo zarisali tudi potek kolesarskih poti in s tem območje zaokrožili v celoto.