T
t
r
v Zcbriženih drUvali	K
V«U«um leto ... $6.00	I
Za pol leta.....13.00	1
Z* New York celo leto . $7.00	I N
Za inozemstvo celo leto $7.00	I
GLAS
NARODA
i
n
IM slovenskih delavcev y Ameriki
r"
The largest Slmapkn D»3y in tbe United States.
I lasoed every day except Sundays i and legal Holidays.	|
75,000 Readers.
TEUEF0N: 00RTLAKDT 3870
gattrsd m issoad Class lUttg, Septembsr H. 1903, at ths FostOffics at Wsw Ysrk. V. T, vadsr Act of Oongrtn of March S. 117»
NO. 246. — STEV 246.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 1®, 1828. — PETEK, 19. OKTOBRA 1928*
TELEFON: OORTLAKDT t87«
VOLUME XXXVL — LETNIK XXXVI.
Republikanski kandidat in prohibicija.
HERBERT HOOVER JE BIL SVOJEČASNO NASPROTNIK SUŠE
Iz pozabljenja so dvignili mokraiki rekord Hooverja, ki ga sedaj vznemirja. — Leta 1918 se je boril proti prohibiciji vina in piva. — Borah načelu je napadu, — Pivo je najmanj škodljivo kot temperenca, — je rekel takrat sedanji republikanski nominir anec.
G0VERNER SMITH ZAKLJUČUJE SVOJO VOLILNO KAMPANJO
WASHINGTON, D. C, 18. oktobra. — Iz tiskanih rekordov je vstal povojni boj Herberta Hoover ja za lahka vina in piva, pred sprejemom osemnajstega amendmenta in Volsteadove postave. Rekordi vznemirjajo suhega republikanskega nomi-niranca.
Njegov glavni podpornik, goreči suhaški senator Borah, ga je bil trpko napadel, ker je dovolil pivovarnam imeti toliko premoga, da so lahko obratovale s polno paro, "dočim so bile šole zaprte ter so otroci zmrzovali v stanovanjih/'
Južni demokratje so tudi pripravljeni odgovoriti pri invaziji senatorja Boraha v njih ozemlje, s tem napadom in prejšnjimi ugotovili Hoover ja glede prohibicije.
Kot živilski administrator je Mr. Hoover nasprotoval agitaciji leta 1918, da se prepove prodajo vi na in piva v pitne svrhe, kot je bilo razvidni iz pisma senatorju Morrisu Sheppardu, demokratu iz Tex. asa, v kateremu je ugotovil, "da bi pivo izginilo iz trgovine v enem tednu ali dveh, če bi prenehali kuhati pivo."
Hoover je pojasnil, da se zavzema za zmernost ali temperenco, da pa nasprotuje prohibiciji. Trdil je, da bi odprava vina in piva povzročila pro dajo močnejših pijač in da bi bilo s stališča zmernosti dosti manj škodljivo pivo.
—	Prenehanje kuhanja bi imelo za posledico prihranjenje žita v količini kakih štirih milijonov bušljev na mesec, — je rekel Mr. Hoover, a ob istem času je skušal pokazati, "da so izgube v živilih povsem sekundarne napram moralnim in fizičnim nevarnostim, izvirajočim iz prohibicije vina in piva". Dostavil je, da je ta nevarnost večja kot pa poraba kakih štirih milijonov bušljev na mesec v pivovarnah.
Januarja 1919 je senator Borah, sedanji glav ni bojevnik za Hooverja, zopet strogo kritiziral Mr. Hooverja ter ga napadel, da je dovolil "ob širnim interesom" pobasati brezprimerne dobič
ke.
Ta ugotovila bodo uporabili na Jugu v nasprot. ju s popolnim soglasjem med senatorjem Bora hom in Mr. Hooverjem sedaj, ko se nahaja Hoover v odločno suhaški kampanji.
Nekako ob istem času, ko je napisal svoje pismo senatorju Sheppardu, je objavil Mr. Hoover ugo tovilo, v katerem je razkril svoje ogorčenje nad prohibciijo. Hoover je rekel v tem ugotovilu:
—	Če si želi ameriški narod prohibicije, naj u-veljavi potom zakonodaje... Zelo težko se je na piti z dve in tri četrtine odstotnim pivom... Živilska administracija je šla tako daleč proti zmernosti kot je pač mogla iti... Ce bo ustavil ameriški narod ali kongres prodajo žganih pijač, ne bo našla živilska administracija nikake težkoče, da ustavi kuhanje.
Osemnajsti amendment in Volsteadova postava sta bila sprejeta v naslednjem letu.
Smith je zelo vzradoščen nad petrclejskim vprašanjem proti republikanski stranki. — Namerava nov napad, ki bo temeljil na kanceliranju Sinclair jeve Salt Creek koncesije.
CHICAGO, 111., 18. oktobra. — Z dvomljivim Jugom za seboj se nahaja governer Smith danes zopet v prijateljskem ozračju Chicaga in njegovega prebivalstva.
Od trenutka naprej, ko je sto-pil i7. vlaka na Union postaji včeraj zvečer, je bil središče občudujoče ljudske množice, ki se je borila d-obrodu&no z oddelki policistov, da doseže njt%govo roko. Zgodaj danes izjutraj se je zbralo na tisoče ljudi pred njegovim hotelom. On pa se je pa posvetoval že na vse zgoda-j s krajevnimi voditelji iz Ulhioisa glede tamošr.jega položaja in glede govora, katerega bo imel jutri zvečer.
Oibo mogel governer Smith asimilirati celo maso podatkov, ki prihajajo v njegovo sobo v Congress hotelu, bo imel jutri tukaj na-daljni petrolejski govor. V drugačnem slučaju pa bo preložil ta govor do ča.sa, ko bo dospel na Iztok, kajti njegov tukajšnji govor bo izakljueil njegovo sedanjo kampanjo.
Dva zmrznila v Coloradu.
DENVER, Colo.. IS. okt. — Tri dni trajajoči snežni vihar se je n-malynil milejšemu vremenu. Dose-daj je imelo mrzlo vreme za posledico smrt dveh oseb. Neki .star ovčji pastir in -neki rudniški iuži-nir, ki se je nahajala na lovu, sta zmrznila.
Dve osebi utonili v New Orleansu.
Dve oseb sta utonili v bližini New Orleansa, ko je neki avtomobil prereza 1 verigo na prevoznem čolnu ter padel v vodo.
Mehikanci usmrtili pet ljudi.
* »
cm\
MEXICO CITY, Mehika, 17. oktobra. —■ PetivstaSkih voditeljev, ujetih potem fco so bili ranjeni pred reč ineaeci, je bilo nsmr-čenih tb jutranji zori v toyek, od
Ekseku-cije so bile završene v San Lu» Potosi in 'kratko sporočilo od tam je javljalo to novieo.
Brli so člani VeKke armade o-prošenja ter so vključevali tudi
Ni dovolj podpisov.
BERIjIX, Nemčija, 18. okt. — Poskus komunistične stranke v Nemčiji, da dovede do splošuejra ljudskeg-a glasovanja, tla se dovede do prepovedi igra jen ja katerekoli bojne ladje, se je izjalovil.
Da se dovede do glasovana. bi bilo treba najmanj štirih milijonov podpisov za peticijo.
Bolgarska skuša dobiti odlog v reparacijskih plačilih.
SOFIJA, Bolgarska, 18. okt. — Vlada se je obrnila na reparacij-sk"o komisijo za odlog plačanja tretje pristojbine v znesku 94,000 dolarjev.	,
Vlada pravi, da hoče porabiti denar za popravo poškodb, povzročenih od zadnjega potresa.
Huenefeld se je baje ponesrečil.
TOKIO, Japonska, 18. oktobra. Policijski uradniki in avijatiškij urad je dobil ne*potrjeno poročilo, I da se je baron Huenefeld, ki je le-' tel iz Sanghaja v Tokio, ponesrečil nekak ill deset milj od Tačikava. j Poročilo ne omenja ničesar, če je bil Huenefeld poškodovan ali če je bil uničen njegov stroj. 4
ZADNJE URE W. HICKMANA
Zadnji poskus morilca se je izjalovil. — Hotel je videti svojo mater. — Obešen bo kot določeno, — danes zjutraj.
SAN QUETIN, Cal., 18. oktobra. Sam s svojo vestjo, v stari smrtni celici *Saii Quentin jetnišnice, zre William Hickman danes potekanje zadnjih par ur, ki so mu še o-stale v življenju.
Malo po deseti uri v petek zjutraj ga bodo povedli na krvniški oder. da plača s svojim življenjem za umor male Marion . Parker iz Los Angelesa.
Hickman se je že poslovil od vseh. Zadnje postavno sredstvo, da se ugotovi njegovo duševno sta-nje, je bilo zavrženo.
Ko ;se je približal večer v sredo, so prevedli uradniki Hiekma-na v njegovo smrtno celico.
Razburjenje se je razširilo po jetnišnici. ko se je šepetaje razširila vest. da vodijo Hickmana v njegovo smrtno celico.
—	Good by, Eddie! — so imi klicali »kaznjenci. — Goodbv, Hickman !
—	Goodbv. — je odvrnil Hiek-man nekaterim, ko je šel s trdnimi koraki.
Na poti je govoril Hickman z wan leno m o navadnih stvareh ter tli kazal nobenega .znaka strahu.
Ko jp stopil v celico na smrt obsojenih, se je obrnil proti warde-nu ter mu rekel : Jaz bi rad videl svojo mater.
Warden mu je rekel, da bo njegova prošnja izpolnjena, če bo mogla priti njegova mati še danes.
Vsako gibanje mladiča v celici je vidno stražnikom skozi zareze v lesenili stenah celice. Čeprav je Hickman povedal svojim stražnikom. da niti malo ne namerava izvršiti samomora, se je odstranilo vendar iz celike vsak inštrument, s katerim bi lahko izvršil samomor.
Predno je bil premeščen v smrtno celico, se je sestal Ilickman še s svojim očetom v uradu kapitana straže ter govoril ž njim več kot eno uro.
ANGLEŽU SE JE IZJALOVIL POLET
Angleški letalec, ki je od-letel v sredo iz New Yor ka. ni dospel na določeno mesto ter se domneva, da je utonil.
Italija usmrtila ■
komunista.
LUCCA, Italija, 18. oktobra. — Komunist Miehele della Magiore, je bil usmrčen danes od oddelka vojašva. Bil je prvi človek, usmrčen postavnim potom v Italiji v šest in Štiridesetih letih.
Bil je obsojen na smrt včeraj od posebnega vojaškega tribtma-la radi umora dveh fašistov. Čeprav je bila smrtna kazen odpravljena v Italiji leta 1882, je bila eo-pet uvedena po zadnjem, poskusu, da se a vrstno omoči Muaeolinija.
LONDON. Anglija. 18. okt. — O poročniku MacDonaldu ni bilo danes nobenega glasu na trans-atlantiškem potovanju, več ur potem. ko je bila njegova zaloga kuriva izčrpana.
McDonald je zapustil St. Johns, Nova Fundlandija. v sredo ob pol-dvanajstih zjutraj v drznem, samotnem poskusu, da preleti ocean v majhnem "Moth" aeroplanu, ki je imel le 2G čevljev od peroti do peroti.
.Copra v ni bilo definition o sna-no, koliko gazolina je imel s seboj, se vedar stavlja njegovo zalogo na sto galon, dovolj le za dvajset ur v zraku. Ta doba je bila končana danes zjutraj ob polosmih.
Slabo vreme in slaba vidljivost sta vladala danes zjutraj ob celi obali Irske in Anglije in preko oceana je pihal preko noči veter z nalico desetrh milj na uro.
MacDoUaLd je najbrž nameraval pristati na Irskem, kot so izja-javili uradniki aerodroma v Londonu.
Ko je zapustil iprvotno Anglijo, je imel MacDonald namen pristati na Ir-jkfaa in najbrž bi pristal ob prvi priliki, ker je bila njegova zaloga le majhna.
MaeDonaLd je star 33 let ter je umaknjen mornariški častnik.,Poročen je ter ima enega otroka.
Bil je na podmorski službi v mornarici ter je postal avijatik še-lt* pred enim letom. Odšel je v Novo Fundlandijo septembra meseca ter vzel s >.t*boj svoj De Haviland Gvpsy Moti, stroj.
To je eden najmanjših, kar se jili rabi sedaj v angleškem imperiju. Ima le 85 do sto konjskih sil. dočim je stroj, s katerim je preletel Lindbergh Atlantik, imel celih 250 -konjskih sil.
MacDonald pa je imel skrajno zaupanje v njegov stroj. Rabil je Moth aeroplan. ko je letel na Bližnji iztok. • . • ;i>o;»
MEHIŠKE ČETE SE BORE
S KLERIKALNIMI VSTAŠI
Bežeči so vzeli seboj ranjence in mrtve tako da ni bilo mogoče določiti števila izgub. — Vstasem je poveljeval Victoriano Ramez. — Boji v Za-gatecas. — Roparji odnesli pošto in prtljago.
MEXICO CITY, Mehika, 1 8. oktobra. — Tu -kašnje časopisje je objavilo danes brzojavko iz Queretara, da se je vršil tam vroč spopad med zveznimi vojaki in klerikalnimi vstaši. Izmed zveznih vojakov sta bila samo dva usmrčena, osem pa ranjenih. Koliko izgub so imeli vstaši, se ni moglo dognati, ker so pobegnili ter odvedli vse mrtve in ranjence seboj.
RAZISKOVALEC ODKRIL POGORJE
Raziskovalec C a r v e t h Wells je našel Lunine gore v centralni Afriki. Nikdar obiskane gore.
Broditi skozi sneg in točo. a nositi solnčne čelade, da se prepreči .soliu-arieo, je nekaj navadnega v centralni Afriki, — je sporočil Car vet h AVells, angleški raziskovalec, po svojem po vrat ku z Masee ekspedieije k Luninim goram, katero je vprizorila čikaška Zemljepisna družba.
— Podnebje tako ugodno kot v kakem poletnem resortu, — na ta način je označil Wells podnebje ekvatorske Afrike. Rekel je. da s<-da to podnebje ugodno primerjati z Bermudo ter s tem razpršil splošno razširjeno mnenje o tem delu sveta.
Pred dvajsetimi leti so znanstveniki še dvomili o obstoju Luni-1 nih gora, ker si niso mogli pred-.st a vi jat i s snegom pokritih vrhun-! cev v central ni Afriki. A hrušk i ' vojvoda kojega vizitnieo je našla j Masee ekspedieija, p,i je ofieijel-1 na razkril te $rore in njih skrivnost je bila rešena.
Ta skrivnost, — je rekel Wells, je bila posledica dejstva, <la je bila radi megle in oblakov le po , par ur vsake štiri mesece mogoče,
videti to pogorje
-- |
Coolidge namerava
oditi na počitnice.
WASHINGTON. D. C.. 18. okt. Predsednik Coolidge in njegova žena bosta odšla na kratke počitnice v Blue Ridge Mountains v Virginiji preko Zahvalnega dneva.
Oditi namerava 28. novembra ter se vrniti 2. decembra.
Franciji
skrčila
konsum pijače.
■_
PARIZ. Francija, 18. oktobra. Francija se je obračala izza vojne prostovoljno proti prohibieiji. 'kot je razvidno iz vladnih štatistk. Medtem ko je popil pred vojno povprečni Francoz vsako leto po Štiri kvarte in pol žganja, znaša sedanji »konsum le ipo dva kvarta.
Vlada je vznemirjena ter razmišlja o različnih sredstvih, kako bi do vedla Francoze do tega, da bi pili toliko kot "poprej. Vsaka steklenica, ki ostane nedotaknjena, pomenja manjši dohodek za vlado.
Visoke življenske stroške, ne pa izpremembo v morali, vidijo ljudje za tem gibanjem proti prohibieiji, ki se tiče taiko vina kot 2ga-Inja.

Iz Guadalajare poročajo, s0 vladne čete pod vodstvom generala Martineza. uničile oddelek vsta-sev. katerim je poveljeval Victorian© Ramez.
Kamra je bil pred več meseci vprlzoril napad na potniški vlak, poki al vojaško stražo ter odnesel vse dragocenosti. Pri tej priliki je bilo n.smrčenih t-udi des,-r potnikov.
V Zaca{ecas so roparji napadli dva velika avtomobila, oropali vse potnike ter jiobegnili s plenom. To •ie jim je posrečilo po obupnem boju z vladnimi stražniki.
Roparje zasleduje oddelek vojakov pod poveljstvom Anacleta Lo-peza.
Booth je baje bolan.
LONDON, Anglija, 18. oktobra. "General" Booth, ,poveljnik Salvation armade, trpi baje na živčnem polomu in rnfluenci, povzročeni od preobilega dela.
Dva pridržana v
kitajskemi umoru.
- BOSTON", Mass., 17. oktobra. — j Dva Kitajca sta bila aretirana danes v Roxbury. obdolžena umora (Le \Vey Kina. ki je bil ustreljen j v svoji pralnici v South End v pre-jtekli noči. Bil je očividno žrtev jTong vojne.
Hribolazcem na pcmoč.
COLORADO SPRINGS, Colo., 17. oktobra. — Nebroj delavcev j«-kof>a!o danes v velikanskih snažnih zametih na Pikes Peak, da do-|sežejo dva moža in. eno žensko, ki Uo žameten i na vrhu gore. Na vrh so splezali predno se je pričel bli-ADVERTISE in GLAS NARODA zard.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din. 1,000 ....... $ 18.40
2,500 ....... $ 45.75
5,000 ....... $ 91,00
" 10,000 ....... $181,00
" 11.110 ....... $200,00
v Italijo
Lir 100 ....................$ 5.90
200 ....................$11.50
" 300 ....................$16.95
500 ....................$27.75
" 1000 ....................$54.50
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah "ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina
nakazila.
izplačila i»o poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—."
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STBBET,	NEW YOfiK, N. T,
TKUraONV; OOBTLANDT ««
'M

^^Sjfcj^riP M	_ ___ip J...-, ■ • ..........j,.,.
_i_i_____________:_i__
T
QkAS NARODA, Jt9. QtCT. 1928
i Novice iz Slovenije.
"I	~ Ar -

GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)

Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank 8*kser, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officer«: g2 Cortlandt St., Borough af Manhattan, Hew Yen* City, N. T.j
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays._
Za celo leto velja list ta Ameriko Za New York ta celo leto „.j7.00j
in Kanado ........................„.£6.00 Za pol leta...........................-43.50 j
Za pol leta ...........................„...$3,00 Za inozemstvo ta celo leto „.$7.00
Za ietrt leta ............................$1.50 Za pol leta -----------------------„..M3.50
Subscription Yearly $6.00__
Advertisement on Agreement.___
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzomhi nedelj in praznikov. Dopisi bret podpisa in osebnosti se ne prioboujejo. Dinar n*j se blagovoli potil j ali po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, ds se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.___
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
FRANCOSKI NAČETI
Samomor,
V gozdu pri Limbušti se je u-strelil 24 letni trgovski nameščenec Prane Medvenšek. Mladenič je bil brezposeln ža od likvidacije železniškega živilskega .skladišča ter ves obupan, ker ui mogel dobiti druge službe. Iskali so ga dva dni. preden so ga našli mrtvega v gozdu.
Star zločinec iz Trsta.
| Iz Italije prihajajo v Maribor v Maribor eesto raznovrstni be-
gunci. med katerimi tudi ne manjka sumljivih, nevarnih tipov. Pri nekaterih ko že dognali, da so plužili v fašističnih oddelkih in da so bili najbrž poslani v nepoštene svrhe na naše ozemlje. Te dni pa je prišel v Maribor eden izmed najnevarnejših članov stare zločinske garde v Trstu.
To neki 1876. leta rojeni Antonio Freno. ki je v Trstu pred dobrimi 20. leti zavratno umoril policijskega stražnika, ki je v ne-;ki zakotni ulici starega mesta za-: lezoval njega in Se druge tržaške ločinske tipe, Freno je bil tedaj tedaj obsojen na smrt, a se je ta kazen izpremenila v dosmrtno ječo in pozneje po pomiloščenju v 18-letno ječo, od katere je večino presedel v mariborski kaznilnici.
Ko so ga .sedaj zalotili v neki predmetni gostilni, je izpovedal, da je prekoračil državno mejo ne-(kje pri Reki ž^ pred -mesecem in se je doslej potikal po Hrvatskem. .Mariborska policija je nevarnega _ gosta iz Trsta vtaknila poti ključ, dožene, kaj je do sedaj poče-jnjal na -jugoslovanskem ozemlju. Najbrž je mož, ki je vzlie visoki (starosti še vedno zloČinskfi podjeten, zagrešil zopet kak zločin v
.Trstu in nato pobegnil.
•
11 vod z noži v jesensko sezono,
I Na Polšniku, kjer je tak dober : planinski zrak in odkoder se ti }oči tako božansko pasejo po prekrasni okolici, so fantje zelo junaški. Posebno takrat, ee so se prej že dalje časa razveseljevali v vinski družbi. Le žalostno je, da I pride običajno po takih šalah Ho žalostnih dejanj, ki se začenjajo z noži in se potem nadaljuje zadeva pri zdravnikih in pri — so-
idišču.
Tako je bilo tudi z družbo, kj-r so sedeli med drugimi Martin. I Janez in Tomaž, sami zastavni j fantje. Iz gostilne »rede je spotaknil mladi Martin Janeza ter ga 'porinil. Janez je padel tako nesrečno, da je dobil na glavi vee {ran in se je v krvi takoj onesvestil. Martinu je bilo "nesreče" jnenda žal, zato jo je urnih krač pobrisal. To pa je opazil Janezov jtobratrm Tomaž, ki jP v želji po •laščevanju udri za Martinom, ga j dohitel in podrl na tla. Oba mla-j deniča sta se borila z rokami in . nogami precej dolgo, medtem se je ostalim posrečilo, da so prebudili Janeza. Komaj se je ta vzdignil iz omedleviee, je zgrabil za nož in zdirjal. da vrne Martinu, (kar mu je posodil. Dobil je svojo žrtev na tleh in ga zabodel večkrat z nožem. Dva udarca pa sta
I bila precej huda. Z enim mu je presekal suknjič, telovnik in srajco, pa prišlo kljub temu precej jekla v hrbet. A tudi sunek, ki ga dobil Martin v stegno, se ne bo kar
I čez noe zacelil.
* Po tej os ve t i je Janez zbežal, na jBnfeleu pa so ga zopet dobili 'dragi in so ga hoteli ukoriti. Zabelo se je zopet tam premetava-! nje, dokler niso Janeza spravili na <ia, Janez pa je bil junak in je še na tleh ležeč otepal z nožem o-krog »ebe ter jih je več ranil in Hodnikovega zadel nad levim sen-J eem.
Ves nedeljski dogodek so vzele sedaj v roke oblasti, ki bodo stopile fantom na p»te. Hudi Janez se zaenkrat Se skrtn. a zakonu in ' kazni se fant le ne bo mogel izmakniti.
i Nevihta v KokrUki dolini. ! V<*t papoid« je zadela Kok-
fa. Med nalivom se je vsula toča. Iti je pokrila zemljo 10 cm na debelo, v višini pa j** med tem snežilo, zaradi česar je pritisnil izceden mraz. Prtfrivalstvo j** ob-upauo. ker so uničeni vsi jesenski poljski pridelki. Take toče ne pomnijo niti najstarejši ljudje.

Smrt ob napovedani uri.
Nekako pred dvema mesecema je prišel v bolnico v Sremskih Karloveih delavec Franjo Kozlo-vae iz Petrovine, zdrav in čvrst mladenič, ter je ria presenečenje navzočega zdravnika izjavil: "Prišel sem, da umrem v bolnici. Z onega sveta mi je bilo javljeno, da bom umrl ravno 21. septembra ob 3. popoldne. Xeko noč sem sanjal o tem in vem, «la .se bo tako zgodilo.''
—	Kaka glupast zopet to! Saj si zdrav ko bik! ga je zavrnil zdravnik.
—	Nikar me ne zavrnite, gospod. Tu ostanem, (la dostojno dočakam dan svoje smrti.
V prepričanju, da ima opravka z zmedencem, je zdravnik pridr-žal fanta v bolnici v .svrho opazovanja. Toda fant, ki je bil vedno dobro razpoložen in mu tudi ni manjkalo apetita. je pokazal prav normalno pamet in mnogo duhovitosti ; samo to je zatrjeval, da bo določenega due umrl in da se ne da umakniti iz bolnice. Obdržali so ga torej ir. ga uporabili za razna dela. Fant je bil priden in od dne do dne vedno bolj zadovoljen.
Približal se je končno 20. september. Franjo zbral okrog sebe bolnike, s katerimi je sklenil prijateljstvo in jim razodel:
—	Jutri b^m. umrl, približala se je moja sreča !
Vsi so se smejali. Toda naslednji dan je iz šale postala resnica. Franjo Kozlovae j(» dopoldne Se preizkušal svojo praznično obleko in čevlje, po kosilu pa se je blizu 3. ure naglih korakov odpravil v posteljah, poklical k sebi sestro iii ji mirno dejal:
—	V dveh minutah bom umrl miren in srečen!
Tako se je zgodilo. Brez bolečin.
Gledališče-Glasba- Kino
Prihod odlične slovenske umetnice.
nasmejan in veder je Franjo Kozlovae umrl točno ob uri, ki jo je napovedal. Dogodek je med prebivalstvom vzbudil razumljivo senzacijo in nenavadno velike množice iz mesta in okoliop so se udeležile pogreba.
Škrlaiinl-a.
V Subotiei in v Novem Sadu še vedno razsaja epidemija skrlatin-ke. V Subotiei so dognali 80 slučajev škrlatinke, v Novem Sadu pa 20. V obeh mestih so ukrenili vse potrebno, da se epidemija ne bo širila. V Subotiei so bili vsi šolski otroci ceplejni proti tej nevarni bolezni, z Novega Sada poročajo, da prihajajo tudi iz drugih krajev v Vojvodini poročila o epidemiji skrlatinke. k? se močno siri v vseh krajih. V Slavoniji so ugotovili v Brodu in v Vinko-eih več slučajev. K sreči poteka bolezen skoraj v večini primerov precej milo, tako da ne bo zahtevala človeških žrtev.
POZDRAV
Predno se podam s parnikom Paris v staro domovino, se moram »hvaliti Mr. Josipu Ropu in njegovi soprogi za vso postrežbo. — Hvala tudi Mr. Frank Pozničn. in njegovi soprogi, pri katerih smo se dobro zabavali. Pozdrav mojemu bratraneu Fred Zehelu, mojemu stricu Josipu Zehelu, družini Pirnat. Mlakar, bratom Sluga, Frank Strnišu ter vsem peč-larjem v Detroitu. Obenem priporočam vsem rojakom Sakser State Bank.
John Zehel.
VUKUEWOOD8B ODD* apmgtas pota* Hon pouličnih in nandttSoe idezntee. — Ypraiaj-tejHij
V	pondelj«*k dne 22. oktobra s parnikom "Leviathan" pride v Xew York najboljša slovenska koncertna in operna pevka, go^pa Pavla Lovše*Qva. Kakor čujemo, ostane v Združenih državah le nekoliko mesecev. Xjen prvi nastop bo v Clevelandu, kamor so jo nekateri rojaki povabili. Pri tej priliki seveda namerava prirediti koncertno turnejo po ngšili glavnih naselbinah in prepričani smo da ne bodo rojaki zamudili te izredne prilike, poslušati petje umetnice, s katero se lahko ponašamo po vsem svetu.
V	Xew Yorku osrane jr. Lovšfto-ve le nekoliko dni. kakor se zdi, bržkone prekratko, da bi se inoplo kaj ukreniti glede njenega tukajšnjega nastopa. Xa vsak način smo prepričani, da >Jeyor~ani zlasti njihova pevska društva ne opustijo tc prilike, bodisi sedaj ali ob njenem povratku.
"Gospa Lovšetova spada brez-dvomno med prvovrstne *»rpra-nistke. ki danes pojo. Interpretira izborilo in ima svež, gibčen, močan in učinkovit glas — tak kot mora biti glas dobre sopranistinje. Zdelo se nam je. da imamo pred seboj klasično umetnico lepega petja."
To laskavo kritiko o gospe j Lov-šetovi je spisal kritik lista "L'av-vende d'Italia" v Bologni. Ttali jani so strogi kritiki in — lahko si mislimo — proti jugoslovanskim umetnikom še posebej. Ta kritika tujca le potrjuje, kar domovina ve že vrsto let.
Pavla Lovšetova je rodom Ljubljančanka in je izšla iz muzikalne rodbine. Ded je bil glasbeno nadarjen in mati pevka. Že v starosti 15 let jo srečamo na produkcijah Glasbene Matice. Tekom pe-tih let dovrši Jlubadovn šolo solo-petje in v osmih letih klavirski študij. L. 1907 nastopi v prvi več ji solo partiji na koneertu, O.l tedaj ni bilo Matičnih koncertov brez Pavle Lovseiove. pa tudi ni večjega kraja v Sloveniji, ki bi ne poznal našega "slaveka". Zlato prrlo. mladostna iskrost, lirična milina in osvajajoča gracijoznast prednašanja umetnih kot narodnih pesni, so lastnosti umetnice, uživajoče najčistejše strnne umetniško dovzetnih duš. S temi svoj-stvi je postala Pavla Lovšetova prva slovenska 'koncertna pevka in pole? Betteta najzrnagrori rejša interprets naše solistične glasbene literature. Zlasti v prednaša-nju dekliške in materinske pesni je Lovšetova nedosegljiva.
Koncertni oder pa ni mogel izčrpati visoke kulture glasu Pavle 'Lovšetove. Zategadelj jo je razvoj nujno pri vedel k operi. Ljub-
ljanska aperaje z njo dobila prvo-vrtstno koloraturko in mladodra-matičuo sopranistinjo. Pri operi sodeluje od sezone 1921-22 dalje.
Resnoba umetniškega hotenja in želja po izpopolnitvi odpirajo u-metniei š,. veliko bodočo karjero.
In njeno življenje je kot njega umetnost. Pavla Lovšetova je vzor ljubeče slovenske žene in skrbne matere. Rojena Bole. s«' je v letu 1911, poročila z gim. profesorjem Antonom Lovšetom : dva umetniško nadarjena otroka sta njen ponos.
Želimo nadarjeni rojakinji srečno bivaje med nami tekom njenega kratkega obiska v Ameriki. Slovenskem sla veku. ki nam prinaša najlepši1, kar naš narod ima. kličemo iz srca: Dobrodošla.
n^n
-----1 Tu'" '"i -J
Dopisi.
Hour l.ale. Tex.
Z delom .se n,. morem d »sti pohvaliti. Dela je dovolj, samo slabega. Dosedaj nas je mučila strašna vročina, da smo komaj malo živi ostali. Mogoče bo za na prej kaj boljše, toda South je South. Tukaj je par Slovencev in Hrvatov. Zaposleni smo pri g. J. Sa-farju. Les za doge dela: i j,» slab in neprimeren. Xaraesto. da bi jih 17. enega kosa deset napravil, jili komaj pet. Vse se mi tako zdi, da je šla dogarija zbogom. Bosi seveda temu niso nič krivi. Oni nam do efiita vse plačajo kot imamo izgovorjeno.
Pozdrav!
Anton Tonile.
Cleveland. O.
Priložemo vam pošljem dva dolarja kot naročnino za štiri mesece. Vaš list mi je najljubši izmed vseh slovenskih časopisov v Ameriki. Moje najljubše berilo so novice. povesti in romani in tega je dovolj v vašem časopisu. Tudi 'Peter Zgaga mi zelo ugaja, oziroma ne on. ker je preveč suh. ampak njegova kolona.
Pozdrav!
Mar v Koželj
NAZNANILO.
Xaš zastopnik
Mr. Jože Zelene
se je »za .stalno nastanil v TVnu-kegan, Tli ter je njegov naslov 925 McAllister Ave. Vendar pa hn ob priliki obiskal tudi bližnje naselbine. 'kakor tudi roj a k e v Chicago. TU. katerim ga toplo priporočamo.
Upravništvo.
ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER X NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
■Pill■nil, ki izvirajo k poslovanj« v tcIUmm obrata, pridejo naiba stranka« v korist.
NaH aiiriftj sa pwaini nakirila ao nanJU, mM le-
mr<m mm pri mi alije krt pri agentu ali uvoda, Id hn»
ftdatt Vafo aakatnira ▼ ixvršenje t Now York.
Blliiii naioga potior ar Ja Je ncdooegljiva, radi aaicfa fcUkcci piwauta lahko vilriaJcBo tako oMirao svet« 4a ao mwh smUm mlegem mUro^a »—rnort.
Nato Umitimi ■■ifniro odpdUJc«o i rtakim brxoparni-k^ M rt^ h Ncw York* — taraj Ira nmnUt In
Nafto mm oo okjavljeae «aorao v lista "Glao Naroda".
Za sanka asi PM^ f Fiimin piiiawus nitjo ccao, katero Vmm radeooUw ^»riflaii prodao nam poftljeto aalos.
kar Jskainjs. jo m lakk« slmlsil s aaiha nalarsajrai rsak, f* mM* Jo taka Kriji poolomeca iiniiHi lpip Tju
*tW*>lmmi nttiiUi tam ptftDJatw mm v
It n
SAKSER STATE MM.
i V ^MiTLMiltf Jflitlgf.	msrmr Y0BK \
• ^ ■ _ ^ ...............
Kdor iuui oci m zna ^Wirti, lahkot marsikaj vidi in vita.
Tako n »primer j^iroi-a moj prijatelj iz domovini*, da Nemci ne zahajajo dosti v naše kraje na letoviška. iz edinega vzroka, ker je pivo, ki se tori pri na.s, |)remalo moimo.
Ko jf plul nemški balon "Graf Zejipelin" j»roti Ameriki, so se [>ot-niki vsak dan trikrat s šampanjcem gostili. S šampanjcem in ka-v i jar jem.
Ce hodiš po newvorskih ulicah, vi<liš na vjwikem vogalu prostor, kjer prodajajo frankfurtarice. Kupuje jih staro in mlado, revno in bogato. Kombinacija je pa taka: frankfurfcariea iz — niln'*e ne more konštatirat'i iz kakšnega mesa je, mrzla «roreiena omaka in lrislo gor ko nazaheljeno zelje. Pa tudi franikfiirtariea j»* gorka. M'gre-ta na železni plo^ei. To nebeško jrVl iiittt elovHi priliko zaliti s ko-za-rcem ledenomrzle limonade.
Ce rlovek eita poroeila o razmerah v Xemriji, ter opazuje razmere v Ameriki, se nehote vpraša : Kdo je bil pravzaiprav premagan v fiVetovni vojni
V Italiji je izšla knjiga, ki nosi naslov: "Življenje Benita ^lu-so-linija".
Tisto .knjigo bi jaz jako rad čira!. Oziroma že vsaj na zadnjo .stran bi rad pogledal.
Neka mlada lepa deklica v Broaklvnu je z jokom zvabljala moške v svojo bližino, potem jih pa oropala.
Ce je videla prihajati po ulicah kaikega uglednega moškega, *»e je stisnila v kak kot rn pričela brhko jokati. Moškemu se je .zasmilila ter je vprašal, s i-ini ji lahko pomaga. Sto,pajov v ob njegovi strani, ga je zvabljala vedno bolj v samoto ter mu pripovedovala o svojih križih in težavah. Ko ni bilo nikjer okrog nobenega človeka, je enostavno potegnila revolver ter iz-ropala svojo žrtev do zadnjega centa.
Njena metoda je .sicer orginal-na, nova pa ni. Ženske se že od pamtiveka poslužujejo joka v izsi-levalue namene.
0 tem vedo posebno poročeni
moški dosti povedati.
*
To je slika iz modernega časa. Možak je ustavil na uflk'i joka-jočega dečka ter ga vprašal:
—	Za.kaj .jokaš?
—	Izgu.bil sem se.
—	K.fe pa stanuješ ?
—	Ne vem. Sem šele danes zjutraj preselil v to okolico.
—	KaJio se pa piše5?
—	'Ne vein. Mati se je včeraj poročila.
*
Med -New Yorkom in Mont-rea-lom, Kanada, je ustanovljena redna zračna -zveza.
To ne 'bo dosti pomagalo.
Zahtevi bo «ele t4»daj zadoščeno. ko bo vodil iz New Yorka v Kanado tunel.
Xo. zaenkrat bi zadostovala tudi .par čevljev široka cev. *
Na newyorski borzi je bil prodan en sam sedež za $450,000.
To je **koro pol milijona. Lepa svota. Da.sti ovac bo treba ©.strici,
predno ne bo izplačala.
*
Neka naročnica iz Chieage pravi, da se ne zanima zame, ker sem presuh.
Ne rečem, v zgodnji jeseni je bilo precej nerodno. Sedaj se pa hvalo Bogu nad sušo mČ več ne pritožu jem.
*
Iz Nicaragve poročajo, da Me bo volitev -za nikaraškega predsednika udeležila pre+ežna večina cica-raškega naroda.
Že gedaj se ve, da bo izvoljen kandidat liberalne stranke.
ne bilo t Nicaragvi meri-dkih vojakov, bi volitve drogatte iopadle.
Predsednik poljske republike. Pilsudski se je mudil dalj časa na Romunskem.
Tasopsije je poročalo, tla je prišel tja počivat, toda njegove tamošnjo bivanje je imelo povesm drugačne vzroke.
Predvsem gre za novo vojaško zvezo na Balkanu. To je potrdil tudi obisk francoskega generala de Renda, ki skuša osnovati vojaško zvezo balkanskih držav, h kateri koče pritegniti še Bolgarsko, Grško, Madžarsko in Poljsko.
Tej združeni vojaški sili bo načelovala kot zastopnica francoskega imperijaiizma Poljska.
Pilsudski naj bi vdrl na čelu velike armade v Ukrajino in Belo Rusijo ter skušal iztrgati to ozemlje sovjetom.
V	to svrho je obiskal general de Ronde glavna mesta omenjenih dežela, ni se pa vrnil z zaželjenim uspehom.
Kajti nasprotstva med balkanskimi narodi so še ved-, no prevelika, tla bi bilo mogoče govoriti o kaki enotnosti □a Balkanu.
Bolgarska in Jugoslavija na eni strani ter Bolgarska n Romunija na drugi, se še vedno gledajo kot pes in mačka. Nadalje je treba vpoštevati tudi nasprotstvo med Madžarsko in Malo antanto.
Polegtega so balkanske države in države Male antan-te na takem stališču, da si zaenkrat pri najboljši volji ne morejo privoščiti nikake vojne, posebno pa ne vojne, ki t»i jim ne prinesla nikakega dobička.
BLIŽAJOČE BE VOLITVE
Iz poročil, ki nam jih pošiljajo naši rojaki, je razvide-ri, da bodo pri prihodnjih volitvah skoro vsi oddali svoje glasove za newvorskega govemerja Al Smitha.
Smith jim ni neznana osebnost. Poznajo ga kot izredno liberalnega in demokratičnega človeka, ki je bil tekom petindvajsetih let svojega političnega udejstvova-nja vedno mož-beseda.
V	Hooverju vidijo poosebljenega naslednika Coo-lidgea, kojega poglaviten namen bi bil skrbeti za prospe-titeto — kapitalistov.
Marsikaj, česar niso vedeli naši rojaki o Smithu, jim je v svojih govorih in člankih pojasnil Mr. Ivan Mladi-tieo, član jugoslovanske sekcije, ki se zavzema za njegovo izvolitev.
Nadalje se je zavzelo za Smitha dosti uglednih Jugoslovanov in to iz povsem razumljivih razlogov.
Smithovo izvolitev priporoča naprimer dr. Grahek, v rhovni zdravnik raznih jugoslovanskih podpornih Jed-
lot.
Kot zdravniku mu je predobro znano, .kakšno zlo mvzročajo aadovi, ki jih je rodila prahibicija.
Ker je Smith za pravično modifikacijo Volsteadove postave in osemnajstega amendmenta, je upati, da bo v lučaju njegove izvolitve vrnjeno ameriškemu narodu pi-fo, ki je bilo do uvel javi jen ja prohibieije ameriška narodna pijača.
Piva in lahka vina bi zadala smrtni udarec strnpene-mi rmtnšajnu, dočirn prohibicija širi ta strup, ki pov*ro-•a nešteto smrti in neizmerno gorje.
CV je Smith obljubil, da bo v slučaju svoje izvolitve jekaj storil -v rtem oziru, se lahko sleherni zanese n«nj,
„ „ .ij ;	. ,! _ i	. a ____v ___	» __m, • i .	<•	m j
ajti on je bil, kot rečeno, v javnem eivlienju vedno m0
T . . . . i aeeeaa.	%
I
Ri
Slišite te nove Victor ortofonične rekorde
v slovenščini.
0LA£ NARODA, 19.. OKT. 1928
j ŽrnJtovaiije — Del I in II.
(	ADH1JA PF:\ ri
„ S Ciganovi spomini — Valček	OtiRW<'(
< Ojfntka evrtlfra— Valfek KAPSOU. UHKEKTF.lt | Zeleni Jurij
81413 -	l'KVSKI Z1U »K Al »KIJ A in HO.IER TRIO
T .^tiKlfntovsha pesem	t Stika iz življenja.*
i Domače Vfseljf 81411 -	1'BVSKl ZBOlt Al »KIJA in HoJKK TRIO
i Venela I'ulka	HOJKR TRI o «;odt>eiii Trio«
(Slika iz življenju.»
am I -S 0b Tr*atvl ~ IM 1 in n- AIHtlJA PKVCI
t	(Slika i t. življenji«.»
81455 ^ Holiharkrr — Koračnica
t KrajnHka Koralnim ol.BBKVS CITRASKI TRI*»
J Ti*s .Jolie— Valček < Wnhltenfel»	I'IKTRO Sl4,»7 i
I ji petite To nk i noise — One Step	Aceordlau
81363 S ^ Muli no — Valček	VICTOR ' Sorrenlo lurumato ~ Valček nKCHKSTKU
81204 * iNa breT" — Va»ek V It TOR CODBENI	KVINTET i C'arlotta — Šoti* (Got 11 hi >
81*50 * ^ e!la	KVARTET Al »RIJ A
t M lat if i
(Mešani kvartet)
J Ramona — Valček i Wnyne) (ilfhETTA MORI No
( Could I t Vorrel i	(Violina s kilami
ZAGOTOVO slišite še danes te novo Victor rekorde na Ortofonieni Vietroli. Najkiasnejša godba na svetu je na Victor Ortofouičnih rekordih. Vprašajte za novi Vrictor cenik.
Novi Ortofonični
Victor
Rekordi
VICTOR TALKING MACHINE CO.. CAMDEN, N. J.
EDINA SLOVENSKA TRGOVINA VICTOR IZDELKOV
IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa.
VICTOR fiekordi:
Pevski komadi 10in — 75c
77651 Sezidal sem si
[Slovenec Slovencu E. Blaževic Augusta Danilova 72327 [Zapoj mi, ptičica, glasno (Parma) [Po gorah grmi in se bliska
A. Danilova
73721 [Micka na Šrauf v Coney Island
[Na Maškeradi 77422 [Deset zapovedi za dekleta
[Neza in Pavel — Danilova in drugi 72627 [Domovini (Dr. B. Ipavec) .[Moj dom (Anton Medved)
Ant. Dolenc m F. Potočnik 72399 [Razpodite se megličice [Tam kjer lunica —
Janez Gorenc
77490 [Vabilo
[Pastirček — Kvartet Slovenija Medvedjev, Jakob M.: 67979 [Bavarjenj«
[Gorenjska Zdravica 69317 [Veselja dom [Tolažba
12 inč — $1.20 68882 [Hercules — Waltz
[Hariechen — Waltz —
Stalil 's Band
36851	[Gypsy Baron, I. del (Strauss) [Gypay Baron 2. del
Ferdy Kauffman in Orkester
36852	[Siren of the Ball—Valček [Moonnight on the Alater—Valček
Marek Weber in Orkester V8AW ro6lUAin PSULOŽJMO SM IGSL BREZPLAČNO
- Manj .kot šest plošč se ne pošlje. -
Slovene publishing co.
ji ^	^ New Yod^li Y. t
iiiilnirriii'iiiiiii iiiiiiii -............ - -............"____—_a_
lljj KRATKA DNEVNA ZGODBA
GUT DE TERAMONDt \ j'|
"Kako." se je izvilo mojemu grlu, "torej je res. da si našel pripomoček, ki daje kamnom govorico ?"
Xe da bi odvrnil oči od majhne r^torte, čije vsebino je pri oknu pozorno motril, je odvrnil James Rider cisto mirno:
"Ali je to morda bolj čudno od televizije?"
Ker sem se pa zasrepil vanj in sem v strmenju nad njegovo sigurnostjo obmolknil, je odložil re-lorto in se mi približal:
"Da, da. moj dragi.** je vzdi-hnil in i«*najal z glavo. 11 v nas vseh je še kos otroka, ki se začudi nad zvokom svoje prve trobente in se bo čudil do konca svojega življenja nad vsako najmanjšo novoto."
"Saj nič ne rečeni." sem odvrnil, "toda priznal mi boš..,." Zasmejal se je:
"O, prav nič nisem odkril! Samo to sem menil, če že nastajajo toplota. svetloba. elektrika in zvok zaradi valovanja materije, tedaj bo v načelu ista stvar, če
I spravim kamen do zvenenja ali če »a segrejem; ker če je sposoben sprejemati toplotne ^-ale vase in jih zopet oddajati, tedaj ho sposoben izžarevati tudi zvočne valove. ki jih jo absorbiral."
Pri zadnjih besedah je -stopil do nekega predala, izvlekel iz njega oval no puseieo in jo odprl z nohtom.
"Poglej." je dejal, "saj ni tako zamotana zadeva. Tu je magnet, tarn Tnreniea — in k snovi, ki jo vsebujp ta cevka, vodijo razne bakrene žiee."
"Toda," sem zajeeljal "to...."
"To je priprava, ki jo pritrdiš na zid in ki prisili kamen. da ponovi vse. kar je kdaj slišal. Si-pa," je dodal, "če hočeš biti priča prvemu poskusu, ki ga napravim, me lahko spremiš."
Tu ni bilo več mogoče oklevati, odpeljal sem se s svojim prijateljem.
Mesto Iiithopolis v Gornjem Egiptu, kjer sva se prvič ustavila. še ni bilo najin cilj. Potem sva pa prodrla v ozemlje med Belim in Modrim Nilom, romala sva pa tja — res ne bi mogel povedati, kje je to bilo. na zapadu ali na severu tega ali onega rokava reke. Naj bo kakor že, dva tedna po-fneje sva se znašla v najbolj pustem, osamljenemu delu Libijske puščave, ki se ga moraš misliti.
"Odkopala bova tempel, ki se ga ni dotaknil se noben arheolog," mi je spotoma pojasnil James.
Kopanje je trajalo dolgo. Bro-jpastobarvni felahi so imeli kram-1 pe in velike košare iz bičevja ; de-jlali so pod žgočimi solnenimi žarki.
Končno sva mogla razločiti zidavo nekih vrat in izpod peščene odeje so se prikazali mogočni stebri.
Ko sem hotel prestopiti razkriti prag neke zgradbe, me je tovariš zadržal in mi je dejal z glasom, k*i je bil od razburjenja ves hripav:
"Dovoli, da doživim to edino minuto, na katero sem čakal tako dolgo.... Ostavljam sivo, grozote polne- sedanjost, da se povrnem kot živ človek v preteklost. Po zaslugi svojega izuma bom lahko pozabil na nenasitno hrepe-nje, na bratomorile vojne in na sebična veselja naših vrstnikov in §e ves potopil v neko civilizacijo, k* je bila gotovo najvišja, najbolj r&finiraha— Smeš mi verjeti, da ni ničevna radovednost, ki me giblje da ,iztržem' tem večtisoelet-nim zidin&m njihove skrivnosti; "hočem, da razprostre moja duša svoje pfrati svobodno nad plodnimi talmi starega Egipta, da ae,

GOVOREČI KAMNI
zgrozi pred nekim navdušenjem, neko plemenitostjo in lepoto, ki nam ljudem sedanjosti, že povsem neznana.''
Umolknil je za hip, potem je vzhičeno nadaljeval:
"Pripravi se! Cul boš pobožne speve v pošast Izidi, veliki boginji ....ritmične pesmi pastirjev, ki so vodili svoje črede iz staje ob sve-likanju zadnjih zvezd.... mogoče celo ljubezenske prisege Marka Antonija Kleopatri."
Medtem sva prodrla do ogromne dvorane, ki je vodil vanjo en sam vhod, mogočen portal, izsekan iz žive skale. James je skrbno izmeril in zarisal nekaj črt, j.'h spojil z žicami in pritrdil aparat nanje. Potem sva se vrgla na tla in opazovala z veliko napetostjo majhen registrator. Od časa do časa so se kresale iz njega iskre, podobne neznatnim zvqjzct'caVn. Bilo je, kakor da se zadeva svetel hrošč s svojimi perutmi ob mrežo, ki se ti je zdelo, da jo drži o-gromen pajek.
"Poslušaj!" mi je zasepetal James Rider z brezzvočnim glasom.
Tn hipoma so kamni spregovorili. Naj prvo sva zaeula nedoločno mrmranje, a polagoma je postajalo razločnejše in glasnejše iu nazadnje je vzkrikalo kakor grozoten krik skozi prostor in treskalo kakor žvižgajoča kopja ob tla.
Tz katere davnirit» so prihajali ti človeški grlasovi? V katero epizodo iz življenja prastarega ljudstva sva bila zašla ? Nisva vedela. Toda razumela sva natanko, da so bili to izrazi človeške bolečine, t'izbe, kakršne so tudi nam k predobro znane....
Prsti so se nama krčili, bila sva tik omedlevice — in tako sva natanko slišala, da se ljudje koljejo med sabo—. Jasno. sva razločila
SKUPINA FOOTBALL IGRALCEV
to]^Q| žvenketanje orožja, kletve bojevnikov, prošnje žena, hrope-nje do smrti zadetih otrok....
In hipoma je nastala tišina, ki jo je motilo le utripanje najinih sre.
Pogledal sem svojega tovariša. Odtrgal je aparat od žic in ga poteptal s petami svojih škornjev.
"Kaj delaš?" sem ga vprašal zaprepaščen.
On pa me je potegnil iz dvorane.
"Pojdiva." je dejal razočarano. ''pojdiva. Vedno sama kri.....
sovraštvo..... umor! Človeštvo ni
bilo tudi tedaj nič boljše...."
ki se vežbatjo na dvorišču University of California v I.os Angeles.
Nova Amerika.
Ivan Mladinec, upravitelj jugoslovanskega oddelka demokratičnega naeijonalnega tal bora v New Yorku. jc imel na radio postaji WMCA sledeči govor v angleškem jeziku, zvečer v torek 16. novembra:
Amerika, kakršnjo danes poznamo, obstoji iz kakili sto milijonov duš — od katerih več kot t retina so tujerodei in njihovi otroci.
Tu najnovejši naši državljan: so Amerikanci po izboru, ne po slučaju. Oni so sicer spojili svojo usodo z našo deloma iz gospodarskih razlogov, res pa je tudi, da so tudi nekateri idealni razlogi i-grali nemalo vlogo.
Za večino njih velja š- nekaj ideal demokracije, kakor tudi tradicija ameriškega fair play, jstrp-4jot>ti in dobrega sportmansliipa. Radi teh vzrokov so prišli k nam tem bolj rade volje, željni, da jih sprejmemo, v nad i. da postanejo '— Amerikanci.
Sami narodi, iz kaierili .smo v.>i prišli, so v historičnem svetu mr-šavina raznih plemen. Kot narod.
Mož z dvema ženama.
Tz Ca čaka poročajo o možu, ki ima dve ženi. To je neki Rista Mi-hajlovič, kolar po poklicu. Mož se je oženil z lepo Savo Nedovo žP I. 1920 v Valjevu. kjer je bil usluž-ben. Nekega dne je izgubil službo v Valjevu in se je moral preseliti v Cačak. Seboj seveda ni vzel svoje žene, temveč jo je pu-Stil pyi njenem oeetu v MionieL Rista je sprva pridno delal pri novem gospodarju, potem mu jc pa postalo dolgčas in je odšel v svojo rojstno vas v TTereegovini. Tu je dobil od cerkvenih oblasti novo dovoljenje za rniitev in s tem se vrni! v Cačak ter se drugič oženil z pteko Milico Avramovič. Tako ima sedaj dv,» legitimni ženi. Prva se'
kljub temu pritožila in oblasti sedaj premišljujejo, katera je pravzaprav prava Ristova žena.
ROJAKI, NABOCAJTE 8E HA "GLA8 NARODA", HAJVrCJl SLOVENSKI DNBViflK V ZDS. DRŽAVAH.
Slovenci pozor! Izvanredna prilika!
V najlepši točki Slovenije blizu Ljubljane, do Zagreba ure z vlakom, je naprodaj hotel z 20 lepo opremljenimi sobami, ki so večinoma parketi-rane, 4 gostilniški prostori, 4 obokane kleti, veliko gospodarsko poslopje, mesnica, ledenica, avtogara-ža, povsod napeljana električna razsvetljava, zele-njadni vrt poleg hiše, v izmeri 1300 kvadrat metrov, solnčnat gostilniški vrt za 150 miz, velika njiva in 2000 kvadrat metrov velik ribnik, vse v najboljšem stanj-u in ostane vsa premičnina v hiši.
Hotel se nahaja v prometnem kraju, tik železniške postaje, kjer se bo v najkrajšem času gradila postranska proga, kar bo promet še dvignilo. Prevzame se. lahko takoj, z vsem kuhinjskim in gostil- . niškim inventarjem. — Cena Dol. 18.000.— pri prevzemu je plačati 12.000.— ostalo; po dogovoru.
Za natančnejše podatke pišite takoj, dokler je še na razpolago, na — K. ZUPANC
valčni mlin v Sevnici ob Savi, Jugoslavija.
Znižana Brzojavna Pristojbina
ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO
Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo ^edaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo Je
$2.50
mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do se-dajpo$f.—.
Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša oziroma najmanje 60 centov za nakazilo.
S A KS£ R STATE BANK ' 83 Cortlftadt fitreet : : New York, H. 7.
• i-	-'V,.... .	..
sestavljen iz vseli teli narodnosti ji- Amerika tem večja mešavina raznih namlnasti in plemen. — Pred več k-ot seiiemd^set le- je grlasoviti ameriški pesnik. Whitman izrekal: <jTo ni samo narod, to je narod narodov". In še /iefš treha vprašati, da Amerika uspe s svojim velikanskim poskusom ustvarjanja skupnega življenja iz tolikih narodnoti.
Ta naš ameriški pojav ni nov. kakor up dostikrat misli. Neštetokrat bilo mešanja in stopi jen ja narodov. Pa je vendarle nekaj no-vepra v tem ameriškem poskusu. Xikdar porej ni t«ik el-csperiment šel tako daleč, s tako brzino in tako obsežno. Xikdar poprej ni kaka dežela v tako kratkem easn privlekla k sebi ljudstvo iz vsake države in vsakega jezika. V drnjrih /»asih in krajih je mešanje in stop-ljenje nastalo vsled invazij in o-svojitev. Tukaj se je vršilo iz proste volje. Xikdar poprej ni bilo nekaj sli enega in morda nikdar <gra več ne bo.
Generacija za greneraeijo teli ^udi so prinesli novo kri in svežo snago v naše narodno življenje, ki se osnuje na naeelih svobodo, enakosti in bratstva. Oni so doprinesli svoj popolni delež naši sedanji veličini s svojim fizičnim in umnim delom, s svojimi tradicijami starše in bolj enostavne kulture, s svojo oddano lojalnostjo napram adoptirani domovini. Dostikrat pa so srečali nerazume-fije. neznanje in nestrpnost.
Večina nas prihaja v Ameriko, da tu najde Utopijo—kjer da so vsi ljudje enaki, kjer nj pleme, ni vera, ni barva ne prepreči do-visokih ciljev. In vendarle priseljenec še vedno mora Čutiti ske-lenje takih žalitev kot so pridevki *'Dago", "Grease^' in "Hun-kie'\ Dajejo mu slutiti, da je pod-prejen, infeirioren — brez ozira na to. kako stara je kultura, iz katere izvira. Dostikrat ga smatrajo za "nevarnost", odgovornimi z avse naše zločine, sposobnim samo za "nesnažna dela". Ako kjfr 1 koli je treba tolerance, mi v Ameriki jo signrno potrebujemo.
L. 1854 je Abraham Lincoln ^apisal: "Kot narod smo se začeli z izjavo "Vsi ljudje so ustvarjeni enaki". Sedaj v praksi mi to čitamo "V» ljudje » »aki vasmi
*n»MT". Ko "Know Nothing"
* ■ * ■ . . •»
pride rlo vliL-ti. I. mio Čitali "V.-si ljudje so ustvarjeni enaki razuti črncev, inozemcev in katolikov". Ko pride do tega. jaz se rajši i/-selim v kak<» <iru?o .Jcielo, kjer ^e ne ponašajo s tem. da ljubijo svobodo." — Lincoln bi lahk i danes ponovil Te besed-', ako bi videl odurne bigote Klukserje in njihove politične brate.
Xovi Amerikanci išT;cjo razumevanje. prijateljstvo, zaščito ustnih pravic, povsod in tudi v poli-i tirnih strankah. Zato ni trol slučaj. da veeina novih Ainerikan-cev je nagnjena napram femo-kratični stranki. Enostavni vzrok za 10 leži v dejstvu, da za nje de-mokratična stranka predstavlja one ideale, ki so njim pomenjali Ameriko; zemljo svobode, ravno-pravnosti in sirpnosti. V njenih vrstah je 1 > i I novi Amerikanee ve-<lno rlobrodošel kot ravnopraven elan. Mas p rot i je v republikanski stranki občutil prezir in v naj-boljšem slučaju milnstno patroni-ziranje. Radi to<jn > demokratična stranka }>ila /m njepa stranka prave demokracije in ona je rudi logičen zastopnik Nove Amerike
V*e one idealne kakovosti, k;
jih prišel jenee nahaja v demokratični stranki, jili vidi povečane in poosebljene v oni kra.sni kom-nmaciji genija in vrxlje. modernega Jeffersona in Liueolna — v
Alfredu E. Smith 11.
Xovim iVmerikancem je Oov. Smith Amerika v najboljšem zmi-slit: on je oduševljajoči simbol nove domovine. Nikdar ni kak ameri ški politični kandidat vzbudil 10-liko globokih čustev v srcih novih Amerikanci v kot Gov. Smith. — Kdor je imel prilike biti priea. odziva v srcih novih Amerikancev, ko se spominja ime Gov. Smitha. ta je mogel občutiti, kaj to ime za njih pomenja. Kaka razlika, ko je srovor o Sniithovem nasprotniku! S pomilovanjem prehajajo preko trditev nekaterih interniranih predstavnikov i nor min ih Ameri-kacev. ki pravijo, da so v stanu dobaviti takozvani "ff>reign vote'* kandidatu republikanske stranke.
Kot «'lan jugoslovanske skupine. sestavljene od Slovencev. Hrvatov in Srbov, 1111 ni treba pre-fj^ovoriti ogromno večino soroja-kov, ki me utegnejo slišati, ir, jih prepričati o kakovostih kandidata demokratične stranke in njegovih sposobnostih za visoki urad Predsednika Združenih držav. — Kar le želim od njih. je da ne držijo svoje navdušenje za-«e, marveč da ga udejstvujejo v obliki glasovnice, oddanp. na dan volitve in da nagovorijo tudi ostale svoje prijatelje, da Isto storijo. Ko to storijo, sem prepričan, da zabeležijo glasovnico z .znakom ob ?-menu boritelja za osebno in politično svobodo — zastopnika navadnega ljudstva — poosebljeno poštenje v političnem življenja — pravega zastopnika najvišjih idealov Amerike kakor jih novi Amerikanci pojmujejo — neustrašene^ ga in pogumnega voditelja demokracije—ALFREDA E. SMITH A.
I
KONCERTI A. ŠUBEUA '
21. oktobra, Collinwodd, O.
27.	oktobra, Girard, O.
28.	oktobra, Locain, O.
18. novembra, Chisnolm, Minn. 26. nvrembra, Duluth, Min. 16. decembsfa, FaeUo, Cole.
-^m^rt-lj'


/
Njegova žena
"" BOKAH DS 2ZVLJBJA.	"
Za "tfU» Naroda" priredil O. P.
33
(Nadaljevanje.)
Ta1r> je poteklo zopet par tednov. Med Hans Ritterjem in njegovo ženo je zopet vzrastla ločeča stena, ker se nista zavedala raed-n*bojnega nagnenja in ker sla srečavala tako hladno in rezervirano v prizadevanju, da se obvladata.
Petnajsto poglavje.
Poletje je na}>otilo v deželi. Fe je videla, da je izgledala Ellen Forst pri vsakem njenem ubtsku slabotnejše in bednejše.
Fe se je j>osm"ilo izogniti se Harry Forstu «koro vedno. Vedno s>e je pustila »poročiti od Ellen, kdaj je iitiel njen mož službo.
—	V< š. EMen, za >voje obiske bi si vedno rada izbrala čas. ko vtm, <la .si sama. Ce sta tvoja inati ali mož pri tebi. me ne potrebuješ več za družbo, — ji je rekla.
V svoji prostosti je Ellen nekega dne pripovedovala svojemu možu. da .je morala povedati Fe vnaprej, kdaj ni njega doma. Nato pa je manevriral tajko spretno, da je našel Fe, kadar je prišel domov.
Ker ni ležalo stanovanje Forsta daleč od Rrfrterjeve vile, je prišla Fe k Ellen ponavadi peš. Treba ji je bilo iti le skozi promenadno napravo in po neki kratki cesti, da je bila zopet doma.
Fe jr v zadnjem ča^n zapazila, da je prihajal Forst vedno preje domov, kot pa ga je pričakovala njegova žena. Bila je je dovolj ostrovidiiH, tla je našla, da je s tem nameraval srečati jo.
\Tsled tega je zapustila Ellen vedno pol ure preje, predno je slednja pričakovala svojega moža nazaj. Posrečilo se ji je tudi izogniti se Fonstu na ta način.	B . „ H j
Nekega dne pa se je zakasnila za par minut in ko je stopila iz liiše, je stal Forst naenkrat pred njo.
Hotela je iti * kratkim pozdravom mimo njega, a on ji je zastavil pot in mirno, da je ne prejK>di, ji je rekel formalno:
—	Vi 7tte<bHa pri moji ženi, milostna? Ka-ko ste našli Ellen? i Na to vprašanje mu je mprala pač odgovoriti. Že je ■upala, da je
konečno uvidel, da hoče ona občevati ž njim le v formalnem tonu. Vsled tega je rekla dvorljivo:
—	Izza svojiiga zadnjega obiska sem jo našla neizpremenjeno.
—	Zelo ijubezujivo je od vas, da tako pogosto obiščete mojo ženo, — je rekel še vedno z dvori ji vim mirom, čeprav so ga njegove mrko zroče oči stavljate na laž.
—	Ellen je moja prijateljica in to smatram za samoposebi umevno, — je odvrnila odklonilno ter odkorakala liit.ro naprej. Ker pa je kljub temu ostal ob njeni »itrani. je obrnila -proti njemu svoje resno 'liee ter rekla jKsvsem ostro.-
—	Nočem vas nadalje zadrževati, gospod poročnik. Ellen vas gotovo pričakuje.	• ,.. ,u
On s« je ozrl mrko nanjo.
—	Ellen me pričakuje šele v pol ure. Vsled tega me ničesar ne ovira, da vam i>onudim svoje .spremstvo. Lahko pa postanete povsem poštena ter mi rečete, da vam je moja družba sitna in neprijetna. Jaz vem, da se mi namenoma izog-ibate.
Fe je bilo zel« neprijetno pri duši. Njegov bolestni ton jo je vznemirjal in prvikrat se je vpra<šala, če ga ni preostro sodila in če !»' ne bilo dosti boljše, če sklene mir ž njim.
—	Midva si nimava pač ničesar več reči, gospod poročnik, — je rekla, manj robato.
—	Seveda, — je izbruhnilo zopet strastno iz njega — jaz vam moram povedati še številne «tvari.	. ,.
Zavila sta na gosto zasenčeno promenadno spot, ki je ležala pred njima brez vseh ljudi. Ob tem času so bile naprave manj obljudene. Gosto grmičevje ju je tudi od te zalo vsem pogledom.
Njegova nanovo voiplamtela s*trast jo je zopet vznemirila. Premerila ga je z velikim, hladnim pogledom.
—	Na v.sak način pa mi ne morete ničesar povedati, kar bi rada dišala. Prosim vas, končajva pogovor. Rada bi sama šla naprej.
On je zastokal.
—	Vi ste okruta, — tako okruta, — kot le morejo 'biti ženske. Po nosu o je virgla nazaj svojo glavo.
—	Mogoče znajo biti zelo dobro tudi moški. — je rekla s hladno, porogljivost jo. Z Bogom, gospod poročnik!
Iztegnil ji je roko nasproti.
—• Odgovorite mi le na dva vprašanja, .prosim vas. Nato vas ne bom hot^l več nadlegovati.
Obstala je naenkrat sredi poti.
Torej vprašajte, — da prideva do konca. <3«rl se je vanjo iz razpaljenimi očmi.
—- Povejte mi pošteno in odkritosrčno, — ali ljubite svojega moža ?
Temna rdečica je šinila v njeno lice.
—	Na to vprašanje vam gotovo ne morem odgovoriti! Jaz smatram to vprašanje za — nesramnost! — je rekla .s tresočim se glasom.
Postal je bled kot zid.
—	Fe, — vi me sovražite? — je vprašal, liripav od razburjenja. Ona se je ponosno vzravnala ter se za niči j i vo ozrla nanj.
—	Zakaj taki veliki občufki iza človeka, kot ste vi, gospod poročnik t'love k ne sovraži, kjer mora le — zaničevati, — je rekla retko.
Zapet je zastokal in njegov obraz se je spačil.
—	Fe, Fe, — Če bi le vedela, kaj sem trpel, — in kaj moram Se trj>eti! Ce bi le vedela, kako obžakiejm, da sem te izpustil.. — bi ne imela .poguma reči mi take trdne beaede! Ti si vendar ženska s čutečim srcem. Fe, jaz trpim brezimno, — ja« te ljubkm «e vedno ter te bom vedno ljubil!
Ona je stala, kot ohromljent od groee nad divjo bolečino, ki je zvenela iz njegovih besed. Ob istem čaau pa je bila ogorčena, da je govoril take besede ž njo.	*	'
—	Zapustite me — takoj, kajti ja* nočem slišati vaših besed in prepovedujem vam nagovarjati me na tak zaupen način. Pustite me iti samo naprej, — je nflda, vsa iz sebe.
On ji je zoi>et zastavil pot. Povsod naokrog je bilo tiho in nikjer n: bdo viden nobenega elovAa. V njej je vstal kot strah pred tem strastnim človekom. Jeza, zaničevanje in obenem tudi zaničljivo sočutje i njim jo je polnilo.
—	Fe, — usmilite se me. — je moledoval hripavo. — Recite mi vsaj, da me ne zaničujete, da mi od-pušeate!
—	Jaz vam nimam ničesar'več povedati, — pustite me samo! — je vzkliknila naglas, vsa is sebe od jaze in Strahu.
On je prijel njeno roko.	f
W	* .<t 0	Jttihodnjii.) £ |\ $
OLAS N'ABODA, 19. OKT. 1929
C. A. LARSEN"
\
ena izmed treh ladij, s katerimi se je podal commander Byrd proti .Južnemu tečaju.
Robert Fabre - Lueet:
Imperijalizem in pacifizem.
i 'i-i
V prehodni dobi. kakor je naša. ko se toliko misli križa in ko toliko duhov išče neke mednarodne modre misli, neke sintetične politične doktrine, osobito v zunanji politiki, je zanimivo proučiti dva nauka, ki sta .se v prvi četrtini našega veka najbolj dojmila narodnih mas: imperijalizem in pacifizem. Prvi je posebno naglase-na oblika nacijonalizmn. drngi pa je reakcija na izrodke, ki jih je prinesel imperijalizem, upor in-dividualizma proti koncepciji, ki je morda ustvarjajoča, vendar izključno l^qlektivnega značaja.
Svetovna vojna se je rodila ?z imperijalizma, in sicer iz njegove nejbolj brutaTne forme. Dva imperija. angleški in nemški, ki sta imela nasprotujoče si gospodarske interese, sta bila prisiljena zgrabiti za orožje, da čuvata vsak svojo nadvlado, ter šta povlekla v ta boj dve skupini narodov.
Voditelji Nemcev so rd usvojili nauke svojih filozofov Treitschke-ja itt Hegela ter Angleža Darwina in nagla&ili potrebo vojne. Po njih mnenju je bilo tedaj treba postaviti temelje nemški prevlasti in hegemoniji s krvavimi sredstvi. Angleški imperij se je čutil neposredno ograženfga. Politika sira Edvarda Greva je uničila nade lorda Haldanea in privedla Anglijo na stran antate, s čimer je bil nemški poraz zagotovljen. Nam-Ški imperijalizem se je zrušil, ali pa je vsaj začasno mrknil, toda imperijalitično stremljenje ni mrtvo. Vidimo, kako vstaja pri drugih narodih: ali ni morda fašistična Italija ravno tako imperi--££--
'jalistična. kakor je bila pred vojno Kemčija ? Francija je tako stremljenje poznala samo kratek čas v oni nesrečni dobi. ko je poskušala anektirati Porenje, sklicujoč se na umetni porenski separatizem; Poljska je odgovorila na ruski napad na Varšavo s pohodom na Kijev, Japonska pa je s svojimi armadami imela na Daljnem vzhodu iste namere. Ali je s tem rečeno, da so taka stremljenja del narodnega bistva? Benito Mussolini nam odgovarja na to vprašanje trdeč, da je ravno imperijalizem bistvo naroda. Xa nesrečo so bili vse do danes vsi voditelji narodov istega mnenja.
Hitler, ki sem ga slišal govoriti in se ž njim spoznal tudi osebno^ odkrito izpoveduje imperijalizem. Naj navedem njegove besede: "Delavec, prijatelj moj, ti. ki se trudiš ves dan najprej počivaš, ko se vrneš z dela. Ko zadostiš tej želji, ti žena proži svoje roke v objetje, kajti čutiš potrebo po ljubzni. Kot plocl ljubezni, ki
j načelnika berlinskih rasistov ( Volit ieche) , ki sem ga eul in ki v svojem govora veleva sledeče: "Ali potrebuješ krompirja ? Friderik Veliki je znal rešiti to vprašanje: Zavojeval je. Šlezijo!" Toda mladi govornik ne vidi dejstva, da je Prusija s srečno vojno za-▼ojevala Slezijo, da pa jo je Nemčija z nesrečno vojno zop^t izgubila.
Valois, bivši vodja "Action Francaise" in sedanji vodja francoskih fašistov, s katerim sem že nekoliko let v prijateljskih stikih. je šele 1. 1823. spoznal, da je treba v nečem spremembe. V svoji knjigi "LTiomme quivient," ki je nekaka apologija s le, proglaša vojno na temelju prieipov krščanstva za sveto. "Vojno dopušča in hoče sam Bog, da z njo izbrišemo svoje grehe ter s-> v nas prehude lepše državotvorne energije!" Kasneje je Valois svoj razor razvil močno v smer nekakega mirotvornega evropeaniama.
"Treba se je postaviti na višje stališče," mi je dejal pri mojem zadnjem posetu. "To se pravi, treba je opustiti razprave tin preiti k delu. Vpeštevati se mora iz-prememba .dobe.-* ki se ji moramo prilagoditi. - Želja po moči včeraj ni mogla najtji drugih Isredst^v. in se je udejstvovala horizontalno, prišlo je tedaj do vojne. Danes je tako horizontalno ojačenje nemogoče in je vojna nekaj absurdnega. Zato se* pomirjenje Ev-rope uveljavlja samo po sebi."
Valois v resnici dobro upošteva, da sč je pacifistična misel, pred vojno zelo slaba, tako pjači-
la. da ni mogoče iti preko nje. Kakor smo že videli, je čisti in preprosti paeifižem individual!-
Kreianie pomikov ^SWpNiif Hewn
m: ihtokr«
II« d« Franc«, Htm (1 a. M.)
Homralc. Cherbourg
Arabic. Cherbourg,. Actw«rp*n
Mtaoctcnka, Cherbourg
K«w York Cherbourg, Hamburg Republic. Cherbourg. Bremen Berlin. Cherbourg, Bremen Augustus. Napoli, Ceuova New Amsterdam, Boulogne nr Met Rotterdam
as. •ktikri:
Hellene*. Cherbourg. Hamburg ML. »Makra:
AqullaiUa. Cherbourg
Leviathan, Cherbourg. Breme« ». ektebre:
Dresden. Cherbourg. Bremer 17. ektebre:
France. Havre <1 A 11 1 Beige aland, Cherbourg, Antwerp Majestic, Cherbourg
Dsutschlmnd, Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne eur Mer. Hut terdam «1. efctebre:
Berengarta. Cherbourg
Pre«. Harding. CWbourg. Bremet
1. novemb-- • Alberti<;, Havre Columbus. Cherbourg. Premen 3. novembra:
Pari«. Havre (Izlet) Olympic. Cherbourg Penriland, Cherbourg. ntwerpen Minnewaeka Cherbourg Cleveland. Cherbourg. Hamburg Conte Btanoamano, .Wpoli, Genoa Veendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
UMOR, KI SE JE KONČAL S POROKO
fitičen nauk. ki ®re preko narodnosti. Ta nauk prezira narod in daje prednost eelo samemu inter-naeijonalizmu. ki je "samo oblika zanikanjai narodov. ' Vendar Obstoja v pacifizmu vc^ odtenkov in naj smo že taki ali' taki, vsaj eden izmed teh odtenkov učinkuje na vsakogar izmed nas v tej povojni dobi. Prevzema nas tako popolnoma, kakor nas je prevzel in oslepil imperijalLstišni nacijonalizem pred vojno. Številni kongresi pacifistov povojne dobe proglašajo nauk integralne' pacifistične doktrine. Takisto Ifrllog^o^ fiakf, bi ni nič drugega, krfkof pri branje pacifistične dogme' v želo
jo občutiš, se pojavi dete. Zdaj pa te vprašam: ali- nisi imperialist ? Kajti, ako nisi. ne smeš imeti sina. ali pa moraš sam izvršiti samomor!" Hitler nadaljuje: * 'Vidva sta sedaj dva in samo z borbo, samo z vojno si bosta lahko zagotovila obstanek!"
Jasno je, da je tako dokazovanje napačno, kajti narod se ne pomnoži z enim otrokom, temveč se češče s tretjim otrokom poviša število prebivalstva kake dežele. Skoro ravno tako napačno je dokazovanje g. Goebbelsa. enega izmed Hitlerjevih pobočji kov, in
NUDIMO VAM IZVANREDNO PRILIKO
in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanje vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti
našega
BOŽIČNEGA IZLETA
DNE 8, DECEMBRA t. 1.
s parnikom
lie de France"
našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno.
V OSMIH DNEH V SLOVENIJI,
kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod.
Za cene, preskrbo potovalnih listin in reservacije obrnite se na
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET
NEW YORK, N. T.

zmerni obliki, ker si pridržuje pravico do obrambne vojne, smatrajoč jo za zakonito.\ Vse to postavila sedaj kategorični pacifistični imperativ, ki je tako močan, .kakor je bil oni krvavi iz leta 1914.
Toda naj bo še silnej»i. dokazuje li to, da je porajajoči ali pre-rajajoei se imperializem nekaterih narodov zaradi tega oslabljen? T^ga ne moremo reči in prisiljeni smo verovati Hnssolini-ju, ki pravi, da je bistvo vsakega naroda njčgova rast.
Valois« ki «em ga pravkar navel, je čisti Amperijalist, čeprav je pristaš pacifcsma, ker pravi, da je včeraj želja po moči našla samo sredstva, da se udejstvuje horizontalno, kar je dovedlo do vojne: za danes pa dopušča sredstvo, za udejstvovanj« sile v vertikalni smeri, navzgor.
Ako premislimo to koncepcijo, vidimo, da ni prirodna.
Ali ni borba za rast zakon pri-rod^ in človečanstva in ali si ne ! moremo predstavljati, da bi ga (napredek lahko izpremenil? Ali ,naj ne verujemo v silnejše orodje, | kakor je današnje materijahlo oro-jžje? Kako naj ne verujemo, da j bi tisti, ki ima silnejše orožje, ne bil nekega dne Zmagovalec? j Vsakdo si lahko, kakor Hegel, po borbi teze in antiteze predstavlja sintezo in sanja o imperialističnem nacijonalizmn, toda polt reba ga sili, da postane imperi-jalistični pacifist, ako ga že ta-(ko hočem nazvati. Beseda ta ni glavno. Ali se beseda imperijalizem ne poraja v stremljenju, kije večinoma mirnim potom napravilo iz angleška koloni jalne posesti svetovni imperij!
_ Agfr^jfr si^'CTat
S. novembra:
Saturnia,- Trst
7. novem1--«:
ilauretanla. Cherbourff
President, Huosetvell.
Bremen a november:
Muenchen, Cherbourg, Koma, Xapoli. Genoa
Cherbourt,
Brem en
Blizu MLskolcza na ^ladžarskem je živel 1. 1913. pas stnifrov sin Jožef D rot os, 251etni polnokrven mladič, ki »a je zapiela v ljubav-ne mreže vaška poročena ženska, mati tedaj 41etne»a*žen.'!!kepra otroka. Žena, ki ji je bil mož nadležen, je skovala peklenski načrt m je nagovarjala neiknšenepra ljubimca, naj zakolje njenega moža. nakar mu postane žena. Drotos je okleval, in tu jc stopila vmes nova osebrf: vaška babica Barbara Markeszova, ki je pritiskala na mladca, da je res izvršil krvavo dejanje. Počakal je .svojo žrtev. Ludvika Ujja, v gozdu in pa je zavratno napadel ter umoril.
Zločin je prišel na dan. ■ Orožniki so izledili monilca in Drotos-je priznal svoj čin. obenem pa povedal, da ga je napeljala k dejanju pokojnikova žena. Sodile ga je obsodilo na dvajset let ječe.
Obenem sta se morali zagovara-ti radi nagovarjanja k umoru tu di ITjjeva vdova in babica. Sodišče je bilo preverjeno, da-s:a oni dve dali pobudo za umor in ju je obsodilo na dosmrtno kazen.
Številne amnestije po vojni so prinesle Drotosu razne olajšave in kazen se mu je znižala od 20 na petnajst let. Pred kratkim je bil tnož, ki je sedaj štiridesetleinik, predložen v končno pomilostitev. Madžarski drž. upravnik Ilortbv je podpisal tozadevni dekret in Drotos je bil izpuščen na svobodo. Vsa leta se je v kaznilnici ponašal vzorno in ravnateljstvo <mu je izdalo najlepše izpričevalo.
Povratek Drotosa iz ječe je povzročil v domači vasi velikq senzar cijo. Še bolj pa so se ljudje čudili, ko so izvedeli, da je bila prva pot Drotosa po povratku iz ječe na grob svoje žrtve. Na pokopališče grede se je neTtdanji morilec zglasil tudi v hiši svoje žrtve. Našel je doma zalo 191etno mladenko Irmo, kateri se je docela izpovedal. Razložil ji je vse. ka-lvqj gaje njena mati napeljala v zločin in kako grenko pokoro ie moral delati za obžalovano dejanje.
Irma, ki pozna zgodovino umora svojega očeta tudi iz ust ljudi in mrzi zločinsko niater. Je sklenila, da se ji os vet i na poseben način. Ponudila je Drotosu svoje srce in roko pod" pogojem, da ne pogleda nikoli več njene matere, tudi če bi se kdaj vrnila iz ječe. ■ Drotos je na to pristal. Zaroka je bila sklenjena in- razglašena. ,
Te dni sta stopila Drotos " in Irma Ujj v Miskolczu pred oltar. Ogromno ljudi, je, prjsosvalo poročni ceremoniji v domači refor-mistični cerkvi. Obred je bil tako genljiv, da je vse jokalo. Ženin in nevesti sta prejela od domačinov vse polno darov in voščil, da bi z lepim življenjem izbrisala madež in greh, ki ga. je ^ naprtvil mlad F človek pod ^11-vom-defcne iennkev i* ne ve/da mu.jsi p^sj^^
10. novembra:
Homwic, Cherbourg
I^pland. Cht^rboiirs Ant«rerp«n
Hamburf, ChertH>ur^, Hamburg
13.	novembra:
Pre«14ente Wilson. Tr«t
14.	novembra:
Aqultanla, Cherbourg I.r via than, Cherbourg
1®. novembra:
lierlln. Havre
17. novembra:
He de France. Havre Majestic Chrrbourn Arabic, Cherbourg Minnt^ionka. Cherbourg Conte Grande. Napol I Genova Albert 'iallin, Cherbourg. Hamburg Kotterdum, UouImkiiv sur Mer, Rotterdam
George Washington, Cherbourg, Bremen,
21.	novembra:
Rerengaria, Cherbourg America. Cherbourg. Kremen
22.	novembra:
Megantfc. Havre
Dresden. Cherbourg. Bremen
24. novembra:
Olympic. Cherbourg
New Vork. Cherbourg. Hamburg
Augustus, XapoM, Genova
N«-w Amsterdam, B«viugnti eur Mar, Rotterdam
28 novem bra r
"M&uretanla, Cherbourg Columbia. Cherbcmrg. Bremen
President I larding, Cherbourg,
6 DNI PREKO OCEANA
NeJIcraj«* In najbolj ugodna	mm
potovanj* na ofrentnlh oarnlMhi
France.... .........26. okt.
Paris — 2. nov. — 30. novembru lie de France 16. nov.; 7. dec.
(Ob polneAI.)
Najkrajla pot po šeleanld. Vsakdo Je t posebni kabini a vsemi moder
nlmi udobnosti. — Pijača In alavns
francoska knhlnja. laredno oiake (SM.
VpraUJt* utvn^kott poobla—nea-e agenta alf
RENGH LINE
lt Btale Streeft, flew York, R. *—
Kako se potnje v

stari kraj in nazai vAmeriko.
"r 1
-*1
ž*
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da Je pou&n o potslb listlb, prtljagi tu druglb stvareh. Vsled n&Se dolgoletne ta-kuSnje Vara ml zamoremo dati naj* boljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke.
Tudi nedrS&vljaot zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit ia Washington*, bodisi ta eno leto »11 0 mesecev In se mora deiatl profinjo vsaj en mesec pred odpotovanjem In to narav&Mft v Washlofctoh, D/ O..' na generalnega oaselnUt^a komi-
sarja.
UK
Glasom Odredbe, ki Ja*~ctopIIa v ▼eljavo 31, julljp 1939 ae nikomur več ne pošlje permit po>pofltf, ampak ga m aru iti iskat vsak pfosilec oseb* no. bodisi t najbližji naselnlfiki tira d ali pa ga dobt ▼ New Yorka pred odpotovanjem, , kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven breg dovoljenja, potuje na svejo lastna odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KBAJA
Od prvega julija je ▼ veljavi no* Ta ameriška priseljeniška postava* Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje žen« In neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, izven kvote.
Jugoslovanska kvota cnaia Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni sta* riši ameriških državljanov, možje amerifiklh državljank, ki so se po 1. junija 1928. }eta poročili in po* Uedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-driavljanov, ki so bili postavno prlpuščeni v to deželo jca stalno bivanje tu. Val ti Imajo prednost t kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor r bratov, sester, nečakov, nečakinj . itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti v IstJ; pc ss ns sprejema n&akih prošenj m an* rlkanske vissja.
SAKSER
STATE BANK
n CartlaoM Stow* NSW WK
- ------"-■-■■ »g. . ■
WW+BT19BW &LASNABODA