7x/a kg! Kmet iz nunriborske okolice nam piše: ' Vlada, ii^sicer gospodje, ki sedijo na Dunaju v tistera e. kr. prehranjevalnem uradu, so dolčfiili, da se sme za osebo na kmetih uporabiti n a m e s e e s a m o 7 !« k g ž i t a. Ko sem eital to vest v ..Gospodarju", sem bil prepričan, du. je morda vslod urednikove ali staveeve krivde odpadla številka 1 in da se nam bo letos dovolilo uporabiti na mesec 17'4 kg žita. Ta kolieina bi še za silo bila primerna za sedanji 6as. A žal. pozneje sem se prepričal, da so (Uinajski gospodje, ki sedijo skupno z ministrom Hciferjem v tistem prehranjevalnem nradu. res doloeili, da se sme na mesec računati samo T,» kg žita za 1 osebo. RazoSarani vprašamo kmetje: Ali je kaj takega sploh mogoče? Imenujte mi ufenjaka, ki bo izumel skrivnost, ki bi dala delavnemu kmetskemu človeku možiiost izhajati na mesec s Tk kg žita. E d i n o 1 e človek, ki nikdar v življenju ni v i ¦¦ 1 e 1, k a k o t r d o' m o r a d e 1 a t i kmet.ski {"; 1 o v e k, ali pa kak zagrizeni sovražnik kmetskega stanu laliko ti-di. da je mogoče izhajati s to skrajno nizko količino žita! S 7/1- kg žita lahko izhaja žitni komisijonar in žitni nadzorniki, s to betvico se lahko preživi g. okrajni glavar iii njogovi številni uradniki, s to količino se lnliko preživijo vsi mestni Ijudje. ki se val.ja.jo po mehki postelji do sedme ali osme ure zjutraj. ki se popoldne zopet za ve6 ur vležejo ria mehko blazino in gredo samo za eno ali za dve uri v urad, <la podpišejo svoja imena in gredo potem zopet na sprehod. a kmetski in delavski človek s tem ne more izhajati. Računamo: Kosec gre ob 2. ali vsaj ob 3. uri zjutraj na travnik. Ako hočeš, da ne omaga, moraš inu že za prvi zajtrk dati kos kruha, recimo 5 dkg. Za zajtrk se da Koscem žganjoev. Prera&unal sem po svoji 'večletni izluišnji, da mora gospodinja vzeti za 5—6 koscev najmanj 1 kg koruzne moke, ako hoče. dla kosci ne .bodo šli lačni od mize in ne bodo omagali pri težkem delu na travniku. Za dopoldansko južino je treba zojiet vsaj 5 dkg kruha za posamezjiega kosoa. Gospodinja mora računati za opoldne za posameznega kosca zopet najmanj 20 dkg moke, za popoldansko jnžno 5 dkg kruha in za vefierjo istotako najmanj 15 dkg moke. In kje je pa še moka za juhe in priknhe? To je vse zelo skromno računano. in zdrav, krepko razvit, delaven človek še pri tako odmerjeni hrani gre |X)llačen od mize. Vendar se potrebuje z:i koica po tctn računu najmanj 800 gramov mr.ke na dan. Ta račun pa ne velja samo za kosce, ampak skoro za vsa kmetska dela skozi celo leto. Cudim se. kako je minister Hofer mogel določiti <ndi za kmetsko prebivalstvo samo Tk kg na mesec, ko so vendar kmetski strokovnjaki, posebno naši kmetski (»oslanci, vlado že opetovano opozorili, naj ne znižuje za kraotsko prebivalstvo dolo^ene množine žita. Čudim se tomn tembol.j, ker so priznani kraetski strokovnjaki dne 31. julija 1917. na posvetova.ii.ju v poljcdelskem ministrstvii na Duiiaju sklenili, da se s prenizko odmerjeno kolioino žita naj ue unifii veselie <!o dela in vsa pnžrtvovalnost kmetovalcev. Na vsa.k nafiin se moni vsaj tn zahtevati. da se kmetom in kmetskim dclavcem od letošnje žetve zasigura za preživljaiije zadostno množino pridelka, in da se dolofii za te ljudi n a j m a u j 5 0 0 g r a m o v ž i t a n a o « e b o i n d a n. Na. Ogrskem so kmetje tudi v tem ozini velil<o na boljšem. Te dni sem čital v listili. dla sme Oger nporabiti na dnn pol kg moke. ogrski kmet pa. celo ;i kg. Na Švicarskem, kjer morajo vse žito uvažati iz tujine, je dolofteno na dan 270 gramov moke,, v Angliji, o kateri jiišejo nemSki listi. da vlada v njej lakofa celo 300 gramov. Odkrito povem: S TA kg žita na mesec, od kaiorotra nam da mlinar samo ])ribližno (i kg moke, kmofski ljudje nikakor ne morejo sliajati. Kje bomo dobili delavcPv pri tako pi61i lirani? Naj vpndar na niprodajnpni ninstu to zadevo malo iiremislijo in naj '!r>1ofiiin vsaj (istn koliftino žita in nioke, ki jo bila v vnljavi leta 1916.