PoStnina plačana v gotovlni Izhaja v ponedeljefc in petek ob 17, Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, ia inozemstvo 20 Din Ra'un pri poštnem čekovnem zavodu St. 10.666. Cert a 2 Din P. n. Vesel Franc, profesor Komenskega ulica Ljubljana ledakcija in uprava: Celje, itrossmayerjeva ulics St. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Qglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 31. Celje, petek 14. aprila 1933. Leto XV, VESELO VELIKO NOČ želita vsem naročnikom, čitateljem, inserentom m dopisnikom redakcija in uprava »Move Dobe«. DANAŠNJA ŠTEVILKA obsega 10 strani in stane 2 Din. PRIHODNJA ŠTEVILKA »Nove Dobe« bo izšla v torek 18. t. m. po- poldne. Veličasten zbor vsedržavne stranke v Celju V torek 11. t. m. se je vrSil v dvo- •rani Celjskega cloma redni zbor kra- jevne ordaniizacije JRKD v Celju, ki se ga je udcležilo okrog 300 somiSlje- nikov. Predsednik krajevne organizacijo g. tii-. Ernest Kalan je otvoril zbor ob 4,0.60 ter prisrčno pozdravil številno elanstvo, zastopnike bratske orguni- xacije iz celjske okolice, predstavni- ke uradov in korporacij ter narodne- ga poslanca g. Ivana Prekorška in banovinskega poslanca g. dr. GoriCa- na. V svojem izcrpnem poroci'lu o cle- lu strankine organizacije v Celju je pavedel predsednik g. dr. Kalan yle-- deče: Doba volitev v Narodno : skupšči- DO, ki so se vršile 8. novembra 1931./ ležl še precj formalno ustanovitvijo naše velike stranke, pomeni pa ča- sovno temelj in začetek dela za naSo stranko. Pri teh volitvah so se vsi sedanji pristaši stranke izkazali z volikim in neumornim delom, ki je roclilo izredno lep i,n Casten uspeh, kakor Še nikdar prej v Celju pri ka- terihkoli volitvah. Že pri volitvah sc je pokazal razveseljiv pojav, ki se je po ustanovitvi stranke še poglobil, da so vsi pristaši prejšnjih napred- nih in nacionalnih strank kazali ab- solutno voljo, da izbrigejo vse sadove prejSnjo strankarske razcepljenosti. V Celju danes ni več nikakih razlik med pristaši bivših nacionalnih strank. Malo je mest v Sloveniji in morda v državi, kjer se je proces amalgamiranja pripadnikov pjrejš- njih strank izvršil tako naglo in te- meljito, kakor v Celju. Krajovna or- ganizacija je popolnoma homogcnn in kompaktna bre. katenhkoh knl ali skupin. , Števiio Clanstva krajevne organi- zacije je lepo. Ni pa tako zadovolji- vo, kakor bi moralo biti in kakor bi odgovarjalo dejanskim razmeram. Mnogi Se niso prišli, ki spadajo k kranki po svojem mišljenju, po svo- ji preteklosti, po svojem dclu ali svo- jem položaju. Pri mnogih je krivda komodnost, da formalno ne vstopijo v stranko, mnogi poznajo stranko le, kadar prihajajo k njej s svojimi žclja- mi, mnogi tudi Cakajo, kako se bodo priliko razvile, nekateri pa zapa- dajo defetizinu, ki ga širijo razna za- vestno ali podzavestno ocl naših po- litičnih nasprotirikov influencfrana omizja. Pri mnogih je nezadovoljnost s tčžkimi ekonomskimi in socialni- mi prilikami vzrok, da se ne pribli- žajo stranki. No upoštevajo pa, da so te prili'ke enako težke ali mnogo težje danes povsod drugod in da je izhod le v skupnem složnem delu vseh, ki so dobre volje. Pri ureditvi naših razmer mora sodelovati vsak, kdor se strinja z današnjo linijo dr- žavne politike. Kdor priznava pra- vilnost programa in potrebo stranke, mora imeti tudi pogum, da nosi ino- ralno odgovornost za delo stranke in da tako podpre tudi delo naših vo- dilnih državnih oblasti, ki so clemo- kratično izbrano in izšle iz vsedržav- , no stranke. Stvarna in pozitivna kri- I tika naj bo iznešena na pravem me- stu, to je v stranki sami\ Sodelovanje v stranki pa je omogoeeno vsako- mur, ker je stranka zgrajena na principu solidarnosti stanov in sta- novskih interesov. Ce pa zahtevajo interesi posameznih stanov posebne- ga povclarka, naj se vršijo zadevni boji v strokovnih in stanovskih or- ganizacijali. Krajevna organizacija v Celju je etrogo varovala princip, da se ne vti- ka v notranje delo strokovnih in sta- novskih organizacij, da pa tudi sicer te organizacije ne smejo biti torišče za poskuse političnih spckulantov. Kakor prepušča stranka v strokov- nih in stanovskih vprašanjih svojim članom popolno prostost, tako je mo- ral a na drugi strani postaviti prin- cip izključne kompetence stranke in strankinih instanc v političnili vpra- šanjih. Vse želje in zahteve članov )(-j treba uveljaviti le pri krajevni or- gani;zaciji, ki jih mora sporočiti in zastopati pri nadaljnih strankinih in upravnih instancah. To velja tudi za mnogoštevflne želje do domačega na- rodnega poslanca. Krajevna organizacija je v minu- lem letu obravnavala na Clanskih se- stankih vsa zanimiva tokoča javna vprašanja. Naša posebna skrb mora biti, da navežemo mladino nase, da vzbudimo v njej interes za javna vpraSanja. Zato bo krajevna organi- zacija. ustanovila poseben mladinski odsek. Krajevna organizacija je do- ločila poseben strankin lokal v klu- bovi sobi v Celjskem domu. Delo krajevne organizacije je bilo v minulem letu veCje, ker je do usta- novitve sreske M okrožne organiza- cijo v Celju vrSila tudi posle teh dveh organizacij in ker je bilo delo sa ustanovitov toh dveh instanc izvrSe- no od nje alii vsaj po njeni inicija- tivi. Zunanje delo organizacije je obsto- | jalo predvsem v Ste-vilnih interven- cijah pri višjih instancah stranke ter pri upravnih in drugih oblastvih. Narodni poslanec g. Prekoršek je bil krajevni1 organizacij i v vseh zade- vab, v katerih se je obrnila nanj, radevolje na razpolago ter je opra- vil v javnih poslih in tudi v osebnih zadevah obilo intervencij. Razen teg-a so tori'sca strankinega zunanjega dela razne javne korpora- cije, gospodarske in kulturne usta- nove ter društva. V celjskem oböin- :-;kem svetu ima stranka odloGujoÖo vočino. V občinskom klubu, ki mu načoluje g. direktor Mravljak, se vsa vprašanja, o katerih ima odločati ob- ci'nski svet, rešujejo prej sporazum- no in se že tudi izgladijo vsi more- bitni nasprotni nazori. V Celjski mestni hrani'lnici, v kateri je ob ustanovitvi stranke vodilo poslo ge- rentstvo, je bil izvoljen upravni od- bor, ki mu načeluje podpredsednik krajevne organizacije g. mag. pharm. Po«avec, -k.il se je že v prejšnjih letih izkazal kot stvarcn, izkušen in do- ber gospodar. Clani stranke se udej- <3W . SARGOV stvujejo v raznih gospodarskih, na- cionalnih in humanitarnih organs zacijah na najvažnejših mestih in so povsod glavni nositelji vsega dela. Razmerje do meščanov nemške na- rodnosti je postalo od volitev v sploš- nem znosno; njihovo sodelovanje v občinskom svetu je korektno in lo- jalno. Razmer jo bi pa bilo znosnej- še, če bi< celjsko nemško glasilo pi- salo o lokalnih razmerah, kakor tu- di o razmerah V naši in v sosednjih državah bolj korektno in taktno in manj izzivalno. V bodočem letu bo treba rešiti vprašanje zdi'iiži>tve mestne in oko- liške občine. Predsednik se je spom- nil umrlih odliCnih somišljenikov veletrgovca g. Karla GoriCarja, izred- no zaslužnega javnega delavca gosp. dr. Antona BožiCa in nadučitelja v pok. g. Ivana Adamiöa. V težkih gospodarskih skrbeh se- danje dobe nam jc uteha edinstvo našega jugoslovenskega naroda, rairuženega v državi, ki nudi vsake- mu Jugoslovenu enako pravice in popolno dosego življenskih ci'ljev, kolikor je to človeško mogoče. V ža- su, ko divja v velikih sosednjih kul- turnih državah vihar najbolj divjih poli'ticnih strasti, ki dnevno uničuje- jo eksistenco in življenje državlja- nov, se n^m zdi bivanje v naši do- movini, ki nudi vsakomur državljan- ske pravice in ki nikogar ne ogro- ža, prava idila v zatišju. Svoje porocilo je konßal g. pred- sednik s povdarkom, da se oklepa- rno svoje države z vscm sreem in jo hočemo videti moCno in mogočno ne saino zaradi tega, ker nam nudi dr- žavljanske in človeške pravice in ker nam drugod ni obstanka, ampak v prvi vrsti tudi, ker nam je edin- stvo naSega naroda v naSi državi srčna želja to potreba in ker brez skupnosti z brati Hrvati in Srbi no- čemo živeti. Govor g. predsednika so sprejeli zborovalci z živahnim odobrava- njem. Tajnik g. Zorko je poročal, da je bila ustanovitev krajevne organiza- cije JRKD v Celju sklenjena 10. ja- nuarja 1932. Pričela se je organiza- cija stranke v vsem celjskem srezu, pri kateri1 sta požrtvovalno in uspeš- no sodelovala narodni poslanec gosp. Prekoršek in predsednik g. dr. Ka- lan. Sedaj je ves srez organiziran. V Celju sestoji Clanstvo stranke iz vseh slojov prebivalstva. Na članskih se- stankih je dobivalo vodstvo nove na- logo in smernice za delo. Blagajnik g. Vranjek je poro- Cal, da se članarina doslej ni pobira- la. Dohodke organizacije so tvorili prostovoljni prispevki. Na predlog Clana nadzornega odbora g. Turnška je prejel blagajnik soglasno absolu- torij. Živahno pozdravljen je podal na- rodni poslanec gosp. Ivan Prekoršek zanimivo j^oročilo o političnih in go- spodarskih vprašanjih. Zahvalil se je volilcein za zaupanje, ki so ga pri skupščinskih volitvah 8. novembra 1931. izkazali njemu in njegovemu sokandidatu. Nato je izvajal sledeče: Združili smo se na principu šcsto- januarskega manifesta našega kra- Ija, na ideji edinstva naroda in enot- iiosti države. Neodvisna narodna dr- žava jo za nas ljudi iz predvojne do- be sarna po sebi že taka pridobi'tev, da je vse nevolje današnjih dni, ki ne prizanašajo nikomur, ne morejo zasenčiti, kaj šele porušiti. Bili smo price, kako so je pred našimi očmi zrušila velika, dobro urejena velesi- la Avsi^ija in so na njenih ruševi- nah preko noči vzrasle nove drza.ve. Morda je v tern tudi nekaj vzroka, da se šo vsi ne zavedamo, kaj je dr- žava in kaköna je njena moC. Prej smo bili vajeni rušiti nam tujo dr- žavo in zato nam sedaj še manjka državljanske zavesti. V Sirjenju raz- nih tendencijoznih vesti se odlikuje zlasti meščanska inteligenca. Vsi moramo poznati eno, najvišjo resni- co v sedan jih tožkih časih: Kdor iröa danes delo, pa ni laßen in ne preze- ba, ne sme tarnati, ko so milijonf brez dela in kruha. Brezposelnost ,;e socialna bolezen in v veliki meri po- sledica dejstva, da je stroj nadome- *til Cloveka. Cene žita so v zadnjih letih silno padle. Padec cen vseh kmotijskili pridelkov je povzročil propast nase kmetije. Obubožanje kmetije je po- vzroSilo tudi obubožanje drugih go- spodarskih panog: obi'ti, trgoviiie in industrijo. Dokler kmet ne bo zmo- žon, da si nakupuje življenske po- trebščine, ni misliti na i^boljšanjo gospodarskih prilik. Gosp. poslanec je nato govoril o novem državnom proraCunu, ki je napram predJanskemu znižan od 14 miHijard na 10.438,000.000 Din. Ome- nil je tudi zakon o zaSCiti kmetov, odpravo zitnoga monopola, ukinitev sladkornega kartela, zakon o odpra- vi tvošarine na vino, naknadne kre- dito za javna dela in vzdrževanje socialnih zavodov, občinski zakon, veliki pomen pakta Malo antanto ter izredno važnost zakonskega predlo- ga o dekoncentraciji državno upra- ve in prenosu poslov na banske sa- mouprave. Naši nacionalni mladini moramo dati svetlih vzgledov, pa se bo zna- SJa, ko jo bo država klicala na delo. Po dekoncentraciji državne uprave bo v banskih samoupravah več mož- nosti za.poslitve mladih ljudi. Gosp. poslanec je omenil pastirski list jugoslovenskih ^kofov, v kate- rem je bilo Sokolstvo napadeno. Na- glasil je, da je nedostojno ter cerkve in vere nevredno, da se je v svetišče, ki je last vsega naroda, vnosla poli- tika in grda beseda, laŽ in kleveta. Neodpustno je tudi, da je voditelj bivše SLS dr. Anton Korošec, ki je dosegel v tej državi najvišji položaj, v trenutku,- ko je besnelo sovraštvo iz inozemstva. ])roti' nam, zapisal punktacije in pred svetom slabil po- zicijo naše države. To jo izdajstvo Had državo in narodom. Država je morala v interesu vere v državo po- ^eči proti ruSilcem njenih temeljev po sredstvih, po katerih sicer ne po- sega rada. Vsak si je svojo sodbo za- pisal sam. Vlijmo si vere v srea in duSe ter postanimo apostoli iln bra- nitelji državne misli! Izvajanja g. poslanca Prekorška j^ spremljalo burno, dolgotrajno odo- bravanje. Nato je poročal baiiovinski posla- nec. gosp. dr. Alojzij Goričan o de]vi v banskem svetu. Navedel je važn© Slran 2. »Nova Doba« 14. IV. 1933. Štev. 31 podatke iz novega proračuna drav- ske banovi'ne ter zahteve banskega sveta po izvedbi dekoncentracije dr- žavne uprave in pojačenju avtonoini- je banovinskih samouprav, zahtevo po ukinitvi kuluka državnih nameš- Cencev, resolucijo glede sanacije na- Sega denarstva ter zahtevo po uved- bi diferenciranja samoupravnih do- klad. Dotaknil se je vpraäanja nad- produkcije inteligence, brezposelno- sti mecl učiteJjstvom, trošarine na vi'no, izpadka državne dotacije za dravsko banovino in ustanovitvebed- nostnega sklada. Predsednik g. dr. Kalan se je za- hvalil govornikoma za poročili. Sle- dila je živalma debata o kontinurteti med zunanjo politiko in narodom, o denarstvu, o zahtevali hišnih posest- nikov in najemnikov, o pobi'janju draginjo in o uradniškeni vprašanju. V debato so posegli gg. predsednik dr. Vidovič, Reichmann, GregoriC in Logar, nato pa je dal g. poslanec PrekorSek potrebna pojasnila. Pri volitvi odbora so bili soglasno izvoljeni naslednji gg.: predsednik dr. Ernest Kalan, podpredsednik mag. pharm. Andro Posavec, tajnik Zorko, blagajnik Vranjek ter odbor- niki dr. Bavdek, notar Burger, Bor- lak, Dolžan, Holobar, župan dr. Go- rman, dr. Juro Hrašovec, Riliard Ku- štrin, Lečnik, Loibner, dr. Lovrec. Marčič, direktor Mravljak, Pelikan, Ivan Prekoršek, dr. Rebernik, pod- župan Ravnikar, Stermecki, notar dr. Stojan, Maksim Šribar, Voglar in dr. Vrečko. Clani nadzornega odbo- Senzacijonalni milijonski veflefilm ra so gg. Franc Turnšek, Giro Sadar in Branko Zemljič, delegati za sreski odbor pa gg. dr. Juro Hrašovec, di- rektor Mravljak, Košutnik, Leskov- šek, Ravnikar, dr. Stojan, M. šribar, Voglar, Vranjek in B. Zdolšek. Novi odbor je pooblaščen, da dolo- fci Clanarmo. Predsednik g. dr. Kalan je ob 23.30 zaključil jmpozantni občni zbor, ki je pokazal, da vsedržavna stranka tudi v Celju živahno in uspešno de- luje ter lepo napreduje. Občni zbor podružnice CMD v Celju Gosp. Ivan Prekoršek — častnl pred- sednik V soboto dne 8. t. m. sta iineliinoš- ka in ženska podružnica CMD v Ce- lju redni olčni zbor v Celjskem do- mu. Predsednik moäko podružnice narodni poslanec g. Ivan Prekoršek se je uvodoma spomnil izredno de- lavnega, zvestega člana in dolgolet- nega predsednika g. dr. Antona Bo- žiča, ki ga ni več med nami'. V svo- jem poročilu je omenil g. predsednik vsakoletno tradicionalno kresno slav- je na Starcm gradu na predvečer naših blagovestnikov. Z zadoSCenjem je poročal o lanski velM skupščini CMD v Slovenski Bistrici, ker se je na njej po tolikih letih pojavila zo- pet naša nacionalna akademska omladina, ki je dala novega ognja vsem Cirilmetodarjem. Ta mladina je pokazala, da ni le kritična, ampak da zna tudi pozitivno ustvarjati. Pravkar končana knjižna akcija, ki je dala 25.000 knjig, je v glavnem njeno delo. V Celju samem je bilo nabranih preko 2.000 knjig, ki so na- m on jene naškn bratom in sestram, ki niso tako srečni, da bi uživali to, kar daje nam naša svobodna domo- vina. Te knjige bodo budile ljubezen do našega jozika in bodo žrva vez med nami in našimi izseljenci. Iz obširnega poročila, ki ga je podal g. Prekoršek kot clan glavnega vodstva CMD v Ljubljani, je bil razvMen ve- liki pomen dela, ki ga opravlja naša golska družba. Mi nikomur niCesar ne jomljemo, nočemo tujega, ne mo- remo in ne smemo pa dopušCati, da se nam odtujuje naša mladina. Obširnemu poročilu g. predsednika so sledila poročila odbornic ženske podružnice in funkcijonarjev moške podružnice. Zlasti marljivo se je udejstvovala ženska podružnica, kä- teri predseduje neumomo delavna ga. Rebernikova. Na tisoče in tisoče razglednic sta razprodali obe podruž- ni.ci v prid CMD. Uspeh ni bil samo gmoten, to delo je vzgojno, ker iz- podriva iz nažih narodnili rodbin in- portiran šund iz tujine. Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem in odbora sta na predlog revizorjev prejela razrešnico. Pri volitvah novega odbora je do- sedanji predsednik prosil in predla- gal, da izvoli obeni zbor za predsed- nika sodnika okrožnega sodišča g. dr. Bavdka, kar je zbor sprejel z na- vdušenjeni, saj je g. dr. Bavdek v Celju /nan kot vnet nacionalnr dela- vec. V ostali odbor so bili izvoljeni gg.: podpredsednik dr. Jakob Reber- nik, tajnik Franjo Žerovec, blagaj- nik Franc Javševec, odborniki Ivan Prekoršek, Riko Pestevšek, Bogomir Zdolšek, Franjo Roš in Janko Cer- gol, preglednika računov pa sta dr. Juro Hiušovec in Franjo Voglar. Za predsodnico ženske podružnice je bila ponovno izvoljena gospa Te- ja Rebernikova, v ostali odbor pa ge. in gdč.: podpredsednica Herica Ska- zova, tajnica Jelka Zorkova, blagaj- ničarka Leopoldina Pestevškova in Alenkaj Prekorškova, odboi-nice Lojzka Cilenškova, Josipina Bizjako- va, Milka Jerinova, Marija Kernova, Valerija MikuletiCeva, Mila Stojano- va, Mela Zdolškova in Franja Zor- kova, preglednici računov pa sta Zofka Debelakova in Bogdana Pre- korškova. Po vseh poročilih so jc razvi'la ži- vahna debata, v katero so posegle navzoče gospe ter gg. dr. Mikuletie, dr. Bavdek, nadzornik Pestevšek, učitelj Roš, dr. Hrašovec in drugi. \i 11 ne odgovarjn... Na predlog g. dr. Hrašovca je bil do- sedanji dolgoletnr predsednik g. Ivan Prekoršek v priznanje zaslug za de- lo na narodnoobrambnem polju so- glasno izvoljen za častnega predscd-* nika celjske podružnice. Okrožni odbor obrtniških združenj v Celju Važna sejst širše uprave in nadzor- nega odbora. V ponedeljek 10. t. m. se je vršila v sejnici Obrtnega doma v Celju pr- va redna seja širše uprave in nad- zornega odbora Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju. Ta seja je imela značaj ustanovne skupšči- ne V smislu Ciena 11. uredbe osred- nje vlade z dne 15. decembra 1932. II. Stev. 42897/u. Seje se je udeležilo 14 članov upra- ve, 5 Clanov nadzornega odbora, za mestno načelstvo v Celju magistrat- ni direktor g. Šubic, za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljub- ljani pa predsednilk obrtnega odseka zbornice g. Josip Rebek in zbornič- ni Clan g. Jernoj Golčer. Sejo je vodil predsednik uprave Okrožnoga odbora g. Miloš Hohnjec, ki je uvodoma pozdravil zastopnika obrtne oblasti, oba zastopnika Zbor- nice in vse člane uprave in nadzor- nega odbora. Prečital je imena vseh imenovanih članov uprave in nad- zornega odbora, kakor tudi namest- nikov, konstatiral sklepčnost in ime- noval za zapisnikarja dosedanjega začasnega tajnika Okrožnega odbora g. Žabkarja. Za overovatelja zapisni- ka sta bila določena gg. Vehovar in Golob. Podpredsednik zbornice in pred- sednik obrtnega odseka zbornice g. Rebek je v daljšem govoru orisal ve- like naloge okrožnih odborov, pozi- val vse Clane uprave in nadzornega odbora k vztrajnemu dolu in pohva- lil dosedanje delo pripravljalnega okrožnega odbora v Celju. Naäzorni odbor se je konstituiral tako, da je bil izvoljen za predsedni*- ka g. Franjo Vehovar, mizarski moj- ster v Celju. Magistratni direktor g. Ivo Šubic je obljubil vso pomoC mestnega na- ; čelstva v Celju in izrekel željo, da bi okrožni odbor v Celju deloval z mesl- | nim načelstvom v Celju v najlepši harinoniji. Sledilo ¦¦je. poroci'lo o dosedanjein delovanju pripravljalnega okrožne- :ga odbora v Celju, ki ga je podal za- časni tajnik g. Žabkar. Iz poročila sledi, da je ta odbor opravil veliko ilelo. Vseh spisov je bMo 282, izmed katerih je zelo veliko okrožnic na vsa združenja, ki se tičejo davčnih zadev, navodil glede zatiranja šuš- marstva in organizacije. Poročilo je bilo soglasno odobreno. Pravila okrožnega odbora so bila odobrena soglasno in brez spremem- be. Sledila je tajna seja o nastavitvi tajnika. Soglasno je bilo sklenjeno, da se nastavi za definitivnega tajni- ka dosedanji začasni tajnik g. Drago Žabkar v Celju. G. Žohar je podal blagajniško po- roCilo dosedanjih dohodkov in izdat- kov pripravljalnega okrožnega od- bora. Na predlog predsednika nad- zorstvenega odbora je bila izrečena soglasna odveza biagajniku in od- boru. Po daljši debati je bil sprejet pro- raCun dohodkov in izdatkov za leto 1933/34. Letna članska vloga za vsa- kega člana v Okrožnem odboru včla- njenega združenja je določena na 15 Din. Upoštevati je treba, da si mo- ra Okrožni odbor nabaviti potrebno pohištvo in pisalni stroj. Pri slučajnostih je g. Rebeuschcgg stavil predlog glede rešitve gospo- darske ki'ize in denarnega prometa, g. Kralj glede nekaterili slučajev ne- zakonite izdaje obrtnih ]»ooblastil, g. Golob glede prirejanja predavanj pri /.druženjih, g. Zupanc glede težkoč mlinarstva z zahtevo, da skliče Okrožni odbor večjo anketo mlinar- jev iz svojega področ,jar gosp. Novak glede oddaje del pri samoupravnih zavodih in ustanovah, g. Virjent gle- S6 bo predvajal za praznike v Elitnem kinu Union de šušmarstva, g. Malgaj glede obra- tovalnic tvrdke Base, g. Kralj glede avtonomije okrožnih uradov za za- varovanje delavcev in zahtevo po uredbi, da se prepove industriji za- poslitev vajencev. Daljša debata se jo- razvila. glede uredbe ministra za trgovino in industrijo o številu va- jencev in odškodnini vajencem po enem letu učenja. To uredbo name- rava izdati minister v najkrajšem času in delavske -organizacije so predlagale besedilo uredbe, ki ze obrtništvo nikakor ne more sprejeti. Razpravljalo se je o delu inšpekcije dela v Ljublj.ani, o mojstrskem soci- al nein zavarovanju, taksni prostosli vlog s strani obrtniških organizacij in raznih organizacijskih vprašanjih. Vsi sklopi seje so bili sprejeti so- glasno, ožja uprava je pa pooblašče- na, da te sklepe izvede. KonCno jo predsednik zborničnega obrtnega odseka g. Rebek podal dalj- še poročilo o obrtniški1 gospodarski politiki in pozval vse obrtništvo, da strne svoje vrste, ker le v edinosti in skupnosti jo mofi obrtništva in go- spodarskih krogov. ObrtniStvo naj pozabi na vse spore. Že v sestavi uprave in nadzornega odbora celj- skega Okrožnega odbora vidi garan- cijo za uspešno delo te važne insti- tucije. Zagotovil je vso podporo zbor- nice, ki vidi v velikem delu, ki ga vršijo obrtniSko organizacije, jam- stvo za napredek obrtništva. Ob 14. jo predsednik g. Hohnjec za- ključil to lepo in zelo važno zboro- vanje zastopnikov obrtništva. T. P.: Uradni obrazci v slo- venščini Od Casa do časa se pojavljajo v Sloveniji uradni obrazci v srbohr- vašCini brez slovenskega besedila. Ob vsaki taki priliki slovenski listi upra- viCeno zahtovajo, da naj bodo urad- ni obrazci tiskani v slovenščini. Opa- zifci pa more vsakdo, da gotov del • a Namakanje s Henko in izkuhavanje s pr alnim sredstvom Persil....... to je edina prava pomoPetrI5ek« (»Lis»- ce«) vabi za velikonočne prazniko ni ! prvovrstno vino, Bok pivo itd. I -^" j dito vsi! Stran 4. »Nova Doba« 14. IV. 1933. Štov. 31. c Tovarišu Cvetku Gobcu v spomln. Kruta, neizprosna usoda je nepriča- kovano zahtevala našo prvo žrtev — ugrabila nam je Tebe, Cvetko, iztrgala Te je iz naše srede! Z bolestjo ob- jokujemo Tvoj prerani grob. Bil si nam zvest tovariš od ustanovitve društva pa do danes in si kot usta- novitelj »Korotana« nn drž. trgovski soli v Celju ter kot aktivni clan na- šega društva mnogo koristil skupnim interesom. Z boljo v srcu objokujemo to izgubo, ker se zavsdamo vrzeli, ki bo nastala za Teboj, saj si nas zapustil sredi našega ustvarjajočega dela, saj si nas zapustil za vedno 1 Ugasnilo je Tvoje mlado življenje, polno idej, načrtov in nad, ki si jih vse moral pustiti na man in od kate- rih ni ničesar dokončanega, ničesar dopolnjenega in malo, malo, ali prav nič izpolnjenega, ugasnilo je, še predno si mogel uveljaviti svoje sile, še predno si mogel dovolj na široko razviti svoje peroti za polet v življenje. Objokujemo Te in žal nam je za Teboj! — V društvenern imenu se je udeležil pogreba njegov bivši sošolec, tovariš Drago Deniša, mu položil venec s posvetilom na grob in se z izbra- nimi besedami poslovil od umrlega tovariša. — Društvo absolventov trgovskih šol v Celju. c Poskus samomora. Na veliki če- trtek okrog pol 12. dopoldne je sko- čila 37 letna šivilja Marija Belletova iz Mödlinga pri Dunaju, pristojna v RaČje-Fram, z levega brega Savinje pri »Savinjskem dvorcu« v reko. Neki delavec, ki je na nasprotnem bregu odkopaval zemljo, je obupanki takoj prihitel na pomoč in jo potegnil iz mrzlih valov. Belletovo so z reševal- nim avtomobilom prepeljali v bolnico. Dne 7. t. m. je bila izgnana iz Avstrije. Podala se je najprej v Ljubljano, nato pa v Celje, kjer je zaman iskala sred- stev, da bi se peljala v domovinsko občino. Tri dni je bila že brez hrane. V bedi se je reva odločila za samomor. c Občna zbora dveh obrtuiških združtnj. Pred dnevi se je vršil v ho* telu »PoŠti« redni letni občni zbor Združenja krojačev in krojačic v Celju, v katerem je včlanjenih 75 krojaSkih mojstrov in 125 krojačic mojstric. Občnemu zboru, ki se ga je udeležilo 106 članov in članic, je predsedoval g. AIojz Pugmeister, statistično poro- čilo pa je podal tajnik g. Streinigg. Udeleženci so se soglasno izrekli za loČeno obrtno zbornico. Izvoljen je bil nov odbor, ki mu načeluje g. Ludvik SeliSek. Podpredsednik je g. Jakob Kovač, člani uprave pa gg. Anton Ora- žem, Rudolf Lešrik, Franc Lapornik in Martin Pilih ter gdč. Ivana AŠker- čeva in Josipina Deniševa. — Dne 9. t. m. je irnelo svoj redni letni občni zbor Združenje sedlarjev In tapetnikov v Celju ob srednji udeležbi. Zastopniki okrožnega odbora in zbornice za TOI so podali splošno gospodarsko poro- čilo. Novemu odboru načeluje dose- danji predsednik g. Franc Žerovnik. c Podružnico mesarije in proda- jalne mesnih izdclkov bo otvoril g. Josip Gorenjak, mesar, klobasičar in lastnik gosti'lne pri »Jelenu« v Celju, 15. t. m. v nisi g. J. Skaleta na Glav- nem trgu St. 10. c Ubožnemu skladu mestne občine celjske je poklonil hotelir g. Franc Rebeuschcgg v Celju 100 Din name- sto cvetja na krsto umrlega uredni- ka g. Franca Schauerja v Celju in 100 Din namesto cvetja na krsto umi'le gc. Ivane Lebičeve, soproge kavarnai'ja v Celju, gostilni'carka ga. Rozi Zamparuttijeva v Celju pa 100 Din namesto cvetja na krsto umrle ge. Torezije KorošČeve, za kai1 se mestni ubožiii 8vet celjski daroval- cema najtopleje zahvaljuje. c Kupujte novosadsko Frankovo cikorijo, ki je zelo izdatna, okusna in tečna! c Važno za motoclkHste. Na ofici- jelno povabilo Saveza motoklubov kra- Ijevine Ju^oslavije opozarjam vse mo- tocikliste, ki so svoje motorje odjavili, da javijo takoj svoj naslov, znamko motorja, kubaturo, težo, porabo bencina in koliko km so povprečno prevozili na leto, gospodu Gojku Pipenbacherju, članu gospodarske komisije SMK Ljub- ljana, poštni predal 79. Vsi ti podatki so Savezu nujno potrebni zaradi po- trpb^'h predstavk na vsa merodajna i:t?«u, kjer ne bodo skušale moto- ciklistom izposlovati olajšave v raznih fiskalnih dajatvah. — A V. c Nočno lekarniško službo 'ma od sobote 15. t. m. do vštetega petka 21. t. m. lekarna »Pri orlu« na Qlavnem trgu. c Gasltno In reSevalno društvo v Celju. Tedensko gasilno službo ima od nedelje 16. t. m do vStete sobote 22. t. m. IV. vod pod povelistvom g. B. Schlosserja, reše^alno pa II. skupina. Inspekcijsko službo ima strojni mojster g. B. Gradt. Sokolstvo Zbor prosvetarjev celjske sokolske župe V nedeljo 9. t. m. dopoldne so zbo- rovali prosvetarji celjske sokolske župe v Narodnem doom v Celju ob dobri udeležbi. Zborovanje jo otvoril in vodil župni prosvetar br. inž. Vla- do Burnik iz Velenja. Referiral je, kako naj bo sokolsko prosvetno delo organizirano, ker sicer ni predpogo- jev za uspeh. Pozi'mi je največ pri- mernega časa, da se tu dosežejo ko- risti. Posegel je v vse panoge tega dela in tudi citiral iz štiriletnega na- črta za sokolsko prosvetno delo, ki se je obravnaval na saveznem pro- svetnem zboru. Br. Franjo Kraniar jo podal minimalni prosvetni pro- gram sokolskih društev. Pri'porocal jo, da se v društvih izdela celoletni program vnaprej in pridobe sodelav- ci, zlasti vsi sposobni predavatelji Podrobneje jo navedel, kaj vse naj bi izvcdlo močnejše, kaj šibkejše društvo. Br. Franjo Hajnšek je po- roCal o saveznem prosvetnem teča- ju, ki se je vrSil v avgustu 1932 v Novem Sadu, bil zelo dobro organi- ziran in kvalitativno na višku, saj je sodelovalo 21 odiičnih predavate- ljev. H koncu je razvil program tri- dnevnega župnega prosvetnega teča- ja. O taborenju je referiral br. Maks Pivc. Povdarjal je važnost te nove panoge sokolskoga. udejstvovanja, ki jo ob ugodnem lctnem času idealno nadomestilo za telovadnico. Treba je dobrc pripravc, dela, ljubezni do pri- rode, stroge discipline, da taborenje nspe. Manjša. «Iruštva naj bi se v okviru župe združovala k skupnemu taborenju. Sledila je razprava o prosvetnem delu župo v 1. 1933. Sklenjeno jo bi- lo, da se priredi od 13. do 15. avgu- sta idejni — govorniški tečaj v Ce- lju ter lutkovni tečaj v Trbovljah. Poleti so namerava izvesti turne ja trbovcljskega lutkovnega odra po vseh večjih krajih župnoga obmoÖ- ja. Društva naj zbirajo izrezke i'z Ca- sopisov o svojem dclu in življenju. Higijenski zavod nudi društvom pro- davanja, filmo in knjige. Društva naj pošljejo, župi sezname gledaliških igcr, da bodo te še drugim druStvom na razpolago. Mesečna prosvetna po- ročila društev naj se redno pošiljajo okrožnim prosvetarjem. Vsem refe- ratom je slodila stvarna, vsestranska debata. Nato jo br. Milan Rudež predaval o bistvu lutkovnega odra, o njego- vom razvoju drugod in pii nas, kjor Selo prodira. Tudi praktično je poka- zal, kako so lutke izdelane, kako oder, ter delo igralcev. Zbor jo bil prav pozitivnega zna- čaja ter je dal druStvoni'm. prosve- tarjem obilo najboljših pobud k na- daljnemu delu. Iz župne uprave Organizačni prispevki Za leto 1933. je ostala višiina pri- spovkov ista, kakor lani. Vsak clan in članica placata 5 Din na savez- nem, 5 Din na župnom prispevku in I Din za) poškodbeni fond, sjkupaj II Din. Naraščaj in deca placata le po 1 Din letno v poškodboni fond. Vsaka edinica je obremenjena za ono število članstvai,', ki je izkazano v velikom statističnem izkazu za leto 1932., za naraščaj vn deco v številu, vpi.sariem v onion jenem izkazu me- seca ciecembra 1932. Nova društva so za dobo encga leta, računajoC od me- seca, ki sledi ustanovitvi, oproščena W 0 V 0 S T I PKEDTISK/in V POUUBNIH PAIKV/in invzorcih, kakor tudi u met no slikanje na svilo, baržun, piiš in platno po izbiri. Garantirano čisto in močno delo B Pušnik, Celje — Vojnik — Dobrna ;zdclovanje vsoh vrst pletenin ter strojno ažuriranje in entlanje saveznih in župnih prispevkov iz- vzemšL poškodbenega fonda. Sokol- sko društvo Pišece na pr. je bilo ustanovljeno 29. julija 1932., ima 40 clanstva, 28 naraščaja in 07 dece, plača za leto 1933. prispevke za zad- njih 5 mesecev in sicer savezni 83 Din, župni 83 Din, poškodbeni fond v celoti za vse pripadniko 135 Din, skupaj 301 Din. Razen tcga plača še vsako društvo 50 Din v podporni fond. Teh prispevkov župa v bodoče no bo vodila v evidenci;, ker se ob- računavajo v smislu zadnje savezne okrožnice direktno z bratskim save- zoin. Župna glavna skupščina je 12. marc a t. 1. sklenila, da plača vsa'k t-lan in članica po 1 Din v župni fond za sanacijo sokolskih domov. Ker je način iztcrjevanja teh prispevkov dmgačen od ostalih, nismo všteli navedene dajatvje med redne letne organi^ačne prispevke. Prepričani smo, da bodo vse edinice v duhu na- ne zadevne okrožiiice prispevale v prepotrebni fond več, nego jim gre po ključu stanja članstva. Prva polovica prispevkov mora biti plačaria do 30. junija, druga do 30. septembra. Prispevki v poškod- beni fond so v celoti zapadJi v pla- čilo že mesGca januarja. Glode odpisa prispevkov za brez- poselne smo izclali navodilo, o opro- stitvi saveznili prispevkov za broz- poselne bo pa sklepala savezna glav- na skupščina. Sokolske čete ne plačajo vseh zgo- raj navedenih prispevkov in bodo obenem z bratskirni društvi dobilo .prihodnje dni, predpis, koliko dolgu- jejo za leto 1933. V uaši župi je vrsta društev, ki je točno plačala vse obveznosti za lan- sko in prejčnja leta. Plačala je vse terjatve za razne tiskovine in tudi naročnino na Župni vestnik, v svesti, da je izdaja Vestnika brez plačane jiaroCninc noizvedljiva. Toda mnogo je društev, ki vkljub vsem opomi- nom niso poravnala niti organizač- nih prispevkov niti racunov za do- bavljeno blago. S takim postopanjem se obremenjuje župno knjigovodstvo in povzročajo neprestani opomini. Uprave bratskih edinic, ki se jih tiče navedeni očitek, nujno prosimo, da brez odlašanja poravnajo zapadl« torjatve. izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih plošč B „ l'- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. C e 1 j e, Dečkov trg 4 a. Sport t Celjskl nogomet o Veliki noči. Medklubski odbor v Celju je za oba praznika povabil v Celje 2SK Hermes iz Ljubljane, ki je sedaj v zelo dobri formi ter je letos premagal SK Ilirijo s 4 :2, SK Železničarja iz Maribora s 3:2 in zadnjo nedeljo ljubljanskega »Slovana« z9:0. Celjski medmestni team, ki bo igral v nedeljo in pone- deljek ob 15. na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« proti 2SK Hermesu, bo moral pokazati vse svoje zmožnosti, če bo hotel častno odrezati. Celjski team bo vsak dan sestavljen iz mo- štev drugega kluba. Tekme bodo go- tovo zelo zanimive. t SSK Celje:SK Rapid. Na veüko- nočno nedeljo bo gostovalo prvo mo- štvo SSK Celja v Mariboru in bo ob 10. dopoldne igralo prijateljsko nogo- metno tekmo s tamošnjim SK Rapidom. t Smučarski kJub v Celju sporoča vsem tekmovalcem, ki se nameravajo udeležiti tekme v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj na velikonočni po- nedeljek 17. t. m., da se zadnje prijave za tekmo ne bodo sprejemale do 10., kakor je bilo pryotno objavljeno, ampak samo do 8. zjutraj v Frischaufovem dornn na Okrešlju, nakar bo žrebanje startnih številk in skupen odhod na" start, ki je dve uri oddaljen od Frisch- aufovega doma. Vsi tekmovalci naj bodo po možnosti že v nedeljo zvečer v Frischaufovem domu. t SK Jugoslavia v Celju ima redne treninge za nogometaše ob pone- deljkih od 20. do 22, za lahkoatlete ob petkih od 20. do 22., table tenis (ping-pong) sekcija pa ima redne vaje ob sredah od 17. do 22. v prostorih v Samostanski ulici. Vsi ti treningi so obvezni. Prijave novih igralcev spre- jemajo v navedenem času. načelniki sekcij: za nogomet tov. Jegrišnik, za lahko atletiko tov. Mirnik, za ping- pong tov. Furlan Razen teh treningov v zaprlem prostoru se vršijo sportni večeri za vsako sekeijo posebej. t »Sportni list«. Uprava »Sportnega lista v Ljubljani obvešča naročnike in sportno javnost, da je izhajanje lista zaradi sprememb v upravi in uredništvu začasno prekinjeno. Zopetno izhajanje bo uprava razglasila v dnevnih listih. Kino EUtni kino Union. Sobota 15., veli- konočna nedelja 16., ponedeljek 17. in torek 18. aprila : »F. P. 1 rie odgo- varja . . .« Senzacionalen Ufin zvočni velefilm. V glavnih ulogah sloviti Hans Albers, Sibila Schmitz, Peter Lorre, Pavel Hartmann in Herman Speelmans. Dve zvočni predlgrl. Ne zamudite tega izvrstnega velikonočnega sporeda ! Smešnice »Rokavico Ti je zagnal v obraz?« — »Da — in poleg tega je še pcabil sleči rokavico !* • »Rad bi vedel, kakšno mnenje ima moja žena o meni.« — »To lahko prav hitro zve?.« — »Kako?« — »Sedi na njen novi klobuk !« »Alenka, koliko let ima človek, ki se je rodil 1. 1889.?« — »Ali je moSki ali ženska?« * * Mati: »Čomu čitaš knjigo.o vzgoji otrok?« — Sinček: »Videti hoCem. ali me tudi pravilno vzgajate.« * * »Moja tašča je dosegla starost 98 let.« — »Moja pa 103.« — »To ni Se nič,« pravi tretji, »moja pa še živi!« Mali Lojzek: »Papa je prinesel s potovanja nož, na katerem je vgra- virana beseda »Dubrovnik«. — Mali PepCek: »Moj papa pa je prinesel gest žlic; na njih je napi'sano: ,Grand Hotel'!« Nameščenec poprosi Sesa: »Ali bi lahko dobil poviSanje place?« — »Imate važen razlog?« — »Da. Mo- ja žena ve točno, koliko sedaj zaslu- žiin.« * * Ifišni posestnik: »Vaš pes mora iz hiše! Moja heerka je sinoči pela in Vaš pes je medtem neprestano tulil!« — Najemnik: »Ohžalujeni, toda va- ša hčerka je začela!« * * »Prodam Vam, kar želite, toda le proti plačilu v gotovini1,« ])ravi vele- trgovec svoji stranki. — »Z gotovino Vam žalibog ne morem postreči — že zaradi stiogih devizni'h predpisov.« — »Tega ne razumem.« — »To je 5i- sto preprosto: gotovina je namreö za- me tu ja valuta.« Štev. 31. »Nova Doba« 14. IV. 1933. Stran 5. W R.: Velikonočna 1933 Pomladni viharji so tc priveli k nam in mladega solnca si nam prinesla v hram, ti ljuba sveta Velika noc . . . Pa bomo spet peli, ko ves bo v cvetju svet, kdor pojde v polje in log, bo vsak poet, beseda vsaka bo spev vriskajoč. A preden bo vse to res, nam v srca zasij! Še tema in mraz, sta v njih, ti jih z zarjo oblij, ti ljuba sveta Velika noč . . . MR. FEDOR GRADIŠNIK: Dopust poročnika Rudija (Iz romana »Sredi poti«.) Izpod improviziranega ležišča, pri- mftivno zbitega iz lilodov in desk riajrazličnejaih dimenzij, je privlekel poročnik Rudi svoj kovček. Sluga Lojze je sedel v nasprotnem kotu kaverne ter se jezil na vse pretege, ker mu nikakor ni botela parirati' .stara, izrabljena karbidna svetiljka, s katero je imel danes že ves popol- dan posla, pa je vendar še ni mogel pripraviti do tega, da bi svetila ka- kor prejšnje dni. Zunaj je mrak, tu < notri v tej podzemeljski sobi pa bo ' kmalu tema in zadnji čas je, da se mu stvar posreči. »Veš kaj, Lojze,« je dejal poročnik, »ko bi bil vedel, da si tako slab po- pravljalee take navadno leščerbe, bi si bil raje izbral drugega spremlje- valca! Sram to bodi, da se s tako malenkostjo ukvarjaš celo večnosl! Ce ne bo luči nocoj, pa ne^pojdeš z mano na dopust!« Lojze je skremžil obraz in žalost- no pogledal Rudija. »Saj mora biti vsak hip, gospod poročnik, vse je v redu, zdaj bo go- tovo gorelo! Tega pa že ne, da bi vzeli drugega mesto mene domov, ko vendar veste------« Rudi se je zasmejal na glas in sto- pil k Lojzetu. Potrepljal ga je po ra- mi in se na ves glas zasmejal: »No, no, Lojze, saj nisem misli'l ta- ko hudo! Kako bi mogel tobe pustiti tu, ki si mi zvest in dober, kakor ne more biti nikdo drugi! . . . Pa dekle- ta imaš doma, kakor jaz, in staro, dobro mater, kakor jaz!« Lojzc je za hip prenchal z dcloin, globoko zavzdihnil in potem pogle- dal z vlažnimi očmi svoj emu go- spodu v obraz. »Kako naju bodo veseli, gospod po- ročnik! Celo leto se že potepava po svetu, dan za dnevom zreva smrti v oči — no, končno sva vendar doCa- kala trenutka, ko greva za par dni iz tega pekla pod domače solnce, k svojim ljubim, dragim . . .« Rudiju jo postalo toplo pri srcu, v očeh ga je nekaj zaskelelo, obrni'l «e je, ker ga je bilo srain pred Loj- zetom in je začutil, da mu je pripol- zela solza v obraz . . . Cudno. Ves je bil že postal trd in skoraj brez srca v teh letih straSne- ga klanja, toda kadarkoli se je spoin- nil doma in svoje matere, mu je po- stalo vroče pri duši1, nekaj se ga je oklepalo z neznosno silo in vsako- krat bi se bil najraje razjokal. Nad leto dni je že ni vidcl, a pisal ji je, kadarkoli je imel priložnost odposla- ti karto ali pisemce. Tako je bil ved- no pH njej, vedno . . . »Luč, gospod poročnik, kaj sem »ekel!« ga jG vzdramil tisti hip Loj- ze iz njegovih sanj in postavil sve- tiljko na zaboj ob porocnikovi po- stelji. Pri'jetna svetloba je razsvetli- la zatohlo podzcmeljsko sobo. »Zdaj pa kar na delo!« je rekel Ru- di. »Jutri na vse zgodaj odi'ineva in do tja mora biti vse pripravljeno! V nahrbtnik mi zdevaj vse, kar veš, da hova rabila teh par dni' doma, jaz pa poiščem iz kovčka, kar vem, da mo- •am imeti s seboj! Gotova morava biti prej, predno prideta Vinko in Franci. Pa tudi' doktor Kamilo nas nocoj še obišče, tako ga born vendar po dolgcm letu zopet enkrat videl! No, le urno, Lojze, ko pridejo, mora biti vse v redu. Poročnik Vinko pre- vzame službo, urediti moram šo ne- katere zadeve.« Postavil je svoj kovcek na postc- Ijo, sedel poleg njega in pricel praz- niti njega vsebino. Lojze jo privle- kol od nekod dva nahrbtnika ter pri- ecl po vseh kotih stikati, kje bi, bilo kaj takcga, kar bi' bilo treba vzeti s seboj. Poročnik Rudi je med drugiin pri- vlekel iz svojega kovčka precej ve- lik sveženj pisem, povezanih križem s tanko vrvico. Položil ga je na »mi- zo« in za hip se je nekam zamislil. Uprl je svoje oLi vanj, nato ga je po- božal s čudno iskrcnostjo ter segel po drug sveženj v kovček. Bil je manjši od prvega, morda kakih de- set pi'sem, povezanih istotako s tan- ko vrvico. Oba sta ležala pred njim in Rudi ju je gledal s čudnim pogie- dom, kot da ju vidi danes prvikrat! »Cudno,« je menil sam pri sebi, »nikoli še nisem opazil te velike raz- like . . . Danes prvič . . . Ali res tako malo misli name vso to dolgo, dolgo dobo, da mi je poslala le ta bori kup- ček pisem? Tako malo — mati pa mi je pisala najmanj trikrat toliko . . . čudno, da opazim to razliko šele da- nes . . . Zadnja materina pisma so riekam skriviiostna — kot da mi ho- čo revica nekaj prikrivati . . . pa ven- dar ni Anica . . .« Stisnilo mu je nekaj srce, krčevito je držal manjši sveženj v roki . »Ce je to, kar slutim — potem, Ani- ca, potem nima smisla, da grem do- mov, edino pametno bi1 bilo, da sto- pim ven iz tega brloga in si poiščem primerno mesto, kjer mc laška gra- nata sigurno zadene . . . Toda to ven- dar ni mogoče, kako morem misliti kaj takega o tebi, Anica moja, ko si mi prisegala in obljubovala, da bos mislila vedno le nanie in naj se zgo- di karkoli-----------« In spomnil se je vseh tistih lepih dni svojo prve in edine ljubezni, ti- stih rajskih, prelestnih uric sladke- ga koprnenja in divnega razkošja njenih poljubov; tako se je vživel v spomhio na one srečne case, da se mu je zdelo kot da cuti toplino nje- nega telesa, valovanje njenih grudi in opojni vonj njenih žamctnih las! In kot da je danes, sliäi priduSeni Sepct iz njenih rožnatih ust: »Rudi, tako to bom ljubila zmironi, do kon- ca dni, do poslcdnje-e vzdihljaja . . .« Kakor elektrieni tok je prešinilo sladko ugodje vse njegovo telo ob spominu na Anico in tako velika je bila njegova ljubezen do nje kakor tiste dni. Ali je niogoce, da bi bila pozabila nanj, ona, ki mu jo tolikrat prisega- la, da ga ni na svetu in ga ne bo ni- koli, ki bi ga mogla tako ljubiti kot njega in da ga ne bo nikdar, nikdar zapustila, pa naj se zgodi karkoli... Tudi Ce bi ga ne biio nikoli več na- /aj — njemu bo ostaln zvesta, vedno bo mislila nanj, dokler končno ne ugasnejo njene od žalosti in sol?; utrujeno oči . . . Kakor zlat zaklad je nosil to nje- no obljubo v svojem srcu, spremljala ga je na vseh njegovih potih vse do danes, vse do tega trenutka . . . Ko~ likrat se je že zgodilo, da bi bil moral obupati nad svojim življenjem, bili so položaji, iz katcrih skoro ni bilo upati na rešitev — domislil se je nje in njene ljubezni, njene vroCc oblju- be, da je njegova, samo in vedno le njegova, pa je hipoma začutil orjaš- ko moč v sebi in zdelo se mu je, da je ni sile na svetu, ki bi ga mogla zlomiti ... V srcu jo nosil zaklad, ki ga je doslej vedno rešil iz vsake ne- varnosti. In čuval je ta zaklad kot svoje najdražje in najsvetejše, pa tu- di sam je bil in ostal zvest svoji lju- bezni. do nje, nobena prilika ga ni mogla izneveriti njej, ki jo je ljubil z vsem žarom svoje mlade, lope lju- bezni .... Tovariši' so se norčevali iz njega, zbadali so ga ob vsaki priliki in mu nadeli radi njegove nepojmlji- ve vzdržnosti1 iine »Lojzek«. — Njega to ni bolelo, smejal se jiin je in ni jim zameril njihovega zbadanja. V tem je bil zlasti velik mojster Vane, ki mu je sekundi'ral s svojim ironi^- nim smehom v prvi vrsti Kamilo. Kako je že bilo pred štirinajstimi dnevi? Kamilo jih je povabil v svojo »bolnico«, ki je bila nastanjena ka- kih pet kilometrov za Rudijevo po- stojanko v neki nizki, napol podrti hišici, ki je bila svojčas laška osta- ria. Tarn je imel dr. Kamilo svoje ob- vezališče, odkoder jo potem za silo obvezane ranjenco pošiljal v zalodje. »Ce količkaj moreš, pridi v nedcljo zvečer,« se je glasilo Kamilovo po- vabil o, ki ga je princsel sanitetni vo- jak v Rudijevo kaverno. »Vane pride iz Goricc in piipeljo »priboljšek« s seboj za svoje celjske sante . . . Ob- vesti tudi Vinka in Franceta, ki1 mu reci, da bo tudi zanj njegov bratec nekaj pripeljal s seboj . . . za žejne in lačne bo v vsakem oziru obilno preskrbljeno. Glej, da sigurno pridc- te!« In bilo je po dolgem, dolgem Casu zopot enkrat tako, kakor svoje dni v brezskrbnih ätudentovskih letih: krokai'ija do bulega dne. Vane, ki se je znal vedno in povsod dobro iz- mu/.niti, je tudi vojno pretolkel z vsem njemu lastnim sijajem. Bil je provijantni oficir in kot takemu mu seveda ni prav nič manjkalo. Kami'- lova bolnica se je spremonila v veli- komostno nočno zabavišCc. Vane je resniCno v vsakem oziru izborno pre- skrbel — za lačne in žejjie fronine ofich'je . . . Ničesar ni manjkalo, tu- di — ljubezni ne . . . Bilo je kakov svoje dni na Dunaju ali v Pragi, ko so se mladih študentov oklepale noč- no ptičice ter jih uCi'le ljubiti in po- zabljati na dostojanstvo Človeka . . . Pili so in prepevali do ranega jutra, objcmali in ljubili dvomljiva dckleta in pozabljali na vse goi'je in težave vojnega življenja . . . Jutri je lahko vsega konec — zato živi trenutku, iz- pi'j do dna sladko čašo ljubezni in ne meni se za prihodnjo uro . . . Rudi se je stresel ob spominu na tisto noč. Sedel je na bolniški postelji, k nje- mu so je privijalo kakor kača golo zonsko telo . . . Cutil jo gorkoto nje- nili objomov . . . gole, polne roke so so oklenilo njegovega vratu in na ustih je čutil dotikljaj njenih usten . . . »Ljubi me,« jo dahnila vanj, »za- kaj si tako klavern, ti lepi moj fant?« Tesneje ga je pri;žela k sebi in Rudi je čutil, da mu burneje bije srce . . . »Glej tvoje tovariše, kako so dobre volje, ti pa sedis" tu i,n sanjaä bogve o čem . . . Objemi nie, stisni me k sebi in bodi moj, čisto moj vsaj za danes . . . Ne misli na jutri, pozabi na vso in ljubi ine, ljubi ine . . .« »Lojzek!« je zakričal tedaj Vane, >ali niinaš niC krvi, Lojzek?« Glasen krohot je spremljal te be- sede. Tedaj je v Rudiju zavrelo. Z enim samim sunkom se je oprostil zape- Ijivega objema, dvignil se je s po- stelje in urnih korakov Sei preko so- be, odpii vrata, obstal pred hi'so ter globoko dihnil vase sveži nočni zrak . . . Milijon zvezd je migljalo na jas- nem nebu . . . tarn daleč na vzhodu je žarela ona posebno lepo ... V njo jo uprl Rudi pogled: tarn pod to zvezdo nokje je njegov dorn in par korakov stran od njega stoji ona niz- ka, prijazna hišica, v kateri spi nje- gova Anica in še v sanj ali mksli1 na njoga ... On pa je skoraj pozabil na njo, malo je manjkalo, pa bi se bil izpozabil in izdal bi' jo bil in pljunil na vso lepoto njene in svoje ljubez- ni ... Odpusti, sladka moja, odpusti, da sem za hip pozabil nate — bil sem slab, a miteel nate in na tvojo oblju- bo me je reäila!---------- Krčevito je držal AniCino pismo v rokah, nato jih jo dvignil k ustom in jih vroče poljubi'l . . . Takrat pa ga je nokaj zabolelo pri srcu, kakor ne- nadna slutnja se je nekaj neznane- ga in težkega prikradlo v njegovo dušo . . . Kaj pa, če ni držala obljube? Kaj, Ce jo je prelomila? Zakaj so njena zadnja pisma tako krotka in hlad- na? Zakaj je čital med vrstami ma- terinih pisem nekaj kakor žalost in skrb, kot da ji je težko Anice in njega? Kri' mu je silila v glavo in za hip se mu je stemnilo pred očmi . . . Koj nato pa ga je stresel po vsem te- lesu Jeden mraz in na Celu je čutil mrzle potno srage . . . Urno je odvil zavojöek materinih pisem ter odprl zadnje izmed njih, ki' ga je prejel pred par dnevi . . . »Anico zadnji čas le poredko vi- dim, malo je doma, večinoma hodi v Celje. Oni dan sem jo srečala z ne- kim madžarskim oficir join. Pa kaj hoče, mlada je, dolgočasi se in v rao- stu je za mlada dekleta mnogo zaba- ve. Ko prideš domov na. dopust, bo gotovo zolo vosela. Povedala sem ji že, da prides za Veliko noč do- mov . . .« Dvakrat, trikrat je prečital ta od- slavek materinega pisma — laluMi r.asmeh mu je zai'gral na ustnih, na- to je pisma zopet prevezal z vrvico in poklical Lojza. »Še ta pisma deni v moj nahrbt- nik, Lojze . . .« Tisti trenutek jo pretrcsla pod- zemsko kaverno silna detonaeija iai kakor bi trenil, je Rudi planil kvišku. Kakor kip je stal sredi prostora in jo bil ves spremenjen. Bled kot mr- li'c je strmcl proti izhodu s steklenim pogledom in brezbarvna ust a so mo- notono in odsekano zašepetala: »To jo usoda . . . nikdar več je ne boni vidcl-------« Straßen krik je tedaj pretrescl ozračje, koj nato pa je zagnnelo vdrugič še silneje kot prvikrat. Rudi je še vedno stal na prejšnjem mestu, visok, raven, bled. »In nikoli ne bom vedel, č*e je dr- žala obljubo ali jo je prelomila------« Tedaj se je domsilil, da je še ved- no v službi, njegov dopust se priče- nja šele s tistim trenutkom, ko pri- de Vinko in ga zamenja . . . Kodaj bo Sole to?. Vgi'iznil se jo v ustnice, zaškrtal z zobmi — potem je bil na- onkrat ves miren ... I »Lojzo, odpri, da pogledam, kaj jo zunaj - . . Službo imam!« »Kaj vam pade v glavo, gospod po- roenik! Zdaj vendar ne hoste SU. ven, ko so hudiči spet pričoli . . .« »Odpri!« jo dejal trrio Rudi in žo je stal pri izhodu. Komaj je bil zunaj, ko jo naenkrat Irešfilo z ogluSujocim pokom — zom- l,ia se je stresla in za hip je bilo svet- lo kakor podnevi. Lojze je čepel v svojem kotu in krčevito stiskal na- hrbtniike k sebi. Zdelo so mu je, da so bo vsak hip zrušilo tramovje nad j njiin in ga pokopalo pod sabo. Toda. samo za. hip ga jo prcSi.ni! smrtni Stran 6. .»Nova Dpba« 14. IV. 1Q33. Štev, 31. strah, koj nato pa se je domislii svo- jega poro&nika i'n kakor blazen je planil kvišku, Ozrl se je krog sebe, iskal ,s preplašenimi očmi in drgetal PQ vp'em životu . . . Strašna, slutnja mu je gri&la srce . . . Pogledal je pro- ti izhodu — odprto . . . Previdno se je plazil tja . • • zaslišal je goyorje- rije . \ . prisluhnil .'. . spozhal je gla- sove . . . Natanko je zaslišal in: spo- znal glas poročnika Vinka — pri'sel je torej, da zamenja njegovega go- spoda . . . že mu je v srcu zatrepeta- lo tihp veselje in videl se je na poti proti domu v velikonoCnem yeselju in zelenju . . . Topici, pokajp hi do- mftči zvonovi zvone radostno in slav- nostno, on pa stopa ob strani, svoje- ga poročnika proti domači hßv In yse je srečno in veselo, vsakpmur, ki ga srečujeta, igra, sm^eh ,na obrazu in radost v oCeh .\ .-^.Tedaj..zftčuje liove glasove — urnp, stop; %z brloga in. gleda okrog sebe ... V tistem hi- pu zagrmi iznova,.in s silnim tres- kom se razppči granata v daljavi . .. Zasvetilo se je in vs.enaokrog je bilo za trenutek svetlQ kakor ppdnevi... Lojze se je skprajsesedel: same ru- ševine je videl pred sabo,.par kora- kov od izhoda pa tri postave, ki so se sklanjale nad. nekom, Icžečim na tleh. — Spoznal jih je.: bili so Vinko, Franc in Kamjlo . . . Srce mu je za- stalo v grozni slutnji' . . . na nič ni več pomislil in je zdirjal y smeri proti njim . . . »Previdno, Vinko . . . posveti, Fra- ne, da vi'dim . . .«. je.čul govoriti Ka- niila, klečečega na tleh . . . Poročnik Vinko je posvetil z elek- trično žepno syetiljko in Lojzetu jo zastalo srce: Na tleh je ležal njegov poročnik, s čela.mu je tekla kri . . . oči so bile uprte v zvezdnato nebo... na bledi'h ustih mu je,,igral blažen sniehljaj . . . Kamilo mu je obrisiil kryavo Colo, nato se. je nemo sklonil natfr.IUulija in ga poljubil na usta... Snel si je čepico z glave in je za- njolkio dejal: »Končano je! Ubogi rnoj Rudi.« Na vzhpdu je, žarela zyczda .... veli'ka, svetla, ysa zlata..zyezda .... • * * Na domačo postajo jc praykar pri- vpzij vlak. Ostro je odjeknil žvižg1 lo- komotive. Lojbnerjeva mama, ki je že.več kot pol ure sedcla na klppici pred kolodvorom in ves ta čas strme- la tja prpti Celju, od ko.dei; bo pri-. peljal vlak njenega Rudija, je vztre- petala . . . Burno ji je bilo srce: zdaj, zdaj bo zagledala svpje.ga.sina, viso- kega in lepega v ysej njegovi mla- dosti . . . Kako težkp ga piučakuje! Zopet bo veselje v njeni hifei po toli- kih mesecih . . . Vse je pripravila zanj, Jimeti mora lepo in, prijetno živ- Ijepje teh par dni, ko bp, pri1 njej . . . Samp nekaj ji je, lqzalo.na srcu.ka- kor. težek kamen . . . Anica . . . šla je '.'. . izgubila se je kakor tisoč dru- gih . . . pozabila jo na svojo obljubo i.n se je dala pregovoriti lazqi'm be- sedam tujega kavalirja . . . Edino to je bolelo ubogo mater in očitala si je, da ga ni bolj pripravila na ta udarec, ki ga čaka . . . Kako ga bo sprejel, kako prebolel? Ljudje so izstopali. Iskala je z oCmi . . . preletela je vso dolgo vrsto vagonov. iotujcm dalje. Šc vina!« Krčmar jc odnesel steklenico, v veži je zaklical: »Roza!« Tako jc bilo torej ime natakarici, tudi njene oči' so ga spominjalo na nespametno dogodivščino izpred ile- vetindvajsetih let. Na omarici je ležala velikonočna (lopisnica. Prečital jc njen naslov: Roza Jamškova! Da, bila je ona, pravzaprav njego- va hčerka, ki se je torej bila vrnila v svojo rodno vas. No, lepa zadeva in Cuden slučaj! Roza mu je prinesla vina, rahlo sc jc razburil ob pogledu v njene oči. Kako dobro, da ga tu nihčo ni po- znal. Sicer bi se dala doživeti tu še praveata rodbinska idila . . . Plačal ji je račun, dva dinarja na- pitnine jo priložil in se jc prav z ve- seljcm zahvalila. Hitel je po cesti. Izza his so je ozrl k cerkvi, procesija je prihajala iz nje. Zvonovi in zvončki so zvonili, na oknih so gorele sveče, pesmi so se čule, banderca so plapolala, ogro- men možak za križem je giasno mo- lil rožni venec. Zabrnel je avto in Viljem Kobav se je odpeljal naglo, s šestdesetimi kilomotrf brzine. Kako nepotrebna pol! Kako ne- zmliselna senltimentalnost! Ko ven- dar le resno realno Življcnje ustvar- ja koristne dobrine človcštvu. Kakor da bi življenjc nc bilo največ poslov- . na zadeva . . • Samega sebe ga je bilo sram in je nejevoljno namrgodi'I obraz. Ko se jc ozrl, ni več vidcl vasi, tu- di velikonočnih zvonov ni sliSal. Od- dahnil si* je in prižgal cigareto. Še pred jutrom bo z brzim vlakom doma in na mestu. Tako bo končno vse spet prav in v redu. LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CFXJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa'instalacljska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne Crpalne na- prave, sanitarne naprave (unüvalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vcstna izvrSba — Točna postrežba — Znierne cene — Zahtevajte ponudbe štev. 31. »Nova Doba« 14. IV. 1933. Stran 7. DR. FR. MIŠIC: Vstajenje pri „Cerkvici" na Pohorju Od Rogle, centralnega masiva Po- hoi'ja, se pomika njega glavni gro- ben v severozapadni smeri narav- nost na koroški Traperg; znainenit1" njegov razrastek, obenem najvišji in najdaljSi v celokupnem pogorju, Vo- lovica, pa pelje zapadno preko Tol- stega vrha na Mislinje. Na njem so nad Mislinjem razprostrte obšitaie Broščakove Rute. Dokler lezi na BreSčakovih Rutah sneg, na zapadnem Pohorju ni po- mladi1; tako pravi domače ljudstvo upravičeno na podlagi sto- in stolet- nega opazovanja in poročanja od ro- da do roda. Ko pa je tam skopnel zim- ski sneg, je tudi na najvišjih vrheh in kopah na Pohorju vigred, pa naj mvmogrede od časa do časa Se tako zabesnijo hude sape in burje, naj za- pade za spremcmbo kratkotrajni« po- mladanski sneg še tako visoko. Sedaj na BrešCakovih Rutah ni več snega; na zapadnem Pohorju je zato pomlad, pomladansko življenjo in vstajenje; tudi na Jezerskem vr- hu (1532 m), na sosednjem Črnem vrhu (1543 m) in kajpada tudi na prokrasnem sedlu med obema: pri »Cerkvici« na Pohorju in okoli po- nižnega »Zavotišča pod Jezerskim vrhom«, ki ima najboljšo kuhinjo izmed vseh pohorskih koč in kjer je že zrasel iz zledoneloga ill zasneže- nega trdega granita planinski hotel in dorasel kot ponos in vesclje vseh pohorskih planincev — »Senjorjev dom«. Na drugi strani Jezerskega vrha, na položni, večinoma §e pobeljeni polici, se je žc zdramil iz predolgega zimskega spanja, pa tudi iz ujetni- Stva braclati zeleni Jezernik, lomi in trga jeklcne verige s svojili orjaSkih rok in nog, da ob toplih solnCnih Žarkih pohorske vigredi poka in se taji led in sneg na Ribniškem jezcru. Ce stojiš na najvišji točki Jezerske- ga vrha in se ozreš na jezero, vidiš, kako polagoma, pa vendar razločno in vi'dno dviga. Jezernik svojo ruso glavo iz jezersko vode, kako se sku- 5a s svojima prostima rokama opri- jeti majčkonega zelenečoga otočiča. da se povzpne nanj in se tam solnči. Okoli »Cerkvice« same, pa tudi' na južnih obronkih Jezerskega in Cr- r.oga vrha ni veL snega; solnce pri- ppka, da se smučarji v aprihi soln- Cijo na ravni strehi »zaveti&ča«; le tu in tam se vlečejo preko kopnih lo.din večjo in inanjše lise tenkega snega, ki je zgodaj zjutraj zmrznjen in trd kakor led, proti večeru pa nie- h',>k kakor sveži pršič. Sredi med si- vim lišajem jelenovcem med zelenim natekom in med ostrimi bilkami go- «iega. baloka /.vedavo pogledava v novi svet vijoli'casli pomladanski že- fran z rumenimi prašuiki in s kurmi- nasto rdečim pestiCem: prvi pozdrav ljubo pomladi pri »Ccrkvici« na Po- horju. V tem visokem raju, na suhih kop- nih ledinah in na sneženih blazinah, glodajočih zgodaj zjutraj in zvečer na jutranje in večerno solnce, uživa nežno srco najlepšega ptiča na Po- horju, uživa ruševec, tudi ökarjevec imenovan, svojo prvo pomlad in po- je svojo prvo pesem hrepenenja in ijubezni. Stoječ pred »Zavetiščem« ob jutranji zarji ali ob solnčnem za- tonu Cujea čudne glase, ki se jih ne da zlahka zapisati: »čuš-siiij, ču, CuS-š-i-i-i-i«. Kmalu jih ozreš in z daljnoglcdom lahko mirno opazuješ; pasejo in izprehajajo se sedaj na kopnein, potem zopet na snegu ne- oöitne rjave samice in krasni čmi samci s Skarjasto ukrivljenimi rep- ninü peresi z belimi lisami preko pe- rulnic in z žPvordečimi obrvmi. V ele- tfantnih lokih se suče in pleše mlad pctelinček, raztegajoč peruti do tal in razkoŠno razprostirajoč rep v črno pahljačo z bei im osredjein; suče se in pleše okoli kokoši in poje pesem vstajenja in Ijubezni: »Cuä-Si-Mj; ču, fuš-ši-i-ij«. Tedaj se razsrdi in raz- feopiril velik, star petelin; enako pe- sem zapoje; toda ta pesem se glasi nokako jezno, srdito, kakor "klic na 5v:j. Mladi utihne, zloži rep in peruti in se plaho in ponižno pase med ko- košmi, le prikrito opazujoč jih od strani. Solnce je zaSlo; mrzle sapice prihajajo iz najvišjega dela Mi'slinj- ske doline; z njimi mrak in utruje- nost. Ruševci odlete v bližnji, nižji V'ozd; kokoši se kmalu poskrijejo; notelini pa, posamiö, a tudi po dva ali celo trijo skupaj, posedajo §c dol- go na najvišjih vršičkih smrek in iolk, nekaj časa mirno in nepremiC- iio z raztegnjenim vratom in poveše- nim, dolgim Skarjastim l'epom, tako nepremično, kakor bi bili izklesani iz Crnega pohorskega marmorja; po- tcm pa zopet pripogibajo vrat. in gla- vo in z daljnogledom dobi'o vidiš, kako s svojim trdim kljunom eepijo, drobijo, obirajo in zobljejo že na- brekle igle na smrekah in jelkah, dokler ti, komaj slišrio kakor golob- je gruleč, no izginejo izpred oči iz mrzlega mraka in z visokega razgle- diš^a v topi a gnezda, ki so si jih pod gosti'm ruševjem okoli Hibniškega jezera znosili v kraljevskih gajih po- horskega Jezernika. Ko drugo jutro oznanjajo beli dan zvonovi Sv. Lenarta na Paäkem Koz- jaku in zvončok Sv. Pankrncija na naäi tesni sevemi meji, se podijo megle in oblaki mimo »Cerkvice« in l>reko Jezerskega vrha.. Ni ne solnca, ne ruševcev, ne njihovega petja in grulenja. A v zmrznjenem snegu vi- diš 5e i;n si lahko natančno ogleda§ njihove sledi, ki so deloma v skoro ravnih črtah, deloma v lokih pisane v sneg: kokoSje malo manjSe, ker so njihove nožice s tremi prstki nežnej- še i'n gracijoznejše; petelinje večje in nekoliko zabrisane, ker imajo pe- telini večje prsto, ki so povrh ob po- mladanskem petju, dokler smreka ielka, macesen, bor in bukev ne po- zenejo, pokriti s kožnato-pernatimi izrastki. Ko tako stopaš po plesišfu in sle- deh ruševcev, teh malih clivjih pete- linf-kov, sli'Siä iz temnega gozda, ki scga doli do Mislinje, planinskoga kosa, ki z belim trakom okoli Crnega vratu kot pravi komatar naznanja in kliče gori1 k »Cerkvici«, da se tu- di že v njegovem ptičjem src.u pora- ia pomlad in vstajenje. Dve mladi srni se plaho pojavita pod tabo ob gozdnem robu; tedaj se raztrgajo na ohzoi'ju oblaki, razpršijo se potlešnc megle in solnce, jasno, ljubko iii to- plo prisijo preko Roglc in Breščako- ve Rute, na Jezerski in Crn.i vrh, pa tudi na sedlo med njima, kjer ti kup razbrskanega kamenja in napol iz- luvane mlade smrečice naznanja mesto pri »Cerkvici«. One hladnc po- mladanske sapice se še niso uiniri- le. Močno donijo od Breščakovih Rut, mogočno se razlegajo od treh lovskih koč, od Petclinovke, Jelenov- ko in Globače, vines pritrkavajo one od Javoriča in Črne mlake izpod Planinke: to jo velikonočno zvone- nje, to je vstajenje pri »Cerkvici« na Pohorju. V. GABERSKI: Na pohodu (Iz zbirke »Brez slave«) Po prebitju soäke fronte, ki se je v.ačela due 24. oktobra 1917 upogi- bati po strašnih napadih Avstrijccv in Nemcev pri Kobai'idu, so se dne 30. oktobra tudi v območju 23. zbora, kjer je bila 12. divizija najbolj južno tik ob morju, pomeknile zadnje čete toliko naprej, da so stale na suhem Krasu samo formacijo, ki so bilo v območju etape in zaledja. Sreča je hotela, da smo bili pri 12. (liviziji tiste dni, ko se je zaCcl po- hod, v rezervi. Divizijska komanda je bila prej cola dva meseca v boro- vem gozdu visoko nad morjem blizu vasi Sv. Križ. Tam je bilo lepo in mirno zavetje. Le včasi je grdo rig- nilo nekje ob ustju Soče, da je padlo kaj kje blizu nas. Da bi ]>a bilo koga ubilo v našem gozdu, nisem slišal. Tri iz smrekovih desek prav površno stesane rakve so bile za boljšo go- spodo pred generalovo harako ves čas za resen memento pi'inravljene; potrebe pa ni bilo, da bi se kdo ka- tere poslužil. Dne 29. oktobra zvečer jc bil s po- kopališča pri Sv. Križu, ki je ležalo tik nad morjem, grozotno veličasten razgled na furlansko nižino. V^e na- okoli tam za Sočo sami ognji. Gore I o je kakor bi bila tam zemlja sloven- ska in bi naši žgali svetima blago- vostnikoma Cirilu in Metodu kreso- ve . . . I tali j an je bil zažgal svoje ma- gacine in je uničeval živila, opremo in municijo, da ne bit prišel laCni in izčrpani Avstrijec do dobrodošlega plena. Hudega plamena ni mogel po- gasiti rah el, a vztrajen dežek. Izpregovoril sem z redkimi sloven- ski mi Križani, ki so bili ostali doma, in so gledali požare. Mislili so, da bo sedaj mir pred Italijani. Na jok jim je šlo. Meni se je stradajoči in trpe- (¦i narod smilil. Še tisto noč je prišlo od zadi k di- viziji povelje, da mora vse naprej, ker bo treba kaj preurediti. V jutro smo že imeli vse zbrano in na vozo- vih spravljeno. Silno sem se veselil, da napočijo lepši dnevi, in sem upal, da se bo dalo v sovražnikovi deželi kje kaj pobrati. Za vojno od- škodnino, recimo. Pa so mi naročili, da nas mora ostati nekoliko mož pod Devinskim graddm v izklesanih ka- vernah pri telesonu, da bo zveza za- nesljiva. Iz megle je rosilo. Zamišljeni smo korakali po blatni cesti. Tam nekje pri Nabrežini blizu rimskih kame- nic pa naenkrat zapazim tri drobno ItalijanCiče, kako se motajo iz gr- movja na cesto.* Mislil sem, da smo zašli v zasedo, a ko sem videl, da n ima jo orožja, in se spomnil, da je Italijan fronto že zapustil, sem jih pozval, naj pridejo ven, če jih je šc kaj. Na vprašanje so mi možje tako čudno odgovorili, da sem mislil, da govore francoski. Zdelo se mi je, da bi znali biti tam iz doline Aoste ob francoski meji, a na francoski ogo- vor se mi je zopet zdelo, da govore" bolj italijanski. Potem sem dognal, da so od brigade v Bariju ob jadran- skem morju. Cudno ljudstvo. Pove- dali so mi, da so se bili ob umiku trije poskrili, in da gredo v Trst. Svotoval sem jim, naj hodijo po ce- sti, a ne po grmovju, ter sem jim voščil srečno pot. V Devinu je bilo kaj neprijetno. Burja je tulila, in morski valovi, ki so se lomili ob skalah, so nam jedko peno metali v obraz in oci. Bila je grda večerka in huda noč; ali o tem govovi drugo poglavje. 0 svitu smo krenili naprej. Mesto TržiC (Monfalcone) ,je bilo razdejano. Nismo se mudili, kajti tam je ostala še kak dan druga naša zvftza, ki je bila že pred na.mi tam. Pomoknili smo se v furlansko ni- žino; bila je vsa poplavljena. Pre'k cost jc hrula voda, in spominjam se, da so v vasi Staranzano redki ljud- je, ki jih vihra ni bila potegnila s seboj, do kolena in še bolj gazili po vodi. Mi pa smo moral! paziti, da nam voda, ki je segala do svore na vozovih, ne bi zmočila živeža in opreme. Ne morem prav vedeti, odkod in zakaj so poslali ravno mene v Pieris, malo naselbino ob zeleznLci tam ob Soči. Moral sem urediti telefonsko zvezo. Namestil sem se v prazni hi- šici železniškcga čuvaja. S tistima človekoma, ki sem ju tain pustil, je bil križ, in pri komandi sem imel zavoljo njiju velike sitnosti. Oba sta bila Dunajčana in mlada, črnovojni- ka. Prvi Crkolivar, drugi pa celo rau- zikant, Celist. Oni je bil straSno len in brezbrižen Clovek, ta pa neroda, da ne bi vorjeli, kaka. Tudi hoditil ni mogel in znal nobeden, ker na Du- naju se baje vse samo vozi. Ko za- deva ni šla, sem vzol druga dva in sem ju spravil v Pieris, onadva sem pa (Hlgnal v Monastoro h komandi. Sedaj pa nove težave! Na cesti ju nisem mogel spraviti naprej. Trdila sta, da sta pripravljena za domovi- no umreti, ampak — pri mini ju naj pustim. Bodriti, laskati, groziti, pro- siti, pretiti, kleti, šaliti se, vse sem poskusil, pa ni nič zaleglo. Ta se nil je naslonil na drevo, oni pa je sedel k njemu pod drevo. Povedala sta mi, da jima je čisto vseono, kaj bo, in črkolivar mi je leno, a odloCno izja- vil, da ga smem čisto mirno ustre- iiti, ampak da ne more naprej. Jasno je, da se za vsakega vraga krogla ne spodobi. Gotovo je tudi vedel, da streljal ne bom. Pustil sem žalostna junaka na cesti, in sem xlopil nedaleč k hiši, kjer je bilo ne- kaj žensk in otrok. O čem smo se vse lazgovarjali, ne vem; ni bilo tako važno. Vse je bilo brez pomena. Mo- ram pa reči, da so se žensfce hitro lazgovorile. Razvezali so se jim jezi- ki, in zatrjevale so, da na Avstrijo ljudje niso nikoli pozabili, in da je vse veselo, da so Italijani pregnani. Bile so hudo vesele, ko sem jim bla- govolil obljubiti, da bo sedaj skoro konec vojne. Kakor da sta moja vojšoaka čuti- la ali slutila mojo mogočno iizjavo o bližajočem se koncu, sta se pobra- la in sta začela krevsati za menoj, da ne bi česa zamudila. Šli smo, in ko smo pozno prišli k oddelku, sem jih seveda zopet moral jaz požirati, češ, večen nered in mečkanje brez konca. Posledica je bila, da sem se vondar nekako iznebil nekaj ljudi, ki so mi jih bili1 pridelili, ker jih viš- ji ali starejši čini niso marali pri' sebi. Bill so volika ovira in so de- lali samo preglavico. V Monasteru so imeli Ivalijani v graäftmi svojo bolnico, ki so jo pa ob pobegu izpraznili. Zanimivo je, da sem tam našel stai-o knjigo Mohor- jove družbe, noke veCe-rnice, v ka- terih je bilo zabeleženo i'me Valen- tincig. Med beneškimi Slovenci je pi'ed vojno bilo nekaj sto naročnikov Mohorjevo družbc, in naše knjigo tam niso bile neznane. Tako je dobil tiste večernice neki Valentinčič, ki se je tudi v knjigo zapisal kakor ga jo naučila itali'janska sola. Tu in v bližnjem Ogleju (Aquileja) so bile vse trgovine polne kolonijalnega bla- ga, ki ga v Avstriji že davno nismo bJfli več videli. Bilo je tudi dosti do- brega kruha, lepo manufacture in sijajnega vina. Ugotoviti moram dejstvo, da je v vrati ljudi, ki so kedaj zasedli pre- stol oglejskih patrijarhov, tudi' Slo- vonec. Dne 2. novembra 1917 sem si namreč jaz ogledal starinsko in za- ncmarjeno baziliko, ki poteka baje iz tretjega krščanskega stoletja, in jo za naše današnje pojme o cerkvah nekaj nenavadnega. Cisto paganska se mi zdi. Takrat sem so zakopal v obširni kameniti stol ob oltarju, kjer je včasi gospodoval mogočni patrijarh v svojem sijaju, ter sem razmišljal, kako neki bi bilo z nami Slovenci, da nas niso imeli na vaje- tih ti v Ogleju in oni v Salzburgu; Morda bi! hile razmcre take, da niti do te vojne ne bi bilo prišlo, ko bi bila sv. brata Ciril in Motod za nas proslla: Gospod, pomiluj! Tisti! dan sem tudi zastopal samega italijan- skega kralja, ki jo bil hotel priti ob uri sem, da bi s stolpa gledal tja na fronto. S stolpa je lep razgled. Vse polno zarez in puščic ti kaže, kaki kraji so tam vsenaokoli prek Soöe. Od tod je hotel kralj z očmi objeti ljubljeno Gorico in zaželjeni! Trst. Pa ni šlo. Tisti dan sem bil jaz tam. Ko sem se motal po stopnicah navzgor, sem čul nad soboj govoriti. Na vrhu sem našel vojnega kurata in morna- riškega podoficirja. MolČala sta. Po- tem sta izpregovorila nekaj — slo- venskih besed. In zopet sta umolk- nila. Nisom se hotel vmešati; hotel sem čuti, kaj drugi govore, kadar mislijo, da jih nikdo ne razume. Pa ni bilo niC. Nič pe ne ve, kdo poslu- $a.. Zlezel sem zopet navzdol. — V muzeju sem si hitro pogledal nekaj starin. Razkazoval mi jih je star Furlan. Vse jo bilo lepo nepoškodo- vano. Vojne baje sploh niso čntili. V Villi Vicentini, kamor sem bil moral iti, sem naäel pri studencu spominsko plošCo za Cezarja Batti- atija, trideniinskega idealista, ki je bil do vojne državni poslanec na Du- Stran 8. »Nova Doba« H. IV. 1933. Štev. 31. EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovcnskc vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Četudi Pašič nii bil velik državnik, one velike zasluge za Jugoslavijo in nas Slovence pa mu nikdo ne more odrekati, in ta je, da je 1. aprila 1919 po- klical v Pariz Srba Mihajla Pupina, prijatelja Wil- sona, s pismom: »Vaša pomoč nam je potrcbna pi i naših pogajanjih z ameriškimi delegati na mirovni konferenci. ltalija nam dela velike težkoče v vpra- šanjih, ki sc nanašajo na Dalmacijo, Istro, Kranjsko in Koroško. Vaše ime nam je mnogo pomagalo pri ameriških delegatih v naäem sporu z Rumunijo in srbski Ban at je bil regen. Še bolj pa nam jo po- trebna ameriäka pomoč v sporu z Italijo.« Upravi- čeno piše Pavel Brežnik v svojem uvodu k prevodu Pupinove avtobiografije pod naslovom »Od pastirja do izumitelja«: »Da ni bilo Pupina, bi: danes Bled in del Gorenjske severno od Bleda no bila v naši državi. že je bila na pariški mirovni konferenci 1. 1919. meja potegnjena južno od Bleda, ko jo za to zvedel Pupin in takoj odločno ugovarjal pri svojem prijatelju, predsedniku Wilsonu, ki jo nato ovrgel sklep konfe- rence. Zato jo tudi občina Bled podelila svojemu re äitelju častno občanstvo.« Gotovo pripada čast reši- telja občine Bleda pred italijanskim Molohom tudi Pašiču, ki je poklical Pupina v Pariz za pomočnika pri vprašanju razmejitve Kranjske in Koroške na mirovni konferenci 1. 1919. Da se je razbila avstro-ogrska monarhija in da se je na njenih razvalinah zgradila kraljevina SHS in naša prijateljica Ceškoslovaška republika, gro velika zasluga Jugoslovenskemu odboru in Cehoma Masaryku in Benešu. Ali koliko truda je to stalo, kor so bili vsi zavezniki, pa tudi angleška socijali- stična Labour Party in vrhovni poveljnik antantine vojske maršal Foch za ohranitev Avstro-Ogrske! Tem večja je torej zasluga obeh Bosancev Stojano- viča in Vasiljeviča, ki sta kot zvesta člana Jugoslo- vcnskega odbora pripomogla k tej veliki zmagi. S svojim marljivim in požrtvovalnim delovanjem v Jugoslovenskem odboru in svojim državniškim rav- nanjem za časa svetovne vojne sta si pridobila č a s t n o mesto v zgodovini Bosne in Hcrcegovine. Slijepčevic, Trumbicev tajnik, se na str. 277 svoje knjige »Napor Bosne i Hercegovine za oslobodenje i ujedinjenje« pritožuje, da »B. i H. nisu vise posle rata zauzimale onu predašnju ulogu, mušku i r a zboritu, da se Cuju i same, da posreduju i da vežu. Niti su one imalo glasa, niti ih je ko slušao.« Zakaj Bosna in Hercegovina nista imeli nobencga glasa pri srbski vladi Protiča in Pašica? Ker so se njeni politični vodje razen Srškica pridružili Triim- bidu in »Jugoslaviji«. To izvemo iz Pažičevega pisma Protiču iz Pai'iza 31. oktobra, v katerem beremtf: ». . . nažalost srpskog imena i krvi pridružili su se> Trumbidu i mnogi Srbi, koji su iz raznih nepojmlji- vih pobuda radije pristali pridružiti se »Jugoslaviji« nego pridružiti se Srbiji.« Slijepčevič se v svoji knjigi pritožuje, »da nan rodni poslanici B. i H. nisu se nigde našli zajedno. Pri onoj silnoj korupciji, koja je, osim toga, došla u zcmlju kao i svugde, oni koji su bili pozvani da pazc da se narodni ekonomski život razvija nor- mal no, nisu se za to brinuli, i Bosnu je pritisla opštst kriza . . . Jednom reßi, objektivan posmatraß morale priznati, da je Bosna i Hercegovina posle rata, u naSoj velikoj zajednici podbacila, i to mnogo, što se tiče političkog i nacionalnog života. Njeni vodeci ljudi pokazali su se ncsamostalni i ne~ kako u p 1 a, ä c n i ; u tome strahu osečao se trag dojučerašnjeg ropstva.« Tudi Nikola Stojanovič se pritožuje, »da Bosna i Hercegovina iza ujedinjenja nisu dale jugosloven- skoj državi onoliko koliko su innogi patrioti očeki- vali na osnovu njihove borbenosti u prošlosti.« »A ipak stoji jedna nepobitna istina, da Bosna i Herce- govina, kao što su za Austro-Ugarsku predstavljale kl jue Balkana, sad predstavljaju ključ rcSenja jugoslovenskog p i t a n j a u grancama ujedi- njene Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, ... da Bosna ima još s vo j u reC da kaže u istoriji jugo- slovenskoj.«1) *) N. 181. naju in advokat, pa je kot avstro- ogrski oficir v rezervi prešel k Itali- janom, s katerimi se je potem boril proti Avstiiji. Čudno je, da so dopu-1 stili, da se je bojeval v prvih vrstati. Z drugimi vred je bil zajot in se je potajil. Obležal je med mrtvimi ih je Čakal, da bi se Avstrijci zopet umek- nili. Bilo bi mu morda uspelo resitü so, da ga ni sojetnik izdal, čoh, to jo Avstrijec. Seveda so ga potem obe- sili. Mučonik svoje ljubezni do na- rodne domovine . . . Ko scm si ogledoval zlati vklesani napis, prido k meni že odraslo dekle in mi zgovorno pravi> da ima nekje v Avstriji brata oficirja, o katerem že dve leti ni ne duha no sluha. Iz Gradca je bil pisal zadnjikrat. Pove- dala "mi1 je ime in me je prosila, da bi< ga pozdravil, Ce bi ga kje srečal. Sirota, ki si to tako zamišlja. Brat jo morda že davno v krtovi deželi. Tarn pred čemjanomi (Cervigna- no) so tla že višja, tako da smo se pomikali ob lepem vremenu po suhi in vzorno urejeni cesti. Temu smo se silno čudili, kajti našo cesto na slo- venskem Krasu so bile vse razorane in izvoženo. Pri nas jih ni nikdo po- pravljal; zasipavali in zravnavali smo samo najhujše rupe. Kolesa na- ših težkih tovornih avtomobilov iti topov so bila močno z železom oko- vana in so neusmiljeno trgala v dež- jii zmohčano cesto. Italijani pa so imeli na avtomobilih debelo gumo; in razen toga so mojstri za cesto, za- kope in utrdbe. V Cernjanu pri kolodvoru jo stal mogočen dalekosežen top in je zijal tja prek na Kras nek am proti Nabre- žini. Spoštljivo smo šli mimo njega in smo stopili prek stare državno meje na italijanska tla. Naše sadjarstvo in gospodarska kriza Ko sem lotos hodil po mnogih za- nemarjenih, a zelo redkih lepili, vsaj za silo urejenih in »snaženih sado- nosnikih, scm opazil tudi druge »pri- jatelje« sadnili dreves. Eden teh je glogov belin (picris crataogi). Lani v juniju je bilo opaziti mnogo belih metuljev, ki so prav pri'dno polagali svoj zarod na spodnjo stran listov. Poleti so se iz teh jajčec zvalile drob- no gosenice, ki so so hitro lotile list- ja in ga obžrlo do pecljev. Te gose- ničice pa ostanejo prvo leto majhne in se pred zimo poskrijejo v skupi- nah v gnezdo, ki so si ga sprodle iz suhih listov. Ta mala goscniCja gnezda ostanejo na drevju, ko je drugo listje že odpadlo. Zato je po- trebno, da so poziini, zlasti pa v zgod- nji pomladi vsi na drevju ostali listi poboro in sežgo. Cim se začno spo- mladi odpirati listni cvetni popki, zapustijo goseničico svoja zimska gnezda ter začno obirati listjo. Drev- je postaja golo, goseničice pa naglo ras tej o. To traja do konca junija. Takrat so spromenijo gosenice v svetle rumenkaste in zelenkaste bu- bo, ki so prevezane z drobnimi nit- kami ob vejicah. Meseca julija že iz- loze metulj, ki zopet zaplodi zarod. Ti škodljivci sicer niso tako nevar- ni za drevesa, kakor drugil doslej opisani škodljivci, zadržujejo pa raz- voj za eno ali dve loti. Tem slični so šo diTigi metulji i'n gosenice, o ka- torih bomo še govorili. Ponovno moram povdariti, da jo sadjarstvo v coljskem okolišu prav- zaprav še v povojih, kakor zapušCen otrok, ki si sam prav nič ne more pomagati, broz potrebne nego in nad- zorstva. So pa redko izjomo, ki sem jih /,e nokaj omcnil. Tnko vzorno go- spodarstvo sem videl prod dnevi. Celjski zobozdravnik g. dr. Kraut- borgor jo kupil pred leti v Začretu pri Bukovem žlaku v celjski okolici okrog 32 oralov posestva. To posest- vo, ki je bilo zelo zanomarjeno, je v nekaj letih tako vzorno prcustrojil, da mu tcžko najdomo para v celj- skem okrožju. Na posestvu redi do 20 glav goveje živine, dva konja in izrcdno lepo svinjo. Satlnih droves, mladih in starih, je našcl okrog 400, popolnoma ušivih in rakastih. Pred tedni je dal po najnovejših pravilih nasaditi 75 komadov mladih in sta- rih mošančk in bellefleurk, stara drevesa pa je že lani in predlanskim tako temeljito osnažil, da sem našel samo dvoje dreves z ostanki krvne ušice in le dva jabolčna Ci^vi'öa. Vsa drevesa je dal lotos temeljito okopa- ti, nova pa posaditi v dva metra ši- roke in primerno globoko jame. Vse od korenin do vejevja je dal nama- zatii z razkuževalnim mazilom, nato pa škropiti proti mrčesom z »Garko- nom«. Vse dolo nadzorujeta njcgov neCak g. Ivan Krautberger in žena s hlapcem in deklo. Na to posestvo naj bi se hodili gospodarji, gospodi- nje i'n mladina učit umnega gospo- darstva! Vatroslav Kosi, strok. ekonom Lopata pri Celju. Dopisi Braslovče. (Prodavanjo o povzdigi lovstva.) Na vsoh granah znanja in človeškega udejstvovanja teži človek po napredku, h kateremu ga priga- njajo doloma gospodarske potrebe in prilike, doloma razvojni dull časa. Zlasti pri nas Slovencih je to strem- ljenje na visoki stopnji, kar je znalc našo dolaviiosti, usmerjenc k izona- Conju kulturnih dobri.n z drugimi na- rodi. To razveseljivo konstatacijo naj podkrepi dojstvo, da smo se za- PIERRE BENOIT: 69 KONIGSMARK Zgodovlnskl roman Poslovenll B. RlhterSlS In tako sem prišel na naslednjo misel, ki naj vam bo v dokaz, kako zelo pomaga Crna kava, kadar mora človek kaj deduktivno sklopati. Najbrž So niste pozabili, da sem vam povedal, kako esm med studi- ranjem zgodovine francoskih umetnikov, ki so delali za nemško knezo XVII. in XVIII. stolctja, odkril, da je hannovcrski volilni knoz Ernest-Avgust poveril vsa ključavničarska dela nekcmu katalonskomu umetniku, ki mu je bilo ime Giroud. Isti Giroud pa jo delal tudi za velikega vojvodo lautenburškega. Saj scm vam povedal, da jo imel z Ernestom-Avgustom sitnosti zaradi izplaCila raCuna. Prej sem v spis, k se je s to tožbo ukvarjal, lo mimogredo poglodal. Zdaj sem ga hotel natančncjo preštudirati. Morda bo v njem kaj podrobncga o sistomu ključavnic, ki jih jo napravil za Herrenhausen. Odločil sem se, da so dola takoj lotim. Bilo jo malo po polnoei. V žep scm vtaknil olok- trično svetiljko in šol oprezno iz sobo. Zazdelo so mi je sicer, da čujem na pus tem hodniku ncko šušljanjo. »Kar brez strahu naproj,« som si mislil, »saj jo ne- umno, da mo ti start papirji tako mešajol . . .« Ko som stopil v knjižnico, mo je nerodno proso- notilo, da jo bila razsvetljcna, Gospod profosor Cyrus Bock jo ge dolal. Neutrudno jo polnil črno dosko s sYOJimi obrazci iz kemijc in prenehaval samo tcdaj, kadar jo mimogredo brsknl po potih ali šostih raz- pravah, ki so ležalo prod njim na mizi. Afoj prihod ni hil nič nonavadnoga. Dostikrat so jo bilo žo zprorlilo, da som v mimilih mosocih šol po- VüZ'\ v knjižnico, kjor som si izpisoval podrobnosti za «vnja prodavnnj.i vojvodi-naslodniku. Vendar mo jo nezaupno poglodal, kakor vsak učenjak, ki so boji, da mu no bi kdo ukradel novih odkritij. Nekaj ljubcznivih besed ga je hitro pomirilo. Sol je zelo daloč in mi odkril, da jo prišel s svojimi po- izkusi do odločitvo in da bo brez dvoma jutri, Co no morda že nocoj . . . Skozi odprta vrata sem Cul bu- čanje njegovih peči, ki so od vročine kar sople. Malo da mu nisem izblebetal, da sem tudi jaz v neki zadcvi prav tako daleč kakor on. Sicer pa je kaj hitro pobasal svoje razprave, po- bral vse zapiske, izbrisal formule in Sel, želeč mi lahko noč. Nestrpno som čakal njegovega odhoda, ker sem žo odkril vso, kar sem iskal. Z gotovostjo raziskovalca, ki me jo vsoga pro- vzela, sem takoj položil roko na glavno listino, Gi- roudov račun, z letnico 1682, ki je bil naslovljen na Ernsta-Avgusta. V dolgi vrsti, kjer je našteval opravljona dela, sem takoj odkril navcdbo, ki jo bila zamo v torn tre- iiutku najvažnojša: Za kamin v Kavalirski dvorani šest kljii- Cavnic na mo jo ime. Vsaka sto potdoset liver . . . Skupaj 900 liver. Ni mi bilo treba poznati zgodovine tajnih klju- čavnic — takoj sem vodel, kako mora biti. Sistom jo isti kakor pri starih omarah. V Kavalirski dvorani v Herrenhausnu mora biti na kaminovi plošči šost s črkami oznaCcnih ključavnic. Mohanizom so pre- makno, Co vzamoš za vsako ključavnico po vrsti po eno tistih črk, iz katorih jo sostavljono umetnikovo imo. Toroj »Giroud« ~ G. I. R. O. U. D. Co so spomnito, da je bil isti Giroud tudi klju- ?avničar vclikoga vojvodo lautenburškcga, bosto takoj vedeli, kakšna misel se me jo najprej lotila: da so propričam na kaminu v orožarnici lautonbur- STcoga dvora o pravilnosti svojo teorijo glodo kamini v Kavalirski dvorani hannovorskoga dvora. Ni torej čudno, da som tako nestrpno čakal odhoda profosorjn Bockn. Ko jo naposled odSol, som počakal Se četrt ureL ITtrnil sem električno svetiljko, odprl desna vrata knjižnico in jih zaloputnil, kakor da so vraCam v svojo sobo. Potem pa sem na moč tiho stopil mimo miz in steklenih omar s starim denarjoni in odprl' brez šuma leva vrata, ki so vodila v orozarnq. Na čmih tleh so so razlijali v obliki dolgih oken voliki madeži mesečino. Stopil sem naravnost proti kaminu. Vso v meni so jo streslo, ko sem se dotaknil težko ploščc iz litega železa. šele tedaj, ko sem za^ Cutil pod prsti Cisto zgoraj na levi nekakSen ukriv- ljon železen glavnik, sem prižgal žepno svetiljko. Do glavnika som z lahkoto prišel. Vrtil se je okoli osi, tako, da je imel nekakšno kazalo. Vse sku- paj jo bilo podobno našim plinskim uram. RazoCaran som bil. Pričakoval sem Crko. Kazalo pa je imelo gtevilke. Razdeljeno jo bilo na pot in dvajset delov. Utrnil sem svetiljko in sedcl na težko pruCico fa hrastovino, ki jo stala prod kaminom. Nisom dolgo premiSljal- Štovilka pet in dvaj- set! Kako sem bil neumen! Vzel sem iz žopa svinčnik in kos papirja. Po- kleknil som pred pručico in spot pritisnil giimb žepno svotiljkc. Hitro som napisal vsoh pet in dvajset cYk! abecedo. Pod vsako ßrko sem dal vrstno številko. Ko som poiskal ime Giroud, sem dobil to-le kombina- cijo: 7, 9, 18, 15, 21, 4. 7, 9, 18, 15, 21, 4. Koliko časa bo šo moralo pra- ted, da bom to štovilko pozabil! Slaboten pram on žopno svotiljko jo zdrsnil po žolozni plošCi. Spot mo jo obšlo brozmojno razoöa- ranjo. Namestu šcstih glavnikov, ki bi tarn morali biti, sem odkril samo dva. Co si človek ustvari teorijo, kakor som si jo jafc takrat, in se v njoj samo ona malonkost no ujomn; jo teorija slaba. To sem žo davno vodol. Razon toga som so tudi dobro zavodal, da odkrivanje tajnih kljn- čavnic ni lahka roč. štev. 31. »Nova Doba« 14. IV. 1933. Stran 9 Rafael Salmič, Celje, Narodni dom Poročni prstani, ure, zlatnina, srebrnina, optika ¦ Velika izbira! ¦ Najnižje cene! čeli iiitenzi.vnejc zaniinati. tudi za lov, ne samo kot sport, namreö tudi kot gospodarsko panogo. Kako dose- e-i kar največji uspoh v tej stroki, je v globoko zasnovanem predavanju »o povzdigi lovstva« podal g. dr. Bav- dck iz Celja, povabljen od lovskega društva v Braslovöah. Predaval je zbraniin lovcem in lovskun pazni- kom v narodni goli v Braslovčah. Predavatelj je, opirajoč se na svojo dolgoletno prakso in temeljto pozna- nje te stroke, razpravljal: a) o spo- znavanju posameznih živali, njih življonja in navad, bolezni in sovraž- nikov; b) o poznavanju v izvrševa- nju lova z odstrelom divja&ine in gospodarsko uporabo; c) o ravnanju s puško in preskrbi hrane; č) o po- znanju zakonskih predpisov; d) o poznavanju lovstva v narodno gospo- tlai'skem oziru in o odnosu do dru- gih gospodarskih panog: poljedel- stva, sadjarstva, go/darstva itd., e) o znanju manipulhan.ja z orožjem. Nadalje je podal kratek zgodovinski opis razvoja lovstva, o demokratiza- ciji lova, kako povzdignitii lovstvo, o zatiranju krivolovcev in roparsko divjadi, o negovanju divjačine, o raz- delitvi divjačine, o izvrševanju lova posameznih vrst, o boleznih divjadi, o pobijanju njih bolezni in končno o racijonalnem odstrelu div.jadi vi- sokega lova. Predavatelju, ki je v izčrpnem predavanju podal vso ob- širno snov ter je s svojo dikcijo in jasnim razporedom navozal vse po- slušalce, ki so z lahkoto in z zani- manjem sledili njegovim izva.janjem, bodi izrečena iskrena zahvala. Ob koncu so je razvila tovariSka disku- sija, ki se je končala s prijetno za- vestjo, da smo zarczali v nage lov- stvo novo brazdo in naredili korak dalje. Tudi to.variSema gg. Staniču in KoSutn'iku, ki sta prišla k nam ter pomagala pri diskusiji izluSčiti marsikatero jedro, naj velja naSa za- hvala. Dve čedni, solnčni mesečni 8 o b i v centru mesta se pocen i oddata. Naslov v upravi lista. P o z o M*! Destilirana voda v vsaki količini se dobi vedno naj- cenejši pri Prvi celjski Kristaliji. Kompletna spainica iz mehkega lesa, ena otomana in ena tridelna omara ze zelo ugodno proda. VpraSa se v upravi lista. Dva konja konjska oprema in vozovi na prodaj. Izve se pri posestniku Rudolfu Sorčanu v Zagradu 23, pošta Celje. J. Latcknei*, preparator Celjei Gubčeva ulica 2/j prepariram točno po naravi in trpežno divje peteline in ra/ne druge ptiče in živali. Krasno stanovanje obstoječe iz 5 sob, kopalnice in pri- tiklin v I. nadstropju hranilnične palace na Krekovem trgu odda Celjska mestna hranilnica. Nagrobni vend trakovi za vence z natisom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modnl In manufakturnl trgovlni Fr. Karbeufz, Celje, Kralja Petra c- 3. Krompir Semenskiin jedilni krompir proda oskrbništvo graSčine Novi klošter,; p. Sv. Peter v Sav. dol. Prva celjska K p is talija priporoča svojo lastno izdelovalnico ogledal in brusilnico stekla. Prodam lepo posestvo 25 min. od niesta Celja, zemlje okrog 3000 m2, hiša ima 3 sobe, kuhinjo, vežo in klet v najlepšem redu, zravcn so novo zidani svi- njaki in gospodarsko poslopje, lep sadonosnik ter lepo stavbne parcele. Ogleda in cena se izve v velikonočnih praznikih pri Francu Jakšetu, Babno 22, Celje. Proda se malo posestvo obstoječe iz dobro ohranjene hiže, travnika in njive, oddaljeno 20 minut od Celja. Naslov v upravi lista. Solnčna, lepo opremljena s o b a s^ takoj odda. Celje, Aškerčeva St. 3, II. nadstr. desno. Učiteljica i5če eno ali dvosobno prazno stanovanje s kuhinjo za takoj. Ponudbe na upravo lista. Kupim vsako množino hmelja letnikov 1928 — 1931, ki odgovarjajo kemični analizi. Vzorec 5 dkg s ke- mično analizo vposlati z navedbo letnika in množine. Kupi se le nemešan hmelj od producentov. Cene po kvaliteti Din 8— do 15'— za kg. Ako nimate ke- mične analize, priložite za isto 60 Din. »Americanimport« Juhart- Praznik, Zagreb, Trenkova 9. ' ' Prostovoljna javna dražba Na prostovojni javni dražbi se bodo prodajale premičnine, spadaj'. • • v zapuSčino umrle Kališnik Uršulc v bl^i v Soodnii Hudinji St. 27 P J dne 27. in 28* aprila 1933 od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, po potrebi še dne 29. aprila 1933 od 8. ure naprej in sicer: a) dne 27. 4. 1933 : razna obleka, perilo, posoda, namizno, kuliinjsko in drugo orodje; b) dne 28.4. 193.3: pohištvo, trgovinski inventar in druga stanovanjska oprava. Prodalo se bo le proti takojšnemu pla- Cilu v gotovini. Kupljene predmete bo treba odstraniti takoj. — Popis predmetov je na vpogled pri podpisanem notarju. CELJE, dne 13. aprila 1933. Dr. Stojan Ivan javni notar kot sodni komisar. P R © D A J A S A M O N A D E B E t © Trgovci, pozor! Vljudno sporočam, da sem v palači Pokojninskega zavoda v Celju, KolenČeva ultca 6, osnoval pisarno in zalogo izdelkov prvovrstnih to- varn ter sem v mogočnosti Vam nuditi prvovrstno blago po konku- renčnih cenah. Priporočam Vam nakup odlične Novosadske Frankove cikorije in ostalih kavinih suro^atov Tovarne hranil Frank & Komp., Novi Sad — pristne Urbasove kranjske klobase, metle, čajno maslo znamke »Vito«, sportne medalje iz čokolade »Winga«, reklamne aparate za izložbe — novost — koledarje itd. — Na željo pošljem cenike in potnika. Za cenj. naklonjenost se priporoČam z odličnim spoštovanjem Dolinšek Vitomir Veleagentura — Glavno xastopstvo in zaloga za dravsko banovino: tovarne hranil Frank & Komp., Novi Sad — itd. Celje, Kolenčeva 6 Palača Pokojninskega zavoda Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah ima svoj 41. redni obcni zbor v soboto 29. aprila 1933 ob 15. v lastni pisarni DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. _____________ 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Sklepanje o računskem zaključku za 1.1932. 4. Dodelitev čistega dobička rezervnemu fondu. 5. Volitve: a) načelstva b) nadzorstva. 6. Siučajnosti. Ob nesklepčnosti se bo vršil drug občni zbor eno uro kasneje z istim dnevnim redom v istem prostoru ob vsakem Stevilu udeležencev. Načelnik : dr. Jos. Rakež. Pozor! Vljudno vabim vse cenj. goste na pristni CVIČEK, kakor tudi na pristna štajerska vina. Tudi za dober prigrizek je preskrbljeno. Kraška Šunka itd., lep senčnat vrt v pe9t«vp«aciji „Lipa", prej gostilna 'Franc!- v Storah. Se priporoča gostilničarka Helena Klun. lüaznanilo preseSifve Cenjenim strankam vljudno naznanjam, da sem praselil svojo slaščičarno 2 Glavuega trga na Kralja Petra cesto it. 31 ter se priporočam za blagohotno naklonjenost tudi v bodoče. Fric Terček slaSčičar JO SIP GORENJAK mesarski in prekajeval. mojster,fposestnik[Kostnnc pri .Jelenu' CELJE, KRALJA PETRA CE|STA 37 i.zdeluje vsakovrstne specijalne mesne izdelkc, klobase, šunke, salame itd. z modernimi avtomat. stroji na električni pogon. Na drobno in dcbelo. V gostilni dobra kuhi- nja in dobra štajerska vina. Vsak dan radio koncerti. Sprejemajo se abonenti na hrano po nizki ceni. Lastnik avto - takse. Se vljudno priporoča za obllen obisk. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJÖ, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakou v flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega In obCin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- Jlla na zemllltta po najnižji obrestni mert Vse prošnje rešuje brezplaüno Zahranilne vloge jamči poleg Xa ttioctn Tolls) z vscm prcmožcnjcm premoženja hranilnice )C IllCdtlf VvlJC in vso davčno močjo Stran 10 »Nova Doba« 14. IV. 1933. Stev. 31. Novo pomladansko crno BOK llVO PIVOVARNE „UNION" vsebuje mnogo slada ima prijeten okus je od 8. aprila naprej v prometu Za Veliko woe in poletje si preskrbite lahko in trpežno obuvalo, ki ga dobite po izredno nizkih cenah v Trg. domu STERMECKL S and ali po Din 15, 18, 39, 58, 69 Sandaleie o p a n K e po Din 83, 109, 121 mttJliil^Ctl -^^^P^mšvK- PEWiA' in • QBIÄ Gglejte si lcložhe! VELIKONOčNE in druse MZGLEDNKE Molitvenike — Rožne vence — Nabožne «like Na debelo Velik« Ezbirs pri tvrdki Na drobno Karla Goricarja vdv., Ceije ZLATA NALIVNA PERES A 14 karatna z 2 letno garancijo od Din 50'— naprej PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRA1/JKE BflNOVINE C E 8L J E • prei Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoöi račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svo)im premoženjem in v s o zzz davöno moöjo zzz LtJYi " "i aI H llinhn Mdmc, ah). hoBces.mestni tesarshl moisten na Lavl HH« rsljll izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |Ji 8 Uuljli hiSe, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, ralinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri telju. ':'i-'ü":r Fraojo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 klepsrstvo, vodovodne inštalaciie, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] nauedene stroke jpadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba tofna in solidna Velikono&ne godovne, umetniške dopisnice, kreppapir, iistje za rože kakor tudi vse druge Solske in pisarniške potrebščitic se dobijo po ugod- nih cenali v tigovini Franc LeskovšeK Celje, Glavnl trg 16 V0Z1CK1 in DECJE OPttEME KRAMARsMISLEJ CEUE Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Knrol Loibner, Celje ^rl „Zwoncu" ~ Kralja Petra o. 17. JLi okal v sredi mesta, pripraven za vsako obrt, se ' dda s 1. majern. Vpraša se v pekarni Vošnjak. V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje In pro- denjA devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter midi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici.: Maribor, Šoštanj Urejuje Kado Peiulk. —- Odguvuren zn kutixuroij »:>uvc uuha^ in Zvezno tiskarno Milan Četina. -- Oba v Celju.