Izhaja vsak dan ijutrai ratvca v ponedeljkih in dnevih po prašnikih. — Posamezna itevilka Din 1'—, na 16 straneh Din 2*—| mesečna naročnina Din 20’—, is tujino Din 30'—. UredniStvo V Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71 JugcskMm K o k o p i i o t n« vračamo, — Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava T Ljubljani, Gradiiče 4, tel. 30-68, Podružnica v Mariboru, Aleksai* 'drova cesta It 24, telefon 29-60, V Celju: Slomškov trg 4. Poit. ček. rač.: Ljubljana 15.621, St. 154 Ljubljana, petek, dne 28. novembra 1930 Leto L Fašistovska zbornica demonstrira proti Vatikanu Razprava o interpelaciji poslanca Coselschija glede slovenskih in hrvatskih duhovnikov v Julijski Krajini - Grožnja državnega podtajnika Arpinatija na naslov Vatikana - Fašisti pripravljeni kršiti tudi konkordat s sv. stolico Rim, 27. novembra, n. V zadnjem času se fašistovski tisk že ne obotavlja več odkrito kritizirati postopanje Vatikana. Opaža se, da so se odnošaji med fašistovsko vlado in Vatikanom znatno ohladili, čeprav se še pojavljajo od časa do časa glede nekaterih vprašanj skupne in složne diplomatske akcije, ki pa se v ostalem omejujejo le na zaščito italijanskih misijonarjev. Tako sta Italija in Vatikan storila skupne korake v Atenah za zaščito italijanskih šol v Grčiji. Sedaj pa sta italijanski poslanik na Kitajskem in apostolski delegat skupno protestirala pri kitajski vladi zaradi preganjanja italijanskih misijonarjev, od katerih sta bila dva v Cantauu ubita. Med tem napadajo fašistovski listi Vatikan zaradi njegove popustljivosti in sabotaže napram fašizmu. Tako obtožujejo vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, da ni beležilo zadnjega velikega Mussolinijevega govora. Posebno no gredo t račun fašistovskega tiska katoliške organizacije v Italiji, Id imajo pravico do kulturnega delovanja, in to po določilih konkordata, ki sta ga sklenila Italija in Vatikan. Fašisti vsako akcijo cnegično preprečujejo. Tako je nedavno fašistovski tisk pričel ostro kampanjo proti slovenski in hrvatski duhovščini v Julijski Krajini. Fašistovski tisk je napadel goriškega nadškofa dr. Sedeja in indirektno celo tržaškega škofa dr. Fogarja. Fašistovski listi so objavili članke, v katerih so odkrito zahtevali, da je treba dr. Sedeja odstaviti in odstraniti prav tako kot ostalo slovansko duhovščino v Julijski Krajini, ki je po mnenju fašistovskih listov nevarna za javni napredek, ker očitno razvija protire-žimsko agitacijo in celo podpira slovansko teroristično organizacijo. Fašistovski voditelji v Julijski Krajini so, kot pravijo listi, uvideli, da se določbe konkordata ne izvajajo, kakor bi bilo potrebno. Fašistov-skim voditeljem pač ni ljubo, da zaradi konkordata ne morejo nastopati proti slovenski duhovščini kot pred leti, ko so duhovnike lahko zapirali in deportirali, ko Vatikan še ni mogel odločno nastopiti za zaščito preganjano duhovščine. Goriški pokrajinski fašistovski tajnik Avenanti pa je sedaj javno pozval državne oblasti, naj nastopijo proti slovanskim duhovnikom, ki se nočejo izkazati kot lojalni državljani. Znano je, da je fašistovski poslanec Co-selschi vložil interpelacijo proti slovanski duhovščini. Državni podtajnik Arpinati, ki je dajal v parlamentu odgovor na to interpelacijo, je ob burnem odobravanju zapretil Vatikanu, naj ugodi željam fašistov, ker bi sicer brez ozira na določbe konkordata sami nastopili proti duhovščini, ki ne bi hotela postati fašistovskih naziranj. Naravno je, da je na ta način podal nov dokaz, da se odnošaji med Vatikanom in fašistovsko Italijo slabijo in da niso več takšni, kakršnih so pričakovali fašisti, ko so sklepali konkordat v upanju, da se bo Vatikan brez obotavljanja izpostavljal za fašistovsko politiko. Arpinatijev odgovor je Coselschija docela zadovoljil. »Trdili so,< je dejal Co- Napetost v odnošajih med Poljsko in Nemčijo Berlin hoče izzvati diplomatski konflikt - Nov val revizionistične gonje po poljskih volitvah - »Vorwarts« o možnosti vpadov nemških nacijonalistov na poljsko ozemlje Berlin, 27. novembra. Razni tukajšnji li- govske šole govor, v katerem je rekel, da sti posvečajo dolge članke in komentarje nihče ne odreka poljskemu narodu pra- volitvain na Poljskem, pri katerih da je vice do nacijonalne neodvisnosti. Toda, ka^ prišlo do ostrih nasilij proti nemški manjšini. Predvsem naglašajo in opisujejo »dogodke« v Gornji Šleziji ter izjavljajo, da so postali vsled njih odnošaji med Berlinom in Varšavo zopet skrajno napeti. Glasilo katoliškega centruma »Germa-nia« obdolžuje direktno poljsko vlado. Pravi, da se je zgodilo vse to zato, da bi se Nemčija oplašila. V nadaljevanju svoje polemike naglaša list, da se s sličnimi u-krepi ne bo zamorila nemška zahteva po reviziji mirovnih pogodb. Od versailleske pogodbe dalje — piše »Germania« — nismo nehali poudarjati, da obstoja vprašanje vzhodnih mej in da upamo, da bomo to vprašanje rešili mirnim potom v sporazumu z vladami. Priznavamo obstoj poljske države, toda pod pogojem, da se drži v področju poljske narodnosti in da ne posega v življenske interese svojih sosedov. Velika nevarnost je — zaključuje »Ger-mania« — da Poljska, ki noče ničesar dati, zgubi vse. Socijalno-demokratski »Vorwfirts« se tudi bavi z odnošaji s Poljsko. V svojem članku se obrača na evropske vlade s sledečim vprašanjem: »Se je že razmišljalo o nevarnosti, ki lahko nastane, če bi se nemški nacionalistični elementi odločili, da bodo vršili vpade na ozemlje sosedne dežele? Možnost takih vpadov je sama na sebi tako resna stvar, da se mora absolutno jemati v obzir. Dvajset do trideset oseb lahko povzroči nezaslišano zlo. Ta nevarnost se lahko odpravi na ta način, da storijo vlade svojo dolžnost napram nemškim manjšinam. V slučaju ptrebe se lahko nemudoma skliče Svet Društva narodov, če to zahteva kak njegov član. Berlin, 27. novembra. Neko poluradno poročilo govori o protinemški demonstraciji, ki se je vršila v Katovicah. Večja skupina poštarjev in železničarjev je priredila — po tem poročilu — obhod po mestu, pri katerem so nosili možiclja, ki je predstavljal nemškega oficirja. Nemški konzul je protestiral pri vojvodu (banu), kateri mu je izrazil svoje obžalovanje nad tem incidentom. Na drugi strani se poroča, da je imel glavni odbor katoliškega centruma sejo, na kateri je sklenil resolucijo, ki v njej protestira proti »zatiranju nemške manjšine« v Gornji Šleziji ter zahteva od vlade, naj podvzame energične ukrepe. Kiinigsberg, 27. novembra. Pruski ministrski predsednik socijalni demokrat dr Braun je imel povodom otvoritve višje tr- kor ni on (dr. Braun) odobraval nekdaj krivice, ki se je godila poljskemu narodu, tako ne odobrava sedaj, da skuša zgraditi ta narod svojo neodvisnost na podlagi krivice proti nekemu drugemu narodu, proti nemškemu narodu. Poljska bi prav lahko (kakor Čehoslovaška) imela svoj izhod na morje v Gdanskem, ne da bi bila Vzhodna Prusija odsečena od Nemčije. Dr. Braun je zaključil, da Nemci ne bodo nikdar nehali protestirati proti tej krivici in da ne bodo sedanje krivične meje nikdar priznali. Berlin, 27. novembra, n. Snoči je imel ministrski svet daljšo sejo, na kateri je obravnaval noto, ki jo namerava nemška vlada poslati Društvu narodov kot pritožbo proti stališču, ki so ga zavzemale poljske oblasti ob času volitev v Gornji Šleziji. Nota pravi, da poljski režim v Gornji Šleziji v času volilne kampanje z narodni- mi manjšinami ni postopal po manjšinskih pogodbah in v skladu z manjšinskimi pravicami. Nemška vlada bo zahtevala, da posveti svet Društva narodov tej zadevi posebno sejo. Noti bo nemška vlada pridala izčrpne priloge, v katerih bodo našteti vsi poedini slučaji nasilja in omejevanja volilne svobode. Berlin, 27. novembra. AA. Nemška vlada je opustila namero, da bi zahtevala sklicanje izrednega zasedanja Društva narodov zaradi vprašanja nemških manjšin o priliki volitev v Gornji Šleziji. Namesto tega bo zahtevala, da pride na dnevni red zasedanja sveta Društva narodov 15. januarja 1931. ta njena pritožba kakor tudi pritožba nad dogodki na Pomorjanskein. Varšava, 27. novembra, n. Da postavi na laž sedanje nemške skrbi za nemške manjšine in njihove pravice, je pozvala poljska vlada svojega konzula v Benthenu, naj sestavi poročilo o vseh nasiljih, ki jih tam v poslednjem času izvajajo Nemci nad Poljaki. Maršal Pilsudski o reformi poljske ustave Reforma mora predvsem urediti razmerje med vlado in parlamentom — Omejena imuniteta poslancev teh vprašanj ni urejala. Maršal smatra, da ustava ne potrebuje deklaracij in načel iz prejšnjih stoletij, ki so evidentna. Imuni- Varšava, 27. novembra. A A. Maršal Pilsudski je v novem invervjuvu obrazložil glavna načela ustanovne reforme na Poljskem. V tej izjavi pravi, da zavzema Poljska sedaj v Evropi izjemno stališče, kajti parlament ima stabilno in kompaktno večino. To bo omogočilo politično stabilizacijo in s tem mogočen razvoj notranjih sil in dela na Poljskem. Ustavna reforma je slej ko prej glavno vprašanje. Osebno se maršal Pilsudski ni hotel udeležiti sestave reformnega načrta o ustavi, ker ni prijatelj paragrafov. Ustava mora predvsem urediti vprašanje odnošajev med državno vlado, stabilnostjo vlade in parlamentom. Dosedanja ustava je bolehala na tem, da teta poslancev bodi omejena. Poslanci morajo odgovarjati pred sodišči za svoja dejanja kakor ostali državljani, sicer preidemo v demoralizacijo. Na mesto ustavnih določb naj stopijo vladni dekreti, ki se lahko bolje prilagode dejanskim potrebam življenja. Moderno življenje se tako naglo izpreminja, da potrebuje hitrejše zakonodajne adaptacije. Zakonodajstvo mora biti zato sila elastično. Odtod je razvidna potreba naglih vladnih dekretov, ki naj nadomeščajo dolgovezni zakonodajni postopek parlamenta. Grenka ameriška lekcija Berlinu Washington obsoja nastop Nemčije na razorožitveni konferenci Pariz, 27. novembra, n. »Matin« poroča, da je dobila Nemčija te dni v Washingtonu zelo neugodno lekcijo. Nemški poslanik je vpraša ameriškega zunanjega ministra Stimsona, kakšna pogajanja se vodijo v Washingtonu, Londonu in Parizu glede pomorskega pakta o razorožitvi. Stimson je enostavno odgovoril, da se za enkrat vodijo le neobvezni razgovori in da ni mogoče govoriti o kakih pogajanjih. Nato pa se je zelo nepovoljno izrazil o stališču, ki ga je zavzela Nemčija v Ženevi. To stališče je označil kot pretnjo za novo vojno. Poslanik je ta odgovor takoj sporočil svoji vladi. — Spričo tega je zavladalo na Wilhelmsstras-se veliko razburjenje in vlada je nemudo-na poslala poslaniku izčrpno poročilo o svojem stališču. V Washingtonu sedaj proučujejo to poročilo. selschi, »da se neitalijansko prebivalstvo v Julijski Krajini uporno poteguje samo za slovansko duhovščino. Ali to nikakor ne odgovarja resnici.« Končno je še dejal ob splošnem odobravanju, da na italijanskem ozemlju tuji svečeniki ne smejo več motiti duševnega miru in zavesti italijanskih državljanov. Rim, 27. novembra, n. Ves današnji tisk pripisuje velik pomen prihodu in posetu turškega zunanjega ministra Tefčik beja. Vse kaže, da je poset zares velika politična demonstracija. Listi naglašajo, da namerava Tefčik Ruždi bej neslužbeno iz Rima v Atene. Prihodnje leto pa namerava skupno z ministrskim predsednikom Ismet pašo uradno posetiti Ateno, Sofijo, Budimpešto in Rim. Tako pravijo rimski listi. Med tem pa skrbijo rimski politični krogi, da se izkaže Tevfčik Ruždi beju največja čast, in Grandi mu prireja svečane bankete. Nastopna avdijenca perzijskega poslanika Beograd, 27. novembra. 1. Danes opoldne je na našem dvoru z običajno slovesnostjo izročil svoja poverilna pisma perzijski poslanik v Beogradu g. Fatulan kan Pakrevan. Za poslanika v Beogradu je bil imenovan že pred dvema letoma. O. Pakrevan je hkrati pooblaščeni zastopnik svoje države na Dunaju, v Pragi, v BudimpeSd in v Rimu. Sedež poslaništva je v Rimu. Zvečer zapusti g. poslanik Beograd in odide v Budimpešto. Nova zmaga Tardieujeve vlade Pariz, 27. novembra. AA. Povodom socialističnega predloga o novih gradnjah je vlada te načrte odbila z motivacijo, da bi to pomenilo potrebo posojila, vlada pa ne mara uvesti sistema izrednih državnih kreditov. Francija se bo rešila splošne gospodarske krize le tako, da bo ohranila popolno ravnotežje v proračunu. Soci-jalisti so vztrajali na tem predlogu, ki ga je vlada zopet odklonila, pri čemer je stavila vprašanje zaupnice. Vladi je bila izglasovana zaupnica s 331 proti 253 glasovom. Nezaupnica MacDonaldovi vladi odklonjena London, 27. novembra, n. Spodnja zbornica je odbila 8 224 proti 139 glasovom predlog o nezaupnici, ki jo je stavil neki konservativni poslanec, ker vlada baje ni podvzela dovolj ostrih mer proti sovjetskemu dumpingu in ni določila nekega minimuma za agrarne proizvode, da tako zaščiti angleške poljedelce. Konfinacija bivšega milanskega župana Milan, 27. novembra, n. Bivšega milanskega poslanca in župana Ernesta Bellonija so dane* izpustili iz zapora in ga konfinirali za dobo 5 let v nekem kraju v Kalabriji. Procesa baje nočejo več nadaljevati, ker bi spravili na dan le še hujšo korupcijo, ki se je razpasla v stranki. Žrtve zadnjega potresa na Japonskem Tokio, 27. novembra. AA. Najnovejša bilanca potresa na Japonskem beleži 252 mrtvih in 143 ranjenih, 1550 hiš je popolnoma porušenih, drugih 4637 pa deloma. Tokio, 27. novembra. AA. Čeprav mislijo, da je najhujše že minilo, se potresni sunki vendarle še vedno pojavljajo. Seizinografska opazovalnica je po prvem najhujšem sunku zabeležila več ko 850 slabših sunkov in nešteto vibracij. Prebivalstvo, ki se boji novih potresov, je prebilo noč pod milim nebom. Reševalni oddelki so neprestano pri delu in pomagajo lajšati bedo in tešiti ponesrečence. Fašistične žrtve v inozemstvu Rim, 27. novembra. AA. Izšla je knjiga o fašističnih žrtvah v inozemstvu. Seznani navaja 35 mrtvih in 212 ranjenih. Knjiga je opremljena 8 slikami. Tajnik fašistične stranke Giuriati veli v uvodu, da je ta knjiga dokaz o tem, da so fašisti v inozemstvu disciplinirani in da mirno čakajo na povelja za bolj konkretne odgovore nasprotnikom fašizma. Sovjefeko-fašistovslii blok V politiki je v resnici vse mogoče in tudi najbolj nemogoče stvari. Tako poročajo ravno te dni silno mnogo listi o eni taki ne-mogočnosti — o sovjetsko-fašističnem bloku, ki da sta ga skovala Grandi in Litvi-nov po naročilu njunih šefov. Sovjetizem in fašizem 1 Dvoje nasprotij, dvoje ekstremov, ki se družita le kot ogenj in voda. Ponos fašizma je bil nekoč, da je pogasil sovjetizem v Italiji, največja propaganda sovjetizma pa je v njegovi obljubi, da bo po vsem svetu s svojim ognjem uničil fašizem. In sedaj naj si oba postaneta zaveznika. Kdor v Italiji le kihne malo po rdeče, ta že mora biti pripravljen na najhujše. In naj kdo v sovjetskem carstvu samo na rahlo izreče, da je gospod Mussolini sposoben državnik, že ga bo prijela zloglasna državna policija in mu za vselej dopovedala, da je protirevolucijonar, kdor iz vsega srca ne sovraži fašizma in vsega, kar je ž njim v zvezi. Takšen je bil dosedaj zakon v fašistični Italiji in takšen v sovjetski Rusiji. Sedaj pa nakTat sovjetsko-fašistiona zveza! A kljub vsem notranjim nasprotjem je ta zveza deloma le razumljiva. Fašizem je prenehal biti posebno gibanje in je že nekaj let državna stranka. Prav tako je s so-vjetizmom. Državni razlogi postajajo močnejši od vseh drugih in tem razlogom se mora ukloniti tako fašistična ko komunistična ideologija. Zato se oficijelno ne bo govorilo o fašistovsko-sovjetskem bloku, temvoč o italijansko-ruskem bloku, kajti iz državnih interesov Italije in Rusije naj bi nastal ta blok. Drugo vprašanje pa je, če v resnici državni interesi obeh držav zahtevajo takšen nenaraven in na samem negativizmu sloneč blok. Kajti v tistem hipu, ko se n. pr. Italija odloči za novi blok, je že tudi v nasprotju s svojima nekdanjimi zavezniki. Ti so Italiji silno blizu in ne enkrat so dokazali, da so tudi s simpatijami blizu. Sovjetski zaveznik pa je daleč, silno daleč in vrhu tega nezanesljiv, da je v tem oziru naravnost vzoren. Kaj bo torej Italija imela od novega bloka? • Da se bodo revidirale mirovne pogodbe, ko se priključi temu bloku Nemčija? Pa bi mogla od te eventualnosti Italija sploh imeti dobiček? Dvomimo, silno dvomimo, kajti v tistem hipu, ko bodo imeli sovjeti in Nemci to moč, da dosežejo revizijo mirovnih pogodb, tedaj bodo tudi samo oni narekovali, kako naj se izvede revizija. Italiji bodo prepustili le posvetovalen glas, ki se bo mnogo manj slišal, kakor pa se čuje danes v koncertu zavezniških narodov. In v gospodarskem pogledu? Za izvoz ruskega lesa si je Anglija že zasigurala monopol, za uvoz strojev si ga bo v kratkem Amerika n tudi za žito ter druge pridelke 6e bo morala -Italija silno boriti, da si jih zasigura. Če ni viden dobiček za Italijo, pa je tem bolj viden za sovjete. Za nje je vsako priznanje dragoceno, ker sovjetska osamljenost je le pretežka. A niti to ni za sovjete važno, ker njihov glavni izvozni artikel je propaganda za svetovno revolucijo. Kako bi ta artikel čim bolj plasirali, to je vsa skrb sovjetov in vsaka pogodba z drugo državo ima samo ta namen, da čim bolj pripomore k izvozu tega blaga. V zvezi s sovjeti pa je še druga in mnogo težja nevarnost. Sovjeta so se postavili v nasprotje z vsem svetom. Vse vere obsoja sovjetizem, vse kulture ogroža komunizem in sedaj ogroža tudi že gospodarstvo neso-vjetskih narodov. Spontano so zato nastopili proti komunistični nevarnosti kmetje najbolj naprednih skandinavskih narodov, prav tako odločno bodo nastopili tudi vsi drugi kmetje, ko bodo branili svojo zemljo pred kolektivizacijo. Ali je modro postati zaveznik onega, ki je v nasprotju z vsem svetom? A kaj, če se ta poravna z glavnimi nasprotniki in pusti svojega zaveznika na cedilu? Ali je morda to za sovjete nemogoče? Evropa in ves svet potrebuje miru, da se dokoplje do blagostanja. Blok pa, ki se je pričel ustanavljati z milanskim sestankom, noče dati miru, temveč hoče sprožiti lavi-no, da zagrabi Evropo vojna vihra. Se prav nič gotovo pa ni, kako se bo ta vojna vihra končala, kajti tudi Evropa ni brez sile in bo znala braniti sebe in mir. Sovjetsko-fašističen blok je sicer lepa časnikarska senzacija, če pa bo prenesel tudi prvo praktično preizkušnjo, pa dvomimo. Kajti vsaka stvar ima svoje meje in niti politika ne prenese vsake nemogoč-nosti. Znaki resne politične krize v Romuniji Opozicija je poostrila svojo borbo proti vladi - Liberalci zahtevajo nove volitve Bukarešta, 27. novembra, n. V zvezi z avdijenco političnih prvakov iz opozicije politični krogi živahno razpravljajo o politični situaciji. Med opozicijo in vlado se je pričela ostra borba ne le v parlamentu, temveč tudi med narodom. Pa celo v vladi sami je baje prišlo do nesporazumljenja. Listi napovedujejo vladno krizo. Na včerajšnji popoldanski seji senata so zastopniki opozicijskih strank prečitali posebno deklaracijo. V debati je Duca v imenu liberalne stranke zahteval razpustitev parlamenta in razpis novih volitev. Ta predlog bo danes šef stranke stavil tudi kralju Karlu. Sef kmetsko-nacijonalne stranke Jorga, ki ne simpatizira z današnjo vlado, je dejal, da ima Bratianu v teoriji prav, v praksi pa so volitve nemogoče, ker bi privedle le do velikega napredka ekstremnih sil in tako preprečile zdravo politično delo. Parlament mora vztrajati do konca. Opozicijski listi pa kljub temu nadaljujejo kampanjo proti vladi in zahtevajo koncentracijsko vlado, ki bi ji stal na čelu kak liberalec. Finančni minister Popoviči je stavil kralju predlog o državnem budžetu, ki znaša 31 in pol milijard lejev. Kralj je sprejel tudi predsednika vlade, ki mu je poročal o vladnih poslih. Obisk turškega zunanjega ministra v Rimu Rim, 27. novembra, n. Davi ob 8-40 je prispel v Rim turški zunanji minister Tev-fik Ruždi bej. Na postaji so ga sprejeli italijanski zunanji minister Grandi z višjimi uradniki svojega ministrstva ter turški poslanik v Rimu z osobjem svojega ministrstva. G. Ruždi bej se bo mudil v Rimu tri dni. Danes se sestane z ministrom Grandijem, ki priredi njemu na čast nocoj svečan banket. Posvetovanja bosta nadaljevala jutri. V soboto bo turskega ministra Ruždi beja sprejel italijanski kralj v avdijenci. Po tej avdijenci pa se turški minister sestane s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Današnji listi objavljajo po- ročilo agencije »Stefani«, po katerem namerava Ruždi bej na svojih sestankih z Grandijem in Mussolinijem izmenjati le svoje mišljenje o splošnem mednarodnem političnem položaju, posebno pa o vprašanjih, ki direktno zadevajo Turčijo in Italijo. Rim, 27. novembra, n. Poročajo, da namerava turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej po svojih rimskih sestankih odpotovati v Atene, kjer ga bosta sprejela Venizclos in grški zunanji minister Miha-lokopulos. Rim, 27. novembra. AA. Italijanski kralj je sprejel v avdijenci turškega zunanjega ministra Tefčika Ruždi beja. SVcva £>jubljana Predavanje podžupana prof. Evgena Jarca na ljudski univerzi »Merkur« samo, da je ta regulacijski načrt Plečnika edina posrečena rešitev. Po tem načrtu bi se imela preurediti cela severna stran mesta, ki bi Izredno agilno društvo »Merkur« je sinoči priredilo svoje običajno predavanje v' prostorih restavracije »Zvezda«. Obširna Krapeževa dvorana ni mogla nuditi mesta vsem željnim poslušalcem; znak, da so postala Merkurjeva predavanja splošna potreba ljubljanske publike. G. dr. Windischer otvarja predavanje s pozdravom obilnim udeležnikom, pozdravlja pričujočega župana stolnega mesta Ljubljane g. dr. Dinko Puca, ter predavatelja podžupana g. prof. Evgena Jarca, kateremu predaje besedo. Predavatelj podžupan prof. Jarc se v otvoritveni besedi spominja živahne polemike ljubljanske publike, ki je zavestno in podzavestno z velikim zanimanjem zasledovala vse diskusije o »Novi Ljubljani«. Nato se predavatelj spuSča v podrobnosti gradbenih vprašanj modernega mesta ter vrstoma navaja vse glavne momente, ki jih mpra imeti v vidiku današnja uprava vsakega modernega mesta. Kakor povsod, tako se je tudi pri nas v teku zadnjih desetletij pojavilo vprašanje urbanizma, kar znači, da podeželsko prebivalstvo trumoma sili v mesta, da si poišče v središčih zaposlenja in kruha. V nekaterih predelih Nemčije stanuje do tri četrtine vsega prebivalstva v mestih. Pa tudi pri nas lahko vidimo, s kako velikansko brzino so se v povojni dobi razširili posamezni centri kakor Beograd, Zagreb, Novi Sad, Skoplje, Sarajevo, Subotica in naposled naša bela Ljubljana. O temu je vodila ljubljanska mestna občina račune. Gradbeni razvoj Ljubljane Po svoji gradbeni delavnosti moramo Ljubljano razdeliti na tri gradbene epohe. V 18. stoletju so se v Ljubljani sezidale vse one stavbe, ki so še danes in bodo še v nadalje ponos našega inesta (baročne cerkve, rotovž, semenišče ter stare patricijske palače na Starem trgu). Druga gradbena epoha se je v Ljubljani razvijala po potresu. Tretjo pa nastopa današnja Ljubljana. V ilustracijo napredka Ljubljane bi bilo pripomniti, da je bilo v letu 1880 v Ljubljani 1200 hiš in 28.000 prebivalcev (v letu 1930 pa 6.000 hiš in G0.000 prebivalcev). V 5 okoliških občinah je bilo leta 1880 1.129 hiš s 7.600 prebivalci (v letu 1930 2.856 hiš in 32.000 prebivalcev). Sožitje med Ljubljano in okolico je bilo v takratnih razmerah povsem oddeljeno, medtem ko nastajajo danes stalne nove vezi v obliki električnih vodov, tramvaja, vodovoda, plina, gasilstva itd., kar vstvarja nekako gospodarsko enoto v mejah »velike Ljubljane«. V svrho učvrščenja te gospodarske enote sta izvedljiva dva sistema, in sicer: zakon o gospodarski enotnosti skupne uprave ali pa ustvaritev direktne inkorporaciie. V vprašanju »velike Ljubljane« bi se površina mesta zvišala od današnjih 38 km* na 108 km* Zato je tudi najvažnejša naloga sedanje in bodoče uprave mesta Ljubljanskega regulacijski načrt. Pred svetovno vojno je Ljubljana posedovala svoj regulacijski načrt, ki pa je bil v svoji konstrukciji za današnje razmere zelo primitiven. Poleg tega se je tudi centrum današnje Ljubljane prenesel iz okoliša rotovža in Starega trga proti pošti in kavarni Evropa. Tu je danes ljubljansko trgovsko središče. Drugi del vsebuje one dele mesta, kjer stanujejo oni ljudje, ki so preko dneva zaposleni v centrumti. V tretjem delu mesta se nahajajo industrije in stanuje delavstvo. Zato je preureditev prometa ki naj veže posamezne dele mesta nujna (ureditev cest, za težki in lahki promet, tramvajsko omrežje in križišča). Po modernih načelih pa mora vsak regulacijski načrt predvidevati trdi takozvano zeleno ploskev, ki predstvalja pljuča vsakega mesta. Radi vseh pomanjkljivosti starega načrta je bilo treba misliti na nov regulacijski načrt, ki ga je odlično rešil naš velezaslužni mojster arhitekt Plečnik. O tem novem regulacijskim načrtu je bilo govora v zadnjih časopisnih poročilih. Pripomniti bi bilo lahko sprejela 40.000 prebivalcev. Poleg tega e predvidena krožna cesta, ki naj bi delila notranji del mesta od zunanjega. V »Zvezdi« so projektirane tri pasaže na Prešernovo ulico, Vegovo in fti*lenburgovo ulico. Nadalje oboko-kana Ljubljanica, francičškansko tromostovje In ureditev gradu. Na izvedbo tega gradbenega načrta bo v veliki meri vplival novi gradbeni ?akon, o katerem pu je še preuranjeno govoriti. Ohranitev stare Ljubljane Velika naloga nove Ljubljane je, da ohrani vse zgodovinske svetinje, ki jih v tako odlični meri poseduje ter jih še nadalje spopolnjuje. Tudi za ta dela se imamo zahvaliti našemu mojstru arhitektu Plečniku. (Sv. Jakobski trg, Cojzov Graben, ureditev nekaterih cerkva, spomenikov ter vpostavitev mestnega muzeja.) Gradbena delavnost V letih 1922 do 1925 v Ljubljani ni bilo opaziti posebne delavnosti. Na leto se je sezidalo za približno 20,000.000 Din zgradb. Od leta 1925 do 1929 pa je samo mestna občina ljubljanska sezidala stanovanjskih hiš v Bkupni vrednosti 62,000.000 Din. Privatna delavnost pa je dosegla v tej dobi okrog 400,000.000 Din. Zato se o kaki brezposelnosti v Ljubljani ne more govoriti. Kljub vsej delavnosti pa manjka v Ljubljani še okrog 1000 stanovanj. Ureditev prometa V Ljubljani je 10 km državnih cest, ostalih pa 150 km, od teh eno tretjino nedograjenih, tlakovanih pa je samo 7 odstotkov. O tlakovanju iz kaldrminskega fonda je že bilo govora v našem časopisju. Pripomniti bi bilo, da se bo v tlakovanju uvedel nov sistem, takozva-nega valjanega asfalta. Rešilo se bo po možnosti tudi vprašanje prometnih grl (primer P raža kova ulica). Posebno pa se bo skušalo tako grlo odpraviti v Gradišču. Važna so nadalje vprašanja trotoarjev, čiščenje in škropljenje cest in odvažanje smeti. Tramvajsko omrežje 6e urejuje in znatno razširja. Kanalov je imela Ljubljana do leta 1929 45 km. Gradijo pa se še vedno novi, posebno važni zbiralni kanal v severnem delu mesta, kakor tudi kanal pod Rožnikom. Regulacija Ljubljanice je prešla iz mrtve točke in se bo 3. decembra vršila ponovna licitacija gradbenih del. Za udejstvitev tega projekta se imamo zahvaliti Nj. Vel. kralju, ki se je za projekt posebno zainteresiral. Aktuelno je tudi vprašanje mostov (Frančiškansko tromostovje, Mali graben, Gradaščica) in brvi (Ribja^ ulica, Poljane, Grubarjev kanal). Pri današnji licitaciji carinarnice se je dosegel 2,000.000 popust, ki pride v prid tlakovanja cest. Javna poslopja Vprašanje graditve trgovske akademije je za sigurano. Vprašanje vseučiliške knjižnice isto-tako. Za preureditev kolodvora se v finančnem ministrstvu resno ukvarjalo s proračunskimi sredstvi v znesku 50.000.000 Din. — Važno je vprašanje tudi mrtvašnice in mrliške veže. Mestna podjetja Mestna elektrarna je svoj obrat znatno povečala in se je število odjemalcev električnega toka po preureditvi mestne elektrarne zvišalo za 20 odstotkov. G. podžupan je poudaril, da se bo vsied te modernizaciie prihranilo samo na premogu na leto 1,400.000 Din. Vprašanje povečanja vodovoda bo postalo v doglednem času tudi aktualno. Za vpostavitev nove plinarne se načrti proučujejo. Mestna klavnica izkazuje prav dober uspeh. Tujski promet V obomčju mestne občine ljubljanske se je ustanovil tujsko-prometni odsek, ki je vstopil v tesnejšo kooperacijo z mestno upravo mesta Salzburg. — G. predavatelj je omenil nadalje vprašanje aerodroma, ki je za tujski promet neobhodno potreben, ter se dotaknil tudi še drugih važnejših tujsko-prometnih vprašanj. — Ob sklepu je ilustriral dolgove mestne občine ljubljanske, ki znašajo 130,000.000 Din. od ka, terih je porabljena polovica za stanovanjsko akcijo, ena tretjina za mestna podjetja, ki se sama obrestujejo, ena šestina pa za neproduktivne izdatke (ceste, kanali). Končno je apeliral tudi na časopisje ter solidarnost občinske uprave in Ljubljančanov, ki bi bil najlepša poteza na licu »nove Ljubljane«. Dr. Windiscber se je predavatelju za izčrpna poročila zahvalil, nakar se je predavanje zaključilo. Sožalje Nj. Vel. kralja in predsednika vlade rodbini Vel je Vukičeviča Beograd, 27. novembra. AA. Maršal dvora A. Dimitrijevič je poselil danes hišo pokojnega bivšega ministrskega predsednika Vukičeviča in izrekel njegovi rodbini v imenu Nj. Vel. kralja sožalje. Beograd, 27. novembra. AA. Povodom smrti Velje Vukičeviča, bivšega ministrskega predsednika, je izrekel predsednk vlade general Peter Živkovič preko generalnega inšpektorja Dragu-tina Antiča sožalje rodbini pokojnega Vukičeviča, pri čemer je sporočil sklep kraljevske vlade, da se pokoplje na državne stroške z vsemi častmi, ki mu pripadajo kot bivšemu predsedniku ministrskega sveta. Pokojnikova rodbina se je predsedniku vlade zahvalila in izrazila željo, da se pokojnik po lastni želji pokoplje brez kakih posebnih časti, brez govorov in vencev in da se njegovo truplo direktno prenese iz hiše žalosti na pokopališče. Minister Preka v Sarajevu Beograd, 27. novembra. AA. Snoči je minister za socijalno politiko in narodno zdravje Nikola Preka odpotoval v Sarajevo, kjer ostane nekaj dni Odredba SKJ za proslavo 1. decembra Beograd, 27. novembra. AA. O priliki prosla-ve 1. decembra v cerkvah je odredil savez Sokola kraljevine Jugoslavije vsem svojim enotam to-le: Vse edinice se morajo brez kakega posebnega poziva udeležiti cerkvenega dela proslave narodnega praznika, kakor to odredi pristojna žu-pa po razmerah posameznih krajev in po vremenskih prilikah. Ako je le kako mogoče, morajo društva (člani) v cerkev korporativno v kroju ali v civilu z znakom. Ker je več cerkva različnih veroizpovedi, naj se odrede delegacije za vsako cerkev. Čestitanje pri vladi (banovini) mora opraviti delegacija župe, ki ima svoj sedež v središču oblasti, v srezih pa delegacija društva. To velja že za 1. december t. 1., ker smatra sokolstvo proslavo tega dne v cerkvi za sestavni del proslave narodnega praznika: Napredovanja v profesorski službi Beograd, 27. novembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra prosvete in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so povišani tile profesorji: dr. V. Šarabon v Ljubljani v 1-3, dozdaj v 1-4 a, dr. Č. Ažman v Novem mestu, Rudolf Grošelj, prof. na I. državni gimnaziji v Ljubljani, dozdaj v 1-4 a; v 1-3 a dr. Ivan Arnejc, prof. I. gimnazije v Ljubljani, v 1-4 a Ivan Dolenec, prof. III. realne gimnazije v Ljubljani, Franc Stopar, profesor realne gimnazije v Kranju, dr. Josip Schneider na glasbeni šoli v Ljubljani, v 1-4 Josip Koletii na I. gimnaziji v Ljubljani, Ivan Habian, prof. na gimnaziji v Mariboru, v 1-5 dr. Ivan Dornik, prof. na gimnaziji v Mariboru, v 1-6 prof. Maks Prezelj na realni gimnaziji v Ljubljani. Vrhovni zakonodajni svet Beograd, 27. novembra. A A. Vrhovni zakonodajni svet je imel nocoj od 16. do 19’30 sejo. Razpravljali so o zakonskih načrtih o srednjih trgovskih šolah in o srednjih tehniških obrtniških šolah; razprava o zakonskem načrtu o srednjih trgovskih šolah je bila zaključena. — Seji so prisostvovali v imenu ministrstva za trgovino in industrijo načelnik Korenič, za ministrstvo prosvete šef odseka Stojanovič, za ministrstvo za gradnje inšpektor Maslac in za ministrstvo pravde šef kabineta Bogdanovič. Opomini davčne uprave in sklepi reklamacijskih odborov Beograd, 27. novembra. AA. V kratkem bodo začele po sklepu finančnega ministra vse davčne uprave preko pošt pošiljati davkoplačevalcem opomine, finančne direkcije pa skleco reklamacijskih odborov. V svojem razpisu opozarja minister za zgradbe v zvezi s tem vse p-.»šlne_ direkcije, da se morajo opomini In sklepi os-Vano izročiti naslovnikom ali njiho >m opolnomočencem. Vse starešine pošt morijo točno o! vestili svoje osobje o dolžnosti priliknm predaje teh sklepov in opominov. Opomini bodo rdeče barve, obstoječi iz dveh delov ter na gornjem robu perforirani. Na eni polovici bo opomin, druga pa bo služila kot potrdilo prejema in se mora vrniti davčni upravi, ki ga je poslala. Istotako kot opomini so rdeče barve sklepi reklamacijskih odborov.^ Minister za zgradbe opozarja pri tem, da so ti opomini in sklepi poslani privatnim osebam, ki niso oproščene poštnih taks, radi česar se mora za vsak opomin in sklep plačati po en dinar porta. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 27. novembra, d. Dunajska vremenska napoved za jutri: V Severnih Alpah menjaje se naraščajoče pooblačenje. V nekaterih krajih megleno. Milo vreme. V Južnih Alpah: napredujoče poslabšanje, od časa do časa dež. Milo vreme. Beograd, 27. novembra. Davi je nenadoma umrl Velja Vukičevid, ena najuglednejših političnih osebnosti bivše radikalne stranke, bivši dolgoletni minister in ministrski predsednik. Njegova smrt je bila nenadna. V sredo zvečer je sedel v krogu svoje rodbine še zdrav, ob pol 11. uri je pa potožil, da mu je slabo. Legel je takoj v posteljo * bolečinami v srcu. Prižgal si je še cigareto, misleč, da mu bo odleglo, ker pa le ni bilo bolje, so poklicali zdravnika dr. Sima, ki stanuje v hiši. Zdravnik je ugotovil srčno nervozo, ni pa slutil, da bo za bolnika katastrofalna. Tudi Vukičevič sam je potolažil družino, češ, da ni nič hudega. Okoli 1. ure ga je zgrabil zopet srčen napad, kateremu je sledila katastrofa. Velja Vukičevič je umrl. Velja Vukičevič se je posvetil politiki že v mladih letih. Bil je med vodilnimi politiki bivše radikalne stranke. Rojen je bil 11. julija 1871 v Oparičah, v levaškem srezu. Gimnazijo je študiral in končal v Vranju in v Beogradu, filozofsko fakulteto pa v Beogradu. Diplomiral je 1. 1893. Po končanem študiju se je posvetil profesuri in učil najprvo v Sabcu, potem pa v Beogradu. Od L 1902 do 1904 je bil šolski nadzornik v Smederevu, nato pa zopet profesor na učiteljišču v Jagodini in na gimnaziji v Pirotu, kjer je bil 1. 1906 izvoljen za narodnega poslanca. Od tega leta je bil neprenehoma poslanec in vodilni politik bivše radikalne stranke. Od 26. decembra 1921 do konca 1. 1922 je bil minister za javna dela, od tega dne pa do 27. julija 1924 pa minister za pošte in telegraf. Od začetka novembra 1924 je bil ponovno imenovan za ministra pošte in telegrafa, od julija 1925 je bil pa minister za prosveto. 17. aprila 1927 je bil imenovan za predsednika vlade in je opravljal to funkcijo do 7. julija 1928. Bil je politik široke koncepcije. Njegov političen ideal je bil večinski blok, ki naj bi ga tvorile večinske stranke Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na ta način naj bi bila dosežena trdno parlamentarna večina in doseglo naj • bi se zboljšanje naših razrvanih parlamentarnih razmer. Ta namera pa se je Vukičeviču le delno posrečila in s sklenitvijo blejskega pakta je dosegel le prvi del našega namena. Drugi del pa je ostal nedosegljiv, ker so se med tem strankarske strasti silno povečale, dokler tudi ni prišlo na konec do katastrofe in do usodnih Račičevih strelov v skupščini. Vukičevič je sicer ostal še nekaj dni na vladi, nato pa je odstopil odgovorno mesto dr. Antonu Korošcu, ki je takrat obvaroval državo pred najtežjimi preizkušnjami. Tudi po svojem odstopu pa je bil Vukičevič še zelo delaven in vpliven član Bkupščine. Po 6. januarju pa se Vukičevič ni več politično udejstvoval. Večkrat je obiskal Slovenijo. Med nami je imel dosti dobrih in zanesljivih prijateljev. Prvič se je mudil v Sloveniji ob priliki otvoritve veržejskega mostu. V občevanju je bil izredno prijazen in ljubezniv, s čimer si je pridobil simpatije mnogih znancev in prijateljev. Slava njegovemu spominu! Dva požara v okolici Kranja Kranj, 27. novembra. Dne 24. novembra okoli pol dvanajstih dopoldne je začela nenadoma goreti deloma lesena koča kočarja Bukovnika Mirka v Ander-gasu, občina Velesovo. Poslopje je pogorelo do tal. Ubogi kočar ima okrog 26.000 Din škode. Koča je pričela goreti pri dimniku. Dimnik je bil še nov, iskra ali plamen je švignil skozi zid, od katerega je odpadla sveža malta, česar pa Bukovnik ni opazil. Razen tega je imel pod streho naloženo slamo. Za pogorele objekte je bil zavarovan za 5.000 Din. Dne 23. novembra okrog osme ure zvečer je izbruhnil požar na podstrešju hleva pri posestnici vdovi Anžič Mariji iz Sidraže pri Cerkljah. Pogorel je hlev, svisli, šupa in svinjak, razen tega vsa krma in stelja. Živino so k sreči rešili. Prizadeta škoda znaša 25.000 Din. Posestnica je zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici za 7.000 Din. Vzrok požara Se ni pojasnjen. Poslopja stoje namreč čisto na samem. Videli niso nobenega, da bi postopal okoli hleva. Posestnik Grilc Florjan pa je izpovedal, da je našel na streho naslonjeno lestev od voza, ki se je po izjavah domačih nahajala preje v drvarnici. Gasili so požrtvovalni sosedje, ki so rešili pred ognjem hišo in živino. Iz kriminalnega predala Ljubljana, 27. novembra. Tatvine in vlomi Družabnik tvrdke »Jugospecijal« g. Alojzij Slanovee je prijavil na policiji, da mu je neznan zlikovec vlomil v drvarnico v kleti njegovega stanovanja v Tavčarjevi ulici 6. Vlomil je vrata in nato s sekiro odprl zaboje, iz katerih mu je odnesel 24 velikih oljnatih slik, 3 škatlje otroških kino-aparatov, 5 strojev za rezanje mesa in dva tucata jedilnega orodja. Tatvine je osumljen neki delavec, ki je večkrat delal v sosedni drvarnici. Mizarski pomočnik Novak Franc je prijavil na policiji, da mu je neznan tat 26. t. m. ob 6. uri zvečer ukradel raz kolesa, ki ga je pustil na ulici pred neko gostilno v Medvedovi ulici, karbidno svetilko, vredno 100 Din. Bručan Ivan, sluga pri trgovcu Držaju v Kolodvorski ulici, je prijavil policiji, da mu je 26. t. m. ob 4. uri popoldne ukradel neznan tat moško kolo znamke »Tribuna«. Kolo je last njegovega gospodarja in je vredno 2000 Din. Posestnik Remec Franc v Mostah je prijavil, da mu je neznan tat ukradel v času od 19. do 26. t. m. iz zaklenjene omare v podstrešju njegovega stanovanja dva zimska suknjiča, vredna 600 Din. Tatvine je osumljen neki delavec, ki je bil svoj čas pri Remcu zaposlen in je z njegovim dovoljenjem spal eno noč v podstrešju. Arctacija vlomilca Stražnika Čeh in Kek sta 26. t. m. ob 4. uri popoldan aretirala v Tavčarjevi ulici št. 6 24-letnega Urankarja Riharda, brezposelnega mehanika iz Trsta. Policiji je uspelo, da izsledi v njem vlomilca, ki je pred kratkim odnesel bančnemu uradniku B. Saksidi čevlje, rokavice, majo in drugo. Ukradene stvari so našli pri Urankarjevem bratu, ki je povedal, da mu jih Izšel je v knjižici celotni: Zakon o glavni kontroli Dobi se po 10 Din (brez poštnine) v tiskarni „Merkur“, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23 ali v upravništvu »Jugoslovana11, Ljubljana, Gradišče je podaril Rihard. Ko so Urankarja na policiji zaslišali, je odločno tajil ter se izgovarjal, da je navedene stvari kupil od nekega neznanca v »Zvezdi« za 90 Din. V družbi nekega Škufce Jordana, ki ga tudi policija zasleduje, sta prodala mehaniku Nardinu moško kolo za 450 Din. Tudi to kolo je gotovo ukradeno, kar dokazuje, da si nista upala priti po denar, ker sta se bala aretacije. Seveda tudi to tatvino Urankar taji in se izgovarja, da je pripeljal kolo Škufca iz Postojne, kjer ga je kupil za 200 Din, ki mu jih je Urankar posodil. Prijave Na policiji je bila prijavljena 1 oseba zaradi kaljenja nočnega miru, 1 oseba zaradi izzivanja stražnika, 1 oseba zaradi hoje po železnici, 4 osebe zaradi kršenja avtopredpisov in 7 oseb zaradi kršenja cestno-policijskega reda. Sokolstva Seja zbora društvenih načelnikov ljubljanske sokolske župe V nedeljo 23. t. m. dopoldne se je vršila na Taboru tudi seja zbora društvenih načelnikov ljubljanske sokolske župe. Na seji, ki jo je Vodil župni načelnik br. Lojze Vrhovec, je bilo zastopanih 39 društev. Načelnik je podal izčrpno poročilo o stanju telovadečega članstva v župi. Konstatiral je žalostno dejstvo, da telovadi le 13 Proračun sam Je sestavljen tako, da izkazuje mestni zaklad 18,479.750 Din izdatkov in 6 milijonov 593.658 Din rednega kritja. Posamezne postavke kažejo sledeče številke: potreba kritje Splošna uprava 3,612.643 Din 828.500 Din, uprava imovine 607.090 Din 384.302 Din, mestna podjetja 343.450 Din 899.826 Din, občinski dolgovi 4,714.543 Din 2,480.149 Din, ceste, ulice, trgi itd. 2,798.237 Din 617.090 Din, gasilstvo 155.075 Din nič Zdravstvo 757.761 Din 786.560 Din, »ocijal. skrbstvo 2,332.985 Din 372.093 Din, 1,681.338 Din 194.000 Din, šolstvo znanost, umetnost in prosveta obrt in trgovina vojaštvo raznoterosti 358.396 Din 8.852 Din, 142.000 Din nič 516.772 Din 1.938 Din, 769.380 Din 20.348 Din. Primanjkljaj znaša tedaj 11,885.912 Din, ki pa ga krije donos davščin z 11,615.000 Din, tako da ostane samo še 270.912 Din resničnega primanjkljaja. Donos davščin samih je razdeljen po teh-le postavkah: 50% občinska doklada na neposredne davke 2,900.000 Din, prenosnina 150.000 Din, davščina na vino in vinski mošt 2,000.000 Din, davščina na pivo 900.000 Din, davščina na žganje in liker 120.000 Din, davščina na Šampanjec 25.000 Din, gostaščina 3,250.000 Din, kanalščina 1,500.000 Din, davščina na vozila 350.000 Din, prirastkarina 250.000 Din, davščina na prenočišča 100.000 Din, pasji davek 700.000 Din, skupaj 11,615.000 Din. Poleg tega rednega pa obstoji še izredni »roračun, ki obsega v celoti 24,002.000 Din. — osamezne postavke so: na napravo ceste v koloniji 600.000 Din, za adaptacijo mestnih hiš 312.000 Din, za nabavo cestnega nabijača 60.000 Din, za nove gumijaste obroče za motorna voziit. 150.000 Din, za novo izmero mesta 80.000 Din, za asfaltiranje 200.000 Din, za kopališče na Mariborskem otoku 1 milijon Din, za nakup vojaških skladišč za carinarnico oz. zgradb za zamenjavo 4,000.000 Din, zgradba carinske pošte 5,000.000 Din, za tlakovanje dovozne ceste na tovorni kolodvor 800.000 Din, za tlakovanje Aleksandrove ceste pred glavnim kolodvorom 4,000.000 Din, za zgradbo kolodvorske pošte 7,800.000 Din, skupaj 24,002.000 Din. Ce združimo oba proračuna, dobimo tako svoto 18,479.570 Din rednih in 24,002.000 Din izrednih potrebščin. Skupno znaša tedaj novi proračun za poslovno leto 1931. 42,481.570 Din. Ta izredni proračun bo mogoče kriti: 1. samo iz mestnega zaklada z novim' posojilom 2,402.000 Din; 2. iz kaldrminskega zaklada s 13,800.000 Din, in 3. iz zaklada poštne uprave s 7,800.000 Din, kar znaša skupno 24,200.000 Din. To je popolno kritje. Bilančne postavke potrebščin in dohodkov so s tem uravnovešene. Izmed speci-jelnih postavk proračuna so vredne omembe postavke mestnih podjetij, ki so predvidene pri vodovodu s suficitom 4.717 Din, pri klavnici s suficitom 1.205 Din, pri plinarni z deficitom 197.839 Din, pri električnem podjetju s sufi-eitom 17.109 Din, pri pogrebnem zavodu s suficitom 908 Din, pri avtobusnem podjetju s suficitom 7.847 Din in pri gradbenem skladu s suficitom 83.872 Din. Tako so mestna podjetja v celoti pasivna za 5,882.72 Din. Nadalje je referent poročal o občinskih dolgovih, ki znašajo sedaj 66,716.702 Din in ki so manjši, kakor so bili sorazmerno ob prevratu, ko so znašali krog 15,000.000 zlatih kron. Na drugi strani pa znaša mestna aktiva okoli 129,000.000 dinarjev, tako da Je čistega premoženja 62,000.000 Din. Anuitete za dolgove znašajo po novem proračunu 4,714.543 Din. Redni primanjkljaj se bo moral kriti s štednjo in davki. Razen tega bo treba najeti še naslednja tri izredna posojila: 1. iz mestnega zaklada proračunsko posojilo 2,402.000 Din; anuiteta je predvidena v proračunu mestnega zaklada; 2. za mestni vodovod za nove investicije 1,315.000 Din, anuiteta je prav tako predvidena na mestnem vodovodu; 3. za zgradbeni sklad 1,500.000 Din, anutiteta je predvidena v proračunu gradbenega sklada. O tem' predlogu finančnega odseka se je o-tvorila splošna debata, v katero so posegli svetniki Peteja, Grčar, Ošlak, Senekovič in dr. Kieser. Odgovarjal jim je župan 's pojasnili, a katerimi so se zadovoljili. V nadaljni specijelni debati so bile sprejete postavke, deloma z večino glasov, deloma pa soglasno. Pri specijelni debati o davščini pa.se Je spremenila postavka o davku na tujske sobe. Ta davek so znižali od 10 na 5°/o. S tem so se proračunski dohodki znižali za 50.000 Din, zaradi česar se poveča primanjkljaj. Tudi ostali proračun je bil sprejet z večino glasov skoraj brez vseh sprememb. Jurij Baklanov ■lavni ruski baritonist, ki bo pel drevi v operi »Tosca«. Glede na veliko zanimanje za tega pevca svetovnega slovesa, se je opernemu vodstvu posrečilo pridobiti ga še za nastop v nedeljo v naslovni vlogi opere »Boris Godunov«. 2»Iu/ Gledališki abonma v Ptuju. Še enkrat opozarjamo na gledališki abonma, ki ga je razpisalo Nar. gledališče v Mariboru za svoje predstave v Ptuju. Prijave sprejema g. Christof v pisarni g. dr. Fermevca do sobote 29. t. m., podrobnosti smo objavili v prejšnjih številkah in pripominjamo še, da se oddajajo v abonmaju le cele lože. Kranj Važen razglas. Tvrdka Zobret in Co. d. z. o. z. v Britofu pri Kranju namerava zgradita železniški tir, ki hi se odcepil pri km 73-838 na progi Planica—Ljubljana. Ta 196 m dolg industrijski tir naj bi vezail železniško postajo Kranj e skladiščem za laneno seme in tropine, kii se bo tudi istočasno šele zgradilo. Za pristop k skladišču je projektirana 5 m široka dovozna cesta, ki bi se priključila državni oestd Ljubljana—Kranj. Vse te naprave bi se zgradile deloma na železniškem svetu, deloma na svetu, kd je last imenovane tvrdke. Za izvršitev tega projekta bi bilo potrebno preložiti pešpot, ki pelje na Šmarjetno goro, podaljšati dva piro-; pusta pri km 7401 in 73'8—9 ter preložiti brzojavne vode. Tozadevni načrt bo na vpogled med uradnimi urami pri »rezkem načelstvu v Kranju. V tem času lahko vsakdo vloži ugovor zoper nameravane zgradbe. Ugovori se morejo javiti najkasneje med obravnavo vodstvu komisije. Na prošnjo direkcije državnih železnic in imenovane tvrdke se razpisuje o vsem tem po predpisih ministrske naredbe, vodnopravnega zakona in kranjskega stavbnega reda politični obhod v zvezi z vodnopiravno obravnavo in stavbnim ogledom, ki ee bo vršiil 16. decembra 1930. Komisija se bo sestala ob 9. uri na mestu saimem. Nagla smrt uglednega meščana. V 78. letu starosti je umni v četrtek pop. po kratiki In mučni bolezni posestnik Adolf R o h r m a n. Pokojni je hi! svoj čas poštni upravnik, predsednik Glasbene matice in znan pevec. Pogreb bo danes ob treh popoldne. Bodi mu Mag spomin. Krško Težki izgredi slaboumneža. Vdova Terezija Voglar iz Žadovinka je šla v nedeljo domov, So jo je na cesti pod Leskovcem srečal neki 251etni moški in jo udaril s pestjo, da se je od bole Sin sesedla. Ne meneč se za napadeno je neznanec zdirjal naprej v Krško z gramoznim kamenjem v rokah. Med potjo ga je srečala neka kolesarka iz Leskovca, pa je spoznala še pravočasno nevarnost in jo je popihala v nasprotno smer. V Krškem se je pa spravil nad neko žensko v družbi. Grozil ji je in zahteval od nje denar. Na klice so prišli iz neke gostilne fantje iz Mrtvic in napadalca prijeli ter ga ugnali. Ugotovili eo tudi, da gre za Franceta, posestnikovega sina iz Jelš. kd se mu včasih meša. Isti dan je pretepel tudi neko učenko v Gorioi. Zaloga vtihotapljenega saharina. Na prijavo je tuk. glavni oddelek finančne kontrole s fin. preglednikom g. Salmičem ob asistenci orožnikov ter občinskega zastopnika izvršil v sredo popoldne hišno preiskavo pri Mariji 8. v Krškem. Našli so v omari skrito zalogo 108 polnih škatljic in posebej Se pol kg saharina ter 236 škatljic praznih. Saharin je pri imenovani shranil neki Leopold Zupančič iz Potoč pri Vidmu. Tatvina voza. V noči od torka na sredo je bil ukraden Francetu Arhu, pos. v Leskovcu, enovprežni voz, vreden 1500 Din. Domneva se, da so tatvino izvršili oigani, ki so se točasno zadrževali na Crešencah. Hrastnik Hnastničanje smo lahko pravzaprav zelo zadovoljni ljudje, kajti pri nas so nastopili skoro že popolnoma predvojni časi. Glejte, če ni resi Mnogi se še spominjate, da so prihajali pred vojno prav radi v našo dolino celjski nemškutarji in isto se godi že zopet zdaj. V nedeljo je priredil v steklarni nemški koncert kvartet Mftunergesangvereina aus Celje, ter so se ga udeležili seveda nekatere »predvojne« znane osebnosti iz Stidmarke in Schulvereina, tako tudi dvojica takih od rudnika. Kemična, ki je bila predvojno vselej na prvem mestu, je izostala, kar pohvalno omenjamo. Mi nimamo in ne moremo imeti seveda ničesar proti temu, da se v steklarni prirejajo nemške prireditve, opozarjamo le, da je bila steklarna pred vojno prostor, kjer so kamenjali in naijgnusneje blatili hrastniške in druge Sokole. Zelo se bojimo, da se ti časi ne ponovijo! Vprašamo, za koga se je vršila ta nemška prireditev? Samo kot kronisti beležimo tudi, da je bila te dni odpuščena iz pisarne steklarne gdč. G., hčerka Anton Kozjak obsojen na 8 let težke ječe Oproščen je bil krivde in kazni zaradi najetega bratomora Maribor, 27. novembra. Danes se je vse dopoldne in deloma še popoldne nadaljeval velik obnovljeni proces proti posestniku Antonu Kozjaku iz Kaplje nad Ma-renbergom, ki je bil obdolžen umora brata Andreja pred 21 leti, o katerem smo poročali predvčerajšnjim in včeraj. Zasliševanje prič se je zaključilo že snoči. V celoti jih Je nastopilo pred sodniki okrog 50. Izjave drugih 50 prič pa so prečitali. Dočim so v začetku nastopale po večini obremenilne priče, so potem prevladovale razbremenilne. Ker pa je od umora poteklo že 21 let, se večina ni mogla več natanko spominjati tedanjih dogodkov. V ljudskem mnenju je bilo vkoreninjeno prepričanje, da je Andreja Kozjaka umoril ali Ivan Pressnitz ali Kotnik ali brat Anton, ali sporazumno vsi trije. Vse pa je vedno slonelo le na domnevah, raznih predpostavkah in indicijah. Absolutnih dokazovanj ni bilo mogoče ne prej ne sedaj doprinesti. Državni pravdnik dr. Hojnik, ki je zastopal obtožnico, je navajal vse obremenilne okolnosti, kar so jih podali dosedanji procesi. Kot posebno obtežilno je smatral to, da je Kozjak nagovarjal nekdanjo pričo Rudolfa Fona k izpovedi v njegov prilog, ker bi tega ne bil storil, če ne bi bil kriv. Vztrajal je zaradi tega pri prvot- nem predlogu, da se kazen potrdi. Kozjakov zagovornik odvetnik dr. Slokar je pobijal verodostojnost obremenilnih prič, ki da pri svojem postopanju proti obtožencu niso bile brez posebnih zasebnih nagibov. Temu nasproti pa je naštel dolgo vrsto resnih in značajnih ljudi, ki so vsi izpovedali razbremenilne okolnosti glede njegovega klijenta. Svoj zagovor je končal s poudarkom, da ves dosedanji potek procesov ni mogel Antonu Kozjaku dokazati krivde, da bi brata Andreja sam umoril ali za ta zločin koga najel. Radi tega naj se Kozjak te obtožbe popolnoma oprosti, radi nagovarjanja k požaru in krivega pričevanja pa vsaj milo kaznuje, če se misli, da je oboje ali eno zares zagrešil. Sodni dvor se je po končanem zagovoru umaknik k posvetovanju. Sodni svetnik dr. Lešnik je nato objavil to-le razsodbo Anton Kozjak se radi pomanjkanja dokazov oprošča glede najetega umora brata vsake krivde in kazni, obsoja pa se zaradi napeljavanja k požigu in krivega pričevanja na 8 let težke ječe, v katero se mu vštejejo vsi preiskovalni zapori in deloma že prestana kazen it leta 1928. Državni pravdnik pa je proti oprostilni razsodbi glede prve obdolžitve prijavil vzklic. Divji lovci v revirjih Storžiča izsledeni Zanimiva hišna preiskava na domu osumljencev Kranj, 27. novembra. Že nekaj mesecev so delali zagonetni divji lovci veliko škodo v vseh lovskih revirjih Storžiča. Naš list je že obširno poročal, kako so jih lovski čuvaji večkrat zasačili pri delu, do živega pa jim ie niso mogli. Poročali smo že, da je čuvaj Andrej Oitzel iz Zgornje Kokre, ki je uslužben pri družbi »Jezersko«, dne 18. novembra okoli treh popoldne zasačil v revirjih družbe »Jezersko« pod tako-zvano »Gamsovo planino« dva moška, ki 8ta ravno drla košuto. Ko se jima je na tihem približal na 30 do 35 korakov, sta ga opazila in zbežala, odrto košuto pa pustila na licu mesta. Lovec Oitzel je v enem izmed divjih lovcev spoznal Megliča Franca iz Loma pri sv. Katarini. Dne 22. novembra je o vsem tem obvestil orožništvo, ki je z njegovo pomočjo začelo s temeljitim zasledovanjem. V bližini »Javornik-planine« sta že dalj časa zaposlena kot gozdna delavca brata Franc in Aleš Meglič iz Loma. Oba sta znana kot strastna divja lovca. Oitzel je takoj spoznal Franca Megliča, ki ga je imel na sumu že od 18. novembra. Orožniki so v navzočnosti lovskih čuvajev Andreja Oitzla in Lovra Megliča izvedli na domu bratov Megličev hišno in osebno preiskavo. Našli so svežo srnino kožo, loj divjega kozla, dva para svežih rogov divjega kozla in en par svežih srnjakovih rogov. Dalje so našli na stanovanju 21 ostrih nabojev za lovsko puško eno-cevko. Vse te predmete so orožniki takoj zaplenili in oddali sreskemu načelstvu v Kranju. Franc in Aleš Meglič vsako krivdo odločno zanikata. Pravita, da sta delala v gozdovih barona Borna in da sta predmete našla. Rogove da jima je prinesel oče še pred vojno, dočim so lovski strokovnjaki ugotovili, da so še sveži in stari komaj dva meseca. Zvita lovska tatova imata orožje najbrž skrito kje v gozdu. Orožniki so ju ovadili sreskemu načelstvu v Kranju. mane tukajšnje narodne delavne obitelji, ki je tudd sama sodelovala pni narodnih prireditvah, zlasti pri Glasbenem društvu. Zanimalo bi nas pa vsekakor kratko pojasnilo tovarne, zakaj je bila odpuščena baš ta gospodična, ki je ena najstarejših v pisarni in znana po svoji vestnosti in točnosti. Za pojasnilo bomo hvaležni 1 Zagorje Deputacija pri pogrebu. V sredo je zastopala zagorsko sokolsko društvo pri pogrebu pokojnega soustanovitelja našega društva Joška Modica 8 članov v krojih broječa deputacija z zastavo, za katero je tolikokrat ponosno korakal. I* iski -ne hvaležnosti so mu položili na grob lep venec, raz Sokolskega doma pa je črna zastava dva dneva naznanjala žalostno vest, da Joška Modica ni več med živimi. SK Zagorje:SK Amater (Trbovlje) 3;1 (2:1). V nedeljo se je vršila nogometna tekma med SK Zagorjem in SK Amaterjem, prvakom trboveljskega okrožja. Tekma se je končala z zasluženo zmago SK Zagorja. Igra je bila obojestransko živahna in napeta. Domačini so nastopili z veliko tremo prodi trboveljskim junakom, toda z mnogo volje in z velikim elanom, ki jim je pomagal do uspeha. Gostje so diktirali oster tempo, kd so ga Zagorjani izdržali do konca in ga mestoma še poetrili. Moštvu gostov se je poznala častitljiva starost, kajti nastopili so samozavestno in s sigunosijo proti mlademu, jedva rojenemu klubu. Toda Zagorje je z izredno voljo do nmage in 8 požrtvovalnostjo nadomestilo tehnično premoč gostov. Razlika v golih bi bila gotovo večja, Če bi bila levi in desni krilec domačinov bolj kos svoji nalogi. Gole za Zagorje »o dali: Fink, Jordan, Arhar, Sodnik g. Špindler je bil povsem ko« svoji nalogi. Bil je objektiven In je imel igro ves čas v sigurnih rokah. Proti igračem nd imel težke naloge, ker se je igralo falre, d asi oetro. Zadovoljiti pa ni mogel trboveljskih »drukerjev«, ki niso mogli preboleti poraza svojega moštva in bo s svojimi nesportskimi manirami neprijetno presenetili nošo publiko, kd ni vajena takih iapadov. —C. Električna zadruga v Zagorju je razširila svoje omrežje od izolirnice proti zapadnemu delu Podstrane do »oevševarja«. Hud pes. V Toplicah ima pocestnica J. K. nevarnega psa, ki je že mnogo mimoidočih napadel ih obgrizel. Tako je v ponedeljek- ugrir - '1 v nogo šiviljsko vajenko T. B., ki je nič hudega sluUč šla po cesti. Nenadoma pa se zakadi a-njo pes, katerega se je dekle tako prestrašila, da j padla v nezavest. Pri padcu si je občutno poškodovala glavo, da je morala iskati zdravniške pomoči. Trbovlje Proslava 1. decembra. Tukajšnje Sokolsko društvo priredi 1. decembra ob 'AS. uri zvečer v Sokolskem domu v proslavo državnega in sokolskega praznika telovadno akademijo s sledečim sporedom: 1. orkester igra sokolsko himno; 2. pozdrav starešine; 8. govor prosve-tarja; 4. deklamacija; 5. pevsko društvo »Zvon« poje »Na dan!«. Izvajajo se sledeče telovadne točke: »Marseljeza«; »Barka rola«; »Bežimo, tecimo«; »Kiji«; »Ritmične vaje«; »Popuhnil je veter«; Ritmične vaje«; »Skupinske vaje«; »Slo- venske mladenke«; »Beograjske vaje«; »Velika palica«; »Serenada«; »Ples Turkinje«; »Eglp. tovske«; in telovadba članov na bradilji. Žužemberk Proslava ujedinjenja. Sokolsko društvo priredi dne 1. decembra na kegljišču br. Pehani Albina proslavo narodnega ujedinjenja. Na sporedu je slavnostna geja, govor o pomenu prvega decembra, svečana zaobljuba članstva. Pri tej priliki bo nastopil pod vodstvom br. Franceta Pr-viča novoustanovljeni pevski zbor, kateri že prav pridno vežba. Začetek točno ob 3. pop. Udeležba za vse članstvo strogo obvezna. Stavbeno gibanje. Letošnje stavbeno gibanje je bilo zelo živahno, saj ne pomnimo, da bi se v zadnjem desetletju toliko zidalo in popravljalo, kot letos. Tako si je prezidal g. 0. Pavčič hišo ter prizidal še eno stanovanjsko sobo. — G. Jože Legan je dovršil enonadstropno hišo in ge je že uaelil. — G. Jožef Stupica čevlj. moj. in pog. si je zgradil nasproti gostilne Mlakar lično enonadstropno hišo, ki bo v okrag trga, ko bo dogotovljena. Notranja dela se bližajo koncu inse bo hiša lahko še pred zimo porabila za stanovanje. Obe stavbi je zgradil zid. moj. A. Zupančič. — G, Slavko Gliha pos. in čevlj. moj. je svojo hišo renoviral ter notranje prezidal in ji dal zelo čedno zunanje Ilce. Trebnje Neopravičena posest in nošenje lovske puške. Grm Franc iz Mačjega dola pri Trebnjem je navdušen lovec in ni čuda, da je kot tekemu dišala jesenska zajčja pečenka. Nabavil gi je protipravno lovsko puško in si je prisvajal po tujih revirjih divjačino. Pri tem divjem lovu je bil pa zasačen in prijavljen žandarmeriji. Ker je pa dosledno tajil, da ne poseduje lovske puške — je žandarmerija priredila hišno priiskavo — in je našla »nabasano« puško v kleti za vrati. Divji lovec, ki se je ravno zopet pripravljal na lov, je moral puško oddati orožništvu, epilog te lovske zgodbice pa bo seveda pri sodišču. Lavrica Zgradba dvorane. Ker sO se tu društvene razmere tako predrugačile, je bil preteklo nedeljo sklican sestanek tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva. Glavna točka programa je bila zgraditev dvorane, ki se bo uporabljala za čitalnico, knjižnico, predvajanje iger in druge kulturne prireditve. Sklenilo se je, da ge takoj počne z gradnjo, pogebno ker je znani naš mecen obljubil ves zidni in strešni materijal ter apno. Dramski odsek tamburaškega društva »Krim« je zopet ves v delu. Na novem odru je otvoril sezono z burko »Kakršen gospod, tak sluga«. Dvorana je bila natrpana. Pa tudi gledalci so prišli na svoj račun. V kratkem bodo igrali »Skapinove zvijače«. Sokol. Dne 23. t. m. je bil v gostilni br. Iv. Ogrina sestanek za ustanovitev Sokolske čete v Lavrici. Po prečitanju pravil in nagovoru staroste Sokola IV iz Ljubljane br. Zebala ge je izvolil sledeči pripravljalni odbor: starosta br. Ivan Ogrin, podstarosta br. Alojzij Železnikar, tajnik br. Ivan Peric, blagajnik br. Fran Dremelj, načelnik br. Marijan Simčič, načelnica s. Zalka Crnologar. Lepi obisk je pričal, da je bila ustanovitev sokolske čete nujna. Pač pa je želeti večjega odziva Skofeljčanov. Bled »Jugoslovana« dobite v trafikah g. Svetina pri Trohi, g. Potočniku v Drini In g. Mandeljcu pri pošti. Stane samo 1 Din. Zopet dve novi sokolski društvi. Komaj ge ie ustanovilo sokolsko društvo na Blejski Dobravi in v Gorjah, ki šteje že okoli 140 članov, že čujemo, da se je ustanovilo sokolsko društvo na Koprivniku in v Gorjušah. Naprednim vaščanom moremo na njihovi kulturni poti gamo čestitati I Več luči. Na cesti od vile Mayer do peneiona Svobode v Zelečah je nujno potrebno več luči, kajti oesta je precej ozka ter obdana z obeh strani z visokimi drevesi, ki ne propuščajo nikoli svetlobe. V oblačnih nočeh vlada tu pravcata egiptovska tema, podobna v podzemeljskih labirintih. Merodajni faktorji naj bi oskrbeli potrebno razsvetljavo, kakoršna je bila v letnem času! Znano gostilno je prevzela pri Rotu na Bohinjski Beli gospa Pogačarjeva. Proslava 1. decembra se bo vršila v znamenju državnega sokolskega narodnega praznika. Napredni g. Izlaker Albin bo odstopil v ta namen svojo kino dvorano, kjer je bil stari Sokolski dom. Proslava bo kaj slovesna, ki se bo vršila ob 8. uri zvečer. Na sporedu je slavnostna seja društvene uprave, združena z zaobljub^ novo pristopivšiR članov. Patriotičen govor bo imel br. Kobilica Rudolf. Nastopil bo pevski zbor Sokola pod spretno taktirko br. Vreseca Milana, šol. upravit. v Ribnem pri Bledu in tam-buraški zbor pod vodstvom br. Joška Hudovernika. Po sporedu je prosta zabava. V Lescah pri Bledu bodo napeljali elektriko čez žeL progo k nekim novim hišam, ki so bilo do sedal brez razsvetljave. S tem bo dobila vsa leška občina električno razsvetljavo. Parna žaga v Lescah je omejila svoj obrat Izmed 28 delavcev bodo še 4 delavci ostali v svoji službi. Premestitev. Ker je ga. Fodransberg Potokar, učiteljica v Ribnem pri Bledu, nastopila dopust, je banska uprava premestila v Ribno gdč. Debeljak Stanislavo, učiteljico v Gorjah. Premestitev na pošti. Včeraj 26. t. m. je bila premeščena g tukajšnje pošte gdč. Ida Jelovšek na glavno pošto v Ljubljano. ‘Račlic Ljubljana, petek, 28. novembra: 12.16 Plošče (arije jugoslovanskih umetnikov — resna glasba). 12.46 Dnevne vesti. 13.00 C as, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Klavir in harmonij solo. 18.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. Dr. V.Bohinc, Fritjol Namsen. 19.80 Gospodinjska ura, ga. Zemljanova. 20.0 Valčkov a ura, igra radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota, 29. novembra: 12.15 Plošče (mešan program). 12.46 Dnevne vesti. 18.00 Cas, plošče, boiraa. 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (Grm, Zaboršt, Graben). 18.30 Radio orkester: Violina solo. 19.50 Ga. Orthaiber: Angleščina. 20.00 B. Hrovat: Filmska kultura. 20.80 Pevski dueti: Slovenske narodne pesmi (gdč. Meze in ga. Golob). Harmonika solo gosp. Rakuša. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, petek, 28. novembra: 12.20 Kuhinja. 18.30 Novice. 17.00 Koncert. 18.30 Novico. 20.30 Beograd. 22.30 Novice, vreme in sneg. 22.40 Večerna glasba. Zagreb, sobota, 29. novembra: 12.20 Kuhinja. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 18.90 Novice. 19.25 Predavanje o delav. zavarov. 20.00 Prenos opere iz narod, gledališča v Beogradu. Beograd, petek, 28. novembra: 12.45 Radio of Pred važnimi odločitvami v našem plavalnem športu Poročali smo že, da se vrši v nedeljo 30. t. m. ob 9. uri dopoldne glavna skupščina plavalnega saveza v Beogradu. Dnevni red skupščine obsega nekatere izredne važne točke: eventualno menjanje pravil, eventualni razpust saveza, osnovanje novega podsaveza i. dr. Plavalni šport je v poslednjem času izredno napredoval in se je pokazalo, da so sedanja pravila pomankljiva. V tem pogledu bo treba iznesti temeljite korekture. Glede razpusta saveza je zares čudno, kako je prišla ta točka na dnevni red in to v tem času, ko je naš plavalni šport pokazal velik korak naprej. Financijel-no stanje saveza sicer res ni preveč rožnato, toda to še ne more biti vzrok, da se savez razpusti. Sedanja uprava gleda malo preveč črno. Radi velikega programa za prihodnje leto se uprava boji, da mu ne bo kos in ga ne bo mogla izvesti, ker ji primanjkuje denarnih sred- 611 stev. Sklenila je, da predloži glavni supščini, da se savez prenese v Zagreb. Ze preje se je pogajala z merodajnimi krogi v Ljubljani, ki pa so se izrekli proti prenosu saveza v Ljubljano in to predvsem radi pomanjkanja primernih delavcev. Glede Zagreba ne vemo, da-li bo mogel zadostiti današnjih zahtev. Plavalni šport, ki je bil pred leti v Zagrebu na dosti visoki stopnji, je domalega popolnoma propadel. Lani je bilo sicer opaziti malo več aktivnosti, toda zgleda, da manjka primernih osebnosti, ki bi se za stvar serno zavzele. Klubskim delegatom na skupščini vsekakor priporočamo, da o stvari sedeža saveza temeljito premislijo, kajti korak je odločilnega in vitalnega pomena za ves naš plavalni šport. Športne drobtinice Ripeniija, prvi nogometni profesijonalni klub, igra 1. decembra v Beogradu proti BSK. BSK, ki že dolgo časa pogreša dobrega vratarja, je končno rešil pereče vprašanje. Bivši vratar Hajduka, Otmar Gazzari, se je namreč prijavil za BSK, kar pomeni za klub znatno ojačenje. Jesensko prvenstvo na Dunaju se bo odločilo v nedeljo. Srečata se Rapid in Admira, ki imata enako število točk, vendar ima Admira boljši score. Admiri zadostuje za naslov jesenskega prvaka neodločen izid. Olimpijski komite v Nemčiji je sklenil, da pošlje na olimpijado v Los Angeles 1. 1932 105 tekmovalcev in 15 funkcijonarjev. Na zimsko olimpijado pošljejo 21 tekmovalcev. 3,360.000 Din ali 12.000 funtov ponuja londonski profesijonalni klub Arsenal kot odkupnino za nekega igralca. Je to angleški inter-nacijonalec Goodall, branilec pri Huddesfieldu. To je največji znesek, ki je bil dosedaj nuden za kakega igralca. Ameriška Atletska unija je dobila od nekega prijatelja športa, ki hoče ostati neimenovan, dva milijona dolarjev kot pripravo za Los Angeles. Obresti znašajo letno 100.000 dolarjev in s tem je ameriška lahka atletika rešena vseb denarnih skrbi. Barna in Szabados, madjarska svetovna prvaka ▼ table-tenisu, od katerih je slednji nastopil nedavno tudi ▼ Ljubljani, se nahajata na turneji po Švedskem. Na mednarodnem turnirju v LinkOpingu sta doživela v doublu sen-zacijonalen poraz po dvojici Kalmodin - Jonson. Šveda sta zmagala s 27:25, 20:22, 22:20. V igri posameznikov sta Madjara doslej še nepremagana. Lahkoatletski rekordi v Franciji Ob zaključku lahkoatletske sezone v Franciji je ondotni savez priobčil seznam rekordov, ki so jih dosegli francoski atleti: 100 m: Auvergne 106; 200 m: A. Mourlon 21-6; 400 m: Moulines 48-2; 800 m: S. Martin 1:506; 1000 m: La-doumegue 3:49 2; 5000 m: Boulin 14:26'8; 10 km: Bouin 30:588; 110 m zapreke: Sempž 14 8; 400 m zapreke: Viel 54; skok v višino: Lewden 1-95 m; skok v daljino: Barlier-Belfort 7-14 |n; skok ob palici: Ramamier 3 99 m; troskok: Ro-usset 13-57 m; krogla: Dufour 1509 m; disk: Winter 47-92 m.; kopje: Degland 61-34 m; kladivo: Raimbourg 42-74 m. Metli oglasi Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. ^PREMOG 5$ trboveljski, šlezijski, angleški in koks dobavlja na dom Dunajska 46 »ILIRIJA« d. i o. z. Miklošičeva 6 Telefon 28-20 Telefon 25-95 Zastopnike za prodajo šivalnih stroiev. separatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov itd. pod zelo ugodnimi poguii sprejmemo. „Centra“, trgovina šivalnih strojev itd., Ljubljana, po štni predal 248. Ivan Magdič, krojač Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 — se priporoča za jesensko sezono___________(791) Oglaiujie v »Jugoslovanu !« 4 %■ n. ČARODEJ UFERINI Senzaciia Hamburga, Berlina in ostalih velemest v petek, ob 8. uri zvečer v dvorani »Uniona* v Ljubljani Vstopnice v Matični knjigarni Predstave vsak veler Službene objave Razglasi sodišč in sodnih obiastev C III 476/30. 2840 Oklic. Tožeča stranka Kmečka hranilnica na Ptujski gori, je vložila proti toženi stranki Kranj Jožef, bivši posestnik in oskrbnik v Doleni, sedaj neznanega bivališča radi 4500 Din s prip. k opr. št. III 476/30 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 9. decembra 193 0. ob osmih pred tem sodiščem v izbi št. 14 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Brumen Anton, odvetnik v v Ptuju, za skrbnika na čin, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne Imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. III., dne 24. novembra 1930. C III 477/30. 2841 Oklic. Tožeča stranka Ovikl Ivan, trgovec v Ptuju, je vložila proti toženi stranki Meznarič Martin, prej pos., Sturmov ec št. 53, sedaj nekje na Francoskem, radi 616 Din in nadaljnjih s prip. k opr. Št. C III 477/30 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 9. decembra 193 0. ob osmih pred tem sodiščem v izbi št. 14 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Remec Alojz, odvetnik v v Ptuju, za skrbnika na čin, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. III., dne 24. novembra 1930. E 726/30—5. 2842 Dražbenl oklic. Dne 2 2. decembra 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žižki, vi. št. 57, 125, 137. Cenilna vrednost: 38.700 Din; vrednost pritikline: 6600’— Din; najmanjši ponu-dek: 25.802 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 18. novembra 1930. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 822. Sedež: Celje. Dan vpisa: 12. novembra 1930. Besedilo slov.: Peter Majdič-Merkur, kovinska, industrijska in trgovska družba z omejeno zarezo v Celju; nemško: Peter Majd ič-Merkur, Metali-, Industrie- und Handelsgesellschaft mit beschrankter Haf-tung; francosko: Peter Majdič-Merkur, So-eiete pour 1’industrie et le comerce des metaux, h garantic limitee. Obratni predmet: a) nakup in prodaja na debelo in drobno železnine in železnih izdelkov, ter sploh kovin in kovinastih izdelkov, strojev, orodja vsake vrste, kakor tudi polizdelkov in surovin, ter uvoz in izvoz istih predmetov; b) fabrikacija in izdelovanje železnega in sploh kovinastega orodja vsake vrste, strojev in polfabrikatov; c) ustanavljanje delavnic in tvornic za železne in druge kovinaste izdelke; d) ustanavljanje podružnic; e) prevzem trgovskih in industrijskih podjetij tvrdke Peter Majdič v Celju; f) nakup in prevzem nepremičnin, zgradb in zemljišč, sposobnih za uporabo ali pomoč pri izvrševanju zgoraj omenjenih obratov in podjetij. Družbena pogodba z dne 2. novembra 1930. Višina osnovne glavnice: 5,000.000 Din. Na to vplačani znesek v gotovini: 5 milijonov Din. Poslovodje: Peter Majdič, veleindustri-jalec v Celju—Spodnja Hudinja, Anica Robič, soproga primarija v Mariboru, Petka Jokšič, soproga trgovca v Beogradu, Ruša Kunej, podjetnica v Spodnji Hudinji, Milena Juvančič, soproga uradnika Narodne banke v Mariboru, in Deša Majdič, zasebnica v Spodnji Hudinji. Za namestovanje upravičen: kolektivno trije poslovodje. Podpis firme: Besedilo firme podpisujejo skupno trije poslovodje, pri vsaki kupčiji nad 100.000 Din skupne vrednosti pa kolektivno štirje poslovodje. Namesto enega poslovodje sme kolektivno z dvema poslovodjema sopodpisovati firmo tudi eventualno nastavljeni prokurist. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 12. novembra 1930. Firm 279/30 — Rg C II 50/2. Vpisi v zadružni register. Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 823. Sedež: Podnart. Dan vpisa: 17. novembra 1930. Besedilo: Kmečka posojilnica in hranilnica Podnart-Ljubno v Podnartu, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Fister Janez. Vpiše se član načelstva Fister Alojzij* posestnik, Ovsiše št. 2. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 15. novembra 1930. Firm 1946/30 Zadr. IV 225/51. * 824. Sedež: Srednja vas. Dan vpisa: 17. novembra 1930. Besedilo: Kmetijsko društvo v Srednji vasi v Bohinju, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Vsled sklepa občnega zbora z dne 9. no vembra 1930. se je dodala §-u 2. zadružnih pravil še točka e, ki se glasi: e) zadruga je upravičena za svoje člane tudi prodajati kruh in drugo pecivo in v to svrho otvoriti svojo pekarijo. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1930. Firm 1937/30 Zadr. II 30/66. $ 825. Sedež: Škofja Loka. Dan vpisa: 17. novembra 1930. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Veider Ivan, vpiše pa se član načelstva dr. Fajdiga Vilko, kaplan v Škofji Loki. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 15. novembra 1930. Firm 1916/30 Zadr. III 78/78. * 826. Sedež: Preska. Dan vpisa: 17. novembra 1930. Besedilo: Stavbna zadruga Goričane v Preski, registrovana zadruga * omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Zor Ivan, vpiše pa se član načelstva Bukovec Alojzij, železniški uradnik v Medvodah št. 9. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1930. Firm 1945/30 Zadr. VIII 236/6. * 827. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 17. novembra 1930. Besedilo Zadružna založba v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Kristan Anton, vpiše pa se član načelstva Kristan Cvetko, tajnik Zveze gospodarski zadrug, r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13, ki je predsednik zadruge. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1930. Firm 1816/30 Zadr. VII 266/13. •J* 828. Sedež: Podsreda Dan vpisa: 19. novembra 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Podsredi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se zaradi smrti člana načelstva: Jazbec Janez in Preakar Avgust. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 19. novembra 1930. Firm 274/30 Zadr. II 34/28. * 829. Sedež: Žalec. Dan vpisa: 19. novembra 1930. Besedilo: Savinjska posojilnica v Žalcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izstopil je iz načelstva: Naraks Ivan. Vstopil je v načelstvo: Senica Vilko, posestnik v Žalcu št. 17. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 19. novembra 1930. Firm 290/30 Zadr. I 20/40. Razglasi raznih uradov in obiastev Voj. No. 6105/6—30. 2838 Objava. Izgubil sem vojaško iapravo, Izdano od komande vojnega okruga pod brojem D 818 od leta 1927., in jo s tem proglašam za neveljavno. Debeljak Rudolf Ivana, s. r. Načelstvo sreza ptujskega Ptuj, dne 21. novembra 1930. Jan Neruda: Franc (Konec.) >0 da — v Jaših I Največkrat ob četrtkih in petkih, ko ne morem od vas, capini, niS več denarja dobiti... z manj kakor petindvajsetimi groši ne smem domov... Če imam manj, potrkam prav na rahlo na vrata... Zena že ve in me pusti čkati eno uro... Drugi dan pa dobim samo kruh in ker mi ne gre preveč v slast tuh kruh, zato mi namaže hrbet... Če imam pa veS kakor petindvajset groSev ali celo tolar, tedaj pa kar butnem v vrata in kolnem, dokler mi ne odpre. Potem pa imamo svinjsko pečenko i cmoki in zeljem... Juhu...« Hotel je doukati, toda silen bolesten kašelj, ki ga je spremljalo splošno smejnje, ga je tako zgrabil, da so mu omahnile roke in gosli padle na tla. Če bi ne bil priskočil Strnad, bi Franc omahnil za njimi. »Slabo mu je — mrtvakarju... Gostilničar, kozarec brinjevca I... Odpnite mu obleko, sosed, in postavite ga na tla... Franc, pojdi domov, butni v vrata in prespi sel< Zasopel se je privlekel Franc na prosto. Na pragu ga je oblil mrzel zimski zrak. Stisnil se je, roke so mu omahnile na kolena in govoril je sam sebi: >... In vendar se mi je zdelo, kakor da me nekaj vleče domov.. .« Nad ulicami se je vrtinčil sneg, kakor da bi hoteli oblaki vsi hkratu zasesti zemljo. Močan vihar je med žvižganjem in ječanjem podil pred seboj obilo snega, tako da je bila že vsa cesta zasnežena. Stisnjen in upognjen in z rokami na kolenih se je Franc počasi pomikal dalje. »In vedno in vedno me kliče domov... Bom moral že hitreje stopiti..si je zasoplo šepetal. Potegnil je močan veter in mu vrgel sneg v obraz. To mu je zaprlo sapo, tipal je okoli sebe, da bi našel kako oporo — spet se je zagnalo — in kakor lahko pero se je nesrečnik zvrnil in padel vznak na tla. Nekoliko se je poleglo, da je lahko zopet vstal. »... Moram — moram domov... Kar umrl bom od tesnobe,« je spet mrmral in si dajal poguma. Dolgo, prav dolgo je omahoval Franc po ostrožni ulici. Skoraj pri vsaki hiši, v vsakem kotu se je ustavil in počivaL Končno je dosegel svojo hišo, pa je imel že tako malo moči, da je komaj pritisnil na kljuko. Na pragu se mu je izpodrsnilo in obležal Je nezavesten v snegu. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Nato je bilo slišati korake in vrata so se odprla. Močna, velika ženska se je prikazala na pragu. »Joj!... moj dragi Franc — kaj ti je?« Urno je priskočila in dvignila možička, kakor da bi bil otrok. »Kako je z Marijo?« »Dobro... prav dobroI« je odgovorila in ga nesla na rokah v hišo. »Le tiho... ona se ne sme prestrašiti,« Je šepetal Franc pri vratih svojega stanovanja. »Ali spi?« — In Franc je s silo udušil kašelj, ki se ga je loteval. »Da, da. Ona spi!« — Zena je odgovorila s pritajenim, tresočim se glasom in pokleknila Konkurzni razglasi Sa 5/30—53. 27 ~ 83°. Sklep. Poravnalna zadeva Ahlin Cirila, neprot. trg. v Ljubljani VIL Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena med dolžnikom in njegovimi upniki Pri poravnalnem naroku dne 31. oktobra 1930., vsebine, da plača dolžnik 60% kvoto vseh terjatev upnikov v dvanajstih enakih mesečnih obTokih, od katerih zapade prvi en mesec po pravomočnosti poravnave, in to s poroštvom Ahlin Franca, posestnika v Ljubljani VII, in Ahlin Angele, trgovke v Ljubljani, Poljanska c. 5, se sodno odobri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. novembra 1930. Razne objave 2844 poleg slamniee na tla. Medel sij svetilke je padal na siromašno ležišče, kjer je ležala uboga postava desetletne deklice, črni lasje so bili razpuščeni, kakor je to navada pri ljudeh, ki so prisiljeni dalj časa ostati v postelji. Ozek, upal, kakor od stradanja udrt obraz je bil v senci. Oči so bile zaprte, obdane z osinelimi lisami, njene roke pa kakor k molitvi sklenjene. »Kako je z otrokom? Mene je vedno gnalo domov... Hitel sem, kar sem mogel... Ali ne leži, ubožica, kakor angel? No, nikar ne jokaj, stara, saj prinašam denar za zdravila.« »Zdaj ji ni treba več zdravil!« Zena ni mogla več zadržati solz in ihte se je vrgla na deklico. »Mrtva?« Franca je obupni krik vrgel s stola na tla. Zdelo se je, da se hoče sam prepričati o strašni resnici — toda že po prvem koraku je omahnil nezavesten na tla. Naslednjega dne smo šli kropit. Rekli so nam, da leži Franc na mrtvaškem odru. Bali smo se, pa smo vendar šli. V sobi je bilo polno žalostnih in radovednih. Poleg jokajoče žene je stal drvar Strnad. Dolgo in nepremično je gledal na skupaj ležeči trupli. »Ali ne leži tukaj, kakor žemlja na polici!« se je končno izvilo iz njega. »Zdaj mi ne preostane drugega, kakor da vzamem otroka v roke in ju hkrati odnesem —« Glas se mu je ustavil, obrnil se je v stran in obrisal solzo. Bledi angelček Je poklical trudnega Franca, daleč, daleč... k sebi ga je poklical. Računski zaključek Kranjske industrijske družbe v Ljubljani za poslovno leto 1929/30. Bilanca premoženja dne 30. junija 1930.: Aktiva: 1. posestvo 3,509.446 Din 42 p; 2. stavbe 10,356.086 Din 45 p;3. stroji in obratovalne naprave 8,980.764 Din 48 p; 4. nedovršene nove stavbe 901.236 Din 83 par; 5. sirovine in zaloge 21,030.857 Din 96 p; 6. blagajna 675.901 Din 35 p; 7. menice in devize 551.649 Din 87 p; 8. dolžniki in imovina pri bankah 28,423.909 Din 33 p — skupaj 74,429.852 Din 69 p. Pasiva: 1. delniška glavnica (90.000 delbic po Din 150-— nom. vred.) 13,500.000 Din; 2. račun rednega rezervnega sklada (I) 1,379.701 Din 45 p; 3. račun rezervnega sklada za požarne škode (II) 57.477 Din 56 p; 4. račun azijskega rezervnega sklada (III) 1,504.759 Din 11 p; 5. račun rezervnega sklada iz doplačil za prioritetne delnice (IV) 255.000 Din; 6. račun rezervnega sklada za valutarne iapremembe (V) 3,541.730 Din 34 p; 7. račun rezervnega sklada za družbene namene (VI) 1,625.101 Din; 8. lastno premoženje na Bistrici v Rožu 5,120.000 Din; 9. račun davčne rezerve 1,050.000 Din; 10. sklad za investicije 2,500.000 Ddn; 11. neizplačane dividende 32.376 Din 50 p; 12. račun dvomljivih terjatev 182.696 Din; 13. upniki 38,993.792 Din 07 p; 14. račun dobička in izgube: prenos iz prejšnjega leta 216.344 Din 50 p, preostanek iz tekočega leta 4,470.784 Din 16 p. vsega 4,687.128 Din 66 p — skupaj 74,429.852 Din 69 p. Račun dobička in izgube dne 30. junija 1930: Izguba: 1. davki in doklade 3,458.386 Din 41 p; 2. splošna reža ja 4,257.230 Din 85 p; 3. zavarovanja: socialno zavarovanje 2,338.851 Din, zavarovanja zoper škodo 180.030 Din 75 p, vsega 2,518.881 Din 75 p; 4. pasivne obresti 1,286.766 Din 53 p; 5. odpisi 1,304.305 Din 92 p; 6. dobiček kot saldo 4,687.128 Ddn 66 p—skupaj 17,512.700 Din 12 par. Dobiček: 1. prenos iz prejšnjega leta 216.344 Din 50 p; 2. donos obratov ter gozdnega in zemljiškega posestva 17,296.355 Din 62 p — skupaj 17,512.700 Din 12 p. Glavna skupščina delničarjev je dne 26. novembra 1930. sklenila, da se na kupon za poslovno leto 1929/30 izplača divi-| denda v znesku Din 7‘50 za vsako delnico. Izplačevanje bodo vršili, pričenši z dnem 2. januarja 1931., sledeči denarni zavodi: Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in Dunavska banka v Beogradu. Upravni svet Kranjske industrijske družbe. * 2843 Vabilo na redni zbor združbenikov Premogokopne Združbe »Belokr&jina« v Črnomlju, ki se bo vršil dne 13. decembra 1930. ob pol dvanajsti uri v Črnomlju v združbinih prostorih na Kanižarici. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva o poslovanju leta 1927., 1928. in 1929. 2. Predložitev zaključnih računov za leta 1927., 1928. in 1929. 3. Poročilo revizorjev za leta 1927., 1928. in 1929. 4. Sklepanje o zaključnih računih za leta 1927., 1928. in 1929. 5. Predlog ravnateljstva o pokritju zgube koncem 1929. leta in predlog o odpisu neplačanih naklad združbenikov. 6. Sklepnje o.nakladi (§ 138 obč. rud. zak.). 7. Slučajnosti. V Črnomlju, dne 26. novembra 1930. Načelnik »družbenega ravnateljstva. ^ 2839 Razld društva. »Narodna Strokovna Zveza« v Gračnioi pri Rimskih toplicalf je bila leta 1928. radi nezadostnega članstva prostovoljno razpuščena Breznikar Fr., s. r. bivši preds. , • , 'iSMŠž ■ - '• '\v v.':v:-y-:./: HiK ipilpi i$Š5£$jSji ■> : Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar MiMlek. — Urednik .Tanča Debevec. — Za mseratnd del odgovarja avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani. so bili vsi porotniki mnenja, da je to le samoobramba, če ubije čarovnika človek, ki mu je čarovnik ,naredil’«. Varnostno steklo Izrek »občutljiv kot steklo« dandanes ne velja več. Danes izdelujejo steklo, ki se ne zlomi, in pa steklo, ki se ne krši. O tem steklu je predaval te dni v Berlinu na zborovanju nemške družbe za izdelovanje stekla diplomirani inžener Arbenz. Varnostno steklo so začeli izdelovati 1. 1902. Najboljše današnje varnostno steklo, takozvano >Sandwich«-steklo, obstoji iz dveh steklenih plošč, med ploščama pa se nahaja plast celuloida. Stekleni plošči očistijo b stroji, potem pa pobrizgajo plošči po eni strani z želatino. Na želatino pride celuloid, ki so ga prej namazali v alkoholu, da se bolje prime. Nato stiskajo obe plošči, med katerima se nahaja celuloid, približno 5 minut v vročini 150 stopinj s pritiskom 5—10 atmosfer. »Sandwich«-steklo se ne lomi in ne kruši, pa tudi nevarnih ultravijoletnih žarkov ne prepušča. Z drugimi metodami izdelujejo zopet pri različnih temperaturah steklo, ki je izredno trdno. Trdnost stekla preizkušajo, da spuščajo na plošče iz različnih višin različne težke krogle. L. 1929. so izdelali v Ameriki približno 1 mi-ljon kvadratnih metrov varnostnega stekla, na Angleškem pa, kjer imajo vsi avtomobili okna iz takega stekla, okoli 300.000 kvadratnih metrov, v Nemčiji pa le nekaj tisoč kvadratnih metrov. Varnostno steklo rabimo vedno bolj za izložbe, za očala in za podobne stvari. Dobro je povedal V nekem nemškem listu je napisal Friderik Karintly to-le »zafrkacijoc: »Kjerkoli hodim, povsod vidim na ljudeh razne gumbe, obročke, križce in kvadrate in kroge, ki jih nosijo vtaknjene v gumbnice ali pa blizu njih, da dajo na ta način vedeti, da pripadajo tej ali oni družbi. Društveni znaki I Nekdaj so jih nosili le člani raznih telovadnih organizacij, in mi, navadni in priprosti ljudje, smo z nekim svetim strahom in visokim spoštovanjem gledali nanje. Potem so pa kmalu prišli v modo še drugi znaki. Svoj znak ima celo »armada špasa«, in s tem si ustvarja svoj poseben rešpekt. Poseben znak imajo tudi esperantisti; po tem znaku se spoznavajo med seboj, če se že v svojem umetnem jeziku ne morejo sporazumeti. Društvene znake nosijo tudi člani raznih pevskih društev, in s tem povedo, da smejo peti. Tudi člani avtomobilskih klubov nosijo društvene znake, da drug drugega ne povozijo. Tudi člani »Pan-evrope« jih nosijo, da se lahko kar na cesti objamejo, če se srečajo. Vse to pa se mi zdi še mnogo premalo. Kako lepo bi bilo in kako lahko bi se človek na svetu spoznal, če bi moral vsak nositi svoj znak na svoji obleki, po katerem bi človek lahko na prvi pogled spoznal, kdo je ta in ta, koliko ima, kakšnega verskega in političnega prepričanja je, ali pa vsaj kateri stranki pripada. Poročni prstani so tudi tak znak, saino izpopolniti bi jih bilo še treba s posebnimi znaki, da bi človek na prvi pogled vedel, ali je zakon srečen ali nesrečen. In če človek že sam nima avtomobila, naj bi vendar nosil poseben znak, kakšne marke avtomobil bi mu bil najljubši, da ga ne bi povozil avtomobil kakšne druge marke. Pa tudi tak znak bi bilo treba vpeljati, da bi vsak vedel takoj, da ima vsak svojega očeta in da ga je mati rodila in da se čuti človeka le takrat, če nosi ta znak.« Boksarski match med Paolinom in Carnerom Itali janski orjak Čarne ra (zgoraj) nastopi 30. novembra v Barceloni na Španskem proti prejšnjemu evropskemu mojstru Paolinu (spodaj). Slcklvični stol Potopljeni parnik »Luise Leonhardt« V hudem orkanu, ki je divjal v nedeljo nad ustjem Lobe in okolico, zlasti pa nad Hamburgom, se je parniku »Luise Leonhardt« zlomilo krmilo. Orkan je vrgel parnik na peseik. Se predno pa so prišli reševailmi čolni na pomoč, se je tudi parnik prelomil in se je potopil. Vsa posadka, 30 mož je utonila. Praznoverje v Ameriki Ubil je »čarovnika«, a je bil oproščen. — »Čarovnika« ubiti je dovoljeno Prav blizu Newyorka je živel neki Nelson Blymier, ki je slovel daleč naokrog kot izvrsten zdravnik in odličen čudodelnik. Okoliški kmetje pa so bili trdno prepričani, da Blymier ne zna samo ljudi zdraviti, ampak da zna tudi čarati. Ta vera je sloves čudodelnega zdravnika seveda še bolj dvignila in on sam je delal na to, da se je ta vera v njega in o njem med ljudmi še bolj utrdila. Nekega dne pa so našli v kuhinji čudodelni-kovega stanovanja v Newyorku zoglenelo truplo čudodelnikovo. Preiskava je kmalu dognala, da je čudodelnika ubil 35-letni kmet Nelson Rehmeyer, ki so ga tudi takoj prijeli in zaprli. Mož je brez vsega priznal, da je čudodelnika res ubil in da je imel pri svojem zločinu še dva pomagača. Čudodelnika so vsi trije napadli v kuhinji, kjer so ga privezali za steber, potem so ga polili s petrolejem in zažgali. Nikakor pa ni hotel zaprti Rehmeyer povedati, zakaj je čudodelnika pravzaprav ubil. Povedal je to šefe pred porotniki. Pred temi je izjavil: »Jaz vem, da se ljudi ne sme moriti, toda čarovnike in čarovnice so tudi že prej sežigali in naj bi jih tudi še danes. Vidite, mrtvi Blymier pa je bil tak čarovnik. Imel je v svojih očeh strašno moč, posebno pa še v svojih laseh. Midva sva se enkrat skregala, pa od takrat naprej mi je šlo vse narobe. Moja žena me je zapustila, vse moje krave pa so poginile. Tudi spati nisem mogel več — skratka, jaz nisem bil več jaz. Da se rešim tega trpljenja, sem odšel k neki drugi čarovnici. Ta mi je res dala dober svet. Rekla mi je, naj si priskrbim šop Blymierovih las. Če bom imel njegove lase, bo njegova čarovnija brezuspešna. Z dvema tovarišema sem res šel k Blymieru. S seboj smo imeli le škarje. Čarovnik se je obupno branil in si ni hotel za nobeno ceno dati odrezat šopa las, pač pa je vedno govoril neke čarovniške besede. Tako nam ni preostalo nič drugega, če smo hoteli preprečiti še večjo nesrečo, kakor da smo ga živega sežgali. Svojega dejanja pa ne obžalujem, ker sem prepričan, da sem prav ravnal.« In vse priče so potrdile, da le šop las s čarovnikove glave lahko uniči moč začaranja. Sodišče je res odločilo tako, kakor so to hoteli ljudje in je reklo v svoji razsodbi: »Sodišče je moralo obtoženca oprostiti, ker Znano je, da pridejo v nekaterih državah Združenih držav na smrt obsojeni zločinci na »električni stol«. Je pa v Združenih državah več držav, n. pr. Maine, Michigan itd., kjer te naprave ne poznajo, ker je tam smrtna kazen odpravljena, zopet druge države pa izvršujejo obsodbe na smrt na kakšen drug način: ponekod zločince obešajo, ponekod pa jih obglavljajo. Znani iznajditelj Tomaž Alwa Edison je bi! prvi, ki mu je prišlo na misel, da bi bila najlažja in najhitrejša smrt za zločince smrt z elektriko. Njegova misel se Je pa tako naglo razširila, da Edison sam ni niti do tega prišel, da bi bil sam tak aparat zložil, ampak so ga drugi prehiteli. Danes rabijo v raznih jetnišnicah v Ameriki električne stole različnih sistemov. Način pa, kako zločince spravljajo z elektriko na drugi svet, je povsod enak. »Električni stol« je navaden lesen stol, ki ima z usnjem prevlečen sedež, dve veliki opori za roke, podlogo za noge in precej visoko naslonjalo. Obsojenca posade na stol in ga trdno privežejo nanj: roke na opore za roke, vrat na naslonjalo, noge pa pridejo v dve jekleni cevi na podlogi za noge. Električna oprava pa obstoji samo iz dveh elektrod, skozi katero napeljejo izmenični tok. Pri prvih usmrtitvah so napeljali skozi telo po 1500—2000 voltov napet tok. Ta napetost pa se je pokazala kot prevelika, kajti obsojenec ni umrl takoj, ampak je počasi v svoji notranjosti gorel, ne da bi bil mogel izpregovo-riti pri tem le besedo, ker je bil že od prvega udarca naprej nezavesten. Zgodilo se je celo to, da so tok ustavili, ker je zdravnik rekel, da je obsojenec že mrtev, a čez čas pa se je obsojenec zopet zavedel. Takšnega mučenja dandanes ni več. Sedaj ubijajo ljudi z elektriko tako, da napeljejo skozi telo od 1500 do 1800 voltov napet tok, a po poldrugi minuti že znižajo napetost na 400 voltov. Nenadno znižanje napetosti toka tako vpliva na delovanje srca, da srce otrpne in obsojenec je takoj mrtev. Ta proces potem zaradi sigurnosti še enkrat ponove. Tok napeljejo v telo od glave do noge; eno elektrodo p .vežejo obsojencu na sence, drugo pa na meča leve noge, vsled česar tudi prerežejo levo hlačnico na obsojenčevih hlačah. Pri celi proceduri so navzoči ravnatelj kaznilnice, dva zdravnika, duhovnik, 3 uradniki in 7 strežajev, potem rabelj in 12 uglednih ljudi. Doslej se pa še ni nihče od teh ljudi posebno potegoval za to, da sme biti navzoč, dočim so raznih senzacij lačni in čeini tuioi ponujali že ogromne vsote, Angleški nogometaš Godal Angleški nogometaš Godal, ki je doslej nastopal v klubu Huddersltield, je najdražji nogometaš na svetu. Klub »Wool\vioh-AirsenaU mu plača 250.000 mark. To je najvišja svota, ki jo je kedaj dobil kaikšen nogometaš. Časopisi v avstralski pustinji V civiliziranih državah je mogoče vsak dan kupiti časopis za nekaj vinarjev, za prebrati in potem vreči proč. So pa na zemlji še kraji, kjer je časopis dragocen luksus, tako da roma iz roke v roko, dokler ni popolnoma raztrgan. Taki kraji so predvsem v Avstraliji, ki so od vsakega prometa in od vsake zveze z ostalim svetom še bolj odtrgani kakor južni ali severni polarni kraji. V avstralsko pustinjo pride le redkokdaj kak časopis in to navadno le takrat, če vrže kakšno letalo nekaj starih časopisov na zemljo. Za tamošnje naseljence so dnevi, ko dobe v roke kakšen star časopis, pravi prazniki. Čeprav leže dogodki, za katere, izvedo naseljenci iz starih časopisov, že silno daleč zadaj, jih vendar silno radi bero. Ljudje preberejo vsako vrsto in vsako novico po dvakrat in trikrat in šele potem dajo časopis naprej. Tako roma časopis od farme do farme, dokler ni ves raztrgan, da ga ni mogoče več brati. samo da bi smeli biti zraven. Pripovedujejo, da se je neka ženska samo zato še v naglici poročila z nekim zločincem, da bi smela gledati kot njegova žena, kako ga bodo usmrtili. Prvi zločinec, ki so ga usmrtili na električnem stolu, je bil neki William Mor Cowler, ki je umoril svojo mater. To se je zgodilo 1. decembra 1. 1890., tako da slavi »električni stol« letos 1. decembra 40-letnico svojega delovanja. V teh 40 letih so umorili v Združenih državah na električnem stolu nad 3500 zločincev. Najodličnejši med njimi je bil policijski svetnik pri newyorški policiji Bekker, ki so se ga newyorški banditi silno bali. Ta mož se je dal zapeljati od strasti, da je najel nekega človeka, naj ubije nekega ruskega izsiljevalca, ki mu drugče ni mogel do živega. Ko pa so Bek-kerja peljali v newyorško jetnišnico v avtomobilu, so ga pozdravljali vsi stražniki, na njegov grob pa so položili zločinci nebroj vencev od samega veselja, da je njihov največji in najhujši nasprotnik umrl. Frančiškan pater Bartl Frančiškan pater Bartl iz Rovt (Reutte) na Tirolskem je ustanovil v svojem domačem kraju kmečki orkester, ki ga sam vodi. V ponedeljek je priredil s svojim orkestrom koncert v Berlinu, ki so ga prenašali tudi po radiu. Povodenj v Srednji Nemčiji Slika nam kaže povodenj ob reki Saale pri Saalfetldu. Železniška proga je poplaviljena, brzojavne drogove pa je voda prevrnila.