za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Ste-V. 51
Entered as Secoud-Class Matter July 8th. 1903. at the Post-Office at Chicago. 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 17. decembra 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto Vlil
---------------.--------------
V prevdarek iti naztianje.
CENJENIM NAROČNIKOM “GLAS SVOBODE’’!
Preteižna večina naših naročnikov želi, da hi “Glas Svobode č imp roj pci dvakrat na teden izhajat. Mi to željo vseskozi upoštevam», in to flehn-več, ker,smo že dav»» izsprevideli, da z enak rat-u-o izdajo zamo-ramo ljudstvu1 le malo koristiti. Že maja meseca t. i. simo vsebino'lista ipolveč-ali- ter račumiali, da. dvainajlst novih kolon bo za enkrat — vsaj deltama — zadlošeevalofc Tod® 'zmtotili smo se. Ljudstvo se je pričelo intenzivno zavedati in spnelvideto, da dobro, delavstvu1 koristno časopis j» je silno potrebno- in to soseibno za tukaj živeče ©farvettiee m pa sploh Stovam-e.
To važnost upoštevajoč, izahitielvajo naši 'cenjeni naročniki več čtiva, več dušne hrane. In to zahtevajo naši rojaki sipi oh, kar «vedoči dejstvo, d'a se' vedno' novi naročniki odlašaj ».
Mas tlo' po praivioi veseli, in taki pojavi morajo vsakega razveseliti, kdor ima srce in Tju-bezun do svojega bližnjega in to v prvi vrsti do svojih beldiniih rojakov. Mi simo1 zadovoljni, da. 'se pošteno preživimo, ter ne iščemo zakladov, ker jih nimamo- 'kje iskati. Da pa za pošteno delioi imamo tudi pravico do primerne plače, to nam ne Ibo niikdo odretkial in. znamo-, da nam jo tudi1 vsalk pošthn «misleč človek privošči. Mi ne moreimio delati in živeti za- in iz idealov, kakor to nekiteri nevednemlu ljudstvu natvelguijejo. In pa, da resnico povem«, nam- né pride niti na misell, dia bi naporno duše-vino- delo opravljali zraven pa lakote konec jemali. Ne, tega ne ! In inalka-ri če bi nas jutri svetnikom, proglasili. Vsako pošteno delo je primerne plače vredlno1. Tako ja vsaj pri nas in tako ostane; če je pa kje drugod drugače, nimamo nič proti temi.
Todia oglejm« si nekoliko, klako stoji .stvar s dvatedteinsko iz dajo “'Glais Svobode’'.
Pre-dšiedhiik Taft je v svoji poslanici na kongres nasvetoval, da se .metadčniki in tedniki iz poštne, ugodinosti ‘‘Second-Class Matter” izključijo1. Do sedaj plačujemo' od! enega, funta lc, kako bo pa kongres ukrenil, sedaj še neverno, toda da sc nam bo poštnina podražila, to; je pa gotovo, ker ‘čudež Ibi bil', da ne bi 'kongres Taftov .priJdloig upošteval, ker «e ja gre iza državno ‘žrelo. Tedaj podraženje!
Pred div cima in pol leti smo plačevali za tisk in papir 2000 iztišov $23.00 a sedaj plačujemo za tisk, papir in efcapidieijo na leto $3120.00, brez poštnine v Eviropoi, (Kanado, Argentinijo in Me-hlikoi Uredništvo stan« $936 in u pravništvn z vsemi potrebščinami okroglo $1200,. (samo poštnih znamk se vsaki mesec porabi povprečno zai $5.00). K tem pridejo še' razni, izdatki, za katere se nemore vedeti. (Prepis razsodibe- višjega drž. sodišča v Pennsylva-ni ji in odvdtin-iik, kateri je prepis izposloval, je stalo $18.00).
Tedaj pri dvakratni izdaji bi' se izdatki malone podvojili, dohodki .pa se- ne bi daleč uel dvakratno- poanmoiMi, in to -mange, ker sedanji ogluši se pogodbeno samo1 tedeinško objavljaj« in za drugo izdajo, bi jih bilo silno malo, na katere se niti računati ne sme. Tudi se mora. upoštevati, dia pri dvakratni izdaji lista, hi morali v poštnem, okrožju! Čikage;, kamor pripadla Sobitih Chicago in Pullman vsaki list s poštno- znamko le. kolektivati, klar Ibi na leto znašalo $624.00.
Poklg tega pai črkostavci in tiskarji zahtevajo «d novega, leta naprej povišanje plače, ali- pa zastavkajo. Oni zahtevajo- za osemurno delo’$4.00, kar se jim bo, seveda tudi dovolilo. Tedaj tisk bo od n-ovega leta naprej dražji in papir se tudi podraži ; -tako, da vse dražje1 in še enkrat vse dražjel na račun konsumenta !
Pri 'tern si ne nnaremo kaj, da ne bi še nekaj omenili. Precejšne število je takih naročniikciv, ki vedno svoje dlo-pise zaključujejo s frazo : “Želim “ Glas ¡Svobodi” mino.ga uspeha in da bi kmalu p-o -dvaiknat izhajal”, aili, pa “s socialnim piolzdravom in mnogo napredka” itd. A, da bi so pa spomnili, da že po dalj časa naročnino dolgujejo' in da -bi jo poravnali1, tega jim pa v glavo ne pride ; ali pa, dia Ibi nove naročnike pridobivali, tega tudii ne! Kako si taki ljudje “napredek” predstavljajo, -tega mi ne umemo in se .zahvaljujetmioi za v.sia taka voščila. Nairn' in.' vaim bo pomagano z vidnimi in materijelnimi fakti, ne pa s puhlimi frazami. Zatcraj na delo ! Vi nam, mi pa vam: ! ! !
Cenjene! naročnike prosimo, da- z odpošiljatvijo nikar se ne obotavljajo, kakor je to n eklateri m prav -.do- molzga v navado prišlo, takisto pa tudi naše gg. zastopnike prosimoi, da z odpošiljatvijo nabrane naročnin e predolgo ne odlašajo, k.eir tudi mi moramo vse ko ji jic1 pola gomia dolžan -ostajal inko-nečmol, .bo isie je precejšnja svot-a koji je polagoma -dolžan ostajal in kcmiElčno', klo se precejšnja sveta-nalbnala, nam je “poštenjakovič” zastopstvo 'Odtpoveldal. Mi smo ga opominjali, da nam- v njegovih rokah nahajajočo' sveto pošlje v teku, 14 dn-elhi, t-oda- mož nas ne smatra toliko vrednim, da bi nam odpisal 'še marnje ;pa denar poslal. Temu m-.ožui naj bo povedano enkrat za vselej, da kakor hitro nam potrpljenje, mine, se bomo- nekje drugod zmenili in to zaradi poneverjen ja.
Ali vsei talke ndprilifce- nami ne vzamiejio' pogum. Delovali bomo- na to, da liisit “Glas ¡Svobode” ¡predi ko mogoče po- dvakrat na teden iz-idlei; a da pokrijem« sedajne ogromne izdatke, in pa, da napravimo potrebni rezervni sklad1, kateri mora najmanji polletne stroške pokrivati, potem pa ja!
Tedaj- e.ipbzarjamo vse gg. zastopnike in pa cenjene naročnike, da od' 1. januarja 1910 naprej stane naročnina na “Glas Svobode” za Združene države:
Za celo leto .... $2.00 Za pol leta ..... $1.00
Za Evropo1, Kanado Argentinijo in Mehiko pa:
Za celo leto .... $2.50 Za pol leta..........................$1.25
iKonelčino' olpoizarjamo vise one naročnike, kateri nam del j časa cfalgujieij«, dia naročnino poravnajo in ponovijo, ee jim je j volja, alii se- p-a listu odpovedo, sileer ga bomo brez odlašanja ustavili. Bolje je m'aie stroške, kot pa velike imeti' im to- tza- nič !
“GLAS SVOBODE” CO.
RAZGLED PO SVETU.
Avstrija.
Dunaj, 13. dec. Tožba zaradi raizžaljlenja, katero sol hrvatski podlamci napram zgodovinarju dr. Henrik Friledjungu naperili, je silno in dalekosežn« senzacijo na dan spravila. Hrvatski poslane Supiifa, kat-erega Friddjungova razkritja zelo kompromitirajo., je vtič kot to — ',cln je tudii kot bese-dotonmi političen' koriistotavec razkrinka«. Na njegovi krivdi ni nobenega dvoma..
Friedjuin-g je trdil, -Súpito je od ■Srbije idiesettisoč kron prijel. Súpito je nato s prepričevalnim glasom in pod častno besed» izjavil, da ni- podkupljiv. Na to- je Fri-ed-jiu-ng z dtokaridii prišel na dan, -pod katerimi so se« iSuipifava zagotovila klavrno polrulšiia in z velikansko pozornostjo se mu je b-esedo-famstlvo in podkupljivost dokazalo. —
Brez rešitve zgubljen, je :Supi-lo naznanil izisitlop iz srbskOrbrvat-ške koalicije.
Posledica samiouničbe Súpita za politični živelj Hrvatske in Ogrske za sedaj še ni dogledna.
Čudno je Stališče, katerega za vzorna srbska vlada napram temu -razkritju:. Ona pravi, da so pisma, katera je dr. Friedjuing predložil, ponarejena in1 njegove izjave iz-mišlo-tine. Snbsiki vnanji ministr je pretkano vse Friedjumgove izjave, kar na kratko 'demontiral.
Belgija.
Bruselj, 13. dec. Leopclld' II. kralj Belgije, se bojuj» s smrtjo-, in vse kaže, dia bo žena s kose zmiagala.Kot zadluje ¡siredštvo bodo zdravniki operacijo opraviLi, ter če sle posreči, zamere kralj ozdravit- Todia tudii za slučaj, da se o-peraciija posreči, je nevarnost velika, ker je kralj siimol onemogel, da- bo komaj operacijo preživel. On jei bolan na črevesnim Izaibasa-n in, ter -ne pomaigaj-o nobena zdravila, in operacija jie neizogibna. Tudii se .je vodenica pojavila,
Španska.
Madrid, 13. dec. Sedlaj so popolna i^orpčila o- izidu municipalnih (-občinskih) volitev objavljeno Povsod! so iliibdral-ci zmagali. V Madridu sestoji občinski avie-t sledeče: 23 reipu'bÉkanee'v in socialistov, 17 liberalcev in 4 konservativci. Republikanci so nadalje zmagali v Barceloni, San 'Sebastian iin ječlnajist druizilh mestih. Samo v štiiriih krajih so* 'konservativci zmagali.
Madrid, 12. idee. Na brzojavko generala Marina, kateri zapoveduj«; španski armadi v Ma.rokki. je kralj AUfonsol kabinet sklical k poselbmi sieji, katera je trajala doi polnoči. Genera-l Marina je namreč poročal', da so francosko trupe iz Algiirjia. preko meje stopile in čez suveirno-miarokkansko-vojno-črtlo vdrle.
Do spoipad'a mie-d obe-dvema silami dlci sieldaj sicer mi prišlo, vend a:1 je istv.au tukaj ogorčenje povzročila-. in- bo najbrže prišlo do novih inte-rnacijonalniih zmešnjav.
Turčija.
Cairigrad!, 1'2. d!ee. Y Adami je ibil-o 26 T-určinov usmrčenih, kateri so -se -aprila miesEtca vdeležili moritve'.
Eksekuiei-ji je velika množica ljudstva prfeoistovala, kot tudi na tisoče olblčimst-fta je svojo ialj-e o-čitc izražalo.
Revolucijcnarci na površju.
Washington, 12. -dele. -Señor Ca-striillOi, laastcpndk tukajšnjih ni-caraguianlskih ustašev, je dobil -brzojavko -od1 generala Estrada, vodje revolucijonarsk-e stranke, v kateri izjavlja, -da nev-olucijoinard. pri Rama močno zavarovano -pozicijo zavzemajo, in da so trupe predsedtnika Zelava še dva dni hoida od' mlešta oddaljene.
Brzojavka zagotajvlj-a, -da je -zm:aga revolulcijonarceiv gotova, todia uporniki sia ¡-ie bodoi dlefini-tivrn« odločili, pre tno ne1 bo njih program državni oddelek v Wash-imsrtomu odobril. To sle baje na določbo opira, kako se ima s pr-ed-sedin-ibom) Z-eiagm postopati, za slučaj, da ustaši zmagajo-.
Rusija.
London, 12. dec. Kakor dopisnik “Daily Mail” nekemu listu iz Petrogradla brzojavijo, so 'T Molskvi in. v Petrogradu veliko u-pilitidinib osiclb po'zaiprli. Policija, katera j'e v mniogo -stanovanj vdrla, sedlaij trdi, da je -giromadctma našla olbtoŽiLne' spise in pisana, puntarske vsebine. Med izaprtimi se nahajajo p-etrograjiski uinivers-oi profesor -SalfiowlOw in dvajset •njegovih gostov, -kateri so -bili za časa aretacije pri njumui, mlad te -mi Šiptčiinteky, o-be-dva novelista Kinowa in Re-pjeva, kak-o-r tudi urtdnik časnika “BylOjie”. Tol rnači isie ta številna zaprtija, da je v zvezi s povratkom čara v Pe-trclvgrad:.
Petrograd, 13. dec. Člani ruske
dume so- interpelacijio vložili, v
zadfevi preid malo časom ralakri-
tih tatvin v državni batnki. Vsiu-ž-
betnoi te banke so leta sem odres-
ke in dlržavime oblilgacije1 kradli.
Do sedaj sie 'je doignal-o, dia viso
čina vkradienlilhl vrednostnih pa-
perje-v emaša $206.900, a je min-e^
nje, da je število veliko večje.
*
Nemčija.
Biiro-lini, 18. dtee. Privolli.lmi -komite je priporočal državnemu, zboru epoglasna 2.500.000 mark
za -podporo tobačnih delavcev dovolita, kateri- so breiz dela, ker -po novem diavčnom zakonu se je poraba smodk in svalčjč silno zman j. šala. — ___________________
REVŠČINA V CHERRY.
Lakota in pomanjkanje vzlic velikih podpor.
Skoraj je niUvenoje-tno, da so- zapuščeni, v premogovniku v Cherry, clb življenje p-rišlih premogar je-v, najsiin-ejlši bedi izpostavljeni, in to vzli-e dejstw, -dia so- se velike s-vote- za, revne nabrale in- cele gro made -oblek prispevain-ih -bifa, vendar ubogi -z/mra-zuijej-O’ in glad trpijo. -Obigrava se zopet stara komedija : Tisti-, katerimi je podpora namenjena, je ne: dobijo, ali pa saiino' del tistega kar -bi imeli dohiti, in .pa tikati, ki imajo daro-ve razdeljevati, si obd-rže za-se, ali p-a dajo drugemu iniamenu. Razne c-erk.venei občine ne izostajajo pri te-m ribarstvui v> -kalnem; nasprotno, one se trudijo, da večji delie-ž vlovijo, itn ko- so- nikoli nasičene -sekte a delen jem im-ed- seboj gotove, ne -ostaja -druzega, kot oglo-dainei, go-lie kosti-.
“Praktično -krščanstvo” -bi bafa v tem slučaju poljiei za izvrševanje ljube-zu-i do b-lilznjega itd. našlo, toda ono se je omejilo na to, da. vdove in sirote- tolaži in jim priporoča n-ad-o- na bodočnost. Gladni in zmrazujoči eaik-aijo na t-reno-tek, ke-daj se jimi bodo odprle “obljubljene zailo-ge”, kjer -bo-do kruh in. meso- dobili-; ali gospoidj-e Or --krbniiki- zakladov, in- tisti ki so izvoljetai ali imenovaui. da da-ril-a po-raizdelijo, -so sklenili, d-elenje na nedloločeu čas odložiti, im sicer da ,se “.stvar temeljito- presoja”.
“Društvo- rdečega- križa”, katero "se- je za stvar zavzel«, postopa toliko- -počasno, da ni njen-o početje za razumeti.
Vsaka namenjena dobrota izpolni le- tedaj Svoj namen-, če »e po-d|n-ore potrebnemu neposredno vroče.
INIa zb o novam ju “W«mien Trade Union League” tu v Čikagi, je prišlo- dom 12. t. -m. meld- Cha-rles Reve-ll, tajnikom Illinois Red Cross Society, ini Stedmianom, zastopnikom rudarjev, do ostrega razmiotriv-ar ja. TO j-e prišlo o dis-kluziji te-me: “Položaj v Cherry, in kaj se miora- storiti, dla se revnim pomore?” Stedlman je društvo rdečega križa silno napadal.
“C-h. A. Z.”
KJE JE?
Frank ITfačnin- doimia iz Slavinske doline, Štiajerskega. Bred tremi leti :si\fa bila. «kup v -Cumberland-. Wy-o. iRa-d! bi zanj zvedel. Če kedlo rojakov ve 'za nj-egov naslov n-alj blagovoli naznaniti spodaj piodp-iisancmiui
Rudolf Hribar R. R. No. 3 Box 55 A.
Coltumihus, Kans. 51-5?
RDEČI KRIŽ v CHERRY.
“Chicago- Daily Socialist ” in “'New York Call” sta zadnje «hove priobčila -ne-sra-m-n-o početje te družbe. Čez 100.000 dolarjev je že poslanega na. to družbo, a ljudstva pia. stra-dh in trpi pomanjkanja. Anton J. Čermaik (Čeh) in John' Scully -oba prominentna po-1'itikairja v Chicago', sta se osiab-no prepričala o nesramnem poslovanju t® družbe:, ter -sta izjavila, da ta1 ‘ ‘ Red Cross ’ ’ družba noče podpirati onih družin, ki vsled zaprtja premo-gofcop-aj ne delajo, a so njih reditelji; pri življenju ostali. Gro-zna b-edla vlada v Cherry. — Graftarjev pa ste: tam -doli ne manjka.
Boj jeklenemu trustu.
Pittsburg, Pa., 14. dec. “Pri-prav-ljietri smo pomagati Amalgamated ,Association of Iron, jSteel and' Tin -plate Workers v njih boju s- United -States Steel korporacijo, in v svrtiioi zmage bodemo storili- vse, Ikar je v n-aši m-oči”, j; rekel Samuel -Gompers predsednik A. F. D., ki je sem -dospel na zborovanje .prvo- omenjene o-rga-nizaaiije, kateri Gompers predseduje.
Vsi zastopniki so nia zborovanju in 'kakor je razvidno -so vsi navdušeni za koneentracijio- -boja proti Jeklenemu trustiu- v vseli nj-enih tovarnah in izde-lovalinicah, istodobno.
Do sedlaj ni bifa možno organi--zi-ratd v-silh -delavcev te strolke in zato je' trust čim dalje, bolj uspeval -s -svojim' manevrom za “open sh-cp”. Ta manever -se- bo. izjalovil, ako sel posreči delavskim zastopnikom njihov načrt sklenjen na zborovanju v Pilttdburgu.
Delavci v j-e.klama-h in topilnicah-, katere kontrolira jekleni trust, organizirajte se!
Številna žrtev.
O leta. 1901 je bil-o v ameriških premogovnikih -okroglo 18.000 premogar jev usmrčenih. V osmih letih -se j!e šteivilio žrtev podvojilo. Leta' 1001 jiiih jo bilo 1594, -a v rna-s-tiopinem Oletu -diaihič preko- tritisoč. Število- Usmrčenih se j-e o-d l-eta do leta mmiolžilh. Preid dvajsetimi lleti so se žrtve štele po sitotiinah, ,a sedaj jih j-e pia 'že dtoimialega skoraj toliko- tisoč-evt. Amierišk« rudar -stvo ima zaloistin'o- s-laivo, tuldi v raizimfftnjui oblseŽn-oistiii, da zahteva ve č človeških -žrtev-, kot rudarstvo dhaizih Idelžel. Tudi velike katastrofe -so- tukaj šbevilmejše bot v drugih- dleiželah, vzlic- temu da je kopanje rudč Ugodnejše, kot brdfei kjerkoli' -dru-gold.
Zopet katastrofa na železnici.
-Erie, Pa. 14. dle-c. “Twentieth Century Limited!” Nleiw York centralne- železnice, kateri je vozil iz Chiicage v New York, je za-vozi, pri N-or'ilhiEiaisit, Pa;., 16 milj old tu, v -osobni, vlak št. 10 Lake Shore železnice-. Nesreča se- je pri-godili kej no- polnoči. Liimitieid je vozil z hitrostjo! 60 milj v uri. D-o sedaj j-e. seist mrtvih -izpod razvalin Spravljenih in- se misli, dia bo število usmrčenih 20 prekoračilo.
Vzorni red.
Washington, 13. dlec. 'Povodom naSiElltaJšfce-ga1 urada je senatu do-. Sto poročilo -o- stanju, klateno se ■nahajia v mie-dlkrovju nekterih pa-rohircidlnlh črt. V poročilu so skoraj nit verjetna dejstva navedena, katera bodlo kongres napotila da zakon siklleme, po katerem se boljši oldnošiajo vve-dlej«. Poročilo se onima tn-a nazn-ainila moških in žen-skih agentov -dd koim-is-ije, kateri ■se nieipoznano vozijo med popotn,-ki mieidlkroivja.
ISosebno -on-a teih agentoy.k pri-povednije o -groiz-nie-m- stanju na ¡nekem parniku, kateri vloži 12 dni prek« oceana. Med t-em časom seise -olrtuidlni prizori menjavali. Ne-«zi-raje se ng nebna,go, vladajo tam neverojrttn i moralilčni -odlno-šaji. Vpolslenlci' 'parnfiika so na-nranii ženstvu «krajino nesramni itdl ____________________________
, 'Kdor -hoče, da dolbi -odgovor na pisma naj pritoži znamk« -za od-! govor. —
BOŽIČNO DARILO!
Vsakdo sie- vestfli božičnega -darila. In zato sim-o s-e odločili, da cen« lista d'o božiča ne povišamo, ter vsiin -onim, ki p-cOove naro-čni-n-o- pred -b-ožičem o-ziirom-a n-o-vem letom -daimo naro-čn-i-no1 poi stari ceni to- j« p'o $1.50 na- leto.. Cena listu bo- po novem leto $2.'00 to-raj vs-afcdo, ki ponovi naročnino -na liist predi novim letom -s-i- pri hrani 50ie, n-a-m pa. stori -uslugo s tem, da ga n-e bcldUmo- rabili opominjati -ali p-a oedio liist ustaviti. Tega sicer ne raid'i storimo, toda ke-dlair n‘as kateri tako “faiba”, da se popiolno-mia .nič ne briga, da bi storili svoj« dolžnost, a list, pa 1-e redimo .dolbiva in čila, tedaj pa jia naše1 potrpežljivosti konec.
Komur je tudi na tem1 ležeče da nam «b-lalžuije niaporno dele, nam- s t'em veliko dela prihrani, a-bo staro naročnino por.avn-a in obnovi- za ina-prej-. Upam«, da sc bodle jo o>ni, k-i -dlollgujejo na n-a-roičndni spoimaili- svoj-e dolžnosti, ter sitetriii kar je pra.v.
Uprava Glas Svobode Co.
Policijska morala.
Dva chiciaška policaja imenom Ridges in- McGinn-is, -sta se zadnjo soboto; prav pošteno- “ošnolpsiala” in ootem t-ake nesramne burke vganja-la na Cottage Grove pouličnem tramvaju, da so ženske-sopotn-ice zahtevale, da ju sprevodnik izločil.
iSpre-vodn-ik ju je iztožil 'ter izročil ,policiji da ju ukroti in nauči spodobnega vield-enja v navzočnosti -ne-žn-ega -spola. iBodnij-sIki poročnik Smith' je že vložil kazenske db-tožbo- proti tema diviema vzor policajema.
Ali «ta mislila, da -st-a v kak-ern salunu, ki je skrivoma odprt po eni uri -popc-lm-oči ?
50 let v ječi.
-Winste-di, Conn. John Warren, -star 71 let, ki je petdeset let presedel v diržaivmi- jetn-išnici v Wbt-terfiield, bo dohil- iza božično darilo- prostost.
Leipoi darilo, ki- se bo spremenilo v še -hujišo kazen stradanja na -stara leta.
Vojna z Nicaraguo.
V Portland, O-re. Kroži vest, da boi 1500 am-eriškilhi vojlak-ov. vta-Ib-orjieimh v Vian-coiner -bairradkis šlo v iNicaragua na transportu Dix.
General M. P. M-aus, poveljnik Oolumlbia -deparitmenta, je izjavil, da je d-olbal poveiljia poslati .nemudoma t-ruip-e v Nicaragua.
Ameriški kapital v resnici razprostiraj svoje grabežljive prste povsodl in1 'vlada mu je vedno pri rokah-.
Razlika.
L. A. Potter, je. šel pred leti na zapad za coiwboya in je pri neki priliki oropal! -neko družbo z-a $9-
Dno 20. -majia 1885 je bill dbs-o-j-e-n za ta zločin na. življenjie v ječi. Johim R. Walsh, ki je ljudstvo oropal za -miljone dolarjev je bil -obsojen na 7 let ječe, pa j® še sed-a-j na pro-steim.
Male tiatoive- sie- obeša, velike pa / pušča na proste«#. To je ameriška pravica.
Listu podpore.
J. Miklavec 50c, J. Sburter 5-Oc, J. Malar 25tí, A. B-eirl ich 115c.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.30 ............... 50	kron,
za	$ 20.45 .............. 100	kron,
Za	$ 40.90 .............. 200	kron,
za	$ 102.25 .............. 500	kron,
Za	S? 204.00 ............. 1000	kron
za	$1018.00 ............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Poma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izolačuie c. kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v potov i n i v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske "o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
PRANK SAKSER CO.
81 Cortland St. Now York 6104 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohio
J
—Y^T^x)
BRATlUSTlN.

IZ DNEVNIKA SAMOSTANSKEGA NOVICA.
/	f
Priobčil Bistričan.
f
Dne 12. novembra.
Že sem postajal nejevoljen, ker nisem dobil do danes nobenega poročila o Albini. Danes pa mi je došlo priporočeno pismo. Pater magister je godrnal, da pada jako sumljiva luč na mene zaradi takih pisem, ki prihajajo morda od kake za novica prepovedane osebe. Ker pa patra magistra oblast ne sega dalje, si ne more pomagati v tem >oziru nikamor, kar mene prav od srca veseli.
Pismo je od Albine in se glasi: Spoštovani gospod!
Pred vsem 'V(as prosim ‘oproš-čenja, da Vam toliko časa nisem pisala. A vzrok je ta, da Vas ne maram; izpostavljati preveliki nevarnosti zaradi prepogostega do-hajanja priporočenih pisem. Zdaj Vam' pa hočem po Vaši želji na Vaše pismo odgovoriti.
Razveselile so me Vaše' besede, ki ste jih navedli v svojem pismu. One pričajo o Vaši zdravi razsodnosti, kar se tiče samostanskega življenja in ljubezni do ženske. V tem Vam popolnoma pritrjujem. Dvomim le, če bi bila jaz vredna Vaše ljubezni. Verjamem Vam, da iniate prave cilje in nafnene pred očmi, a gospod, pomislite, kolikokrat izpremeni človek svoje mnenje zaradi kake malenkosti! Oseba, ki Vam je danes najlepši vzor, iVam bo morda že čez par mesecev nestvor, katerega pogledali ne bodete več. Jaz Vam ne svetujem, da ostanete v samostanu, pa tudi ven Vas ne vabim. Meni bo jako ljubo,-če si ostaneva znanca in prijatelja — več pa ne, vsaj za zdaj ne! Ne zamerite mi!
Prijazno Vas pozdravi
Albina.
Dekle piše v tako lepem slogu, da bi ne verjel, če bi ne imel njenega pisma v roki. Led se že taja in z gotovrfcTjo smem upati, da se mi izpolnijo moje vroče želje,, da bo Albina kdaj moja. Dopisovanje je seveda zagotovljeno.
Dne 17. novembra.
Sobota je danes. Spoved imamo in zato čas, da se pripravimo nanjo. Meni pa priprava ni mar, saj tako nimam nič povedati pri spovedi. Obtoževal se vendar ne bom kolikrat sem pri molitvi razmiš-ljen, kako si večkrat poželim zlate prostosti. To je spoved stare babnice ne pa človeka, ki mora vendar kolikor toliko biti mož, ali se vsaj1 pripravljati na to. In vendar zahtevajo spovedovanje takih malenkosti pri nas. Sploh se mi pa zdi ta pogosta spoved in obhajilo tako vsakdanje,'da človek ne more imeti nobenega spoštovanja več do teh zakramentov. Čudeži so tudi samo zato tako imenitni, ker se redkokdaj zgode. Ko bi se godili vsak dan, pa zgube vso veljavo in privlačnost. Pri nas se zgodi, da gkemo po petkrat .na teden k obhajilu, kadar se lahko dobe kaki posebni odpustki. A meni se to7 pohajanje k obhajilu zdi, kot bi sedel k mizi in se tam nakosil; vzvišenih čuvstev ni v moji duši. Ista je s spovedjo, zato se mi zdi priprava nekaj nepotrebnega in odveč.
Da pa časa ne ubijem, hočem v kratkih besedah opisati delovanje patra Krištofa.
Pater Krištof silno hitro govori če jih je več zraven; sam pa momlja kot zajec in žveči besede, da ni nikjer nič; maša njegova traja vselej čez eno uro, zato pa ima pater igvardijan usmiljenje z ljudmi, in mašuje pater Krištof navadno ob desetih.
Drugače je pa pater Krištof majhen sodu podoben možiček, ki silno veliko gleda na doHre jedi in kuharja vedno hodi spraševat, kaj vse še pride na mizo. Vsak kos mesa z velikega krožnika nese pod nos, ga poduha od vseh strani, dene, včasih nazaj, vzame drugega, počenja ravno tiste ceremonije ž njim, nekoliko odreže od njega, da mora servitor po deset. minut čakati, predno si njegova milost od vsakega kosa nekaj odreže, tlčeri je baje še bolj .nego pater gvardijan; študiral je, kakor pripovedujejo, sedem let pet gimnazij; ko pa le ni mogel prilesti iz pete, pobrisal jo je v
novicijat v klošter, na to pa v sedmo šolo. Navzlic svoji zabitosti se je imož redil in redil in ker ni hotelo iti navzgor, šlo je narazen.
Največjo težavo mu dela pluvi-ale (plašč pri litanijah). Zato je že poprosil patra gvardijana, naj kupi pluviale za majhne patre, da se ne bo vedno po tleh vlekel. Vzrok temu je bil pa ta-le:
Neko nedeljo sem bil popoldne pri litanijah jaz za ministranta in brat Demeter, eden največjih ne-rodnežev, kar jih je bilo kdaj v samostanu. Celebrant je bil pater Krištof. Ko po cerkvi “De pro-fundis” molimo, ostanem jaz za patrom Krištofom zaradi množice ljudi korak zadaj. Po neprevidnosti stopim na pluviale, pater Krištof potegne, se opoteče in vrže kosti svojega rojstva in Špeh poznejših let po tleh. Vsi okrog stoječi so se spustili v smeh, gotovo misleč, da je zaužita pijača tega kriva, česar jim ne morerp o-porekati, da bi se bili' popolnoma motili. Tudi jaz sem se smejal, brat Demeter je pa imel večje u-smdljenje ž njim in ga pobiral. Ko je pater Krištof vstal, dregnil je mene s komolcem med rebra in zarentačil: ‘Naprej, vi nerodnež!’ Psalm, je bil pretrgan in dosti ni manjkafo, 'da tudi ne pluviale. IVsled tega me pater Krištof ni pogledal par dni, proti patru gvardijanu je pa izrazil gor omenjeno prošnjo.
Pater Krištof prav rad noslja. Tabakiro ima skoraj zmerom v roki in ponuja iz dobrohotnosti tobaka zdaj temu zdaj onemu. Ne-i koč pa pride imeniten gospod k ! njemu in mu s cigaro zakadi sobo, To ga je strašno jezilo, ker toba-kovega dima ni mogel prenašati. Popoldne pride v obednico, ko smo novici ravno za večerjo pripravljali in pove meni, kaj se mu je zgodilo ter me poprosi, da bi mu 'olluipil debelo' jabolko, katere je s seboj prinesel, da bi potem z olupki pokadil sobo. Za trud naj bo jabolko moje.
V st Mri vsakemu rodi pom a gam, zato sem se precej spravil na delo. pri katerem sem imel tako zagotovljeno plačilo.
Vieis čais, dioikler se'm' Lupil, je godrnjal pater Krištof, da je nad vse čudno, da morejo ljudje te smrdljive cigare v ustih nositi in okuževati zrak ; da je to greh, ker Bog na.mi je dlal ,zdrav vzdiuh, 'kadilci mu pa primešavajo strupeno tvarino; o>n da takih' ljudi kar videti ne more; mari naj bi žemljo v usta dejal, ne pa tistega smrdljivega klinca.
Potrpežljivo sem poslušal to je-remijado. Ko pa olupim, rečem:
“Kajenje je res neznosno za marsikoga; a desetkrat grše je še noslanje; taki ljudje so navadno vsem zoprni!”
Kakoir 'bi 'miu' bil gorečo cigaro pomolil pod nos, pobral je hitro olupke, odšel in par dni rivec kuhal.
Tudi dar prerokovanja čuti v sebi. Meni je napovedal, da bom dočakal osemdeseto leto, bratu Viljemu pa, da bo trikrat pro-vincijal.
Dne 18. novembra.
Danes je nedelja.
Popoldne sva bila pri litanijah za velika ministranta jaz in brat Viljem. Za celobranta je bil pater magister, a samo zato, da bi enkrat “Benedicamus Domino” konec litanij dobre zapeli. Kadar smo ga drugikrat peli s kakim drugim patrom eelebrantom, nam je večinoma spodletel. Pater magister je bil za to hud in hotel sem poskusiti srečo. Ko sva si z bratom Viljemom pred litanijami umi vala roke, mi pravi ta:
“Justin, danes pa dajmo tako “sfušati”, da bo groza! Kaj neki ta jetika misli, da je! Če smo mi hlapci hlapcev i-n on tak berač midva oba, pa meni, da borno “Benedicamus” tako zapeli, kakor bo on hotel?! Ha, ha! Nikdar ! ”
N'oi, in; 'današnji “Beneldica-muist” je bil pes» 'kar strašen. Viljem; ,j e vzel k-ontra-has. jajz tenor, pater magister ipa. neki gliasv kj v bil nobenemu glasu bolj sličen) ne
go osnemu nevedne ‘živali, ki jo kličejo, ljudje z imenom “tele”, dri pa še samo ne ve, da ima to ime. K sreči’ je .organist na koru pritisnil najhiuijši fortjsisimio«, la ljudje niso zaipaizili groizne disso-nauCe.
Konci vseih «ceremonij pred' oltarjem smoi šM pa po cerkvi molil psalm “De pnofuindils.” A dane-je moral biti' že nesrečen dan. Ko pridetoo' plribjižno do sredi cerk ve in simio se drenjali .mied obilo množico1, meni in Viljoimui naenkrat beseda 'Zmanjka, akdra.vno sva do ■zdaj; krepko odgovarjala patru magistru. Pred menoj je stala Albina, táko lepa, tako krasna, kot, kraljica med 'ostalimi devo j ■ 'kaimi Meni je pogled v „njene oči vzel vsak glas, kri mii je pa šinila blisiklovo v glavo, da sem bil rdeč do ušes. ,Zakaj: je pravzaprav Viljem1 umolknil, ne vem,. Morda naposled iz istega vzroku?
V zakristiji je pater magister 'agribainlčil čelo v silne guibe. aiko-ravno zmerom trdi, da človeške čelo bodi vedro brez gub, ker to je znamenje 'brezskrbnega človeka, kalkirišen mora biti pater in frater, .kateirettnru ui treba skrbeti za preživljanje. Vemdiar rekel ni ničesar.
Tembolj' pa je pojil v svoji cel' ci. Pokliče najprej mene k sebi.
“iPovejte odkritosrčno, zakaj ste umolknili pri psalmu?” vpraša strogo in mi gleda srdito ,v oči.
“Odgovoriti !bi imel napačen verz. 'zato sem utihnil”, odvrnem mirno.
“Pa 'zakaj ste. se zmotili?” “Kar v glavo se mi je zvrtel«, da bi bil skoraj padel im predno sam. se potpoltaioma isjpet zavedel, je bilo treba, odgovoriti.”
“Je to vse resnica,?”
“Kot .samostanski brat menda ne bolmi lagal”, odvrnem, “če se ‘Zdaj zlažem, s,e meram pri spovedi obtožiti.”
“Naj pride frater Viljem noter!” jie 'zaulkiazal.
Ko je vstopil brat Viljem k patru «magistra, je dobil prvo vprašanje enako mojem» 'prvemu.
Toda .ta je odgovoril nedolžnega in ponižnega obraza:
“Ker je frater Justin nehial odgovarjati, sem umolknil tudi jaz kajti psalma še zdaj ne ¿nam dobro. ’ ’
“Kdaj sie ga. boste naučili?” “Takoj se ga ne morem', ker me zdaj to, 'zdaj ono ‘baše. Med zadnjimi senu prišel, pa bi mora! ob istem času Vis® znati kakor frater Justin,, ki je ‘bil prvi tukaj Razen tega se tudi silno težko u« čim: po desetkrat, preberem, pa še nič ne vem-. Na nikaik način mi ne gre v glavo”, se je norčeva! resnega obraza brat Viljem.
“V resnici?”
“Gotovo!”
“Pa. Ibi Ik Materi -božji molili in k svetemu «Antonu in svetega Duha za dar razsvetljenja, prosili!” “ISem že, vse storil.”
“ Morebiti ¡premíalo'Z gorečnostjo molite?”
“Kolikor j«e, pač v moiji moči, storim. 'Prosil 'bom iše v prihodnje svetnike z¿ razsvetljenje.”
“Le storite in svojemu patromu se priporočite', to pomaga!” “Prosil bi, če bi. se me vi, pater magister, spomnili nekoliko v n» litvi.”
Pater magister mu je seveda obljubil.
'Da so natoia današnji dogodki prinesli obilo smeha, za to je poskrbel ¡brat Vilijem.
Dalje prihodnjič.
Naša ponudba.
Ruljlšega ponuidka vam ne more niikido «staviti, kot če vam ponuja povrnitev zdravja. Če je vaš želodec slalb ali bolan,, smo vam mi v stanu ponuditi najboljše« zdravilo in odpomoč in to stori Trinerjevo ameriško izdravilnio grenko vino. Isto j«e najboljše, ker j«e naprav* Ijeno' iz najboljšega! materija! a, to «je iz čisto olbljelžanega, starega, rdečega vina in zbranih zelišč. V slučaju, da v«a!š tlek ni« stanoviten in vaša telesna živahnost pada., a-li če postajate nervozni, plaši j i-vi, «če: se' hitro' utrudite ali če postajate despondenten, moroz, bled injbolehen, v'am bo Trinerjevo' a-merilškio .zdravilno grenko vino več dobrega storilo, kolt« kaj «d;ru-zega. Še tako neiž nema želodcu se ga sme dati« brez strahu zlih posledic.
N'a prtodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Trim er. 1333 - 1339 So, Ashla n d Ave., Chicago, 111.	/
KRIST IN RIM. KAT. CERKEV.
(Nadaljevanje.)
SVETOPISEMSKI DOKAZI.
Dokaz štev. 22.
Ni potrebno dokazovati, da rim. kat. cerkev «zapoveduje celi halt Vsim dUibovnákolm, re'dovni-ikiom in r.edbvnicam, ker to «vsakdo ve, večina pa. še ne v», da Peter, 'za katerega trdi ta nezmotljiva (?) »cerkev, da je nj.en prvi 'papež j;e bil oženjen. (Mat. 8-14.)
Pavel pravi, Heb. 13—4. “Ženitev (poroka) je častna v vsem.” V. I. Tlim. 3—2, pa dostavlja : “Šlkdif mora biti čist, soprog ene žene, etc”. listo zahteva tudi. od dijakom«v (I. Tim. 3—12.)
Tudi« sv. pismo uči in zapoved,u ■ je ženitev škof<iv« in «dijaikionov. Toda. Rilmi prepoveduje ženitev svoj,e' duhovščin® in «dela, naravnost. nasprotno! kar uče apostoli, Krilat in« ¡biblija, ka.r jasno« «dokazuje njegovo zmotljivost,
Dokaz štev. 23.
Rimlkai katoliška cerkev uči, d'a. s« vica, in da ljudje«. Iki imajo na vesti male grehe ali «pa tudi «velike, za ikatere pa niso na tem svetu dovolj pokioire storili, kadar uimrjo. gredo v vica, kjer se čisti jo in delajo: pokoro predno pride jo v nebesa.
Sv, pismo' pa pravi, I. Janez 1 — 7, “Kri Jezusa Krista nas1 je očistila vseh grehov.”
Sv. Janez, 5—24. Krist pravi. “ Rehnilčnto, resnično« vam povem, ¡da kdor j® slišal mojo ‘besedo« in verjel v'onega, ki «ime je «poslal, ima večno življenje in ne «bo pogubljen. temiveč pr.eidle iz smrti v življenje.”
Rito pa uči«, da «vsak najmanjši greh, za ¡katerega s«e nilsmo na tam« svetu pokorili, nas pošlje v čiea, Todia ta rimska «doktrina j«, polpolnom-a nasprotna sv. pismu, katero pravi, ’da« Kristova kri nas je popolnoma «očistila vsacega greha. Ta riimlsika doktrina ,p«a je popo-ln.oima v konfliktu ,s Krisltovo lastno obljubo, ki zatrjuje, «da. vsi oni, ki «verujejo ne bodejo kaznovani, temiveč preidejo iz stmnti ” življenje.
Dokaz štev. 24.
Druga: božja zapoved' stare zaveze, katera je bila. potrjena tudi v novem testaimentu s,e črta tako, Exodus 20—4. Ne ustvarjaj si nobenih' neresničnih «podob, ali kalko' sličnost česa, kar je gori v nebesih, ali« kar je spodaj na zemlji ali v vodi. pod1 zemljo : V. 5. Ne priklanjaj se jim (podobama), niti jim ne služi, iker jaz, gospod tvoj bog, seirn zavidljiv !bo«g itd.
Rito prelamlja to zapoved s teto. da ima podobe, kipe in sohe, stvari katere so baje v nebesih'. kot naprimer podobo, boga, Krista, brezmadežne device Marije. Petra itd., «po altarjih in stenah svojih «cerkva in hilš vernikov, preid katerimi ta rimski verni ljuld kleči na kolenih in jih moli. in častil, kar Rilm vedno in vedno «zapoveduje in priporoča,
Razlika med «božjo zapovedjo kot sie čita in raizlaga v sv. ¡pismu in pa cerkvena zapoked malikovanja je zopet jasen dokaz, da jo rimsko katoliška, cerkev zimotlji va.
Dokaz štev. 25.
Krist pravi, Malt, 5—44, “Toda pravim vam :	Ljubite svoje so-
vražnike, blagoslovite «me, ki vas preklinjajo, ¡storite dobro «mini, Iki vas sovražijo, in molite za nje, ki vas neradovoljno. rabijo in vas preganjajo,
«Krista druga naj večja zapovej pa jia. Mat. 22—29.: “Ljubi .svojega bližnjega, Ikot samega ¡sebe.”
Rimska katoliška «cerkev pravi in resno trdi, da so protestanti, starogrški razkolniki in drugi verski Hektari jamči krivoverci in njeni, sovražniki. Vkljub vsemu tema» pa so njeni sosedje, bližnji in zato, alko, hoče da spolnuje Kristovo. drugo največjo ¡zapovedi, bi morala lljhlbiti iste ikoit .samo sebe, ,bi »ih ¡morala: blagosloviti in moliti zanje. Toda vsega tega ni pri rimi jarcih in 'kedarkoli so napravili kako določbo, so ipre-1 kllefi «vse one. ki niso tako vrjeli Rabili so meč in ogenj za uničenje vsega, kar ni ž njima potegnilo. vodili so velikanske križarske vojske, ustanovili so tribunale tr-
pinčenija, zvane inkvizicije,* da so jilh uničili, katero porabo terorizma z «0'gnjem, mečem, natezalnicami in visiemi drugimi hudičevimi «sredstvi rimske, krute inkvizicije so «O'd'oibravali ražni «papeži kot Urban IV. Aleksander IV. «Clement IV. Nikolaj III. Ivan XXII. in «drugi, 'ki. s«a vsi kličejo* vikarji odrešenika Krista, ki ni svojim' sovražnikom niti za las •hudieiga. storil, temveč jim odpustil na 'zadnjo uro, rekoč :	Oče,
■oldptuisti jim saj ne vedo kaj delajo'!
* # #
«Podal siam Vam pet in dvajset dokialzov «.'zmotljivosti papežev in rimsko katoliške cerkve. Veliko je, še drugih, katere bi še lahko naViedčl, toda menim, da ni potrebno, ker samo en verodostojen dokaz, podprt s fakti, ibi «zadosto-val. —
Dragi čitatelj, s tem delam: skrn. šali sam podati čiste in poštene dokaže, katerih si do sedaj ni u-pal noben rimski maziljenec spod-bitfli, ,ker jih ne more. Vsekako stvar je bila pisana javno in dai siem «vsakemu priložnost, da mi spodibi.je, kar šemi trdil. Tudi to se ni izigodlloi, pač pa nasprotno, u-redništlVo Glas iSvoibode je «doibib« ndbroj pisem«, v katerih se je «prosilo. da sel celo raizmotrivanje pri oibči v knjigi, k'a«r je seveda pri znanje, da se med' Slovenci svita, da svetohlinstvo ginava in odkritosrčnost iisto nadotoastuje čim dalje 'bolj.
Predno sam začel o tem pisati, sem bil popolnoma prepričan, da sem na pravem in kar se tebe dragi čitatelj tiče, te pa vprašam, ali moreš reči, da nisem «dokazal, da je rimisko kat. «cerkev učiteljica nekirščanfeki-h doktrin, da je strmoglavila resnico in «da je .zapeljivka? Glede« 'rimisko katoliške 'ddihovščinel ¡pa pred zaključkom tega dela navedem Kristove besede proti Pismairjem in Farizejem. Mat, 23 —28. “Če prav tudi na zunaj zglodate« pravični proti ljudem', toda v notranjščini pa ste polni hlinstv-a in nepravičnosti.”	Konec.
* «Kogar ¡zanimajo razni dogodki rimške« inikvdlziicijei, «bi mu pač priporočal, ¡día čita:	“Tajnosti
španske inkvizicije”, katera knjižica jie spisana v slovenskem jeziku« in bo nia preda j pri Glas iSvo-bod'e Co. Te knjige se vsak «čas ¡pričakuje kakor tudi velika «zaloga «drugih poučnih, «zgodovinskih in «zabavnih knjig, katere bodejo označene v ceniku Glas Svobode
ROJAKE v Rock Spring’s, Wyo.,
opozarjamo, da je g. Anton Justin pooblaščen pobirati naročnino za “Glas Svobode” in se ondotni naročniki obrnejo lahko do njega, ker on nima časa po hišah hoditi.
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, raznevrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Sehoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 B'ue Island Ave. Chicago III
Edward Pauch
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
ED. SIHRA, 1
izdelovalec finih Havana in do. mačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno 612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
ODVETNIK	PATENTI.
GARL STROVER
1009-140 Washittgtott St.	CHICAGO.
Tel, 3989 MAIN
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
<.ko pišete po cenik. Pravo grenko vino. kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, proda-.lam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Reinhold
Kroll
Izdelovalec in trgovec na veliko s
VINOM IN LIKERJI.
“GREEN BELL”
naše specialiteta.
410 Greenfield Av. Miiwankee
Phone 1547 J.
HELLO!	HELLO!
Rojakom Slovencem naznanjava, da sva «odprla
Gostilno “Slovenski Dom”
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22. Placom samo en block pd slov. cerkve, kjer točiva vedno sveže pivo in druge likere. Dobe ,se tudi fine smodke.
Mladič & Krampats.
Hoerber pivo. Prost prigrizek
MARTIN NEMANICH
LASTNIK
Phone: Canal 80
22nd St. & Lincoln
blizu slovenske cerkve
TUKAJ živečim rojakom in onim, ki potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno'
GOSTILNO
v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri
LOUIS ROBSEL
113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wis
Josip Komar
164 Reed St., Milwaukee,Wis
priporoča rojakom svojo lepo urejeno
GOSTILNO.
Snažno prenočišče se vedno dobi
Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam.
Schlitz pivo na čepu.
Louis Bergant
SALOON
257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS.
Biljar na razpolago.
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St.. LA SALLE ILL.
“Austrian Club”
GOSTILNA
JOE LENIČ, lastnik
STRINGTON "redmesto Leadville, Colorado
Potniki dobro dogll! Zastopnik Glas Svobode
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., Milwaukee,Wis
GOSTILNA!!!
Dobra Unijska Gostilna,k£rb**
mrzel in gorak prigri-	O Ofactnif
zek. : Pod vodstvom	Oid5lliy
650 Blue Island Ave.
delikš Dvorana za družtvene in unijske seje, int Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fiek St,	Tel. Canal 1405
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL CANAL 1386
Božični večer.
Spisala M. Frázer, poslovenil A. H. S.
I.
Motrrilsion je bila siten invalid. INIi 'bila še tako stara, a na 'olbraaui pa se ji je bralo, , da ima več kct Štiri križe na hrbtu. Pred ‘kakiiiiij tre'mi llertimi, -ta- je še )d!elala v, ipredilnicii, ipio-drsnil-o ji .je ipo' sitolpnicali iin od: tistega časa| naprej se ni mogla' več na noge opreti. Imela je pridno hčerko z
videla tako jo mati zbada je dala dušeik sv-ogijmiui sndhr in dostavila. “Marta prav j, da jo je peljal v gledalillč e 'zad nje l:e’to: ’ ’
“ Aj, aj, pa jo Ibdr Iše”, dostavi maiti zmagovito^, “¡Stari Cranfieki. njen ¡bogat slhrie j.i ibo zaipustil lo ipo pr-emiolženje.”
Mati se hipoma ,n-i zavedala kaj dela. Milka pa je koj zaipopadla materino šelirvanje. in odstavi a je gladil ni ke s peči. da se ohlade. • "‘Toliko, da niisem pozabila, nekaj 'kupiti. Mati, pustila vas bom iiaiino za kraitelk čas. Nikdar Vam na misel ne pride, da jaz kaj ra-
iimenoimi Milka, ¡katera je bila edi-pbum in Georga j.e ravno tak, ¡pole, na, da je za njo in za. sé skrbela. visega tega ¡pa vednoi na. me im nje,-Milka jm\ ibila ka<cdh ena in divaj- ga režite. Ni dobro če je človek set let stara, lepa zala in čednost- 'prelcfolber — ali ste Usedaj na to na, če prav je že. od svojega štiri-1 ¡mislili? V ¡oknjah prod'ajaln.iic so najisiteiga leta delala v p redil ni,oi. stvatri tabo krasno razstavljene in ta-ttera ni bila ¡nič kaj iprilda. Zato ¡zakaj si ne bi šla Itiuil-i jaz jih o-pa je imela veliko oboževalcev, a gledati? Ves ¡prost čas moram z med vstlmi pa ji je George Grey- varni presedeti, med tem ;ko ke najbolj ¡ugajali. Njena mati je | druga dekleta zabavajo, poleg
vedbo ¡proti njdmiu ugovarjala, četš, da Mili, talko lepo dekle j
vseeno kaj boljšega vredna,. George je bil namreč tkalec v predii-nicii, diotbgr dečko dn zanesljiv delavec. Mili in George ¡sta se spoznala pri delu in že več kort eno lete sta dkippaj pohajala v nežni ljlubenni, ne dia Ibi kateri sprožil ono srečno besedo, ki .pom-enja ¡blažen vtis na. dveh) ljubečih se srcih.
Blažič 'se je bližal'. Leto je bilo slabo, idetal-o se je samo ¡polovičen čals. Gospa Morrison, ki je bila vajetna gospodinjiti, ibo je še njen soprog živel, in tki je sedaj živela pri svoji 'hčeri v dveh maliki so tab,, je sedela pri peči.
“Božič bo skoraj ¡tul” reče Milki, ki je likala obleko.
“Aje, Aje, mati.’'
“Ali ti je George ¡povedal, kaj ti bo dal za božično dkrilo?” “Tega. mi ¡menda vendair ne bo pravil, sedaj?
Mili je vedno skušala kar naj lepše ¡postopati isi materjo in za to se ni kotlela ž njo ¡prepirati, ko jo je ¡hotela mata prepričati, da George ni zanjo, dia lahko katerega drozega dolbi, tki bo lažje in rajše za obe sikiflbel Ikiot pa “ta počasmež’” George.
ga ¡ini pa še izmiraj na ulseša brenkate, da me že kar bole. Nič mi ane ¡zdi, dia mie imate radi.”' 'Vzela je ruto ¡s klina, se ogrnila m z loputam zaprla vrata za ,sie-'betj, imiaiti ¡pa jo zanjo strme gle dala.
Bog nas vari, kaka jeza in vse to ¡zato, ker jo hočem o čem dobrem podučiti. Moški so vsi enaki, ali ¡so stisnjeni ali pa zapravljivi. ¡Kar dobiš je samo sreča. Skop človek te lepo pokoplje in ti sitnari dokler si živ. Za moj del jaz ilmaini ¡rajiša zapravljivca.” ¡Ranjki Morrison je bil zaprav ljivec in vislletdl tega je ostala njegova vdova., potem ko se je poškodovala, da ni .¡mogla več delati ■težko breme svojih otroik in cele občine. Goispa Morrison je pozabila, da v svojih mladih letih je; morala težka delati' zase in ¡svojega ¡moža. Vsie ¡kar se je še soamiin jate! so bile profile slave in glorijo njenega isinulbemija.
Dekleta nnMijo, da vedo v A kot njih matere,” je ¡rekla 'ko je ■sedela pri peči brez dela, osamljena.
II.
Milka je hodila gori in doli po eni glavnih ulic ter pasla ¡poželji ve bč.i po razloženih oknih, ogle-
'“Ti še ni -potveda'1, ha?” pravi dtavala klcibulke, pripovedujoč si,
prezirljivo mahi. “Kaj sam ti ¡zanimaj pravila ? ¡Skop je, ta George.
“¡Sialmo' štedljiv je — pa ne skop. ’ ’
‘ ‘Štedljiv, aha ? Ko sem jaz bila dekle, še ipogledatt ne .bi hotela na lanta, ki jo skop. Ko je .tvoj oče sz mietn-cij hodil, to je büo tam v Bladklpoll ali' kakor sedaj pravijo gor na Walkes, .srno imdli fine čase. Fanti iin dekleta — ah talkrat so bili časi, mlaid svet je, imel ¡de nar, danes — to so ti reve.
'“Da,” pristavi Milka hitre. “Talklrat je bilia plača boljša, predilnic ni bilo toliko kot jih je sedaj, tuldi bdfew ne, ki bi za cent eden drugemu naj rajše vrat prerezali”
“Kolikor več predilnic, -toliko več dela, mislim jaiz. In kaj im« to s tem za opraviti ? George zasluži 30 šilingov — ”
“!Se ve,” dostavi Milka malomarno, “toda on noče, da bi mogla njegova žena iti v ¡tovarno ¡de lati in še sedaj mu ni prav,, da ženska v -tovarnah1 delajo. On pra-vi, -d-a to je mo(šlkio,delo.
katerega Ibi (kupite če bi imela ¡denar. Znala pa j:e, -da ne bo pikoli imela denarja, ne -sedaj ko sam?, dela še manj takrat ko bo George molzite. Njena mati je imela prav. George je .sikcp in lakomen, na denar, in Marta, katera je vedno -za njim, kakor ji j.e g. Prestan po védala, Ibo dobila lepo ¡premože nje po ¡svojem ¡stricu. Vse mestece je -oi tem vedelo. Marta -bo po dedovala po svojem stricu od materne strani tri hiše na Broad-\vayU, lepo svotico gotovine na banki, poleg tega je še nre-cej zalo in brihtno dekle in ji ne bo težko pridobiti si ljubčka, ki ¡glada po avenkiu.
Ko si je tako v dnu srca predstavljala svojo tekmovalko so ji nakrtait ¡oči obvisele na klobuku, okrašenem s ¡potočnicami. Kak lep je in srce je hrepenelo p) novcu, za katerega bi -se dal dobi ti ta kklbuk s rožo. ¡Sitg-laje v mioš-njiičetk in prevračala onih par ši lingoiv, ki so ji še oitalli in za ka tere je mislila kupiti kclkoš: ter presanečiti ¡matar s iku.retnino n
‘Kaj tšie le! Govoriti je lahkoI božični dan. Ta tÿlë pa je bil še in ljubezen je -slepa. Jaz pa pra- penuthinarjevi prodaiulnii in -klo-vim, da si boš želela', da kaj za- bulk, ki je stal ¡dvakrat toliko kot služiš po strani, ker George jle ja- kokoš ¡pa je bil tudi še v oknu — ko ¡stisnjeln. Jaz'in tvoj oče s-v a | ¡pred očmi
rekla'-, dai bova oba delala, služila denar in ga ttuidi skup zapravila. In tako- sva- tuldi štorija, bog p: je -¡a naju dkrlbel. ”
¡Milka je molčala. Mati je govorila idelom-a resnico, -ker oče ji ni zapustil ničesar kot ¡mater za katero mora sikilbteti. Milka je bil. najimlla-jlša izmed šestero otrok kateri so bili vsi ža oženjeni ter za se .skrbeli. Zia mater se- niso brigali in če ji jie kateri porinil šiling ali dva ni bilo ¡brez go-dmarnja'.
Mili j.e tudi vedela, da je bila slabše oblečena kot druga dekleta, ker stariši ¡se niso nikdar brg gal-i za domač poboljfiek. Živeli so z roke v ulstla, bodiočnoHt ¡pa ¡prepusti li ulsodi. Že kot štirinajst letna deklica je morala služiti vsakdanji kruh, ki je bil zelo pičel. Si daj je bi-la 21 let -stara in vsako ziimo se ji je -zldelo mbemejše za-. pustiti stan-cVanje, teir itii še v temi doli proti potoku v predilnico. Burja — rih in ti mrzli odreveneli prsti, ta kolovrat — I
“Ali je rekel, da te vzame v gledališče?”
“Nič ni rekel,” odgovori Milka. yNi rada odgovorila, ker je pa
“Zakaj ga nebi imela?” pravi sama sebi. “Denar je moj in storim iž njim'kar ¡sama hočem. In jeli oima tuidi tako trošila? -—” iStala. je1, ne v,ede kaj početi. Kc j.e tako zamišljena stala- ¡pred >klo butoi, pride nekdlo- v ¡ozadju, iin jo prime za roko.
Trkal sem na dhiri kakih 10 minut”, pravi George Greyike a bilo ni niko'gar. Ko pa sem odhajal, povedali so mi sosedje, da ¡si fila v trg. Kaj pa ogleduješ? Kupuješ klolblulk iz-a poroko ? Kte:r se ti najbolj doipada?”
Kteri se tebi?” dostavi brze. Milka, ne da bi ¡se okoli ¡obrnila, 'ker poznala je glas.
George je iislbal no oknu in potem je pokazal ¡s ¡prstom; na šip:-. Klolbulk^ katerega je on i-zlbral j'1, bil naipravljan iz navadne slame s eno samo ¡mašno.
Kaj reč-efi proti temu ? Lap je, čeden in — ”
In po ceni,” dostavi Milka su rovo.
In po ceni,” ponovi George popoln orna nevešč svojega greha. “To ni nobena napaka, v kolikor se mielni doždeva. Saj ko bi bil drag, ga itak kupiti ne bi-mogla.”
A, ne ¡bi mogla?” vpraša Milka. “Marta CranfieliJ ima klobuk s dvema rožama. Iu jaz'šem rav no talko lepa kot je oroa.”
“Še lepša -si”, jo popravi -c-n Miarta mora fino zgiedati, drugače jo svet pozabi, toda kedar iiina vila take velike plave oči In rine n a lase —”
Milka ¡mu je obrnila nezadovoljen hrbet.
“Lahlk-ç- je govoriti. Go varilec nje je tuldi po ceni”, -pravi ona.
¡Pri tleh ¡beised-ah sta se poslovila od okna ter filia po ulici doli do Dover’s Lane,- miimio predilnic ■kjer sta preživela večji del bele ga dne. Milka se je Vstavila na <p®ti pred predlilnica ter zrla črni, ¡zakajeni -dimnik, segajoč siva oblake.
“Grozen .prostor. Ta kole-s zmljo vse življenje v človeku. Nikoli se nisem počutila mlado.
Obrnila se je k fantu, ki je sLo-p-al poleg nj;e. Lica so- ji žarela in v očeh se j¡e¡ cítala vo-jslka njene £a srtea. “Tudi ti nisi ¡bil nikoli mlad. Postaramo se¡ pred časom NaČ -dPuzega nam ne preostaja, kot delo-, delo, Spam j e in -zopet delo. Zakaj se ne bi tudi jiaiz zabavala, kakor -s-e druga dekleta. Ge-orge, ali me ne misliš nikoli vzKti v gledalj&če-? Ali misliš da jaz ne vidilmi -rada stvari. — Preteklo leto si¡ peljal Marto' v gle dalifiče. Vefi!”
“Prosila me je, da jo naj vzamem”, odvrne George,, “pase nisem mogel zigovarjati. Gledališčne bunke se mi zdé popolnoma n umn-e.”
“Toda vseeno'so lepe,” pravi Milka, “in prav rada -bi videla. Pelji me tja samo enkrat.” “Gotovo, gotovo, ” odgovori fant, ‘ toda en drugi klra-t, ne ta božič. Sedaj .moramo varčovati, kaj ne, ki vsak (eent šteje?”
“Pri t.ebli fie preveč,” mn reč napadajoč. “Mati ima prav. Ti 3 ■sko|p. Že sedaj -mi ne privošči stvari, kaj bo fie le -potem ! — pa vse enio v-eldlnci trdiš, -d-a me ljubiš, toda kakor vidim se le .norčuješ ¡z menoj.”
Z naglimi koraki je hotela oditi, to-d-a George, fcater-ega je njen naiStlcp presenetil jo je zgrabil za paizdluho ter -hitel ¡zanjo. V istem hipu pa se n» je srce napolnilo s voljo-, -dia p-otrošdi ves prihramelk na njej;.
“Milka, deklica, poslušaj, če h-olčefi videti gledališče —”
Ne, nečem iti s takim, ki me sam rad ne pelje.”	y
Dajva-, pobotajva se,” Veš, vedno sem gojil milisej, .¿la kupim hišo, in- dekle — ” -
Le imej svoje misli”, je rekla Milka, dasi je vedela, da dejan sko n-e miisli kar govoriči, “in Marta ti bo lahko -pamogla. Sil -se-in te, to ti povem. Talko pohaj Ikovanlje «id -zunaj, ni dob-no za, me.”
Gledal jo je začudepo. Še ni-ko¡ li je ni videl v takem slabem raz položen ju. Prej je bila vedno pri' pra vi jan a Storiti vse kar je hotel, “Mili, Milka — ”
Njegov -Mie ni- dobil o¡dimeva pri dekletu. 'Stala j.e trdno -kot tala tefl* mu naštevala vse grelu in naipa-ke. George pa je poslušal in ko je umolknila, skušal je govoriti.
“Dajva, poravnajva se.”
INe, pa ne! S tdb-ej že ne!” ji bil -odgovor. “In sedaj veš. Tud ng ralbilš k meni več ¡priti, ker n marami za. te. Joe , Briggs me j( prosil, da grem ž njim v Olympia gledališče na, sveti večer in 'čaka la ¡sem, da vidim če me ti vzameš, toda n-e rabiš si glave beliti. Ž njim grem. ”
III.
Mil-ka Morrison ¡ni šla v Olympic ali tam drugam -oni večer s Joia Briiggsom. Snežen vihar je -razsajal ¡že -celi teden pred' božičem, bela odeja in led je pokrivala ulice, strehe, -d'o-1 in ravan. V hi šah kjer je, vladalo pomanjkanje in ib-edla je bilo- vise narobe.
Gospa Morrison S2¡ je prehladila, ker ena šipa na -oknu je ¡bila -razbita, katere se hlifinemu gospodarju ¡ni vredno -zdel-o nadomestiti s icel-o, in mrzla sapa je. prepihala na ¡postelji p-ol-èg okna spečo invalidinjo-. Prehlad ¡se- je spremie-nil v ¡pljučnico. Občinski zdravnik jo je ¡olbiskaval ter vedno trdil, dia se ji mora mdc -krepčati, 'sicer umre vsl-edl slaibos^i. Zapovedal je, da naj vživa slaldlčilee, katere pa sol -bile predrage -za Milkin ’mošnjiček šic-i takrat če je ¡predilnica z vso- ipa-ro delala, nikar ¡pa sedaj.
¡ko so bosi sklenili, da se tovarna zapre čez božične praznike.
- Mili "je pozabila, da je-bilo dan pred Iboižičem, d-a so na cesti sreč-
pa
.Ie
in
ni ¡ljudje', pozdravljajoč edien dnu-zega, srne,jo« in ¡vic-sielé se, primerjajoč Ja božič z onim lanskeg, leta. Žezlo bede je viselo v knh n.ji Muiiiriscnovega doma, Mili pa jie ¡zakrila doiraz v r-oke, se nasl-o nila na mi-zo’ in plakata t- obupno Žena-, ki je ležala v d'rngi sobi in se borila s smiiitij-o za življenje, j bila Ilir da in ji. ¡zn a,, vedno pripr-av Ijena drezati v njo, kot j-o pa. h-va l)ti, t-oidJa bila je njena. mati. L ju bili ste ena drugo-po svoje, in ona m,čira umreti, a:kc¡ ji Milka ne pre «klubi kar mora Milka je dolbro vedela, da- druge čase bi se ¡zate ki a h Georgu -za pomioč in vse bi bilo dbb-ro. iSčdaj ni? more k nje mu-. Pohajal je ¡k Marti. Cranfield, ljiud.je so¡ ji vsaj ta-k¡o ipripovedo-vali.
“Nikoltii ni miainal ¡za -ime. I-me me je samo za igračo. Njo- pa. lju bi, -ker ima d-ena-r; jaz sem revna.”
Zravnala se je in. ¡brisala m-okre oči- s .opašnikom. M-oiria iti k mate ri, kjer je- presedela že mtarsiikako noe, prej pía ¡si segreje- škodelico čaja,, dn jo ne >bo m¡raz tako pre t resa, val.
Nekdo trka; potrka fie enkrat, prime za -kljuko i-n odpre. Ge¡or,g¡ Greykte- je prišel, obložen s ¡mali mii in ve-čjetmi zavitki, katere Položil na miizo'. Obrnil se je ■zrl dekletu V mlokre oči., katero ga je pred par dnevi tata kruto od-slovilo. V očeh pa, se je svetlikal triumf. —
“Joe Briggs, ti ni v-stanu ničesar dati, ker nič ¡nilma, da -bi dal.
Pričel je -razvijati zavitke in -polagoma, raizlagal delicatese na mizo, pri tem motreč zalo Milko
“Srečal sem ¡zdravnika, in povedal mi jeka. ...” Prenehal je in vprl oči v njo. Videl je bleda, vtpalla lica, gmotnie. zaspane oči in -obleibo, ki >n'i imela nclbene toplote.
‘Lpam, da bo zado-voljna, ” je rekel tih-o, koma,j. slišno. “Storil sem naijboljšei. ”
Dekle ga milo pogleda; debele, svitle solze so se- ji vlile po bledih. vdrtih liicih.
“ Oh, Ge-onge, .zakaj si kupil vse te stvari. In tvoj prihranek —” Nič prihranek’”, je jezno odgovoril in oči so se mu svetile. ‘Za te ,sem hranil. Zlato je ničla- pri meni. In ¡zakaj ga me bi .potrošil, kjer .salm hočem. Rad-ovoljno dam. -ker lahko -dam, im Joe -pa ne — ” To je- (bil njegov velikan.sk triumf i-n vse ktair je hoteli. Šel je ¡proti vratom.
Ali mera, iti ? Enkrat ga je zapodila; in ali ga naj sedaj nazaj kliče1? Ali je to- trem-otek razpotja On j,e bil inlaid in jezen in ona j« bila tudi mlad'a, -pa ,ponosna. V tun momentu pa zapojo zvonovi veselo pesen iz ¡zvonika, line ....
“A merry Christmas!” voščita eden -druémui “Veselje na ¡zemlji, mir ni dobra volja ...” Dvanajsta uma je -odbila, božič
je ....
'Gleorge je .zoipelt zaprl vrata, skočil k Milki, tajo je ljubil nad vse in -oklenil svoje reke rahlo «1-'koli nje.
Al’ me ljubiš ? Dekle povej! Božič je'.... in tu. je tvoje darilo. Poslušaj, kaj zvonovi pojo'. A Ilapipv' Christmas, George & Millie.”
“Ali res tata pojo, George, -res1?”
¡Potožila ji? ¡roko' okoli vratu, glavo pa položila na njegova močna prša.
“Ljubim «te, samo tebe” ¡mm j šepetala, “¡Svet bili ¡bi ničla, bo ne bi tebe bilo.”
Go’?|pa Morris pa je kot mrtva ležala na postelji ¡ter ¡mirno gledala na ljubeči se par, koj ih duši ¡ste plavali v milni in dobri volji na božični vtečer ....
Neuropin Želodečni Grenčec
je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jos-euiku na Moravskem. Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameri-sivi trg v letu 1910 Y7sakdo priznava, da uti je najboljši želodečni grenčec v eksi-
stenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-mk zelišč in koreninic, 1 ' ""
, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravuo proti ^kislini v želodcu, zaprtju, zeiodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER C0.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.
GARANTIRAMO DA ----- JE ---
Chicago, Illinois |j
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega
vina.
v,	vsebuje najbolj pomagljive snovi za
človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli zdravilo.
drugo
gV-AVISH CROfty
,T7.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganj'e, likerje in vina se lahko pošiljajo na
IMIolior MLADIÖ
GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St.
Chicago, III.
Izdelujemo °^ke “eri> čisto volnenih, domačih in im- f
portiranih tkanin.
Prodaiamo gotove obleke za delavnik 1 in praznik.
Imamo veliko zalogo trdih in mehkih klobubov.
V za
j| imamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za 3 delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemal-cem najokusnejšo zadovolnost.	Največja zaloga
vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK,
I 581 S. Centre Ave.,


Chicago, 111.

Vsak slovenski delavec nai
Čita	A <2
čita “GLAS SVOBODE
B'
CENJENIM ROJAKOM NA ZNANJE!
Veliko rojakov dela. 'leta in leta težko deto za majhno ¡plača, za katero so Amerika-nci večjo plačo dobivali. Kaj je tem-u vzrok: Zmožnost Angleščine. S-amo z An-glefičipo si lahko pomaga Slovenec v Zjedftnjenih Državah do primernega dela. Kako se pa priučiti Angleščine brez -učitelja? Po nav-o-diluJ:	Slovensko Angleške
Slovnice, ' Slo-ve-nsko Angleškega tolmača1 in Angleško Slovemsikega. slovarja. Knjiga popolnoma -odgovarja namenu, 'kar pričajo mno-gobirojna pohvalna pisma o-d rojakov širom Amerika, kateri celo izražajo zeljo da naj si vsak rojak naroči tako prepotrebno knjigo.
Knjiga v ¡platn-oi vezana stane amo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA,
538 W. 145th St. New York, N. Y.
m
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ta
------ ZDKAVNIK IN RANOCELNIK --------
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. PJatt
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: ’ od L—3. ure popoludne in	od 4.^5. popoludne.
od 6. 3:30 ure večer.	0b nedeljah"samo od 8.-I0,
ure dopoludne doma iu to le izjemoma v prav nujnih slučajih!
WEISSKGPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
B
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
_ Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kuPi> jamčim da bo zedovol jen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
jg
i
Pijte najboljše pivo
i

I
I
i Peter Schoenhoffen Brewing

PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
/
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA
pazite, komu zaupate zdravljenje svoje bolezni. Sveto pismo pravi: “Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih!’’ Tako je tu li mnogo zdravnikov, kise po časopisih hvalijo na vse načine, a niti eden vam ne more pomagati, ker ni vsakdo sposoben, da vas zopet privede do popolnega zdravja.	'
Slavni in najstarejši zdravniški zavod na svetu jo jedino COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kateri že leta in leta rešuje bolestni narod gotove smrti. Ni je bolezni katera bi ne bila dobro znana ravnatelju tega zavoda in katero bi on v kratkem času ne mogel ozdraviti, ,ako ravno vam nobeden drugi zdravnik ni mogel pomagati, ter obupal nad vašim življenjem in zdravjem. Zatoraj rojaki! Poslušajte prijateljski svet ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri vam pripo-ročuje: Ne pišite tem zdravnikom, kateri se po časopisih samo hvalijo, ter ne zametujte svojega zdravja in težko zasluženega denarja za draga in ničvredna zdravila, ker s tem samo trpite in si nakopljete prezgodnjo smrt.
Da se pa sami prepričate o zdravljenju slavnega Collins New York Medical Instituta pišite takoj danes po znamenito in vsakemu človeku tako potrebno in koristno knjigo: “Človek, njegovo življenje in zdravje,” katero dobite povsem zastonj, 15 centov priložite za poštnino in odpravo. Ta knjiga vas bode podučila o vseh boleznih, kako se imaste v bolezni ravnati in zdravje ohraniti kakor tudi skušnjah slavnega ravnatelja tega zavoda.
V slučaju, da potrebujete zdravniški nasvet in pomoč, obrnite se takoj edino le na ta zavod, kateri je b 1 do sedaj in bode vedno le v korist in rešitev bolnemu narodu. Ne pišite nikomur poprej, dokler niste vprašali za svet in navodilo ravnatelja tega prekoristnega in rešilnega zavoda, ker ravnatelj vam daje zastonj, osebno vse nasvete in pomoč ustmeno ali pismeno. Ne odlašajte toraj več ter opišite takoj vašo bolezen in najsibode že kakoršnakoli si bodi zastarela, kronična ali skrivnostna, v svojem materinem slovenskem jeziku, naznanite koliko časa bolehate in koliko ste stari, ter naslovite pisma na
COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y.
Milostljivi zdravnik 1 Srčna Tam hvala za poslane mi čudodelne zdravila, po katerih sem v tako kratkem času prehlajenja, kašlja in katarja ozdravil.
Florijan Rak Herminie Pa.
New York
Bodite popolnoma prepričani, da bodete v kratkem zopet temeljito ozdravljeni. /	Valiooni ravnatelj je Dr. S. E. Hyndman.
««
Glas Svobode
(The Voice of Liberty)
weekly
Published by The Olas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod'v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
-------------in velja------------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto.........  *....$1.50
za pol leta..................$1.00
ZA EVROPO:
Za celo leto..............kron	10
za pol leta..................kron	5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 West 20th st., Chicago, 111
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tud’ Stari naslov.
231
ZAHVALNI DAN V CHERRY
Zahvalni etata,! V osamljenem ipremogarlsikieiml Ikbajui v Illinoisu ižaljuje stolt-ine vldoiv. dm sirot za piolkopainiimi reditelji. Pokio.pani ali omrtvi? Po vsej človeški, raz soidmoBti — dai Toda toliko časa doikter niso bila trupla na ¡površje spravljena, mi bila visa nad a zgi mflfu. Alii milso .buli dragi rešem katetri soi veliko dnd tam izidoiej le žali?! Ali niso bili nezavestni na vildeizme- sirmntti «tleti, ikoji so ¡bili Iz onega tpelkla na sollčnli sv.it, sprav ljend?!
(Vidova mpa in uipajlo. sirote. Zna se, da rešillci ¡delajo ; 'pogumni 'mtolžjie, soid'nuigi zasutih, kateri sv o je 'življenje zastavijo, da 'živij e nje onih rešijb; .katieri v smrt gredo, da k 'stmlrtli ofoisojetae opro stiljo. Mogoče 'da o.n še iživd, reditelj, oče njih otrolk, ipri kateremu so, umislil 'bivale vse te dolge, dol ge u,re od groiznega tretmutka, ko je prežallostna viest od ust do ust hitela: V rolviui goiri, rov je v pla iirueofui. Alko bi one le .znale; ko bi le gotovost imele, li on živi,, je J oo tarfieM. Eo Ibli se le truplo pri melsloi, da (bli biii konec te grozne muke, te neznosne negotovost Res je, ona vč, da je malh nade Ona pozna raizdiraljiOtčo' moč raz strelih e plinov, grolzmo pogubni u člnek r as lednih puhioiv. In nis-tisti nčetni mo^jte, kateri, vadijo posel ipreimpganslke družbei, iizja vili, da se moira vsaka ma'da «¡p« ¡stUffi; da 'je po člolveški razsodno std in čltotvešiki znanosti vsaka sled ‘živil jen ja taimi vzdolej zginiti morala? Da ni mogoče, da ¡bi se katerega zasutih še ‘živega na ipo-vrišjie slpraivilo?!
'Za tremotek, se tu(ga in ¡bolest, im malosirčlnoist v solzah nlteišijo. Poteim prične glodalmi ¡boj med nado An raauimlolm, iz nova. Res: je, voditelji premogovnika so se izjavili, ida zasuti tam vzdolej morajo mrtvi biti. Tcdia, ali niso oni to tudi trdili (komaj pair dni po ka,-tasitroii?! ALi ni takrat vodilna glava ipremogarske družbe izjavila : Od zasutih, inembre nihče več ■živeti?! In vendar jih je bilo, še na ducate, morda stotine tam, za plalmeni uipajloč na rešitev. In ducate od njih, je ¡bilo dejansko na površje spravljenih', potem ko so ibild sedem .dolgih ¡dni v inoičnii. temi pokioipani. Če niso “deem” ljudje taikiralt nič vedeli,, čarnim ¡bi s sedaj njihovimi besedam verovalo?! Ali je bife: kaj nezaslišanega, da so se zasuti rudarji na tedne na kakšen način (preživljali;, pred-no je rešitev prišla? Ali niso bil!
v	stari domotvitni, v Selverni Franciji, pri veliki rtndm1 nezgodi .pred nelkodiiko leti, šest tednov potem še živi rudarji v porušenih šoh-tih najdeni1? Ali1 ni to možno tudi 'tiulkaj? Molrabiiti vendar še ži
vi	oni, pri Ikomlur ¡sedaj njih misli Ibtvajo. Da Ibi ie gotovost imeli 1 Če bi ,se le vsaj trujplo' prineslo! In — 'cld' made din brezupnosti ,sem ter tj.a vržena, se1 vdoiva zasultega premioigarja plafeajoča sesede. —
Pri vbodiu rova ;se med tem marljivo -dela.. TleišfcA železni tramovi ise privažajo in tesno nad šotatom dklepajici. Neprodtušmo bo 'vse ‘zapito, da »e vzdolej razsajajoč o-genj' omeji in izadluiši. Žile premoga-, “¡grmi d'elmianti”, posest kioim-(panije je v navairnoistiii.
To se ‘zamorci rešiti, če ,se posreči} ogenj ‘zadušiti Ajpremogair-ji tam spodaj !? No, ledi so miritvi,,
v\	Mediral Instituta”in pi-satelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.	
		
\m-		
		
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in I prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. J		
Pošljite še danes zav15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje’’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
In ona vdova?! ,S prtetresujoičini vsiklikioimi se jet n-eiaaiveistna zgrudila, Iko je slišal'», na “zahvalni dan” -o zaprtju rova,
Ali se ho kedaj znebila misli, da je bil, mogoče, oče njenih, o trolk še pri 'življenju, Iko se je gro-madni groib nepredušno zaprl, da se imetje pirtemotgansikia družbe .po-ko-nčevanja. obvaruje ?! Grozno, toda, ‘žalilbiog resnično!!! —
DELAVCI! ČITATELJI!
‘po vsej člavelšlkti! razsodnosti! ’ Rešiti se jih vendar več ne imioire! In če Ihiočeimo imirliče oteti, je naše imetje v nevarnosti! “Mi moram; to storiti, bili smo k temu prisiljeni,” je opravičujoče brzojUvljal rudni nadizornaik na guvernerja. In “'deta.Veii <so mirni!”------------------
Kapitalist! se ,za deliave-a ne zmleni, je li klerikalec, svotoodas, pripadla II k tej ali orni veri, ali je delavec pristni Rimiski pripadnik ali če. imioili Alaha ali pa, Konfucija; izia Vse to> se ¡kapitalist ne briga; sarmo da delavec ipriduo dela. kot nelma -živina in pa da je za-do voljen s pilčlo' plačo. To' je glav ni moment, glavni pogoj. Delaj m ako pogineš in pa molči, potem si gotov, da te boi delodajalec-kapi talist rad imel. Varuj se vsake ne izadovoijniolsti, celo pa stavke, ker tedaj je ogenj v strehi, kapital in vlada ti pošlejo policaje, komstab lerjie, vojake; šerife in vse vragove na glavo1 in nisi si življenja zvest -niti trenutka. Česlto se prigod'}, -en teibe in -tvoje svojce na ■oeisto vržejo in izročen si na, nejišemiu: gorjiu. Res je, da v ta kem slhičaijiu se dobivajo podpore a te .so pa, he- za linijske člane na menjene, ¡za neutaijče pa ne. Te daj tukaj je jasno dokazano, kake velikanske ‘koristi so Unije; ne moramo jih dovolj priporočati Toda to simo samo mimogrede o-mienili, ker O koristi Unij, bomo drugokrat pisali.
Tedaj nalcf -nelzadoiv,oljnim de lavcem pridb vsa, oborožena banda, kot ponižen sluga vsegamo-gočnega kapitala, katerega je de lávela v potu svojega obraiza skupaj naigrom'adil,. Pomolči ni nobene, pred duirtaij 'ti- ipreiži glad, a '< tovarni — delavnici pa suženstvo!
Sedaj, -ko ti je¡ sila najvišj.a, te daj ti isticlpi; v afeeij-o klerikalec — pop. Tulkaj povdiarjamo, da ne samo Rimski katoliški, marveč razne biairve iin sekte. V tem slučaju so sli visi jedmaiki in se ne ločijo eden od drulzega, 'kot se tudi j'aijlee ne loči od jajca. Pop ti maj-prvo recle,' da to je “bofeja volja” tako, in Ibiolžjli odredbi se ne smeš proti viti-, sicer isii brezverec in te bo vrag vzel ter v pekel “cefral”, in tairn bdš vekomaj z zobmi škripal- — se v-fe, če jih boi irñel. Popu pridejo- v takem slu čajiu delavske Senice v prilog, kot nalašč. Polp jim “svetuje”, jim daje “navodila”, in polne nasvetov in navodili ženice zopet doma svoje molže obdelujejo. (Tukaj izrecno povdlarjalmio, da ne povsod in tudi ne vilo. ¡Veliko je poštenih, žen, ki polpu pravočasno1 hrbet o-birnejio, te:r poštoipajioi po svoji zdravi -n-amielti in po svoji ra,zsod;-nosti. Vsa. čast takim ženam, ki se 'zavedajo in razumejo! samo-stalno misliti D» nikomur krivi-"" ne storimo, tudi radi priznamo, da ni vse duhovnike kar pavšalno v1 en in isti kos ¡za vreči; do
bija se med njimi vgledne izjeme, toda žalilbog, da So to bele vrane!)
iTeda-j : ‘ ‘ tapi in -delaj ’ tak,o- je božja, volja in plačilo te čaka tam nekje, kar imenujejo “nelbieisa”. Dolbtro! Ali kakšen razloček je neki med ornimi plačilom, 'ki čaka v nebesih', delavca, kateri vsleui trpljenja in pomanjkanja pogine, in pa -onilm plUViom, ki čaka pre-■olbilniošti sitega mili joma rja, kateri jo vs-led pretkane svoje politike kakšna clerfceV zgradil (J. Rockefeller).. ali ipa kakšnje orgle cerkvi nabavil (J. P. Morgan ¡za S. Člkiagoj ? To bi mi radi znali! A dvomimo, da Ibi ¡bili gospodje nebeški agentje iz;a odgovor v zadregi, to nas ne bi i,z ravnotežja-sipravili, še manje pa nista, zamašili. Njih iprefrigami' odgovor bi bil siamo za ljudi, ,za katere mbra-jo- drugi misliti.
Tedaj' večina poipstva se vselej postavi1 n'a stran kapitala, na stran prem oči'.
Da je temu tako, hočemo- še en fakt navesti: Kadar se je še v Evropi 'kakšna vojska zbirala, vselej so se maše čitale in boga so je prosilo iza -zmago; a nasprotnik takisto. In reklo sle je na cbeidveli straneh: “Pojči imoj sinko, bodi hraber in pusti se nlbiti ;za tvojo ga icesaaja iali kralja, — bog take hoče!” V tem sLučaju' se ne upošteva’ ‘5. božja 'zapoved, ki veleva: “Ne ¡ulbijaj!” Prokleti humbug Pojdi in ip/uisti se nlbiti' za tvojega cesarja, kralja, kateri v ibfliišču in razuzdanosti' živijo na tvoje stroške in vrhu vsega se jim1 moraš vklanjiati, kajti v 'tvoja uba se ti vedno1 trobi, da so “|po milosti božji”, tvoji ¡zatiralci in tvoji mučitelji! Sinko moj, tudi za tvojega predsednika se moraš dati ubiti če ni drugače, zato ker si, g,a izvolil in mu, Ibilč v rolke dal.
Kdo je predsedlnlk, kralj ¡ali cesar? in kdo je papež, 'Ciirikev (visdh ver) in: -njeni upravitelji?! Visi so kapitalisti in ta ne po “božji milosti”, marveč po tvoji neumnosti,!
S tem. nikakor nočemo priporočati takojšnji družabni preobrat, kajti potem Ibi (bili “anarhisti”, kar pa -nisimo, a duševni napor in preobrat sedanjega družabnega reda, pia prepuščamo našim vzornim “oibiersocialisitfcm”, oni bodo ■že vse potrebno tako ukrenili, da ne bo nič ln -zopett nič,, kot molzenje tistih, ki so njim. na lian vise-dejo. —
Nlam je bilo' na tielm ležeče, da dokažemo, kaka cerkev in njeni vslužlhenci s kap ital i zibom fraitier-niizinajo, .se bratijo-.
Toda pojdimo korak -dalje in našli borno, da kapitalu je le nezaveden delavec dobrodošel. Le t,a Vidi vse svoje trpljenje in pomanjkanje, v božji, določbi', se ve kakor imu to pop- natvezi. Takega n-erazscidnega delavca obstoji viso -olbizoirjie v tem,, da slluša popa, d¡a pridno moli ter boga prosi iza nekaj, kar sam' ne ve in ne 'zna, kaj prav za prav boče in 'kaka naj bi mm bog. tisto dal, ker ne ve, česa prosti. Res čudini nazori! In pri
vaeim telmi: Kdo nam jamči, da ni prilika čestokrat pred nosom, da ¡bi bilo treba samo roko .stegniti, in v marsičem bi, bilo pomagano-? Ali tukaj dela, ¡zopet zapreko tista preklicana zabitost, ko se- ne no-! mislijo, in ■tolmačijo' besede s v. pisma, ki pravi:	“Pomagaj si
sami. in Ibog -ti bo pomagal.” Kaj pa še! iNeUimlnoisiti pulsiti d,ruge mi siliti, druge 'deteti, sama pa roke kri-i imi drži. Saj je dosti, da moli. vse drhigoi Ib-o- pa, bog dal ; tako nas vera učil in tudi' gospodi pravijo!
da, ja, sinko moj ! Le poislnša.j tvojega golspodla, on te bo že še bolj na led speljal, kakor že itak dm®, na vizdol, v pogubo vsled tvoje nerazsodne neumnosti!
Toda, s tenu še nismo povsem diokalzaii, da je kleTikaliizeim' hujši 'sovražnik delavstva, kot je, ka-piltaiizem.
iRekli srna, da kapitalist je zadovoljen,. s takimi delavci, ki so neprestano mučijo- za mali denar, to je za mate' plačo. Vse ¿muga je postranska, stvar, ¡z,a kar se kaipi-talisit ne briga. Služi si nebesa, kakor ti jie draigo in' kakor veš in znaš, samo dla kapital kopičiš, pa je >vse vradlui.
'Vse kaj drugega je pa s popom, s kleirikatooim. Kapitalist ti dá míalo, tod'a ,po|p ti vzame še to malo, ne, »meneč se -za to, si li ti in tvoji svcljci lačni kr razdraipani ali ne. Dalj in daj, pa daj ! To je geislo Rimsko katoliške cddkve, katera uči — prav za prav bi ime la učiti- — ljubezen do bližnjega, katera vele va :	“ lačn e n asitit i
žejne napojiti, nage obleči itd.” Pride še.
Žrtev dvoboja. Pred štirimi Leti je prišlo v Pragi ¡med nadporočnikom SMior-ovičeimi i,n iporočnikom Klatzem do- nekega prerekanja. Polkovnik jie nato' 'Sidoroviču u-,kazali, da se mora biti s KLatzem. V dvoboju je imel S klorov,ič smolo; ipreseikane so ,miuvbile na desni rdki kiiie in žile tako; da je roka 'popolnoma im-rtva, Nadporočnik -Si domov ič je bil nato z malim zneskom vipokojen. Vloižil je proti vojnemu e-rarju 9'dškodn'in;sko tožbo, 'ki pa jie bila pri vseh instancah oldlbita. Nedavno je vložil pri okrožni sodniji v Mariboru proti bivšemu ,svojemiu polkovniku, ge-neratemajorjiu Gctepodlarzu, proti vojnemu zapoveldniikb baronu- Ozi-builkii im proti divizijskemu poveljniku Csanadvju, ki .so- ga [prisilili' v dvoboj, t-ožbo' na plačilo 'bolniščnine v znesku 50.000 K, na ip'lialcilo stroškov 'za zdravljenje v znesku 2800 K in na plačilo letne rente v zniesku 2544 K. Tudi ta tožba je bila pri vseh instancah odbita. Res lepe razmere! Človeka prisilijo, d'a se tepe. ,za prazen nič; ko se- v dvoboju tako- -pohabi, ¿.a ni za nobeno reč na svetu, mu pa vržejo -par kronic.
Nesreča na železnici. Bliizu postaje Moutecelio' pri Ritmu se j-e •prevrnil osebni vlak, ki jie vhlzil v. Rita. (Ranjenih je bilo 30 oseb, in sicer 9 zelo nevarna.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT IO LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVISCU
------------V NEW YORKU-------------
„	, _	-	Vam je dosti jasen dokaz, da je naš slavni svetovnoznani
Dr. J. E. Thompson.
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, zato Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje, zažeijeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zrlra-vljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GA-RANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali zenski Spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, Iriper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega obcenja; polucuo, ali gubitek moškega životnega soka; revma-tizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho katare in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok ■ padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbečino, lišaje hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t d. ’ y ’
Zdravljenje vseh spalnih boleznij ostane strogo tajno.
Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso
mogli, ali ne morejo ozdraviti. Bolehate-li od naj 3i bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd.:od 11 ure do 8 popoludan
Naznanilo in priporočilo.
Slovencem v Denverju in okolici, kakor onim potujočim skoz Denver naznanjava, da sva odprla:
GOSTILNO “TRIGLAV”
kjer točiva vedno sveže “TIVOLI” pivo. Imava pravo starokranjsko kuhinjo ter snažne sobe za prenočišče.
Gostilna “TRIGLAV” se nahaje v bližini “UNION” postaje, na vogalu 17. In Blake ul ce. Pazi na slovenski napis! Dobra in točna postrežba K	Svoji k svojim!
SCHEIN & P1RICH, lastnika
Telefon Canal 342
M, U. Dr. JAN ČEPELKA
ZDRAVNIK in RANOCELNIK
s češke univerzitete v Pragi. Bil c. kr. prakso v Evropi in Ameriki, posebno v očeh, ušesih in nosu.
vojni zdravnik s 20 letno boleznih žen in otrok, na
1817 Loomis St., vogal Blue Island Avenue
in IS. ceste, CHICAGO, ILL.
Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza
—
Chicago,
«■ •»
U/ ¿S- W «k T 'k
-c

Illinois.
Qr
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
GLAVNI ODBOR :
ANTON MLADIČ, predsednik-; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISfH’EiK, podpredsednik; Nolkiomis, 111.
JOSIP IVANBEK, tajnik; 1617 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1618 W. 20tb St., Chicago, 111.
IVAN KAtiAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNICI:
JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Pulton Ave., Pullman, 111.
JOS. WBRSÖAJ Box 271, Grandi Works, 111.	\
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 4l2nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOiS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR;
A. H. SKUBIC. 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JOS. FRITZ; 11422 Stevenson A., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVOR9KY, 55 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jas. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE”.
DOPISI.
POSLANO.
(Olp. ur. Zaradi -preiolbilieiga gradiva, ipirioibčiim-o še le sedaj to “Poslano”, 'katero: je datirano od
18.	noiveimlbra t- k Podpis, prizadeti lahko- izve pri nas.)
Cenjeni urednik; Zahvaliti 3e m'oraan (blaženemu Antonn od Kala, -da niseini elan S. N. P. J. — Ravnokar sem m Mil pristopiti k talka jšnie-miu društvu, ko. mi pride v rolke; jednotmo “Glasilo” št. 10. in (kot ga -pričnem- citati, me jeIpri-čelb iščipati ipo- črevih. Kaj je pa to,, -seim-, si mislil in -da-lj fko čitain bol one je' vilo. In -glej čudo! Od prevelike 'bolesti vržem glasilo D irok in gledi spalka, tudi ščipanje je takoj prieuieihalo. Aha, sedaj sam se šle- le d'omisli-1, da sklenitev 5Gtih oisdoiv, klateno so sklenili na konvenciji v Clevelandu, in (katera ib-relzsltidna ibiudalost je le ~-olo-viteffl «¡p-isan,a v glasilu, me “šraj-fa” pio č-nevih. In glieffite, pogodil senu jo! Ha, ha. ha! Nikdar nils-eim- mislil, na. se toliko slepcev nahaja, med našim,i rojaki, posebno. pa piri. tej revni S. N. P. Jed.
Najbolj ga pa pihne Kržetov račun, ki piše':	Gotovine dme 30.
septembra $17.648.84. — Go.spo-diue Knžel nisi zračunal, 'koliko bo gotov iniei, kio. se kspl-ača, iz teh $17,648.84 — 23 usmirtnin in pri-bllžnoi toliko (bolnih podpor! Akte» bi ibil to aračuinal1, bil bi v blagajni preostanek, 'ki se mu pravi,
Ničla!
[Nal, pa kaj meni mari, saj so kimači' v Clevelandu potrdili, da. je vise o. k. — To. ste- mir bili -delegati, “tožna majka ki vías je rodila!” Ikaže Bošnjak. — Kaj pa v-i čl-ani, spadajoči k -S-. N. P. J., kateri delata pa ruido- in premo-goikopih? Ali ne veste da -se je sklieni-lo, da alko se ponesrečite “imii-ni”, ne dolbite ipodpore ! O pa res, vi ste 1-e' iza plačevat, za do-Ibilti p» n-e. Oboi! Kaj pa glasilo kot Kldinik in Križe .urednik! 80 capakov na mesec in pa 20 o-dstot. koiv odvogllaisoiv! Hurr-a! To Ibodo “bale” letele in .se bo tudi pilo, kaj ne Krže? In to vse za groše slepcev!
E, kaj ;pa iStouičev Janez, (kateri je potrdil Kržetovo lopovščino v Clevelandu? O ti laižnji-vi Janez til! Nlilkollil si ne bi ibil mislil, da si taklšen laižn.jiviec, iko-t si. Sto,nič ■vprašata te, ako se spominjaš, ko si- bil pri mie'ni v moji -solbi, .ali mi nisi priipoveldoval o tisltii pogodbi, kaitie-ro je nameraval Krže <z -Kon-dcimi skleniti, in to inavno- tako, kot je bilb pisano v “ Glas Svobode”? AH nisi trdil, da ga ni večjega lopova, kot je Krže? Ali nisi razkladal neamožnost in neumnost Poltloi^airja? In, .ali nisi tudi trdil,, dia ako te društvo “SLavi-ja” ilzivolii 'za 'delegata ali ne, da bodeš v Clteivelandu -db času konvencije? In glej moja misel je ta, da tisti čas je ¡bila pogcidba že flkle-njena med' teiboj in Kržetom in ualjibráé si ‘bil tudi že prejel Juideže'v groš — f e j ti boidii! In. .pa, SIttonič. Ikaj pa o 'knofilh — iznakih — 'za katere si goljufal Jednoto? O t-eim nifei» hlotel nič govoriti in povedati delegatom, dia si klečal na kolenih pred golsip.. M. V. Konda, ter ga iza pet Kristo v ih ran
prosil, da te naj nikar ne izda? In ^tedi, tj hiinaveč! Korada se le je usmilil' in raje vse nase vzel, če prav ni nič vedel o tvoji lopovščini, 'kakor .da lb-i telhe porinil. A!i jaz tmfallilm, da ni še 'prepozno, tei -to ti rečem StonKIč: aiko bi bil jaz na Kondoivem mieštiui, vse -an-oi bi te poslal v “išpeihkam-ro” na ričet!
Pozdrav vs-ita čiitaitieljem tega lista, tebi' ljubi mi “-Glas1 Svolbo-d‘e” pa želita veliko uspeha, Janez Stoniču pa. več p-almeti.
Saj me poznaš.
Milvvaukee, Wis. 6. dec. 09.
Tukaj1 vata pošiljam svoto $12.40, katera ise je nabrala od dobrih In milosrčnih bratov -S. X.
P.	Društva “¡Sloga” v Milvvau kee,. Wis. na glavni sef j i o. dec. t.l.
'V prvi vrsti izrekam višeta darovalcem prisrčno zahvalo!
Čeravno, naše podporno- društvo ne sipadia k motoeni Jeiduobi, vendar je v tem društvu veliko1 napredka in sploh ljubezen d» bližnjega. Vlzlilc temu, da smo v drugi državi se je predlog enoglasno sprejel, da darujemo po maši skromni možnosti iza Uboge sirote si.ovlcusikih ¡bratov v Cher-ry, III. katere je na tako pretresljivi način izročil črni zemlji požrešni kapitalizem.
Društvo “'Sloga”, oziroma visi bratje 'tega društva izrekamo vstal prizadetim, naše sožalje, t-e,r jim' s tein darom pristopimo na
pomoč.
Naznanjata vam tudi, da so bili na glavni seji samostojnega društva “Sloga” izvoljeni v glavni odbor sledeči člani; Predsednik Martin Jeleinc; Podlpred, Frank Amibirož; I. tajnik (stari) Frank Matič; II. tajnik J-ahu Lenk-o, Blagajnik (stari) John Sem.; vsi v Midbvaulkee, W-te.
. Še neikiaj g. urednik “ Glas Svobode”: Tiho na uho Vas- ,prosim, recite t tisti '‘ ‘¡Olleivelandlskii Maleri-ki” — pa domače “Ameriki”, da. naj mi ustavi1 svoj prismojeni list, keir ga ne bodlim več plačal in tudi spl-oh nočem taeih neumnosti citati, ter tuidi drugim, somišljenikom ne svetujem taeih listov.
'Srčni pozdrav vsem čitateljem “Glas Svobode” in temu pa že liim -obilo napredka. Živili!
John Sem.
Wi-ib|urton, Okla-. 6. -dec. 09.
Prosim da uvrstite teh par vrstic-v ljubljeni nam. Glas Svobode. Ker še nisem, črtal nobenega dopisa iz tega kraja, hočem jaz javnosti naznaniti, ka-kio se maim, tukaj godil Tukaj nas; je malo Sio-venicieiv, stamo sedeta družin in pet samlce-v; ikatr se pa dela, tiče, še ni preslabo ali zasluži se ,pa. komaj ‘Z,a hrano- in druge potrebščine.
In kar -šemi tudi čiltal v časopisu d grozni1 katastrofi, ki se je pripetila v Cbe-r-ry, 111. ko je morala tdliiko ubogih delavcev-trpi-nov v-slied lakomnosti kapitalistov tako strašno smrt storiti ter zapuščajo na štotin-e vdov in sirot in ker jei imed njimi tudi -precieij Slovencev, kS izla,puščajo sirote, šel sem -okoli ¡tukajšnjih roj-a.kov in šem nabral $9.00 -Slovenkam in njih otrokom v podporo.
Darovali so sledeča po $1.00’: F. Skvariš, Johann Majdič, Anton
Kristam, Jaicfc Volčič, Fr. Laufer, ta stari- Dolar iz Jenny Lind ; po 50c: Johann Gregorina, Johann Lokale, Frank ¡Slak, Josip Gril,c, Helena Majdič; po 25-e: Martin Sepilč in Neilmenovan.
K skti£ipu tega dopisa pozdravljam vse .svobodomiselne rojake preiko. širne Amerike in tebi Glas Svobode pa želim največ uspeha Frank Laufar.
Reading, Pa. 10. dec. 09.
Blagovolite uvrstiti sledeči dopis1 v predale nam priljulbljtenega lista ‘ ‘ Glas Svobode ’ ’:
Kar se dela tiče ne bodem poročal, o metnim, naj le toliko, da rte svetujem- nikomur sem hoditi za delom, ker del-o se j.afco težko doibi. Olpazujie. se veliko delavcev ■brez dela, a pri vsem tem j-e pa še plača, sramotno- nizka pri sedanji draginji. Naimeni-l sem se nekoliko spregovoriti o društvenih razmerah im sicer je imelo tukajšnjo društvo št. 25 9. S. P. Z. dne 5. t, m-, siv-o j O’ glavno sejo, na kojej se j-e volil tudi novi, odbor za pri hod’nj-0 leto in bili so izvoljeni sledeči:; Peter Kočevar, predsednikom-; Franc Košme-ri. tajnikom in Anton Košmčrl, blagajnikom. Tukaj je še- eno društvo pripadajoče- k J. 'S. K. J., a.po-sebne-ga napredka ni- -opazovat, ne pri enem ne pri dkugem- društvu. Krivica je pripisovati nekaterim brez birižnim rojakom, kajti tukaj je še približno polovica, naših rojakov, ki ne -pripadajo k n-cbe-nemu društvu: kakšen je član 'kake ne-zaneslive angleške -podporne družbe.
Ja, dragi ndja-ki, ako hočemo napredovati imotramo -drugače začeti, mi se -moram-o medsebojno zjedi-n jevati, v- dobrih organizacijah se -medsebojno- -podpirati in taka ziavaroivan biti za. .slučaj -bolezni, netzgod in smirti. ¡Naša vrla S. S. P. Zveza diajie v-am lepo- priliko za vstop v -dobra organizacijo-; v tem društvu vlada naj večja sloga- in j-edlniakop-ra.vnost, V društvo -sie sprejemajo Slovenci kakor -tudi sploh Slovani, brez raz like in neglede- na versiko ali politično prepričanje. Naša, vrlo na-predmjicča1 S. S. P. Zveza, daje svojim članom največjie ugodtaro-sti, izplača $8.-05 na teden bolniške podpore- in $500 usmrtinme, kakor tudi za -r-azne -poškodbe — in za v-se- to -se; plačuje samo- $1.00 na meis-eic as-esmienta, vrhu tega p-a še na-še dmštv-o d-aje- $2.00 na. teden ibo-lniške po-d-poic za malenkostni -prispevek mesečnih 25 centov, tako da d-thijo- člani našega vrlega. 'S. -S1. P. Društva $10.05 na teden -v isfliučaj-u bolezni t-e-r $500 uBimrtnitae za, samo- $1.25 na mc-seic. Smelo trdim, da- kaj takšnega ne ntuidi; n-oben-o -dukilgo društvo za tako mali asesiment.
iT-oira-j tukajšnji rojaki, ko ji še niste pri noben ern društvu, pristopite nemudoma v naše diruNvo. ker nievem-o k-ed-aj katerega nesreča zadene. Ne ozirajte se na- gotove za-viisitnlaže, ki so-viražijo vsak napredek, -marveč obrnite jim hr -bet. Ne smemo pa tudi .pozabiti na dolber de-laivski časopis, kakor je nalš “Glas Svobode”; na istega bi moral biti vsak slove-nski delavec naročen, — saj stane malenkost, saimo ^lb-O-za celo leto — in ga pazljiva citat ter sprevideli ¡bodete v njemu pot, ki nas vodi iz dia-nalš-nijega tlačanstva k svobodi, napredku- in ra-v n oprav nosti, in tako- bomo- prišli v ravnotežje z -dlrugi-mii- izobraženimi narodi.
Društvo- št. 25 S. S. P. Z. je tu di na svoji izad-nji seji sklenilo, da, priredi prvo plesno veselico na dan 1. januarja 1910 v prostorih 143 S. 7. St. (Washington House). Člani 'S. S. P. Društva, s-e poživljajo, da se -polnoštevilno v-dele-že te veselice in vabijo' se, t-uidd' kaj najvljudneje vsa sosedna društva ter v-si, to in v okolici- živeči -Slovenci- in 'Slovenke. Začetek točno ob 2, uri popoldne. . Vstopnina za moške 15c, dame so vstopnine proste. Šest vrč-kotv pive za 25-c.; za Vzomoi godizo-, dober prigrizek in vse dirugo skiihi	Odbor.
Konečno- pozdravljam, v,se či-ta-tie-lje in -ijitatelji-ce teiga lista, širom, Amerike, tebi vrli 1-ist “Glas Svobode” pa želim- veliko vspe-h-a, dia. bi ¡že skoraj -zamiogel nas p-o -dvakrat na teden obiskat.
Frank Košmerl,
tajnik društva št. '25 S. S. P. Z.
Mineral, Kam.
Cenjeni-: — Tu-kaj Vam -pošljem $2.-50, odi katerih- vzemite $2 za naročnino- na lisrt in 5-0c pa daru jeta izai Cherry -sirote.
V listni šemi čital t-udi. uganko, katero- društvo je najsrečnejše
itd. Jaz -mislim, da najsrečnejša društv-o med vsemi je društv-o št 1 -9. S. P. Z. i-n to -p-aizato, -ker do sedlaj še nima koristolovcev it -zdralžiharjev in -v\ prvi vrsti še n v dblgi- slulkuji.
-Kar se dela tiče je pa še -dokaj dobro. D-ela s-e sider vsaki dlan. vendar pa, nobenamn ne- svetujem sem za delom hoditi-, zato ker- se kaj -te-žlko- dober p-nestor dolbi; sia bega pa tiudi vsak nad ne pr e viza mo, k-e-r se šle -za talbak ne da zaslužiti.
Koncem depisa. pa pozdravljam rojake in .rojaki-nje širom Amerike in jian voščim vmsele božične praznike, sirotam y Cherry pa izrekam- moje .sožalje.
R. Hribar.
IŠČEMO ZASTOPNIKE.
P-o vseli- slovenskih- nasel-jbinah, kjer še. nimamo zastopnikov želimo postaviti zanesljive m-oižef, d.a pobirajo nancičm.ino in pridbbiva-i jo ulove naročnike -za list “-Glas Svobode” proti primernem plačilu. Ko-gar veseli in se za list- zan! m-a naj se na uprav,n-ištvo .pisme -rim potom obrne z-a madialjša pojasnila!.
“Glas Svobode” Co.
DAROVI ZA CHERRY SIROTE.
Društvo “Tolstoj” št. 20 S. S. P. Z. darovalo $2.25 in sicer so dali po-: 5'0c: J. Aljatu á, K. Kotnik, J. Majcen in J, Kunčič; J. Potočar 25c; Društvo “U Boj” št. 53 S, N. P. J. $2.bJ, darovali so : P. -Česnik, K. K-ot:. k, I. Kna-
M,	J. Babic, F. -MrvaJ. Prusnik, R. K-tirn, J. Bani,j, A. Ulle, J. Kunlčič v-si po 25-c ; J. B-riunet poislal svoto $14.40 nabrano- pri se-ji društvia “Edinost” št. 23 S.
N.	P. J. i-n sicer so darovali: po 25-c: V. Hutter, Ml Kite, K. Spenit, J. -Gaishcida, J. Kastelic, P. Jene, F. S-er-jim, A. Mauirič, J. Kolbla, M. Brnmle-t, F. Crvidini, J. Grošelj, J. Oko-ren, J. 'Bartol. J. Ser juta, A. Okoren-, J. Železnik, J. Po-vše, B. akiuš, F. 'Mlleik-uš, J. Resnik, J. Gorile, Ji Sktinbic, A-1. Juščič, J. Petrtz, J. Peče, St. Poli. F. Ha-ring A. .Milic. M. Mareir-ja, A. Ko-nig; po 50?: M. 'H-auptman. F. Jeršin, J. Rink, F. iSta-odej ; p-o 20-c: J. Kokalj, M. Koščak, A. Svetek, A. Pulgel-j. M. Talan, F. Bevk, M. Jure-kovici, A. Kuua, J. Prcišt, F. Po:vše. A. Lilpo-vnifc, F. Birunet, L Prašnikar. J. Bafcsa; p-o- 10o: M. IMa-ckiovšeki, J. 'Kobal, I. Flore, F. Kukoviča, A. Toim-e; p-o 35c: St. Er-žen. P. Drenovšek in D. Pais-o-li 30e. F. Laufar nabral $9.00.
Skupaj ......... $28.15
IIP izkaz............ $48.45
¡Skupaj d!o danes .... $76.60 Veis nabran d¡Ein,ar sie ho pravočasno preidi -pražniiki razdelil me,d slovenske siroit-e -v -Oherrv, 111.
V PODPORO JOS. ALIČA.
¡S. iS. P. D. št. 27 iskup $3.76, darovali so Jaie. Deibavc 30e; F. Ja-kicinimi ¡20e; ip po 25c-: J. Terček, F. Leban, F. Werbie, F. M-iM.au-čič, A. Podboj, J. Gliha, F. Telban, J. Š-uimie, B. Cairld, J. Gliha, J. Lenarčič, F. Klemenčič, F. Bregar; T. Wershnig 50c; S. S. P. D. št. 16 v Clinton', In,d., šku-p $5.40 darovali ®oi:	F. Grašek 50e; po
25c-: A. Lad&h-a, R. C-tisar, R. Be ja, V. -Verhov,ni-k,, A. Ve-i-h-ovnik, F Fabčič, V. Zupančič, -M. Zapuišeik, M. Gole, -P, Gre-go-rič, F. Klep-aj, F. R-o-zinai, JI Ding,as, J. Baran, J D-i-rgas. V. Podobinilk'; J. Viskač 20c; Mrak ih J. Krajči 15,c; po lOc : M. Mohar. J. Knoč, J. Krahz, po 5c: F. Planine, P. Gal-l.
¡Skupaj  .............$9.65
I. i-zkaz.............$2.5 C
¡Skupn a svota .... $12.15
Novo izvoljeni društveni odbor.
Društvo št. 7 S. -S. P. Z. v Aro-ni, .Pa,, -d)rne> 1(2. decembra, t. 1. izvolilo je za leto- 1910 sledeči odbor: Predbedhifc 'Vincenc Tluttar, Box 67; Podpredsednik, J-osip Sinkove; Tajnik Mikal R-aje-r, Box 117; BTagajudlk Andrej Štih, Bigx 81; vri v Aromi, Pa.; zapisnikar John Košir. Adamsburg, Pa., B;ox 82; Naldbolmiki:	John Loh-oirue.
Daniragh, Pa-. Biax 156; Alf on s Svetiec, Aromai, -Pa.; Frank Gradi-šek, New Stota toni, Pa,. Bom liski obiskovalci:	Anton1 T-n-rk, John
Se ver.	Mihael Raj er, taj.
Rojaki, podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode in pri nakupu vs-elej -omeniti Glas Svobode. To pomaga listu.
Novo Odlikovanje!
83. FERQINAHQ HAF.THAKH
je bil od zdravniškega zbora jednoglaSno izvoljen
ZA PRVEGA PRIMARIJA V NEW YQRKU
To novo od-ikovanje našega zdravnika je velika sreča za Vas, kateri ste bolni slabi i:i nemočni
PAZIT h Dr. Ferd. Hartmann veli: ..Poprej nego pišete kateremu zdravniku in poprej predno pričnete rabiti kakšna zdravila — opiši.e iskreno in brez sramovanja svojo bolezen njemu, prašajte ga za svet kaj Vam je storiti. On trdi, da večina boleznij, na katerih naši rojaki trpijo, prihaja vsled nepravilnega delovanja i pokvarjenja krvnega sistema.
DR. FERD. HARTMANN je danas navsaki način prvi zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KRONIČNE BOLEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE —- kakor tudi za \TE TAJNE BOLEZNI MOŽA IN ŽENE-— nima toraj bclrii a, katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil. — Z AT CI /:■ J ROJAKI ako potrebujete kakšnega zdravniškega nasveta a-li pomoči, obrnite se pismeno ali osebno in z popolnim zaupanjem naznanite mu vse Vdše simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najboljša zdravila.
Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na:
Dr. Ferd. Hartmann
218 East 14. St. Nkw York, N. Y.
h
*■
Večina slovens krčmarjev v La toči PEFtTT	kih Salle, 111. PIVO.
PERU BEER COMPf	INY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!	
Kašparjeva Državna Banka, *
--------vogal Blue Island Ave. Sr 19. ul.-
VLOGE 32,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100.000.00
Prva in edina češka državna banka v Chi-sagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele
L sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.	<
Clemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati sveta, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER | MAGNET j GRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
6
OLAIS (SVOBODE
DELAVSKA SMRT.
íBliizu iSv. Hipólita (St,. Poltra) nu/N.ilžjeim Aujtrijskem se je v/ ne delgo i21\ n-ov. zgodila sbraiina. «!=•-Leante-ka neisireâa. Vl'aik je povozil 11 dt'va'viaev in 9 jiji je 'bilo takoj mrtvih, Za stiavlbna -aiela na progi (jemljejo na a-vistrijsfeilh iželeiznieaii ipoleig yfceviia ictnejenega stalnih delavcev, tudi, od! slnč-aja do »Lur čaja boje delavce, največ iz 'O,'gr-, iskeiga in s Hr'vatskega, s katerimi se lavna skoraj kalkor s- bnžnim 'blagcmi. V teli dieiželah se 'bavi-jo nekateri Ètpeiktuliativmii ljiuidje s po-Isiredoivainj^m tafei/ga dela. Oni poznajo dloimiaiče ljudstvo, -poizvedujejo,, kje je treba dielaivicev, tpa j in ■poteim nalbirajiO' v partije in vodijo, vča^ilb nes, ikiakor čredo ovac, tja, kjer jih. zalbttevajo. Tafeo je bila tiudii veleja partija takih delavci: v ira zapmini ¡progi državne železnice na, 'Nižjem Avstrijskem. Proga se je popravi j ala inmnenja, vali slo' se. pragi. Delo1 je bilo nujno. Zato- se jiei delalo tudi v nedeljo'. Z'alfco' je budi železniški ravnač Dctermann pomiaigal, dasi t o1 ni bila njegova dolžnosti Delalo' is,e je .prav na ovinku1, kjer se vidi na eno stran komaj 100 metrov daleč, na. dlnuigo pai še manj. Proga ie gklb-olkta zasekana v liriib, na vsaki .strani je precej globok jarek, te 'katerega se navpično dviga olpoirno' zidovjie. Vlafe zapušča tukaj navadnoi mnogo več dim i kakor ma. odprti pirogi, kjer se veliko hitreje izgubi. Včaisii je vse talko zaistrtto, da, ni videti iprsta ipred1 ctčeisbtol Tako je bilo- tudi v nedelj o. IV ¡postaji Sv. Hipolit sta ■se ¡imela kiriilžati osclben in tovorni vlak. Vlsiled'zaiinlulde'. sei tto ni iztgoidiila Delavcem ni bilo znano, da je nastala izpirémemiba. Prišel je tovomnii vlak na. pirveim tiru ; delavci so' Ibiili na drugem. Ker se v diimiui ni videlio, so počakali s detona, día se iiaeftsti. Naenkrat je 'bila puri njimi lokomotiva osebnega vi atoa, še en bip, en strašen krik in enajstih, grl — in grozna nesreča je 'bila gotova. Bled kakor sumit je stirojeviodjj« ustavil vlak, ki je Ib il ves pobrizgan s človeško krvjo. Med kolosi so viseli koseli človeškega mesa,- .kože,, v e-neim kolesu je. bila vtaknjena cela roka), rja .proigi so ležali razmrcvarjeni ostanki človeških tnuipei, tu glava, toni' moga, tam neka j, kar íiplofti' ni bilo- ipoBnati. Trije ranjenci so še živeli. V es tresoč se. p,a vendar z 'mrzlično naglico fiboiči strojevodja na svoje mesto, da poleti -po pomoč, če še- ni pre. ¡pósito ■ . . Na poistajli sio ■sestav ili .za silo pomožen vlak, ki je šel najprej ,p:' ranjence, poteim. druizega, ki jie pripeljal ostanke trupel. . ■ In včeraj, v sredo so'jih ¡pokopat clb .ogromni ludeležbi ižel-eaničiarjev 'ki so jiiiru ipololšili venoe, na ,grdi>. A vsa, ta groša ,bi (bil’ai nepotrebna. če-, ne 'bi oMieizniCfea uprava, varčevala fcami,- kjer se da prihraniti ko.miaj par kronic, če bi bila namestila) -par ljudi ¡za, isteaižo-, da ibi bili mogli obvestiti delavec/, ko' j-e prihajal UBodeip.olni vlak ... . .
:	,	“K. P.”
ŽELEZNICE SO VPELJALE PENZIJON.
W. 0. Brown, ipr.edsedniik New ČoPk Oen-tr-afl -železnic in ravnate jltneb drugih k tej železnici sipa-eajideib t:pro'g so se zjedinili o na -rtu 'za penzijoniiranje' vposlenice v >ri Iteh žeiletsnicah.
. ičieiz 100.000 c l elaiv c e v-že 1 ev. n i e a r-,ev Ibodo deležno penzijc; kio* 'hitro loiSpejia v dbbo določene starosti. Da, ipeinaijski -sist-eimi (bo. «tal druz-oo 'visskioi leto- piol milijona dioLar-¡e.v. Driuge glavne proge New fork Central' siis-t-emia-, kot :	Big
fefli-r, -Niidkicil' Plate. Lake Erie & Western. Boston & Albany bodejo uvedle tudi ip.einziijlsjko ipolo too biro se ravnaltelljisltvo, sestane v -sivr-*6 zakljluička tega važnega vprašanja;.
Ib» račrtu, Ikio-t je sprejet. bocTc-ilo vposlenci opravičeni- do penzi-j'O'na feoi hitra dosežejo 70 leto iSt.a-noisti,. Delavci, kli. ®o bili neipriene-tomia v službi, ikomipanije na.j mainij deset let prelet stopom v pen. d jem. so opravičeni do pe-nzijiona snašajočega 10% za vsako sllulžbe-ao lelto od povprečne »Vote- onih lesEltlh let službovanja pred pen
djoihiom.
Vposlenec, ki je raajmianij 20 elt r-eprehehlolina siluižil in postane a^zimioiženi ¡za opraivljianje svoje joTžnos-ti. postane delleižem penzije >ri|dl slt-airojsltljo 70 let.
Ta načrt stolpi v veljavo s 1 ¡arU.arjemi 19<10,
Pennsylvalnilja Želeiznica ima že hudi pealzijjloini vpeljan in Rock
Išlt.iiud -bo uvedel isto že'š'novim
kilo in.	....
jy: ..Auisitlriji : krajo železničarji svoj: ipemzijdki fond me,plačujejo, • alko se ne micltimo, po 2% od plače v ta fond, katerega oiskiribiujejo želeizniišlke 'duhilbe in h kateremu tuifJi iste.priisipevajo.
Ta picinziljiški načrt v Zdr. državah je novost za, 't,o svobodno, deželo. lisiii načrt ipa imajo na Ar-gliešlk,eimi že 'leta in kaže, da velika tkoiipoiracije game priznavajo, da člloivekPdlelavec, ki je leta e, lelta delal za nje, ni 'bil plačan za vse kar j,e zaslužil in da so gotove elhveiznoiltii, katere veizejo korpo-raoijiei, siicer ne bi. tega vpeljale.
'Mii! sicer tega, ne pobijamo, vendar pa v istem tiči element podjarmljenja, ki je. antagonističen vselm 1.jlulbdte 1 jiefmi svobode.
Reicimia, dat človek služi želez niški družbi ali kateri drugi korporaciji z,a dobo, štirideset let Prvi del tega, časa, iko .je človek .še mlad1 in žilav, je neodvisen, to dia ko1 je služil1 že dvajset l-et, njegovi koiraiki niso več tako hitri in di*ži, sel dela — če ga družba prej ne 'zapodi - bnciz ozira: na položaje, dolbro vedoč, če piiisiti delo ali ga zgubi njegova nada 'za ipenzi jo,n v sita,reli, dneh splava po vodi. In korporacije to dobro vedo, zato pa izkoriščajo delavca na vse pretege. d'a iz njega dobe velikanski dcbičtlk, od k oj e ga obrest'' poit.em tvotrijo starostni penzijon. Seldlaj ipa, koliko jih jo, ki dožive 7'0 leltiof
AuistrijUke in britišlke železnice, tcimeljujiejo kvalifikiacijo na. nezmožnost (vsied poškodb) vposler--eeV, ne oiziraje se na. istarosit, p) t.eim ko je (dotičnife služil gotovo število let. Takih pen-zinoniranih 'delavcielv j:e veliko v Auotrijii kakor tudi: na Angleškem. ■ Toda to jie malenkoslt; v (primeri s principom ki Ibi mogel biti vpeljan po-vsiod, in to' jie oni, Iki priznava, da .pctteim ko je človefe žrtvoval svoja najboljša leta za inheires kompa-n ij ei-dielicvd ai.j a lisi. naj ibi bil deL-žen stanoisitine oskrbe.
Razlika unoc^ luaimi je\, anetoda o-slkrbovaanja in plačevanja penzije.
Za koirporaeij'0', se pravi, da ni-ma- clutše, da bi jo .rešila,, niti telesa, d!a bi se ga sežgal o. Ista lahko poistopa s svojimi vislulžben ci člo vešlko ali pa ob,e'si marin za .penzijon raad nje nia tenko, nit, kot Da-midkllejev m'eič ali batino in napru -vi iz njih sužnje.
Ljudska starostno oskrba, to je penzijon, katerega, plačuje vlado, ■bi odstranila ta jarem ia človeškega vratu; delavci obraniijo sivobo-dio dto zadnjega, ne da bi imeli vodni sitrab, .da feaj napačnega no store, kar n-ei Ibi morda ugajalo '“ibossiu” in bii ipraiv gotovo imielo posledice odšlo vij en j a in .zguibb pravice tla ipenizijie,
¡Sfiriinjamci ise -z njo in zahtevamo dtaioistno oskrbo, toda . iata mora priti od vlade ter biti takv getova in zanesljiva, kakor gotovo moramo plačevati davek. Ke-dar bo do, tega. prišlo;, tedaj se nauji ne bo treba bati, da se bi na-Iše -imiclči, imoz-ek in tori 'zlorabilo, 'kalkor jih soda j zlorabijo kor|po'r&-eiije. IS tam pa, cla so korporacije v tako d'a!leč privolile, priznavajo princip, za katerega se borimo. Sedaj je še edinia ‘diferenca v načinu ustvarjenja penzijisikega fo-nda i'n izplačevanja.
Dajte nam starostah o-skrb > prelclno. dosežemo 70 letel, na vsak način, toda iza to naj ¡skrbi vlada, na isti. naieiirr. kot sferlbi ,za. vojiake in pomorščake.
OVČARSTVO V MISSOURI.
Kratek in resničen poduk Slovencem naseljbine v Ripley, Butler in Wyene Co., Mo.
Nobeno, poljedelstvo, 'ne perutnini stvo niti sadjiereja, niti mule ali ,pa živinoreja ne d..maša toliko' denarja kakor ovčarstvo v teh krajih, ini to ¡posebnio po visokem svetu, 'kaikoiršnjega imajo večina Slovenoii.
iNlairocln, tega; eipisla- ni reklame) delati, meini . osebno jie popolnoma jednalko, pride kdo! ali ne, a do-brobitno^t mioja je pač, da 'opozorim naseljene posestnike, ali take bi imajo svet in se bodo naselili, s kom. naj se pečajo1.
Kdorkoli la površna pozna te kraj l pripoznati mora, da mi bal jih im feallj idealnih krajev ,za ov-earatvo, kiakor s,o ti. Trave, posebno japonske detelje, katera je ena najbolj.iih za ovce;, j'e silno vieliiko po tleh krajih. Pokladlanje mrve razum v februarju in, pol mairca jo popolno inepottišibino-. Ovca so lali-
bo ves čas živi izulnaj ; z dlrugo ib' st-dn : reja ovnu n • stàhe hlč, edino kar stane kamre nit a -sol.
Dobiček .od ovce je : Povprečne striženje enkrat in vsaka ofocia dr povprečno 7% funtov volne, ka-t-ercreleinia ni nikoli marnja .kakcco 20c. funt. Na vsako ovco računa se iy2 jagnjie., katere ‘se prodajo silno lahko in za drag. dlelnar ; posebno zadnje čase tne s piod 7c. funt in jagnjeta, stara, 5 mesecev tehtajo miavadbo po 75 funt.ov in pa več,
iSeidlaij bode marsikateri v,pr a šal : kjla Ibicldleim pa. ovce ktapil da ■ne bodlem goljufan? Kjer beli se kupijo in tudi ako se preplačajo, se človek ire 'Ogoljufa ; a po naj-novejlšiih poizvedbah vam j,az svetujem, kje ovee kupiti in kako delati, dla sle'res napravi velikanski denar ’zravein.
Ak,o ni eidetn 'zmožen, zbere naj s'e v,a,s več in pošljite zanesljivega, človeka v ¡St. 'Louis k mešanj emito je v 'National .Stcicik Tárete. Tja pride vsaki 'dam na kare ovae. Za,-čuden bodte gotovo vsak vprašal. a:l,i bodem od krojača svilo- knr>o-val? A temu ni tako. M'dsàr kun' navadno cele kare in se ne izbirajo dolbete in unirŠave, toda ob času klanja, ižberejo dtebele, vse driuigo jie' iizvržlefe, se odštranij-O' in .silno po ceni prodajo1. Kakor vem po vfrodoistiojliiem viro, stane ovca, 'breja ali ne breja po $1.50 terna i. In tiu, rojak kulpi. ne gledi ako so sarniio, kositi pokrite s kož®: saj pa še imaš’ dcvelj in ovee boda kmialu diebele ttoir prinesle spomladi jag-njal. Oblreidé so vse1 in prodaj ' St. Louis celo čredo za. drag denar. In ko si prodal vsh. naloži zopet kam ali več mršavih ovac za nazaj na posestva. A svarim pa vse rojake, bodite pametni in o-triesite- se vsaeega vpliva ad Am;e-rikaimeev, kateri ne gledajo z,a vaš blagor, temveč po skušnjah vem, samici kako bi vag obrali za ono, kar ittnatie. 'Ne spuščajte' se nikoli v nobeno1 kupčijo z onimi ljudmi. Ovca za. te kraje, je 'iTajbalja in najmanj® podvržena baldahini. Black Fa'ced. to je mešana Merino 'z črnim, olbralzom in črnim nogami. Ne kupujte pravih Merimo.
Tako šem govoril s posestnikom ipried meikaj dnevi, katetri inna pos'esitvei v iStaddard 'Oo. Pred, ,p‘č-timii leti, m,ož n;i žnogiell napraviti življenja, in zaidlollžen -do konch. Neki deber 'prijatelj, obljubil mu je pomoč, alka se ravna po njeige vib nasvetih'. Kupil mu je karo o-vae in, Siedaj no 5 letih ima premo-ž in.ia čeiz 20.000 tol. Ravna se še clanes po oneim' načelu.
Želim .pa, dai micj članek ne' bi bi‘l glas v pizšeavi. ali mogoče sama opazk“, : “'Saj 'bi res dobro- bilo’'’: temveč stciri. Ne bodit.e ra“ jaki talko, kafeor «lama. ko se seže ve : temveč, katerikoli ima vesel.i db' ovaic im bi agostan j,at naj -tundí; dela, no mojem' nasvetu.
Sploh sime) pa Slovenci v obče ' čuden namod:	navdušenje La pri
sodčku aii žganju, agine maček tndli navdušenje je šlo. rak-om žvižgat.
Sedaj pa š;' nekaj druzetga. — Kmetovalsikii list se silno rabi in svofječasno bili sem gotov, dia ga bode'm' neposredno v družbi izdajal. A ljudje so ogenj slame in se navdušujejo, kadar pač ravno misal zrela postane, potem se pa vrže puška v kciruiz'01. Jaz pa osebno nimam časa, kajti preoblož m sem z dletom, da velikokrat polovico dela svojega, ,ne štorimi. Zato .apelirani! na slovensko občinstvo, naj se osnujiei družba in, izvoli dlo,br,eT ga urednika in 'dobro1 nadzorstvo,. List dla se bavi. ižkpučno s kmetijstvom, dia nitma nobenih reklam old sleparskih pel i ji '; v. ali pa ško -ciljivim nalšeimu marodlu. In te reklam',:) so. katere .vtaamlejo tisoče iz žepov trpina ¡Slovenca, sleparske, zdravila, vsi saloni in zdravilni šviudel.
* Oglasov sie dobi lahko veliko dcibrih in to izMijuicno področja kmetijstiva, ter senu pripravljen lak list podpirati brezplačno. Prvič z dobrimi ju resničnimi članki kmetijstva, drugič financdjelno ih tretič maibirati 'Oglaigov 'za dva taka lista/'Na,sprcltao ne zahtevam ja,/, nič zia sé, tludlii nikoli nobene reklame tdr krajev ali laži, kajti jaz osebno imam vso trgovino, kar jo rabim, in bogat ravno ne maram postati — vsaj do- sedaj še nišam imel einae-iih želja,. Piluli da bi sc ’■'zključnci podiučljiVi članki: kako kmetovati v' različnih dlr^avah. Koli-lvor je meni -znano, do sedaj se nahajajei slovenske kmetijske naselbine tukaj, mislim najveteja Wiscionsnin;, Towai, Washington. Minn., 'Gal. in Mich.; posamezniki
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
. ! >
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi:	Sifilis ali
zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vato priseda'zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. DISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj gošlete.
Ime...................................................... .... ........................
Pošta
Država.
Dolgo življenje.
Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vsen dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjaj® v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, sko3 katere^gre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolan, že cslo telo trpi. če mm pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, donimo zopet naše zdravje in moo. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano
Triller jevo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina in imp utiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij invslecfni o >o Vinom nič nevarno n-ajnežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kapico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
JOSEPHTBINEa'a
OF
'Er
REGISTERED
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti vjak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reci o drugih zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 34.0' Tis De priporočil naiuplivnejšib oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
JOS. TRINER,
1333-1339 So- Ashland Ave.,
Chicago, 111.
Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in
čizdelek.
s-e ,p-a nahajv \p« cek(j Ameriki. Čliamki mo-raj-o ibi/ti iiziMj-uično po;d-maljivi';	ndbedlen .dopis- neumne j
\ iSivj-iirre, vsa vprašan,ia kmetovaj-1 cen* 'bnraplačno o-digovarja.t i. Za kmetijski list ut: Ido v ati, ni potre ba vieščaika, v prvi 'vnsti pomočila posameznih -držav, takisto- poročila. zdlruižlelnih držav, se dobe po ce ni ali izais-totej'. Isto državni organi ?tiOTe vse radii: učiti ljudstvo do to rahla in ¡blagostanja.
Zadoščenje hi mi bilo v pozna ietai, atoo imioram le mali del pri-[-omeči, da se enkrat! 'za vselej prepineieš, da se leita -o ne-sirecah v rudokopih in tovarnah i,n ni naših i ljudi -zraven,. A t-o se ne bode ni-kob prejle preprečilo, d-oMer se Ijudtetvo' ne poduči kje je njegovo blaigoisfairje in štrleča.
Isto enkrat iza vselej, dia se-suHtiramo Ind.jini narodom v veliki novi dbmovilni in da nehamio biti stafaža i-zkioriišče v ale e,v — vam-piijev-.
/V prosim, nič s-laimie k mojem a članku: kdbr se resnično ¡zanima /a naš narod piše mi -naj svoje na-: zore rdi pai tlemn listu. F. Gram.
ČITATELJEM NA ZNANJE!
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
'1/19 So. Cenite Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje ^.rnš-tvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerib potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Z današnjo številko smo poslali nekaterim rojakom list na c-gled. Komur se list dopada, prosimo, da se nanj naroči takoj, dokler je še naročnina samo $1.50 (po novem letu bo $2.00) ali naj nam pa z dopisnico naznani, da se na list ne namerava naročiti.
“Glas Svobode” Co.
EDINA VINARNA
ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite pa-lon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave.
TELEPON Canal 842


SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1910
je izšel in je dobiti po 30ct. s poštnino vred.
Koledar ima obilo povesti in lepih slik; vsakdo najde v njem kaj razvedrilnega in zanimivega,
Primeren dar rojakon in znancem za v staro domovino in velja ravno tako 30c.
Sezite po njem, dokler je v zalogi!
SLOVENK PUBLISHING Co.
(Glas Naroda) 82 Cortl^ndt St. New York, N. Y.
ZA BOŽIC
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domo/ino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE IN NAJHITREJE preskrbi
Frank Sakser Co.
82 CORTLAND ST., NEW YORK, N.Y.
6104 ST. CLAIR AYE., N. E. CLEVELAND, OHIO.

□ □□
l-l
B
B
Ul-
is]
B
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
Severova Zdravila so olajšala mnogo trpljenja ter donesla tisočernikom srečo in zdravje.
OTEKLINE IN VNETJA.
Otekline, vnetja, nevralgija, okorelost, hiromota, izvinjenja, ; odrge in ranitve povzročajo bolečino, ki utegne biti krajevna ali splošna kakršen je vzrok. Veliki natnen zdravilske vede je lajšati bolečino, in v tem oziru je
Severovo
OLJE SV. GOTHARDA
storilo več nego katerikoli drugi nam znani pripravek. Po njegovem hitrem učinkovanj use mišiae in kite unašajo, obtok krvi se urnerje, otekli na se manjša in vsi nenaravni po-Isledki vnetja ali razdraženosti se hitro udajo njegovi zdravilnosti. To je pravi prijatelj farmarju, delavcu, mehaniku, rudarju in vsem, ki so iz postavljeni negodam in poškodbam. Cena 50e.
a
a
a
-B
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
<B
Pošteno Zdravilo. Za delavce!
“Smatram za svojo dolžnost, zahvaliti Vas za Vaše Olje sv. Got-harda in Vaš svet. To je pošteno zdravilo za revmatizem, otekline, vnetje in poškodbe. Priporočam je z veseljem vsem delavcem.’’
Pavel Lončarič, Otego, N. Y.
Na prodaj v lekarnah. Knjižica z navodilom v vaši materinščini priložena vsakemu zavoju. S
Občasni napadi
neprebavnosti utegnejo biti začetek resnih želodčnih neprilik. Ne zanemarjejte jih! Jeste lahko vsako hrano, ki vam diši, pa se vam ni bati posledic, če užijetc pred vsako jedjo popitek naše tonike, ki so zove
Severov Želodčni Gnnčec.
Olajšava glodavo bol na dnu želodca; poživlja želodčne žleze, napravlje slast do jedi ter zagotovlje re iao, zdravo uži.venje. Zeto priporočati ljudem slabega in nežnega, ustroja. $1.00 za steklenico.
Navadno prehlajenje ¡f
je dostikrat pričetek vnetice sapnika, pljučnice in jetike. Kašelj obenem s prehladom naznanja resno obolenje sapnikov ali pljuč.
Kaj pomaga proti temu?
Severov Balzam za pljuča
hitro olajša kašelj, zrahlja sluz, uteši razdraženost in napravi dihanje lahko in naravno.
Hudi prehladi se udajo njegovi zdravilnosti, če se zajedno uživajo Severovi Tableti zoper prehlad in hripo.
IZRAZNO IN DRUGo'}
Župnik — krivoprisežnik. — V
On. snovem pri iSloivtenski Bistrici imajo župnika Ivama Sušnika, ki se Tad prepira in1 ki je tako surov, da pretepa na le svojo kuharico, marveč da je nekoč svojo lašt-no ¡matter tako pretepel in -poškodoval, da je prišel zaradi tega v kazensko preiskavo. Betas enkrat se je lotil svoje kuharice in jo tako preonnlkBisit.il, da je bila ■vsa pobita1. Zaradi tega je bil ob tožen, a dine 29. septembra oproščen. Toda resnica je prišla 'kimala na dan. Izkazalo se je,da je župnik visie priče pregovoril in zapeljal, da' so pod -prisego! krivo- pričale. V petek sie je pri okrožnem ¡sodišču 'v Mariboru vršila kazenska obravnava:. Župnik 'Sušnik je bil zaradi zapeljevanje v krivo prisego obsojen na štiri mesece težke ječe, njegoiviei žrtve pa. so bile za radi 'krive prisege .obsojene : 64-letna kuharica Ana Krute na tri •meseče, pismonoša Josip Strme pc na civa meseca.
Uboj. /V 'Gendoirfu na Koroškem sta se kranjisika ¡Slovenca L-van Bertoncelj in Adolf Draži, o-'ba zaposlena pri regulaciji Drave, nekoliko sprla. Ko Bertoncelj že ni več mislil na prepir, pograbil j-e Draži kuhinjski nož, ter ga s tako silo ¡zasadil Bertonclju1 v tilnik, idta mn je pod e-radio ven prišel Bertoncelj je e.z nekaj ur ¡umrl. Draži sc. je pa sam javil o-rclžnlištv-u.
Drzen vlom. Draguljarju .Sidonu, v Margaret n ere j na Dunaju je bilo ukradenih bisero v in draguljev v vrednosti K 60.000. Nad trgovino stanuje neka. gospa, ki oddaja sobe. Eno tako sobo- je vzel nepoznan gospod,, napravil po no-ei Luknjici v pod,, splezal po vrvi v trgovino, odnesel bisere in izginil biic z sledlui. Luknjo je zakril s preprogo, v trgovini je bil pa odprl dežnik, kamor je padalo kamenje, da se ni kdo vsted šuma vzbudil.
Kemik-mcrilec. V Liittichu so dobili nekega starega, moža mrtvega. Najprej se je .mislilo, da ga je .zadela kap, kima tu so pa prišli na to, da. je umrl vsfed. tega, ke.r so vplivali delj časa radijevi žarki nanj. Neki kemik, ki je stanoval ¡v bližini, je ilzginil. Ta jie o-svetlj-e-val -miož’a toliko časa z imenovanimi žarki, da je umrl. V-žrok tega čudnega iumor.a je neznan.
Nov srbski list. V Mostam zač no nekateri mladi 'Sribi izdajati list, “Riad”, ki bo ¡zastopal ideje srbske saimoistalne stranke na Ilr-v-atsk-e-m. List se Ibo boril ¡za šlogo med Hrvati in .¡Srbi. To je jako razveseljivo dejstvo, posebno ¡sedaj, ko skušajo reakcionarni elementi zanesti medi sribo-brvatski narod v Bosni strupeno, sovraštvo v zabavo Dunaju in v škodo' Jugoslovanstvu.
Žrtve pijančevanja v Rusiji.
Renki poslanec Tšelišiev je zbral o .pijančevanju ¡podatke, ki jasino govore o njegovi pogubnosti za ruski narod. Iz teh podatkov je razvidno, da je: minulega leta vsLedi dilirja umrlo 6895 pijancev. V pijanosti jo. ¡utonilo 9165, zlblaz nelci pa 3277 csdb. Lakote je umrlo 8768 notoričniih pijancev. V pijanosti si e jo clbesilo 834, zgorelo 1530, zastrupilo 375, vrat zlomilo 674 in na razne dlr.uige načine ponesrečilo' 2898 oseb. Vsled ¡neizmernega pitja je ¡od- kapi umrlo 1251 o-seb. Vlsiega .skupaj je v Rusiji u-rnirlo lansko leti» vislied ipijauičeva-nja 35.086 oseb. Koliko je pa še 'število onih, ki so si s pi-jančeva njem nakopali neozdravljive, bolezni ! 1
Prvi ženski odvetnik na Ruskem. Pri okrajni sodniji v Petrogradu je nastopi la ženska odvetnica,, proti temu je protestiral državni pravdlnifc, sodišče je zavrnilo njegov protest, nia kar ise je^ pravdn ilk odstranil, tako da se razprava ni mogla vršiti.
Obsojena — ker ni hotela prodati. Urednik nemško-naeijonai-negia lista “Der Alpenbote” v Sol-n.ogriadu Je prišel v trgovino Lavre Craimimier, ter zahteval kos prekajenega ¡mesa. Trgovka vpraša kupca, če ni otn novi urednik lista “ Alpenlbote ”. Ko ta Vprašanje potnciiil, zadere .se 'Oranimer nanj, relkoč : “Takiamui sikirlunilcu belžjega imena ničesar me prodam”. Urednik 'Kitili jie nato tr govko tožit, ker ¡mn ni hotela pro dati. Navdušena kristjana je bila obsojena po paragraf 482. fcaz. zak. v -denarno- glolbo 5 K.
Telesna čilost pogoj za advokaturo. Nedavno se je n,ajvišji sodni dvcir baviil z vprašanjem, ali sp sme dovoliti izvrševanje advokaturo kandidlatu. ki ni več pri popolni telesni molči, ali ne. Povod k teimu j,e1 dal neki umiiro.vljeni dieželinosodni svetnik, ki je prosil, da .se ga. sprejmle v odvetniško lista. -Odbor dctiiene ,odvetniške dborntoe kiaiklcir t.uidli glavna skupščina, sita. njegovo -prošnjo' zavrnila, ut-eimieljlujoč izavrnitev s ¡tem, da iproisilec nikakor ne more biti zmožen za izvrševanje odvetniške praksie, -a-k-o ni' dovolj krepak za izvrševanje sedn-e službe. Najvišji sodni ¡dvor j-e pritožbi u-miro-vlje-neg.a svietnika ugodil, tier naložil odvetniški -zborni-ci. da vpiše prosilca v odvetniško listo, i
Ženska nezvestoba j-e zopet -zahtevala dive žrtvi. Učitelj risanja v Halli na ¡Nemškem-, imenom Kempf, je pogoislto obiskoval soprogo rektorja Riechlerja. Te dni je prevarani ,sioiprcg nepričakovano prišel dlomov, kjer je dobil svojega tekmeca v ljubezenskem objemu. Nastal je divji boj,.- v katerem. je učitelj ustrelil rektorja Riedherja, nato se ja pa sam v svojem stanovanju obesil. Nezvesta ženo so zaprli.
DR. “ RICHTERS

PÂINEXPELLER
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHT ERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad.* Richter & Co.
215 Pearl St. NEW YORK.
gvNs SZOBo^
1518 West 20th St. Chicago, 111.
OBVESTILO!
VLtanuü. Vprašajte za Severov Slovenski Almanah. Zdravniški svet zastonj.
Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih TiskoVip
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in preVode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
Rusko slovanska banka je u-
stanovijie-na. Beae-z banke je Pe-tiiotgnad. Temeljna delniška, glavnica iznaša 5 milijonov rubljev , tvori jo 20.000 delnic po 250 rubljev. ¡Namen banke je, pospeševati trg»vino im industrijo ter skrbeti za čim najoižje trgovinske stike Rusije ¡z ostalimi slovanskimi zemljami. Na /čelu zavoda je ravnateljstvo, obstoječe iz 6 o-seb, in upravni svet, ki šteje 24 članov. Banka ib» -osnovala podružnice- v vseh glavnih mestih s-lpv-anislkihi dežela. Naj-prvo se o-snuje- podružnica v Be Ig,radiu,, potem pa pridejo na vrsto Praga, Sofija in Ljubljana.
Huda kazen. Franc Šavs, oženjeni- čevljar v Ljubljani, ki. je svojo Ikonmj 14 leto sta-ro hčer o-nelčast-il, je bil na 3.leta težke ječe -obsojen.
500.000	K je poneveril v Budimpešti solastnik ispedicijs-ke tvrdke- Dsopold’ Tausiky, ki¡ jie izginil iz Budimpešte,
Ukradeni otroci. V Carigrada j e, ¡bil o zadnje ,polletje ukradenih 68 otroik v starosti oid 5 -dlo 14 let, o kia-te-rilh ni -me duha ne sluha.
80.000	K je znosil v loterijo neki Dunajčan, ki je te dni ¡umiri. V njegovi' zaipuščini se je našlo l'61'.OCO lolteirijis'kiih LMko-v, iiz ka-t-eirib je raizvidno, da so sesgábale save od 20 v- do 10 K. — Od leta 1859 do- letošnjega lleta je zastavil ¡celih 80.000 K. Guidno je, da ni (bilo odbiti nilk-akih .podatkov o dobitkih.
Odstavljen zdravnik. Načelnik ■zdravniškega zavoda Qh-a-rité v Bero-linu, profesor Ernest pl. Ley--deni, je bil neldavn-o- disciplii-nar-niim, poitami odstavljen.. Med ber.o-linsikimi zdravnik i j® splošno u-domačena navada,, da imajo niaje--lie agente, ki jim dovajajo boilni-ke. Preiskava, je dognala, da se je prof. pl. Leyden zelio- posluževal takiib agentovi.
Kmečki nemiri. V Velhiniji je nrišlo na (poisesitvih grofa Ledc--ohovvislklega do -velikih ¡kmečkih ra-buik. Kmietjli so- napadli o-sikrlbni-ko¡va posliopjia ter ubili neke-ga -u-radnika. BriŠiioi je orežništvo, ki je na, kmete1 -streljajlo. Devet mož je bito ulbitiiih, več ipa ranjenih. Kmietje so¡ -nato napadli »rožni-štvoi, ki. se je moralo umakniti,
Umcr in samomor. Neki trgo-viae v Budimpešti, ki mu je trgovina pnejŠn-jia leta zelo doibiro u-spevala, -zadnja leta pa -šla zelo naglo raikovo poL je- v 'ponedeljek uimiciril svoje štiri otrgik-e, zelo- nevarno ram i 1 svojo ženo, nato -pa še gam .slebe usmrtil1.
Kaka bo zima? Neki ¡pariški mieteoinolog trdi, da ¡so najhuje zime- onih let, katerih število končuje na “9”. Leta 959 po K.r. r. je zamiriznil severni -del Jadranskega -mletja. Leta 1189 je bilo ¡silno veliko snega. De-tai 1209 je iadi tega mnogo1 živine poginilo-. L. 1269 jie. bilo- m-or j e na Dansko in Norveško zaim-rzneno- več ¡mese-c-ev -tako, -čia -so- se- sem- in tjgj vozili na sa-neih. Na Angleškem je bila leta 1339 tako- o-st-ra zima, da j.e mn-ogo lj-udii uimirl-o -cidl lak-ot-e. L. 1409 je bila. 'zamrznjena Donav-a cd iizv-ira do- izliva- v črno morje. L. 1469 so -pozeblie- trte na Fran-co-dke-m. Na Francoskem-, v Švici in Gornji Italiji, j-e leta 1609 vladala tako o&tra izirn-a, -da s*o morali segreti hleb, preden ¡so- ga jedili, L-eta 1639 je- bila luika- v M.aarsilji za-mnznjena daleč v morje, Leta 1669 je bi-la najdalj,a in najo.streja -zimia na Fnan-ooslkem. Cena živi-lo-mi je- tako- -poskočila,, da je v mnogih krajih bila- lakota. Leta 1709 je bila. tudi Ihuaa zima. Zemlja je bilia -zamrznjena semenj na globoko, a -severna morja- so bila zamrznjena nekoliko milj -od kopnega. IN* tisoč? divjačine je pribežalo iz goizdoy v vasi, -da si poišče zavetja. Bticie so po leti, zmr-zavale. Y letih 1729, 1749 in 1769 so Ib-i-li visi ip-oit-oki in reike na- Frian-eolskem. ne-koliko- tednov za-in.rz--n-jeinie. in-večii d-e-1 -sadja je v-zel silni mraizi. Y I. 1799 in 1829 je bila na Francoskem tudi- -ostra. zima. Lakota, jie -bila na več krajih, tak« je bila -ddlga. -zi-mia tudi leta 1879 i-n li80¡9. Potle-mtakem trdi m-ete--reoilog, da Ib» tudi letošnja, -zima huid,a.	i
Samc-stani v Belgiji. V Belgiji zell-o n-a-gl-o- narašča število samostanov in samostanskih prebival --ciev. Pne-d tneimi leti je -bil-O' 2286 s-amoistanov s 49.834 člani. Do danes se j¡e Išteviilo’ samostanov pomnožilo za 478, število samostan -ee-v pa za 58G(k V-.Belgiji je torej danes 27-64, isiaimio-st-anov.. — Še yedno je v v-e-ljavi -rek: Ne skrbi, kaj boš jedel jutri in s čim m boš oblačili; neumno ljudstvo bo- ¿c skrbelo zate.


•¡V«--
raras???
-WPS?
»!


AVSTR0-AMERIKAHSKA-L1NIJA.

V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
M
/m
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Laura..........22. dec. 1909
M. Washington 29. dec. 1909
Alice...........12. Jan. 1910
Oceania.........26. Jan. 1910
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca’’ in “Sofie Hohenberg” »ta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so:	Za Avstrijo--TRST, za Ogrsko-REKA
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovanapristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. 6l Co., “JL
2 Washington St.,	New York, N. Y.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA >
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP La Lorraine..........22.000 Hf
La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........-, 20.000 Hï
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, bnažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dcarborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Janko vieil, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111.
'■A'
ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje*
potom Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840
Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli]
C	^M AN IA na tri vUake)
Največji parnik na morju in njena sestra
CARONI A^dvavijaka)
Oba merita 677 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu.
SAXONIA ( 600 čevljev, 14.300 tonov)
Carmania zapusti New York, 22. jan. j. marca.
Saxonia, 5. Feb. in /g. marca. Caronia pa 27, nov., ig. febr.
Ogrsko-Ameriška Linija
New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst.
Novi moderni parniki na 2 vijaka
CAR PATH TA.13000 tonov
PANNONIA...10000 tonov
U LTONIA...10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP C0 , Ltd-
F.G. Whltiig. M?r.Western Dept.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL.
ali na lokalne agente vseposvod
i studiti.
Ne odlašaj do prvega januarja Tvoj dinar bo služil obresti od prvega dne v mesecu
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave.
Imamo odprto ob soboto večerih, da poinoreino in olajšamo vaš sklep.
Govori se v polskem in češkem jeziku.
Zimski čas je za učenje
S ANGLEŠČINE 3: =ta«tltelja=
po navodilu:
SlOYeusKo-aiiÄc sloynice, SlovensKo-anglešIceia tolmača in AnglesKo-sIöYansiega slovarja.
Kujiga r platno vezena stane 81.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
S38 W. 14S St. New York, N. Y
PIŠITE PO CENIK KNJIG!
lovensko Narodno Samostojno i Društvo
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Krati k Markuš v prvem nadstropju
Im 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke aližens^e 18k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim okrovom, derži vedno :orektni čas. primerne elavcem na železnicah, _AMČENA ZA 20let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot _	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako 30 kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro l4k pozlačeno verižico in iw^yezek darujemo z Vsako uro.
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHENCUM B LD G, Chicago
G. C. Glaeser
FOTOGRAF. Povečanje slik 323 North 8th Street
nasproti pošte
SHEBOYGAN, WI8. Phone295 Green
lrgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
M. KARA
1915 So HALSTED ST
med. 19 St. i« 19 Pl.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
¡D
Potne črtice.
Po -petindvajsetih letih se- and je .stoižilo (po rojstnem kraju, daleč tam .preko atlan-tiškega oceana, po neipozalbn.i kranjski deželi — Bejokraijin-i, ikjer md je zibel te • kla, — in šel sem.
Šel sejmi, ¿'a, -vidim rojstni kraj. sorodnika, prijatelje in znanec, ter da še enkrat objamem 97 let starega očeta. In iželjja se md je iapol-npa, toda ne povsem. S kakimi občutM setm objel očeta, to uim-eje le oui;, ki občuti in goji pravo lljulbeiz-ein do svojega očeta in dl» svoje domovine.
'Starih prijateljev in 'znancev nisem našel do- -malega nie vele. E-ni so pomrli, -drugi so- se preselili v tuijc Ikra j e in zopet drugi pože-nili in postarali', talko- da nisem ni-ik-oigar 'pozn-al.
Po prisrčnem pozdravu; z oče; tom, sva inekto'Hko ¡časa obed’va -molčala, a potem ipa re?e: “Jaz stari sirioimiak, 'mer e- si dolb-il še ži-
vegai, s-inikta' moij, toda mia.ti---“
in zopet se me je oklenil, “ orna je šla, da nam pripravi pot v 'boljšo boid-očnost. “ Tudi mene so- -solze polile in se zjokal nad izgubo zlate mi miatere, katere izgubo- sem kmialr ,po- .prihodu na dom. grepike spoznal in občutil. In to je tudi vzrok, da sem tako kmalu po prihodu -zopet odšel naprej, oziroma nazaj.
* * #
Dne 17. avgusta zvečer zapustil sem 'Chicago, po takio imenovani “N'ilcikel Plate “-železnici v Buffalo. Tal ¡železnica pa je pravcat: konjski tramvaj, Ikatero ne prip )-ročaim nikomur, najmanje- pa svojim rojakom1. Za “first class“ voižlnjo, sam' se vso noč in še drugi dan do- Štete ure popoldan vozil v “smokinig-Viagonu“, na gole-li ■klopeh in kateri je bil natlačeno polno Halbov, Grkov in drugih .ka dilieev. Odprl sam oikimo da se iz-puihiti smrad' dima. Zaspati nisem mogel, kako neki? stegniti se. ni bilo kam. nasloniti tuldi ne ! In it a ko želeizniflko. -družbo naj bi priporočal isvoj-iim' rojakom.;? Bo-ga mi, da ne ! Večkrat :sem pogledal ip.o vagonu, ipa. ni bilo prostora, kjer lb-i imel vsaj Ibllazihasti sedež.
Talka je b-ila tedaj prva moja vožnja “prvega” razreda.
Iz Bbtffalo do New Yo-ilka, -kamor .sam dospel drugo jutro, ob 6. -uri. -sem se vozil z Lackawana-'železnico. Lerih. je Ifoilia veliko boljša od- “Nickel Plate”, vendar pa tudi tuk-alj spati nisem 'mioge'1, ker so hill vozovi prenapolnjeni.
'Ko iailbcpim. v New Yorku, pozdravita -me gg. Valjavec in Benedik, .prvi urednik “Glas Naroda” in drugi .poslovodja istotam. apotemala sta -me takoj, -menda po zaspanosti in kuštravih laseh. Šli smio: na 'zajtrk1, potem smo olbd&ka-li tiskarno g. Salk'serja, o kateri se moram ibreiz vsakega potmisielka pohvalno izreči, Kako vse moderno, stroji in drugo. vsak oddelek v drugim nadlstiropjiu in zoipet vsi c* zveznim vrtenju imode-rnega du-hâ in dela. Gospodu Sakfeierju so res za njegovo mulkotrpk-oi -časni-karsko d'ello naši ameriški rojaki po m o'g-li -dloi leipega premožen ja. Nii to sta me zopet prvo imenovana gospoda slpreimil-a na parnik, francoske družbe “La Bratagne”. Obloži viši prtiago v kabini druizega raizredai. .smo se podali izcpet- m krov, pomenivši se še ifco in drugo in potem posli» vili ; ona- dva sta 0'dišla ma svoje delo, a j-až pa sere ostal nekam o.tclžen in zamišljen. Toda kmalu me iz te omotiç-e -prebudi g^oizno tu-lenj-e -parnika in k; s-enîï se zavedel, sem opazil, da že plavamo in plavali smo malone 9 dni iz New Yorba do Havre.
Vožnja pio vodi je bila dokaj prijetna, in diasi mi ni ničesar manjkalo, ormeinilti ¡hioičem vendar to staro plovilo in nje osobj-e.
“La Brataign-e” že 23 let prevaža, ljudi iiz Havre v New York in obratno-, toraj je tudi že izivau im'cd-e ; lahko hi pa vendia-r bil i bol-j&e sna'že.nje in -čistenje, ali Francozi so menda v tem -oziru u-imiazani kot “fehtanju”. Na parniku ni ulme'1 nobeden usluižben cev anglleško govoriti rax v en treh Švicarjev, d1 va brata, ed-en-kphar v me-dibrovjn, njegov ¡brat pci imenu Louis' Kaiser pa streižnlk. a tretji pa je prodajal likerje v drugem razred'u. O prvem kuharju za potnike m-edkro-vja. ne vem nie povedati, a njegov brat Louis le dobili nefce-ga poltnika — tudi Svieiarjia —, da je ojpravljjal nje-aroiv posel čis-teinjia^ to pa le po imenU dm iz,a tio, da je 'dobival izborno hrano in boljšo -postelj a
sam se je -potikal okoli -z viednim “tehtanjem”. S krožnikom j-e bodil okoto popotnikov medkro v j i po enkrat ali delo po dvakrat no /dan. S prva mu je da-1 vsak kaj okroglega, po .preteku par dni pa so se ljudje pričeli 'zavedati in mu niso hotelU več dajati; tudi niso videli -zakaj da pobira iin prišedši do postelje nekega Laha., mm jih je le--ta povedal par gorkih in halo ! bil jie; -o-genj v strehi. Obmetavala sta se s priimki, katerih ne-in-oreim tui zapiisalti in naposled je Italijan potegnil dolgi -no-ž in bil bi glotovo planil na nesramnega Švicarja, da niso drugi pomorščaki planili v mas te-r ga, porinili na:zaj in v-e'n na Ik-rov. Po dnevu je pa lopov na krovu 'predajal neke podo-biiic-e- za dragi denar, ter up i 1 kot so upili Rimski D-oimiimi-kau'ci v s'red‘n.jain veku, ko so od-puis'tike prodajali,. Uprašal bi pa rclbrodno drulžbo, zakaj ne očisti svojih ladij take in jedmafce golazni in zakaj sa jie poibi-ral on' denar od' ravnih popotovale e v? (Op. um Y's-e- franeosikie paroibro-d-ne družbe slino slabo plačujejo svoje ušlražbenicie iin to s pretvezo, da dbbijo veliklo napitnine od potnikov. -Od todi. “fehbarija” katera se z- vednostjo- kapiltano^■ in druiŽbei godi.) Visluižbenci na ladjah 'bi morali biti trezni in miroljubni ljudje, ne pa zgagarji ir loipclvi, pa imakar je že v,se -dru-go nesnažno.
K onemu, ki je v drugem razredu likerje prodajal smo sc -cowbo pritožili io mesmaigi in pijanosti vslu-ilbeincev. Le-ta je imoral naše priitoižbe na pristojno mesto ,spo-roičiti, feir drugi dan sm'oi opazili, kako so, pomorščaki čistili, ribali in likali, da se je vse bliéeekx 'Sc-(daj sirno ,se vsaj 'preiaslkrlbno -držajev iprijcima-li, če se j-e par-o-b-rocl gagal, brez da bi se bal «maz-ati.
V jediltadiei simo tretji -dan št.raj-k-a.li s tetml, d!a ni simo poikuslli vina, kar je poimaigalo, doibffli smo boljše vino-.
Od Havre, do Pariza ni bilo- nič zanimivega vdde-ti, siiee-r -pa smo se voizili po noči. V Parizu sme čakali -deli tiste n-oiči in še celi drugi dan ter sami i moral plačati za postelj ose/m, frankov. Podal sem se drugo jultro k J-uižnem. kolodvoru, od' koder sem se imel odpeljati, v hotel' 'Slovenca Kuder, (baje Ljubljančan, ki pa nežna, o-iziroma noiče z-n-ati sfo-vensko, ‘a dokaj lalktoime'n pa je na slovenski denar. Teimlu v doiklaz naj služi to. Ko sem- videl, kako j-e neki človek v nek-aiki uradniški obleki pripeljal vse potujoče Slovane k njemu. njihove- kovčke je zaklenil pa zopet -odšel. (Na večer je m-enda zopet prišel, kalkbir sem cul gospodarja govoriti, da jih je -odvel na vlak; satm ga videl, nisem, ker seim pop red odpoto val.
Taikio lbvijo potnilke meidkrovja za komillšen, ikaikor -sem -pozneje zvedel v Basselnu, kjer so j:i'h zo pet spravili v nek hotel, -kjeri so ■zopet čakali -tno noč in en -dan na -živiniilki- vlak, s katerim so se vozili; čakali pa so memda zato, da so dali več iizkulpiti. Talko delajo brezvestni agenti z reivnion slojen:-dela-veev, biodited, Ida potujejo od tam seim ali od tu (tja,.
-Doklaj lep je razgled po o^ki švicarski dolini; k-aj tatoe-ga čl t-vek ne vliidi vsalk dan. Prišedši v Inomlost -na Tiirolah, smo- se pa v vražjo -past ujeli. Praznovali so namreč stoletnico Andreja Ilof ferjia, ki je- Prane-oae1 naibil. V Buckšu so nas tako natančno pregledali, -kolt da gremo reís na grob v sv. deželo, toda hvala bogu, našli niso noibene bombe in šli smo naprej.
Pride še.
Židje v Sibiriji se zelo naglo mnoiže. Ne vemo, odkod ,so nriišli — piHe “Riuiskio-je Znam ja” — a dejstvo jies da jih je že v -Sibiriji izredno veliko in da so že začeli raiašlirjati svoje- škodljivo deLova-nje. 'Pred kakšnimi- sto, leti -,so Židje prihajali v Sibirijo le kot izgnanici, a sedla j srečaš Židia pri vsakem ko-raku, in to bogatega, samovestnega in predrznega Žida. V židovskih nukalh se nahaja sibirska trgovina in oib-rtnija in v nekaterih krajih! -celo- adminiigtira,-ei-ja. V severnih sibirskih gubernijah -Židje gospodarijo po gozdovih, ki- jih šie- prtetava n-e ščiti, tako, -da gozdovi, izginjajo- z neverjetno hitrostjo. V Č-e-labinsku ie' ŽifP še mies-tini n-aicelinik. Celo židovski iizignancii Znajo- svoj po-Inžaj ta.ko izrabiti, da -dielajo dobre “kšefte”, dočim dirpigi izgnanci od' lakdte umirajo-.


Obleke in
svršnikii
4
* * * *
*
4*
VOGAL BLUE ISLAND ^
*
Jelinek f i Mayer *
LASTNIKA
V nobeni drugi prodajalni ne dobite tako velike izberi dobro napravljene perfektno izdelane obleke in površnikov kakor pri nas, kjer imamo na stotine novih mod, novega blaga vsakojake barve.
CENA
$7-50 do $25
I 18 CESTA
*
- ^ ^	4* ^	^ 4* 4* ^ ^ 44 4k 4144 ^ 4* ^ 4^ 4* ^ ^
1439 W. 18th St.
nasproti
Û. S. A. dvorane
Nikdar Več Take Prilike!
URA IN VERIŽICA s pr iveskom (medaljonom] s pismeno g-arancijo za deset let, za ktero marate povsod plačati najmanj $l7.oO, stane sedai pri nas	J
SAMO S4-.75
Ura je najnovejše in najmodernejše vrste s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zl4tom pl tirani. Ura ima na jbolje i n najto-čneje idoče kolesje na 7 dragih kameuov,(rubinov ) Verižica s priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejše in najmodernejše vrste in platiraua s pravim zlatom. Privesek v tereg lahko postavite dve sliki je okrašen s tremi krasno in fino brušenimi kat meni. Za uro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj u'o ¡n <mrežiCo kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih *3 75 Pia. čate, kadar dobite stvari. Kdor s pošiljatvi jo ne bi bil zadovolier zamore dobiti takoj svoj denar nazaj, Cenike pošljemo zastonj.
Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov:
NEW YORK AUCTION CO.
436 East 67th Street,
New York, N. Y.
Najnižje cene!
POZOR!
Naznanjam sl. občinstvu
V MILWAUKEE, WIS.
da sem odprl trgovino s čevlji in raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana:
METCALF BRADLEY CO.
jsKAJCE, KRAVATE it
JOHN ERMENC
288 Grove St.
Milwaukee, Wisconsin
ZALOGA POHIŠTVA.

»O.
4
4
4
4
4
4
ALI SE BRIJETE DOMA? tTefzir2V°=je^
svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in vi§e la ponudba, kakor priCakujemo bo prinesla stotine novil odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. Kra in katerih se je prodalo že tisoče v 33 kitih, t. i. od 1. 187 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo d prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lasi nosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z vest ljem zamenjamo v vsakem eveut slučaju. Še celo brive ne morejo rači sodbe o britvi dokler je-ne pošknšajo tod mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali vei CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Bru simo britve za 25e od komada. Delo jamčeno. Za iiaroi mne izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino.
Tel. Canal 72
Ustanovljeno leta 1875.
JOS. KRAL
417-419-421-423 W. 18th St., Chicago, 111.