Štev. 52 TRST, ponedeljek 2f. februvarja 1910. IZHAJA VSAK DAN tudi tb nedeljah in praznikih ob 5., nb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.). OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, o-mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsakm nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti-. = Plačljivo In utoZljivo » Trstu. ===== SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost1' za Primorsko. V edinosti je moč! Tečaj XXXV. NAROČNINA ZNAŠA za calo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoinlna nt nadsljsko lzdanj« „EDINOSTI" »tane: sa «•1« lato Kron 5*20, za pol laea Kron 2-SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ae sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Ediaost". - Natisnila Tiskarna „Edinost-vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoStno-HranllnRni račun Jt. 841 652. TELEFOfl it. 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Bosanska ustava proglašena. SARAJEVO 20. Opoludne je deželni načelnik v bogatookrašeni dvorani palače deželne vlade slovesno proglasil ustavo pred načelniki civilnih in vojaških oblast-nij, duhovščine, mestnega zastopstva, zastopnikov tukajšnjih korporacij in prvakov vseh veroizpovedanj. Mesto je v zastavah. Deželni načelnik je imel nagovor, nakar je prečital cesarski patenty s katerim so bili ustavni zakoni potrjeni. Častna stotinja pri tem oddala predpisane strele in godba ie zasvirala ljudsko himno. S trdnjave so 21-krat ustrelili [iz topov. Povsod vlada veselo razpoloženje. Istočasno je bila ustava proglašena po vsej deželi. Bolgarska carska dvojica v Belemgradu. BELIGRAD 20. „Politika" poroča, da v kratkem bolgarska carska dvojica oficijelno poseti Beligrad. Balkanska zveza. BELIGRAD 20. „Dnevni list" javlja, aa se razun Milovanovića podasta v Carigrad tudi srbski in črnogorski minister« ski predsednik. To potovanje bo baje v zvezi z vprašanjem balkanske zveze. Stanje dr. Lnegerja. DUNAJ 20. Dr. Lueger se je po dnevu počutil bolje, spal je več in je bil zelo utrujen. Njegovo stanje je opasno, vendar ni neposredne nevarnosti. Predlog za ustanovitev kneževine Krete. CARIGRAD 20! Govori se, da hoče porta predlagati velevlastim, da se ustanovi na Kreti posebna kneževina ter da se imenuje knezom guvernerjem krečan-skim senatorja Aristidi pašo. •f Predsednik nemškega državnega zbora. BEROLIN 20. Sinoči je umrl tukaj za pljučnico predsednik državnega zbora grof Stolberg-Wernigerode. Pokojnik je bil star 70 let. Ultimatum maroškemu sultanu. TANGER 20. V Fez je bil odposlan ultimatum Francije. Ako ne bo odgovor sultana povoljen, prijavi francoski konzul sultanu ultimatum. Sultan ima 48 ur Časa za pemislek, da ratificira pariške dogovore. Atentat na egiptskega ministerskega predsednika. KAIRO 20. Dijaki so z revolverjem streljali na ministerskega predsednika Butro pašo in ga težko ranili. Aretirali so enega nacijonalističnega dijaka, raoha-medanca. V protest proti napadu ljubljanskega lista „Slovenec" na dr. „sv. Cirila in Metoda", se vpišite vsi v isto ali pa darujte vsak po svoji moči PODLISTEK. . Najveće razočaranje. Povest. (Italijanski spisal Gavino Boyy poslovenil Rip.) Naslonila se je ob njegov lakt in ga rahlo vlekla seboj, zroča ga zaljubljeno v oči. V večernem mraku se jej je zdel še lepši, nego je bil pred desetimi leti. Zdel se jej je le nekoliko večji, -močneji, in črne brke pod nosom so bile nekoliko gosteje na rožnatih, smehljajočih s® ustnicah. Sla sta po temnih stranskih stopnicah in še le v malem kabinetu pred njeno spalnico se je Bianca vstavila. Sela sta oba, eden tik druzega. Poljubila sta se zopet, na dolgo, brez besede. Potem sta m pa šepetaje kakor bi se bala lastnega glasu, pripovedovala o svojem pričakovanju, o svoji nestrpnosti. Govorila sta dolgo, pozabivša na kraj in na čas, ki je ' Javni shod pol. društva „Cdinost" v Rojanu. Kljubu slabemu vremenu in neugorlni uri se je bilo nabralo na včerajšnjem shodu pol. društva „Edinost" v Rojanu v dvorani „Kons. društva" precejšnje število voltlcev. — Shod je o tvoril imenom pol. društva „Edinost*1 gospod Bremic, ki je podal besedo državnemu in deželnemu poslancu dr, Ryb&fu. Dr. Rybaf se je pečal v svojem govoru pred vsem s sedaj vladajočo gospodarsko krizo in draginjo, ter omenjal, da je ista le posledica notranje in zunanje politike drŽave. Kot prvi vzrok, koje bi bila aneksija Bosne in Hercegovine, zbog koje je bilo prišlo skoro do vojne. Treski aneksije in z isto zvezane mobilizacije so požrli ves denar, kar ga je bilo v državni blagajni. tega je, da se veliko — Posledica državnih del, ki bi se jih sicer moralo izvršiti, ne izvrši. Omenja slučaj z justično palačo v Trstu. Dasi je bila v ta namen stavljena v proračun svota 900.000 kron, se vendar ni dosedaj še niti začelo z delom, ker so državne blagajne prazne. Aneksija Bosne in Hercegovine je imela za posledico tudi bojkot avstrijskega blaga v Turčiji. Škoda, ki jo ima zbog tega naša trgovina in industrija je neprecenljiva, ker naročujejo Turki še danes mnogo blaga, ki so ga preje naročevali v Avstriji, iz Italije, Anglije, Francije, Nemčije in Rusije. Naravna posledica temu je, da imajo tovarne manje dela in potrebujejo manje delavcev. Govornik omenja ustave za Bosno in Hercegovino, ki je bila proglašena včeraj ter škandaloznih razmer, ki so vladale dosedaj v teh nesrečnih deželah. Izraža nado, da nastopijo proglašenjem ustave bolje razmere v anektiranih pokrajinah. Drugi razlog sedanji gospodarski krizi je iskati v pomanjkanju trg. pogodb z balkaiiskimi drŽavami. Ker je naš trg zbog pritiska agrarcev zaprt za Živino in žito iz balkanskih držav, so živila tako po-dražela. To pa je v korist le velikim posestnikom na Ogrskem in Češkem, a je v škodo malim kmetom ravno tako, kakor delavcem. To so tudi že uvideli nekateri kinetje, posebno v južnih deželah, n. pr. Štajerskem, kjer so se Že uprli agrarni politiki zapiranja mej. Tretji razlog gospodarski krizi je iskati v notranji politiki, ker je obstruk-cija onemogočala v3ako plodonosno gospodarsko zakonodajo državnega zbora. A obstrukcija v državnem zboru je le ena etapa v velikem boju med Nemci in Slovani, za hegemenijo na prvi in enako- nik N. D.* O. dr. B r n č i č, ki je v svo-pravnost na drugi strani. A boj, ki smo jem govoru naglašal, da je N. D. O. ga začeli bojevati, moramo izvojevati do kraja, ker sicer naš človek kmalo ne bo zadnjem času sklicala več shodov. Tudi na današnjem shodu se bo razpravljalo o več dobil javne službe. Za zgled imamo predmetu zelo važnem izlasti za delavski državne železnice, kjer so nameščeni i ^tan. Shod ima namreč protestirati proti potekal. Bila sta kakor pijana onih sanj, in nista mislila, da morajo te sanje nehati prej ali slej. In bogve, koliko časa bi bila ona dva še ostala tam, če bi ju ne bili iz sanjarenja vzdramili bližajoči se koraki. Nekdo je prihajal. Planila sta po koncu, obledevša ob tem nenadnem motenju njiju sreče, ki ju je tako surovo pozvalo nazaj k istini. Za tem je Bianca odprla vrata svoje spalnice, potisnila vanjo Ožbalta in potem šla nasproti onemu, ki je prihajal. Bil je brat. — Torej.. . Nisi še opravljena ? — Čutim se nekoliko slabo — je odgovorila Bianca, prijemša se z roko za čelo. — Tako .. . nenadno ? — Nepričakovano. — Ali ti je jako zlo ? — Tako ... — A v gledališče? — Nocoj ne morem nikamor.... Res... se Čutim ... Nemci ne-le kot uradniki, ampak tudi že na vseh boljih mestih kot sluge in delavci. Zato se moramo boriti da pridejo na merodajna mesta na Dunaju naši ljudje. Na severu nazadujemo na vsej črti. Na Koroškem smo zgubili v zadnjem času pet občin, na Štajerskem Št. IIj in Šoštanj. To pa vse zato, ker imajo Nemci v rokah celi upravni aparat. Da se stori temu konec, moramo vstrajati v tem boju. A zato je potrebno predvsem, da sm« edini. V Ljubljani so ljudje nekako (klici: znoreli) začeli se med sabo napadati na žalosten način. Dokler se bomo med seboj prepirali, se vlada seveda ne bo ozirala na nas. Ravno na nas tržaških in okoličan-skih Slovencih pa je, da zakličemo tem svojim bratom, da so poklicani skrbeti ne- naraščajočemu podraženju stanovanj. Draginja je sedaj sploh velika, ki pritiska na vse stanove. Iti v zadnjem času so začeli hišni gospodarje zviševati tudi najemnino stanovanj. Kaj naj porečejo k temu izlasti delavci, ki nimajo stalnega zasluška. Gospodarji so začeli zviševati na-jemnino stanovanj za io, 20, 30 in celo '50 °/0. Tako bo delavec, ki ne bo mogel plačevati v mestu stanovanja, prisiljen seliti se izven mesta. Kdo je kriv na teh razmerah ? V prvi vrsti zistem, mestna uprava, kajti v mestnem svetu imajo večino kapitalisti in hišni posestniki. V drugih mestih skrbe mestne uprave za delavce, zidajo jim zdrave hiše. V Trstu se ni napravilo tozadevno ničesar. Ša tiste delavske hiše pri sv. Jakobu so lastnina zavoda z a var. proti nezgodam, ki pa ne postopa nič le zase in svojo stranko, ampak za celo j boljši nego kamoristični posestniki hiš Slovenijo in koristi celokupnega naroda. j slovenskega delavca ni v teh hišah (Živahno odobravanje). j stanovanja. Poleg omenjenega konsorcija Za besedo se je oglasil zborovalec ne obstoja drugi. Je sicer še neki drugi Križmančič, ki je povdaijal, da so nasta- zavod, ki je dal napraviti kakih 100 sta- njem po vseh večjih zavodih le Nemci v boljih službah. A kje najdete domačine ? Eneg^ pri „šmiru" in enega pri „stranahu (Smeh). A kje je ona proslula slovanska zemlja, o kateri se toliko kriči, če zapovedujejo povsodi — Nemci. (Živahno odobravanje). Za besedo se je oglasil deželni poslanec Josip Pertot, ki je povdarjal, da so shodi, ki jih prireja pol. društvo »Edinost« politična šola za narod. V mestnem svetu je naš program za narodno omiko in splošni narodni napredek. V tem krat kem času naši zastopniki ne morejo kazati na uspehe, ki so jih dosegli, a nadejajo se, da bodo to zamogli storiti, ko poteče njih doba, dasi se imajo v mestnem svetu boriti proti dvema nasprotnikoma, ki sta oba enaka fanatična. (Odobravanje). Na predlog g. Bremica, je shod izrekel državnemu poslancu dr. Rybaru in dež. poslancem med burnim odobravanjem enoglasno svojo zaupnico, na kar je predsednik zaključil shod. Veliki protestni shod IT. X>. O. Včeraj dopoludne se je ob veliki udeležbi vršil v veliki dvorani „Nar. doma" protestni shod N. D. O., z dnevnim redom ; „Dajte nam cenih stanovanj". Shod je po 10 30 otvoril podpredsed- novanj in ta zavod je sklenil sedaj zvišati najemnino za 60 (Ogorčenje). Prihodnji teden se bo v mestnem svetu razpravljalo o tem vprašanju. Razni sloji so Že sklicali »hode in protestirali proti podraženju stanovanj. Izmed slovanskih slojev se ni do sedaj zganil še nihče, Zato je N. D. O. sklicala današnji shod. Na to je predsednik podal besedo poročevalcu Dr. Josipu Mandiču, ki je burno pozdravljen, izvajal sledeče : Splošne so pritožbe, da so stanovanja čim dalje dražja. V zadnj.h letih so se stanovanja podražila za 20—25 a/# ; kajti v Trstu obstoja kartel: društvo hišnih gospodarjev tržaškega ozemlja, ki hoče zvišati najemnino stanovanj kar za 50 °/0. Učinki so veliki. Narodni ekonom mora seči temu vprašanju do dna. Občina je središče gospodarskega življenja, najpo-glaviteji del državne organizacije, kajti občina je podlaga države. Tudi občine morajo imeti moč, da jo uveljavljajo. Ali birokratje so se znali utihotapiti tudi v občine, tako da so občine v najvitalnejih stvareh odvisne od najvišega odobrenja. Kakor znano ima občina samostojen in prenešen delokrog. Občina ni v svojem gospodarskem delovanju svobodna, ampak odvisna od države. Novih davkov ne more iztirjevati brez dovoljenja vlade. Tako se je n. pr. skušalo v Trstu uvesti davek na bi te ne bil čakal tako dolgo . .. Hočeš,! Ožbalt je ni čul več. Dospevši do tal da pozovem zdravnika ? — Ej, pojdi... ! Radi malo glavo bola___Že preide ! — Sicer pa ti. .. običajno ... ne trpiš j za glavobolom. Evo, zakaj ... — Oh... ne ! To je malenkost. Le pojdi Rihard ... in lepo se zabavaj. je bil zdirjal preko vrta in izginil v temi skozi vrtna vratica, ki so bila ostala odprta. Tedaj se je pa naglo, kakor blisk zasvetilo v možganih nesrečne Bianche. Stopila je sredi sobe. Njeni dragulji, vsi njeni dragoceni nakiti, s katerimi bi se korakov odhajočega brata oddaljili, da jih ni bilo več čuti, a potem je zdirjala k vratom svoje spalne sobe in jih odprla, — Oh___kako sem bila v strahu — je rekla. A obstala je takoj in obnemela : njena postelj je bila razkopana, finih platnenih rjuh ni bilo več na njej, in Ožbalt, ki si je bil iz njih napravil vrv, je ravno v istem hipu plezal preko okna in se potem po vrvi iz njenih rjuh naglo spuščal k tlom. Naglo je skočila k oknu : — Kam greš, Ožbalt.. ? Zakaj beži i? Nihče te ni videl... Bil je moj brat... in se mu niti ne sanja, da si ti tu., . Bianka je počakala, da so se vdarci bila mogla ponašati vsaka kraljica, vsi oni dragulji, s katerimi se je namero vala olepšati zanj, izključno le zanj, vsi ti dragulji so bili izginili z japonske miz;ce, kamor jih je bila prej položila. Le en prstan, ki je bil gotovo v naglici padel na tla, je ležal sredi sobe, in njegovi bri-ljanti so se čudno svetlikali. In vpričo te krute, nepričakovane grozne istine, je Bianca obstala kakor kip: ni krik ni vzdihljaj se jej ni izvil iz prsij. Pred seboj je pa reva videla grozno razsulo, grozno katastrofo : bilo je neizmerno, največe razočaranje, grozno pre-grozno razočaranje, ki jo je prebudila iz sladkega sna. iz sna, ki ga je to razoča- — Pa bi me bila prej olv^i-u., i vendar počenjaš, Ožbalt? No ... ne čuješ ? Nihče te ni videl!..,! ranje razblinilo za vedno. Stran II. „EDINOST" gL 52. V Trstu, 21. februvarja 1910 dedščine, ali vlada tega ni dovolila, ker bi tak davek zadel v prvi vrsti kapitali.te. Vlada pač dovoljuje, da se uvajajo razni davki na komunikacijska sredstva, vži-nitnine, na stanovanja i. t. d., kar najbolj občutijo niži sloji. (Ogorčenje). Tržaška občina pač troši milijone v razne svrhe, da širi italijansko kulturo, ali za niže sloje, za delavce, za njegova stanovanja se ne briga, v tem oziru ni do sedaj storila ničesar, Seintertja se pač osnujejo razni odseki in pododseki, ki sicer potujejo sem in tja na občinske stroške, a to je vse njihovo delo. Zakaj so pač stanovanja pri nas tako draga ? Radi tega ker se prebivalstvo množi, a primernih stanovanj primanjkuje in cene zemljiščam vedno rastejo. Tržaški hišni gospodarji so Špeku-lantje, ki so se, kakor že omenjeno, združili med seboj. Kako naraščajo najemnine naj sve-dcči ta-le primer : N. D. O. ima, kakor znano v ulici Ghega svojo gostilno. Do-sedaj je plačevala za lokal igoo KL, pred pol mescem je gospodar najemnino zvišal na 3500 K! (Ogorčenje). A N. D. O. je lokal odpovedala. Kako bi se pa zamogl ) odpomoči temu zlu ? S tem, da občina j »stane lastnica stavbenih zemljišč, na - ;esto zasebnih špekulantov. Občina ne bo mogla odirati, kakor zasebni podjetnik. Tudi v Trstu bi morali zahtevati, naj občina začne nakupovati zemljišča, na katerih se zgradijo nove hiše. Ako bi n, pr. občina mogla nakupiti 500 ali 1000. hiš, potem bi tudi lahko vspešno konkurirala s hišnimi posestniki glede najemnine. Podraženje stanovanj je tudi nesreča, kajti posledica temu je poslabšanje živ-Ijenskih pogojev. Ako mora n. pr. de lavec plačati 30 K več za stanovanje na leto, si mora teh 30 K drugdej odtrgati. Ta znesek bi šel lahko v obrt, temu je posledica, da je manje dela in zaslužka. Z gospodarskega stališča je draginja stanovanj tudi ena najvećih nesreč. V pošte v moramo vzeti v prvi vrsti moralno vprašanje. Ko bi bila stanovanja cena, bi si delavec lahko najel zdravo stanovanje, ne pa stanovanje v podzemskih prostorih ali pa v podstrešju. Pomislite vendar, kaka nezdrava stanovanja so v starem mestu, okolu sv. Justa in sv, Jakoba. In zdravje v družini je vendar prvi pogoj srečnega in zadovoljnega življenja. O stanovanjskem vprašanju se bo govorilo v mestnem svetu. Mestni svet. Za-nolla je obljubil, da bo mestni odbor predložil mestnemu svetu konkretnih predlogov. Zato predlaga govornik, naj zborovalci vsprejmejo sledečo resolucijo, ki se jo odpošlje mestnemu odboru : RESOLUCIJA. Slovenski delavci v Trstu po N. D. O. zbrani na protestnem .shodu dne 20. februvarja protestujejo najodločneje proti vedno naraščajoči draginji stanovanj, izjavljajo, da so stanovanjske razmere v Trstu v gmotnem in higijeničnem obziru nevz-držljive ter pričakujejo da bo mestni odbor izpolnil dano obljubo in predložil najkasneje do 30. aprila t. L mestnemu svetu konkretne predloge, da se stori enkrat za vselej konec odiranju ljudstva od strani hišnih posestnikov. Resolucija je bila vsprejeta enoglasno. (Zvršetek pride). Peželna hranilnica in posojilnica na Goriškem. Ta novi deželni denarni zavod se priklopi že obstoječemu deželnemu hipoteČ-nemu zavodu, odnosno novemu zavodu za občinski kredit, ki je že sankcijoniran in ki se otvori aprila meseca. Dežel Ta posojilnica in hranilnica bo ustanovljena po uzorcu, ki ga je svoje-časno izdalo ministerstvo kakor navodilo za ustrt j hranilnic in posojilnic sploh. Dežela prevzame poroštvo za vloge, ki se naložijo pri deželni hranilnici in jamči pri-noscem hranilničnih knjižic za uporabo vlog po pravilih in za vračilo glavnice in obresti. Prve utemeljitelne in upravne stroške plača po potrebi dežela in jih predplača deželni hipotečni kreditni zavod, kateremu se deželna hranilnica priklopi, vendar bo njeno poslovanje povsem ločeno. Slučajni stroški, ki jih plača dežela za ustanovljenje, se povrnejo iz reserv-nega zaklada. Vsaka vloga, ki ne znaši manje, nego eno krono, je dopuščena. Visokost obresti določuje varuštvo. Vloge se sme terjati nazaj brez odpovedi do zneska 1000 K ; če se ima pa dvigniti iz ene in iste knjižice po večkrat, se sme to storiti le v presledkih od 8 do S dni. Zneski nad 1000 K se morajo odpovedati. Hranilnica pa sme, dogovorno z udeležniki. izplačevati odpovedane zneske tudi, predno je potekel odpovedni rok. Hranilnica uporablja naložena denarna sredstva : 1. za posojila proti vknjižbi na nepremičnine v deželi in izven nje. Posojila morajo biti pupilarno zavarovana. Obe stranki imata pravico šestmesečne odpovedi in da se določijo stalni vračilni obroki, 2. za posojila proti zastavljanju obligacij, kreditnih papirjev, efektov, deželnih, okrajnih ali občinskih posojil in drugih javnih papirjev. Taka posojila se dovoljujejo na 6 mesecev. 3 za posojila državi, deželam, občinam, zastavljalnicam, kreditnim zadrugam itd. Važno je določilo, da se bodo dajala posojila na menice; eskomptovale in reeskomptovale se bodo menice, ki nosijo tri podpise plačilno zmožnih oseb. Za v Gorici plačilne menice zadostujeta dva priznana plačilno zmožna podpisa, ako pripada eden teh kaki tvrdki, ki je protokolirana v trgovinskem registru okrožnega sodišča v Gorici. Plačilna doba za obrestne kupone in izžrebane efekte, ki se imajo eskompto-vati, potem menic, ki se eskomptujejo ali reeskomptujejo, ne sme prekoračiti Šest mesecev. Ne manje važno je tudi določilo, da bo hranilnica posojala obrtnijskim in kmetijskim zadrugam z omejenim in ne omejenim poroštvom, ustanovljenim na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873. leta št. 70, drž. zakona in osobito kreditnim zavodom in posojilnicam, po zakonu od 1. junija 1889 št. 91, drž. zak. Ta posojila se smejo dati do visokosti zneska po za družnikih vplačanih opravilnih deležev. Omeniti je tudi, da se iz sredstev reservnega zaklada, ki presegajo 5 odstotno stanje vlog, ustanovi zaklad kakor posojilnico za dovoljevanje osebnega kredita, sposobnim in zaupanja vrednim malim posestnikom in obrtnikom. Hranilnica sprejema tudi v shranjevanje denar in vrednostne tfekte. Dotično pristojbino določi varuštvo. Ostala določila so enaka drugim sličnim denarnim zavodom. Tudi bodi še omenjeno, da »o znašali prihranki v posojilnicah in bankah v Go rici dne 31. decembra 1907 35 275.529 K in da je bilo deželnih in občinskih efektov (dežele mesta Goriškega) ob istem času na denarnih trgih za 10 861.253 K. Z novo deželno hranilnico se je hotelo doseči to, da bo možno vsaj del tega ogromnega prihranka obdržati v mejah goriške dežele in ga vporabiti za gospodarski razvoj v deželi. Ker se nahaja pri deželn. hipotečnem zavodu (ki se mu priklopi ta hranilnica), tudi zastopstvo avstroogrske banke, bo možno eskomptovati efekte hranilnice pri imenovanem zastopu in se posluževati na ta način finančnih sredstev avstro-ogrske banke, kadar bi lokalni prihranki ne zadoščali potrebam. Goriška dež. hranilnica je urejena po uzorcu Gališke (Galizische Sparkasse in Lemberg) in dunajske hranilnice (Zentral-Sparkasse der Gemeinde Wien). Novi zavod je delo bančnega ravnatelja dr. Staudingher. Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna asa— žepnih robcev, molkih nogo vic itd. itd. mws m^mm—m^mmm K. r^VFMIfFI Trst, Corso & Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina, hhmhhh Narodna trgovina __Točna in »olidne. postrežba. Prvo mmU Melju za mrdali Doliva i mM. pomi Rudolf Exnei% Trst = VUt DELI. A 3TAZIONE Štov. 17 = Fllfjalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevažanje pohištva na vso kraje tu- in inozemetva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vae svetovne proge. Sprejem s: tndi doIIto in droge predle;. f sara v lastna n to pripravljena suha sfcMšča. EDINI TBŽAŠKI ZATOD ZA ČIŠČENJE \/&Pi|l|f| P2 CA^ITDu mmmm IN SHB AN JE Y AN JE PREPKOG „VMUUm Ufa&M^&n - Pečatniki iz kavčuka se izdelujejo najsolidnejše in najtančneje samo v mehanični delavnici CrSaSkega grafičnega zavoda (Stabilimento grafico Triestino), Telefon 742. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon 742 Zaloga avtomatičnih numeratorjev iti. za pečatnike. PoŠiljatve na deželo. Skladišče šivalnih strojev O. Trani TRST, ulica Beri _ra vecchia št. 19. Cene dogovorne. Plačilo oa oMe Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje ir žerabijsne bivalne stroje. K REDKA PRILIKA za agilnega trgovca Slovenca, kateri razpolaga s primernim znanjem in nekoliko glavnice, se nudi z nakupom hiše in v isti že /eč let obstoječega dobro vpeljanega trgovskega podjetja v mestu. Hiša sama se obrestuje na prejeti najemnini po 5 od sto čistih. Trgovina pa, katera se da z majhno obratno glavnico še izdatno razširiti, nudi kupca zajamčeno ekzistenco. Vsa potrebna pojasnila daje in sprejema ponudbe iz prijaznosti gospod Humbert Hanak Trst, Via Benedetio Marcello št. 2 priti. vogal ulice Tigor izdelovatelj biljardov prej uslužbenec svetovnoznane tvrdke Seifert sinovi na Dunaju. Sprejema po najzmernejših cenah vsakovrstne poprave biljardov-palic in igralnih miz ter vsako mizarsko delo za kavarne in zasebnike. Delo se izvrši točno in solidno. Cario Assmann TRST, nI. G lo varni i Boceaecio 4. mizarski mojster. Delavnica pohištva. Sprejema poprave in poliranje pohištva itd. Cene zmerns, MBM MM ANTON KLUN GORICA št. Peterska cesta štev. 1= UI OANfELE PILLIN TWBT - slica 94 TELEFOH 241 Vaiika zaloga gašenega in živega apna.te Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. I t-i ,"'. ■v'- ■■>**•' y% ■ v-. * i- * •- A i • % Dnevne vesti. Mamzelle Nitouche. Včerajšnja repriza te operete je dosegla še lepši vspeh, kakor premijera. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Igra je bila prilično na isti višini, kakor prvikrat, posebno dobro sta rešila svoji ulogi g.ca Janova in g. Požar. Tudi druge uloge, ki so bile v istih rokah kakor prvikrat, izvzemši Šamplatra, so precej srečno vspele. Ulogo poslednjega je takrat igral g. Svagelj in jo je rešil povoljno. Tudi orkester je dobro izvršil svojo nalogo. Čestitati treba na vspehu mlademu dirigentu g. Poliću. Nekatere naše NOVO POGREBNO PODJETJE t TET? amr * bogato opremo za vsako- 49(Piazz® SaoleSoni)] vrstni pogrfcb in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetiic perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč rrf Prodaja na debelo In drobno. i ■ 3 pohištva in tapetarij Velike nove prodajalnice :: Paolo Qastwirtb :: TRST, 0- Stadion St 6 - Telefon 22-85 (hlia sledaltita Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne gobe. Sprejemee in kadilne dvorane v naj uo vej Sem slogu. — SPECIJALITETA. : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolić. — popolne opreme in posamezni deli. B i m iBliilniiiiiilliiiiiiflliar V Trstu, 21. februvarja 1910. „EDINOST" št. 52. Stran III opomine o priliki premijere je režija uva» ževala. Ljudska predavanja, Jutri ob S uri zvečer se bo vrSilo v Sokolovi dvorani predavanje o Carigradu, ilustrovano s 130 krasnimi skioptičnimi slikami. Slike so vse barvnate in nam bodo prikazovale najlepše točke turške prestolnice n. pr. pred kratkem pogorelo palačo Prestolonaslednik na Brionskih otokih. V soboto zjutraj je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand s soprogo vojvo-dinjo Hohenberg dospel v Pulo, odkoder sta se podala na Brionske otoke. Razne vesti. Črnci v Ameriki. V Severni Amerik turškega parlamenta, sultanovo palačo je 10 milijonov črncev in ti posedujejo »Udiz kiosk« itd. Vstopnina 20 vinarjev, glasom najnovejih statističnih podatkov Sestanek trž. učit, društva dne 17. t. 49° dolarjev, 400.000 črncev ima m. se je obnesel kaj najbolje, toliko glede lastne hiše, 44 je bankirjev, 7690 delavcev, ooiine udeležbe, kolikor glede živahnosti 4°oo natakarjev, 444 brivcev, 13 hoteli-debate. Na dnevnem redu je bilo kakor jerjev in le malo jih pripada akademičnim prva točka precizovanje stališča, ki ga krogom. 56 odstotkov jih zna pisati in zavzema slov. trž. učiteljstvo v očigled čitati. hujskarije „nekega slovensko pisanega" ! Umrla V 106. letu. Na Reki je umrla dnevnika proti vele važni družbi sv. Cirila j v tamošnji bolnišnici starka Franica Paj-in Metoda in proti slovenskemu učiteljstvu kurič iz Kostrene v 106. letu. Pokojnica saloh, ki sodeluje po besedah onega Je ohranila do zadnjega časa popolno dnevnika pri ustanavljanju C. in M. po- : svežost duha. družnic. Po kratki debati sklenilo je zbrano j Zaklad starodavnih Aztekov zopet naj-učiteljstvo soglasno, da ne čuti samo pravice den« Silni zakladi starih Aztekov, ogromni temveč tudi dolžnost delovati za našo šolsko zlati rudokopi v mehikanskih gorah, od družbo, ter da hoče v bodoče to dolžnost koder so Španci za časa svojega gospod-izvrševati s podvojenimi silami. jstva v Meksiki dobivali ogromno množico Druga točka dnevnega reda je bila jzlata, so zopet najdeni ter je neki kon-debata o nadaljnem službovanju poročenih * sorcij podjetnih Angležev že vse pripravil, učiteljic. Ker sta se pojavili med učitelji- Ma b0 možno v kratkem pričeti s kopačami samimi glede tega vprašanja dve nJem zlate rude. Frank Campbell, angleški povsem nasprotujoči si struji, in ker potovalec, se je dolgo mudil v onih divjih kljub živahni debati ni prišlo do nikakega iin zapuščenih krajih Meksike, kjer se na-sklepa, odložilo se je to vprašanje na j lajajo te mine in postane sedaj upravitelj prihodnji sestanek. tega podjetja za eksploatacijo zlatih rud- Kari Rabuder Prodajal liica ni a« I fakturnega blaga - TRST - ulica Viuceuzo Bellini štev. 11 (vogal S. Cateriua) Velika izbera potrebščin :..: za zimsko sezono. Fuštaoj, Lawn-Tennis, perilo, pleten ne, srajce, ovratniki, ovratnice, nogovice in ro-kovice, kakor tudi drobnih predmetov in moderni okraski. © @ @ @ @ @ n Velika klobučarna O. Dopiichei* Klobuki lz klobučevinc prvih tovaru. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Emporij kap za potovanje In za šport. ©@ mi ©@ trm itm @@ TEST Corso št 34. ANTON SKERL_____ mraTas.^ „ mmmrn ■ «1» Vstopil tsvams m in motocote „Pod" 11 f 0 j ]f tfif RnnHgl Trst, ulico San Glovannl 11, nads. po 9. do I. in od 3. do 6. Kapslivn »n Eaio vršil i Pod nadzor*tv°™ Spancev so kopali v ! ustanovni občni zbor. Z* ddvo podružnico i rudniku ^enci Indijanci. Tedaj je nastal se je že danes nabralo K 25. i punt' VS1 S?anci so bili ubiti» a ^ehikan- Umrl je v Poreču Andrej Amoroso, |skl Ind,Janci so v rudnik tako ravnatelj deželnega kreditnega zavoda ! naravno Pokrih, da je minulo celo sto-istrskega. Pokojnik je bil mnDgo let (do iletje' d°kIer ni ZOpet neki mehikanski 1904) deželni poslanec isterski in deželni i k°pač zIata nažel pot k terau silne™ odbornik in v treh zakonodajnih dobah j kladu T° je bil hrabri Robert tudi namestnik deželnega glavarja. Ni! a!l ™ ^ moral svoje odkritje plačati z treba še posebej omeniti, da je bil strasten i glaV°' ker S° ^ ^dijanci ubili". Camp- nasprotnik Hrvatov in Slovencev. i beU JC M nović obiskal te zlate ^dokope _ j v spremstvu enega prijatelja. „V globo- Trž^ška mah krnnllca 'čini neke^a brezna — p«poveduje — smo • maia KromKa. j videli okolu 240 čev]jev &loboko i2kopano Radi goljufije je bil včeraj aretiran 25 jamo in vsi znaki kažejo, da so tukaj letni Simon Bauš, stanujoč v ulici Molin j delali nekdaj rudarji. Našli smo ostanke grande štv. 2. Bauš se je izdajal za krčmarja, starih poslopij; lestve in cele kupe izko-češ, da je lastnik neke krčme in na ta način j pane rude. To je mesto stare Tajapamine je izvabil iz neke Uršule Andre 80 k, istotako j in tukaj leže one orjaške poljane z zlatom je opeharil za razne zneske denarja neko ■ jn srebrom, odkoder je španska krona Marijo Starman. j crpila svoje silne zaklade«t Bolnik Zbežal iz bcinišnice. Včeraj po- Sedaj so že napravljeni načrti za poludne je neki Lajoš Kovač, ki se je na-. gradnjo železnice, ki bo vodila od najjuž-hajal v bolnišnici pri Sv. Mar. Magd. bolan neje točke southernske pacifik železnice za legarjem, pobegnil iz bolnišnice. Kovač; Tenohi do samega rudokopa, ter bodo v je bil v bolnišnici pod policijskim nadzor- kratkem v starodavnem rudniku zlata ki Oglase treba nastavljati na Inser. oddel. Edinosti ulica Giorgio Gaiatti 18. urarne in zlatarne Slovenci? Slovani! Poslužujte se vsi edine slovenske Trgovin, če^lje^ Antonlo Bossi. Trst, ul. del RIuo 42 v Trstu, Via del Rivo si 26. stvom, ker aretiran. je bilo tako dolgo zapuščeno, kopale zo- Poskušen samomor. Včeraj ob 2. uri in pet ogromne čete delavcev in jemale kruti 30 minut zjutraj se je 24 letna prostitutka sceni njeno dragoceno blago. Katerlna Nisetich v ulici Pescheria vrgla s B______...„..,. . , D1, . ... . Romantičen doživljaj fojdovega kapitana. pomola v morje. Pilotie so 10 potegnili lz'r^ . . .v . . . r , . . , , .. . , .. . 5 Dne 9. t. m. je prišel v naše pristanišče vode in io dali odvesti v bolnišnico. Si -j t* « .. ilojdev parnik „Praga" pod poveljstvom ka- Nagla smrt. Sinoči ob 8. uri in 30 minut je 64 letni gospej Silvani vdovi Heinze, pitana Marka Dabčevića. Gosp. Dabčević pripoveduje sledečo interesantno zgodbo : Marca stanujoči na trgu Stazione nenadno prišlo, . . . i • . . i . , . ji *i n j .. meseca leta 1901. se je zasidral loj do v parnik slabo in je kmalu na to izdihnila. Zdravnik! -pr • a i ^ • , , i , - , , . .- , . „Urania", kateremu je takrat zapovedoval z rešilne postaje je zamogel konstatirati le I r smrt. Koledar in vreme. Danes: Maksimilijan škof. — Jutri: Stol sv. Petra v Antioh. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -f- 110 Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Naše gledališče. , Otok in Struga". Sinočnja predstava te igre je ob dobro obiskanem gledališču vspela jako lepo, mestoma umetniški dovršeno. Izlasti parter je je bil poln naj odličnejšega občinstva. To je tembolj razveseljivo, ker se je vršila tudi po-poludne predstava „Mamzelle Nitouche". — Ocena pride. Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od i.jan. do 16. febr. 1910 je obiskalo Opatijo 2534 oseb. Od 10. do 16. febr. 1910 je na novo došlo 650 oseb. Dne 16. febr. 1910 je bilo navzočih 1812 oseb. kapitan Dabčević v Rodu. Nek turški stotuik, ki je bil radi vdeleževanje na takrat zelo ni: Ugodna prilika I V veliki, fini žganjarni na trga pred Narodnim domom St. 1 (vogal ulice Ghega) je na razpolago VELIKI IZBOR najfinejšega ruma Aiti Spumanto, Refošk, zagrebški Pelinkovac in Sokol. - Po:eSne vrste: Rase po najzmernejših cenah. Čudovito nizko cono s-s tfvikties, ilvaJnlh »tro-J«v, vsakovrstnih gramofonov za gostilno, kakor tudi različnih aajnovojitk »loftt. Izvršujejo m tudi voo poprava. • Pri tvrd k I Batjel, Gorica, Stolna ul. 3-4 Prodaja na obroke. • Ceniki franko. fft VELIK IZBOR ČEVLJEV LASTNEGA IZDELKA PO ZNIŽAttiH CENAH, DA SE OLAJŠA SL OBČINSTVU NAKUP. Vaako popravo Jamči ae za 2 leti, Uto tak o tudi vaako naročnino. Naročnine se sprejemajo tudi pismenim potom. Prihaja tudi na dom. Svoji k s*o|im ! Udani Alojzij £ovh. Zaloga In zdelovalnlca glasovirjeu C. Olivo, Trst alioa Geopa 16., I. nadstr. Gi2so?ifji in PiasiDi - OiteM zadujiti novosti Prodaja — 2£enjaya — Poaojnje. Uglašanja in popravljanja. — Cene zmerne. in 3G Zaloga jtsihs, olja mila in sveč Kari SiMri m u s« al arriera vecchia St 9 in ui. Barriera vecchia 41. Blago prve vrste po zmernih cenah. Postrežba na dom. TEIi. 17-35. BI_ JE 3E Bogomil Fmo bivši urar y Sežani ima svojo novo proda-lalnico v ur v TRSTU, ulica Vincen. Beillni 13 nasproti cerkve sv. Antona rovega. Vsakov. verižic po tov. cenah. m moooQ ooooo zomg Nova prodajal, obuvala REMIGIO BONO g Trst, ulica Madonnina I Velika izbera in specijaliteta vsakovrstnega S* obuvala za možke, za ženske in za otruke po Jako zmernih cenah. Vsaki kupec U dobi poseben blok s številko. Dotični, ka-s^^ tereni u naleti št. 50, doui V dar mk en par 8evlJev- * j®) ieocsoj^ooooor OTNICA (prej MORA VIA). - Najboljša PRIRODNA GREN------KA VODA----- v« t 9 i v»s učinkuje kcil-no hitro s? in brez: bolečin. Dobi se v vseh lekarnah mi-rodilnicah in boljših trgovinah v Trstu, Istri, Primorju, Kranj-vav skem itd. itd. Podjetje srenkesa studenca „OTNICA" S0K0LSICE, MORAVSKO gaBBggggggggg Stran IV. »EDINOST« št. 52. ------ V Trstu, dne 21. februvarija 1910 močnem upornem gibanju na smrt obsojen in preganjen po tamošnjem guvernerju, je pribežal na parnik. Kapitan Dabeević ga je ▼zel v varstvo. 0'lplul je takoj iz pristanišča in odklonil vse zahteve turških oblasti, ki so zahtevale izročitev stotnika. Stvar nikakor ni bila priprosta, ker so parnik v vseh turških pristaniščih, kjer se je hotel usidrati, na vse nuogoče načine preganjali, tako da je bilo popolnoma nemogoče priti na suho, ker so hoteli Turki na vsak način preiskati ladijo. Dabčevića pa so takrat obdolžili, da je vzel na krov dva prosta hudodelca. Med tem so minula leta. Ko je vrli kapitan pred kratkim zopet prišel v Rod, ni pozabil nekdanjega t » ftSAL* OOLASI ^ je rablje pc 4 stct. besedo; masino tisk re besrde ae računajo enkrat ve?. _ riaimanjSs prlsicJSlns sian« 4-0 stotlnk. . ^ - P-afa se urtot. ——- aw ^eotfSNUfVMBaMai ^ r.-.'^v-r l/9nniiioliipA i?če plužbe> — ob enem kot T&UUJilCIjlt/a pomoč gospodinje v gospodinjstva. Govori slovenski, nemški in italijanski. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo „Edin.sti" pod „Olga". 288 Pritri Q m nad 100 kvintalov sena in detelje naj- ' I uUulll boljše kakovosti. Cena po dogovoru. Ivan Babuder — Materija. 280 Odlikovani fotografski atelje A JERKIČ, Trst, nI. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7. 212» beguna. Šel je v mesto in poizvedoval po kapitanu, na katerega so se v Rodu jako GoStifoa „Al GifUiaSlO" ^to 7 dobro spominjali. Rečeno mu je bilo, da je ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. sedaj v Carigradu in zopet aktivni častnik. Veik izbor izdelanega perila, ovratnikov, zapestnic, srajc, nogavic in rokavic! Žepne rute tucat od K r— dalje. Rokavice iz kože od K 3-30 dalje. Dežniki od K 2*50 — dalje. — Vse to se dobiva v novi prodajalni Enrico Zerqu8nich I Tr>t P»»to S. Ql«v«nnl 2 (la»prstl l>»lw »bal««), Izvršuje vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri bruaar, via Belvedere št 26 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, Skarii, rožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom. izborno in iočno po nizkih cenah 9 hčinstvn zr obilen obisk H K o s i č. 1237 Odda se meblirana soba v ulici Št 9, II. desno. , Commerciale 211 flfifta ca meblovana soba z dvema posteljama U U tlrt 5w jn dobro hrano v ulici Giov. Boc-caccio št. 16. L, levo. _500 Išče se Dabcević je prišel v Carigrad in poizvedoval UČiteljlCa ^^ dalje. Tu je doznal, da je dotični stotnik skem, nemškem in deloma italijanskem jeziku, sedaj predsednik vojnega odseka : Polkovnik Ponudbe na npr. .Edinosti" pod .Učiteljica-.- Izmail Hakki beg, torej ena naj upliv ne j ših oseb mladoturške stranke in državni poslanec. Kapitan Đabčević je hitel poiskati Hakki* bega in skušal priti do njega, ne da bi imenoval svoje ime, da bi užil tako popolnoma utis iznenađenja. Ker pa to ni bilo mogoče, je poslal svojo posetnico. Polkovnik je hitel kap. Dabčeviću nasproti, ga solzami veselja in ganutja v očeh objel ter skazal rešitelju svojega življenja vse mogoče pozornosti. Vodil ga je v parlament, ga predstavil svojim pri- Potniki po'^i^a«."™ jateljem in vsem ministrom ter pripovedoval pošteni obitelji. Via degli artisti 6, II. svoji rešitvi. Na nekem plesu p|»Q|Jg| g g za gostilno roditelja 8 soprogo, ki je izkušeca kuharica. Zmožua mora biti slovenskega, italijanskega in nemškfga jezika. Do-bičkano&no mesto ; kavcija 5C0 kron. Kje ? pove In-seratni oddelek Edinosti._268 nemim je odPri LAH, posestnik v Rocolo, UOllIllrU ter toči izborno belo in črno domaČ j kapljico- 379 0 odlik, prodajal. mm „Calzoleria Triestina44 Trst, ulica Giosuć Carduccl 21 prej Torrente), dobi ?e poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po najzmernejSib cenah in Bicer: (Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za psvezati) Kron 9.60 tf „ „ Boxcalf (z elastiko) „ 9.60 „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ „ „ Boxcalf zap. Triumph „ 10.— Ravno taki Čevlji za dečke 1 krono mani- Vsaki par je iz najfinejšega usnja BELO SOLIDNO. 4< ZDRAVNIK $ Dr D. Karatna® I si specijalist za notranje bolezni iu /a bo-leznl na dihalih (grla in nos) Ordinuje na svojem stanovanju TRST, CORSO 14. od li.1/! do I.V2 in od 4.l/2 do 5.V2 pop. TELEFON 115/IV. Specijnl. sumil, predmetov jf Elastične nogovice, kilni pasi. RBE pasi, irigatorji, aospenzorji, gu-^^^^ mijeve rjuhe, cevi za vino, vodo in plin, ovata. — Prodaja in poprava gum. predmetov Higijenični predmeti a CENE ZMERNE. A/\ CENE ZMERNE feJerico Steindler, ^Icque8 otte M. pove Inseratni oddelek Edinosti. popolnoma nov, izvrsten amerikanski harmonij z 12 registri. Kje? neprenehoma o pri poslaniku markizu Pallaviccini-ju sta se oba zopet sestala in tu je Hakki beg zopet ,v v ponovil svoje izraze zahvalnosti. Kapitan ZODOtehniSKI pOlilOCMK Đabčević je priredil na krovu »Prage" dine •/77 z tri-letno prakso in : dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdrav- | . , .. _ . . . , , . . . . niku v Trstu ali v drugem mestu. Naslov pove Ia-v čast polkovnika Hakki bega, ki je grajen vratni oddelek Edinosti-_700 napil kapitanu Dabčeviću zahvalil za rešitev. in se mu ponovno Kuharica Slovenka oddelek Edinosti. RIHARD NOVAK & C- Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TBST — ULICA FABHBTO flT. 13 Specijaliteta: Biškotiai Ob priliki prazn. „Vseh Svetih" — F A VE — Iz mandeljnov po K 2*4O rarara Miogran. 033 išče službo kot hišna ali za knhinj- t ska dela. Naslov pove Inseratni ■ e* tn- 3» luo^u^a. vi a OCQ - j • . j . Josip Cmigoj priporoča slav. občinstvo svojo pekarno in sladčičarno O pustnem času dobiva se tudi SC gorkih kropfo*. ^Jlica F erriera 37 vopl nI. Cont^ Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antooiu Ivančič-u, Trst ulica della Stazione štev. 13 kjar dobi gnjat, salami, sir in razne slanina kakor tudi raznovrstna vina in vedno sveže ED?Qherjavo pivo. =s prve vrste, prevzame oa svoj račun kuhinjo v kaki dalmatinski go- _ , ( . . . . , , T. , ... stilni v Trstu ali tudi v italijanski ali nemški. Na- Tobak, tobak, tobak! Kako velikan- Bi0v pove „Edinost"._241 ska svota se porabi za tobak, je ravnokar dokazala Statistika, ki jo je napravila francoska tobačna režija. Samo na francoskem se porabi za tobak letno nič manj nego PrOfla S8 minut oddaljena od železniške po-: 400 milionov frankov. Ker ima Francija staje na Tolminskem, Naslov pove Inseratni od- ,J , , , . , ^ , * delek Edinosti pod rštev. 264". 264 I . _ . monopol za tobak, ima država od samega -^--——-—--—r | izbor fra«oRkega . .... m - , , . IJo n.nilni sta dve lepi zemljiPČi za zidanje aertaik itahianskih in avstro-oepskih na. Bnrdsatu , _ , •____« tobaka okolo 310 milijonov frankov Čistega Ha prOUa) hiš pri Sv. Ivanu. Dohod z dveh Bnr^indor, renskih vin, Mo-eiia in Camnti. Bom. T ^pfltfl 0|1 |ffOTflC|ffl TllVn VPflTin vsakega francoskega državljana strani. Veak koa je velik priblilno 140 sežnjev. Po konjak, razna ž^auja ter posebni pristni tropinore* ], lloLO I Ulill&lIlllljl\U pil U lUUliUUTUZiJ _269 hiša za gostilno in tigovino, pet >dd Špirita. iUerj«* razprodaja na debelo in drvhno Jakob Ferkanc, Trsi Vla del)* Acq*ja 6, nasproti Cafte Centra!« iampanjci, p*rn»Cih GOSTILNA „Rndemo de Mata!" TEST, Belvedere štev. 47 toči furlanska in dalmatinska % ina kakor tudi dobička. Na vsakega francoskega državljana . _ . . , . , . . . . n 12"— seženj. Naslov pove uprava Eiinosti. 270 prihaja na leto 10*50 frankov za tobak. Ra- j--- toči belo vi avsko Tino ? uhci ' zume se, da so pri tem računani tudi ne- Ivan Bandel Romagna St. 26 po 64 vinar- | kadilci t. j. prav majhni otroci in nekaj jev. Na debelo po 50 kron 2ri. Se priporoča za obi- | žensk. Kako drag luksus je kadenie, se vidi eD ° 6 —-—-----—- v , v . - 1 Inoin Cfnlfo mizarski mojster, Trat, ulica se-le potem, ce se sumira posamezne iz- JOSip OlOITa Btlvedere štev. 8; iz vrSnj e datke. Koliko denarja gre v zrak, ne da bi, vsakovrstna mizarska dela._ vedeli kedaj in čemu ti j MeSdiCa V SOŽam. STa."^ Japonci in tuji jeziki. Morda ga m odprl n0T0 mePnico ter se priporočam za obilen *r pc •livovee in brinjsvac. Izdc] Učnih krajev. Vsaka naročb* s« takoj izrrš«. Ra»- elki 1. vrsto, doeii iz do* >a- Ceniki na zahtavn i® peiilja sa pa povzetju. Iraške. — Razprodaja od pol litia oaprei. Doftna&a kuhinja. Cene zmerne. Morda ga ni na svetu naroda, ki bi se učil tujih jezikov tako pridno, kakor Japonci. Tujih jezikov se sicer ne nauče temeljito, ali vendar se privadijo vsakemu toliko, da izražajo žnjim brez težave svoje misli. Zlasti pa se učijo j teh treh jezikov: angleškega, francoskega in j I nTmŠkega. Ruski jezik so začeli Japonci J upoštevati p0 rusko-japonskl vojni..J Co te dobe je bilo pa tudi učenje drugih; tujih jezikov pravzaprav le slučajno. Po tej j vojni pa so se postavili na racijonalno pod- j lago in pričeli so ustanavljati šole za tuje • jezike. Na čelu teh fcšol stoji tokijska| nor-j malna šola za tuje jezike, kjer se predava:j angleški, francoski, nemški, ruski, laški ini španski jezik. Tečaj je dveleten. Pouk"v tej j šoli je urejen prav dobro, tako, da učenci! že tekom dveh let obvladajo par izmed na-j vedenih jezikov. Med učenci se nahaja -mnogo častnikov, ki se bavijo posebno pridno z ruščino. Ker so dopoldne navadno v službi, obiskujejo večerne tečaje. Treba je omeniti, da Japonska strogo pazi, če in kako se uče Rusi japonskega jezika in posnema vsak njihov korak. Tako n. pr. ko je ustanovila Rusija vojaški vzhodni zavod, so Japonci takoj ustanovili šolo ruskega jezika v Curigu in vojno ministerstvo pošilja na tokijsko univerzo vsako leto po pet mladih častnikov na svoje stroške. Ko dovrše univerzo, morajo predavati priučene jezike v vojaških krogih. Vidi se, da Japonci vedo kolike važnosti je znanje jezikov, zato ne štedijo v nobenem oziru, ne z denarjem in s trudom, da se jih nauče. Koliko jezi- obisk. Zagotovijam, da bom veakega dobro poBtre-gel z vsake vrste mesom in po najnižji ceni, Franc B o ž e g 1 a v._148 Erpest pBg&fj, Trst Uiica Caserma IS (nasproti kavarne Commercio) Skladišče oglja proda. Obrniti se je v ulico Tintore K a Tarna Olimpo Fetronio. 274 Zastonj in poštnine prosto poSiljem na zahtevo vsakemu posedniku. ne kov znaš, toliko mož veljaš \ 3G 4 LEKS. FRANC MATER - TKST žgalnica kave TELEFON 1743. lajbolJU vir M dobivuj« peftea« k gramofona ali onim, ki si žele Istega aabavltt, moj lin-stro vani eenik, kakor tudi najnovejši ukusno izdelani, s portraitimi naših najpriljnbnej&ih umetnikov previđeni popis plošč, najbolje uspelih hrvatskih, slovenskih, srbskih, bosanskih, turških ki> kor tudi laternaeijonalnlh komadov. NajboljSi nabavni vir za plošče in gramofone, ker se ne omejujem samo na en izdelek, ampak imam v zalogi več prvovrstnih izdelkov. BV- Prodaja po najnižjih tovarniških cenah, gf Staro plošče zamenjavam. Zaloga peres, membran, igel i. t. d. Lastna delalniea ca poprave. M. DRUCKER. Uiea 39. — ZAGREB. — Illca 39. Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse Trste salami. Najflu. sir. Mast. Koonarve. PraSke in gralio gnjati. Razna klobase. — iManio opremljsn buffet. Vedno sreže DBEHKKJEVO FI¥0. - KRAŠKI TEBAJT - Garantiran. PRISTNA VINA iz rlparske rlnarske zadrege — SASPAAJtU — l"'-SEKTNA VINA. - LIKERJI ODLIKOVANIH TVBDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. Oglase (Inserate) treba naslovljati n« na Uredništvo lista, in ne na Tiskamo »Edinost«, M na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino no „inseratni oddelek" našega lista ali na Upravo. Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom m Hotel Balkan nimajo z oglasi nika* ke?a opravila. i o naj si dobro zapomni oni, ki naroča oglase v našem listu in želč, da bodo isti točno uvrščeni. — — — — R Zaloga cementa y JB hidravličnega apna, sadrovine in cementnih plošč gg > SILVIO NALO§SI R H Trst, ulica dei fielsi št 3. Telefon 1889. IS