KMETSKI L IST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za Inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. živci naFcd, žzvel fepal/? Morda Evropa še ni rodila pokolenja, ki bi bilo preživljalo tako težke čase, kakršne je usoda naklonila nam. Ves svet podrbteva v krčevitih bolečinah, zametuje staro in v mukali išče novo. Naravno, da se tudi naša mlada država ne more izogniti temu trenju in mora prestajati v tej ali oni obliki vse pretrese, ki vznemirjajo svet. Vendar imamo pri nas v primeri z ostalim svetom mnogo prednosti, med katere moramo poleg brezprimernega junaštva Jugoslovanov šteti zlasti vladarsko modrost slavne dinastije Karadjordjevičev in neomajno ljubezen, s kakršno se svoje narodne dinastije oklepa ves narod. SV«« praznih Prav zaradi teh razmer in takih okolnosti nam pomeni rojstni dan našega kralja, ki ga obhaja mladi suveren Nj. Vel. kralj Peter II. dne 6. sepiembra, več iieg« dinastični ali državni praznik. Ta dan se bomo ob spominu na dragocene žrtve, ki jih je končno venčala muče-niška smrt junaškega Zedinitelja, nesmrtnega mučenika, blagopokojnoga kralja Aleksandra I., vsi združili okrog njegovega sina s tiho prisego, da hočemo v boju z notranjimi in zunanjimi sovražniki ostati zvesti domovini, kralju in narodu, zvesti človečanski ideji, ki jo je tako veličastno branil v svetu veliki pokojnik. "Dedič duha in srca Pri nas v Sloveniji je lepa navada, da za družinske praznike poklanjamo slavljencem darila. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. občutimo slovenski kmetje kot svoj največji družinski praznik, zato si dovoljujemo pokloniti mu v dar tele misli in želje: Slovenski kmetski narod zvesto stopa po poti, ki sta jo nakazala nesmrtna kralja Peter Osvoboditelj in Aleksander Zedinitelj. Slovenski narod želi, da bi postal Nj. Vel. kralj Peter II. ne le dedič prestola, ampak tudi dedič vseh dragocenih duhovnih vrednot svojih ?cgled Ne mislite, da hočemo pisati o »nižjem« ljudstvu s stališča »višjih« krogov, čeprav bi bilo tudi to močno zanimivo. Samo pojma »višji« in »nižji« bi bila pri nas precej drugačna nego je pri nas splošno v navadi. Ce pa mi govorimo o nižinah, mislimo s tem na tiste žalostne pojave in temine, v katerih človeško življenje hira in tone večinoma brez posebne lastne krivde. To je poglavje ne le za pet, ampak za več kakor petdeset tihih minut, pa ne samo za nedelje in praznike, ampak za vsak tudi najtrši delavnik. Kdor količkaj zasleduje naše časopisje, na- velikih prednikov in izvršilec oporoke, ki je zapisana v srcih vseh poštenih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenski kmetje svojemu mlademu kralju obljubljamo za rojstni dan, da bomo s svojim de- lom in — če bo treba — s svojo krvjo pomagali, da v vsakem pogledu do kraja uresniči ideale svojih in naših prednikov. Jugoslavija je nastala s krvjo Karadjordjevičev. Ob njej in na njej je rastla in brez nje je ni. To naj sliši ob rojstnem dnevu našega kralja svet, tega naj se zaveda domovina. S tem smo povedali vse, kar nam je na srcu. v nižine leti tam redno na žalostne novice, ki se neprenehoma v večjih in manjših presledkih ponavljajo. To so poročila v večjih in-manjših tatvinah, vlomih, ropih, pobojih, požigih in posilstvih, o begu mladoletnih z doma in o trgovini z belini blagom. Priznavamo in verjamemo, da gre nekaj teh zločinov na račun tistih izvržkov človeške družbe, ki jih je narava sama v svoji nepojmljivi brezčutnosti zaznamovala in jim ni pomoči. To so tako zvani rojeni zločinci (ali bolniki?), ki so zaradi svojega čisto posebnega ustroja nepremagljivo nagnjeni h krivim dejanjem in jih ne ozdravi nič drugega kakor smrt. Ko pa to priznavamo, ne moremo soglašati- z mislijo, da bi bilo kakor nalašč prav na naših tleh toliko teh nesrečnih in v bistvu/ prav za prav vsega pomilovanja vrednih zavržencev. Prav njih razmeroma visoko število nas sili, da razmišljamo o tem žalostnem pojavu in njegovih pravih vzrokih. In tu se nam odkrivajo dognanja, ki ljudje tako radi molče o njih. Prvo in največjo krivdo za vse te pojave vidimo v žalostnih socialnih razmerah naše vasi. Tam, kjer manjka najnujnejših potrebščin, tam, kjer ljudje vidijo, da njih pošteno in trdo delo nima nobene cene, tam ni, žal, nič čudnega, če se človeku zmedejo in omajejo moralni poijmi. Poudarjamo, da tega ne odobravamo, vendar , hkratu pripominjamo, da ne moremo ljudi gladko obsojati. Konivola sadtfa za izvoz Odredba banske uprave z ulic 11. t. I", odreja v zvezi z uredbo o kontroli sadja namenjenega za izvoz, da se po dosedanjem vrstnem redu postavijo za kontrolorje sadja za čas izvozne sezone, in sicer: 1. Ing. Dolinar Janko, banovinski hmelj-ski nadzornik v Celju, 2. Kocuvan Franc, v. d. sreskega kmetijskega referenta v Celju, 3. Jelen Anton, drevesničar v Št. Ilju pri Velenju, 4. Strormik Ivan, v. d. sreskega kmetijskega referenca v Slovenjem Gradcu, 5. Martelanc Karel, sreski kmetijski referent v Dravogradu, 6. Ing. Adamič Franc, honorarni uradnik na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, 7. Ing. Ferlinc Pavel, ravnatelj banov, vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru, 8. Filipič Ludvik, sreski kmetijski referent v Mariboru, levi breg, 9. Tkavc Rudolf, posestnik v Št. Ilju v Slovenskih goricah, 10. Zupane Martin, sreski kmetijski referent v Mariboru, desni breg, 11. Ing. Judež Miško, honorarni uradnik na banov, vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru, 12. Cimerman Martin, kmet. ref. v Celju, 13. Zupan Ivan, sreski kmet. ref. v Laškem, 14. Bračko Franjo, sreski kmet. ref. v Šmarju pri Jelšah, 15. Zorčič Stanko, sreski kmet. ref. v Slov. Konjicah, 16. Bregant Ivan, pomočnik sreskega kmetijskega referenta v Ptuju, 17. Suštič Josip, sreski kmet. ref. v Ptuju, 18. Ivanuša Franc, pos. sin v Ormožu, 19. Lipovec Janko, sreski kmet. ref. v Ljutomeru, 20. Ing. Petkovšek Valentin, sreski kmet. ref. v Murski Soboti, 21. Ing. Peternel Mirko, sreski kmet. ref. y Lendavi, 22. Novak Franc, upravnik ban. trsnice in ■drevesnice v Kapeli, 23. Smodiš Janko, oskrbnik ban. pos. v Gornji Radgoni, 24. Vrisk Karel, sreski kmet. ref. v Brežicah, 25. Skoberne Karel, v. d. sreskega kmet. ref. v Krškem, 26. šušteršič Franc, sreski kmet. ref. v Liliji, 27. Ing. Muck Oto, sreski kmet. ref. v Ljubljani, 28. Wernig Franc, sreski kmet. referent v Kranju, 29. Ing. Rataj Janko, sres. kmet. referent v Radovljici, 30. Mahorčič Vladimir, sreski kirtčt. referent v Logatcu, 31. Sadar Vinko, sreski kmet. referent v Kočevju, 32. Petercol Anton, upravnik na gosp. šoli na Mali Loki, 33. Filipič Franc, pomočnik sreskega kmet. ref. v Novem mestu, 34. Ambrožič Gabrijel, sreski kmet. referent v Črnomlju, 35. Stampar Ve"koslav, drevesničar v Ljutomeru, 36. Režonja Franc, predsed. občine Apače. S to odredbo prestane veljati odredba o postavitvi kontrolorjev sadja z dne 21. avgusta 1936. »Proboj« razpravlja v svoji zadnji številki pod naslovom »Čestitamo« takole o naših političnih razmerah: Ker ni bilo pri sporazumu zagrebške in beograjske opozicije od 7. X, 1937 nobenega Slovenca, kar je že takrat povzročilo veliko nezadovoljstvo med »slovenskim narodom«, so hoteli merodajni sedaj popraviti to napako ter je bila vsa Slovenija že vnaprej obveščena, da je pozvan za 14. in 15. VIII. t. 1. v Beograd kot predstavnik slovenskega krila te popolnoma združene opozicije — dr. Puc Dinko. V Beograd se je odpeljal zelo zgodaj, da bi ja ne zamudil ničesar ter prehitel vse druge, ki bi se hoteli iz Slovenije prisliniti poleg. Ubogi dr. Kukoslav Veko-vec se je odpeljal iz Ljubljane šele 13. VIII. t. 1. zjutraj! Sedaj je zmaga popolna! Pomislite samo, pri isti mizi sta sedela skupaj in prav gotovo sta si ludi stiskala roke — dr. Puc Dinko in dr. Maček Vladko. Petomajski ban se je poklonil dr. Mačku ter mu gotovo povedal, kako demokratično je pri volitvah od 5. V. 1935. postopal z njegovimi listami v dravski banovini. Dr. Maček je bil sicer presenečen, ker je imel od svojih ljudi nekoliko drugačne informacije, pa je dr. Pucu vse odpustil, ko mu je dr. Puc razvil svoje najnovejše poglede na naš narod in našo državo: »Narodnega edinstva ni, marveč smo Hrvati, Srbi in Slovenci trije samostojni narodi, ki se moramo šele sporazumeti med seboj po vzgledu Švice. Seveda popolnoma svobodno. Dirigirati to svobodo pa morajo pravi in pristni demokratični voditelji.« Če se je napravil o tem sporazumu med hrvatskim voditeljem dr. Mačkom in slovenskim voditeljem dr. Pucem tudi kak protokol, tega Še nismo mogli zvedeti. Najbrž ne, ker dr. Puc ne podpisuje rad takih izjav, saj nikdar ne ve, če in kdaj jih bo treba postaviti na glavo. V tem oziru je dr. Puc sam sebi zvest in bo brez ma takoj pripravljen sprovajati zopet petomajske volitve — seveda kot ban — in na preizkušen Kaj pravijo Ljubljanska »Slovenska Beseda« piše v zadnji številki tole: »V našem kmečkem ljudstvu je politično zanimanje že močno prebujeno. Iskra samostojnega političnega mišljenja je že zažarela in skrbno bo treba paziti nanjo ter jo podpihovati, da ne ugasne. To mora delati vsak najprej pri samem sebi z lastnim razumnim razmišljanjem, s svojo vestno in svobodno presojo vsega, kar sliši in vidi, kar bere in sluti, kar želi in za čemer teži. Le tako bo postalo naše politično mišljenje čvr-stejše in razvitejše, s tem pa bo tudi naše politično delovanje koristnejše in uspešnejše.« K temu bi pripomnili samo tole: Če mi pihnemo ali celo kihnemo, bo konec Besede in besedi! Nikar se pe igrajčkajte z besedami, ko je j čas vendar tak, da hoče in potrebuje dejanj! :> - i »VeČernik« poroča: »Na zboru beograjskih omladincev JRZ je obširneje govoril minister za j šume in rude g. B. Kujundžič o hrvatskem • vprašanju ter med drugim izvajal: Ali bi hrvat-■ sko vprašamje dobilo to in tako obliko, da ni bilo tudi onih integralnih Jugoslovanov, ki so . ustvarjali .tvrde gradove' in katerih eksperti so ga reševali najprej z zaporom in kundakom? Ni resolucije, ki bi mogla izbrisati, moralno odgovornost za te ,nedemokratske in narodne režime'. Hrvatsko vprašanje se ne rešuje niti s puško, niti z glasovanjem, pač pa s srcem in z možgani. S srcem, ki enako bije za vsakega Srba, Hrvata in Slovenca in s pametjo, ki vidi samo v jugoslovanstvu najpravilnejšo rešitev ne le hrvatskega, marveč tudi srbskega in slovenskega vprašanja.« način »dirigirati svobodo, ki izvira iz demokracije«. Legitimacijo za to ima, saj nosi ves čas izza 5. V. 1935. v žepu svojih 18 ljubljanskih organizacij. v katerih še bo z&rai takoj ves narod, čim postane ban. Takrat bo tudi odklenkalo vsem drugim voditeljem in bo imel srečni slovenski narod le še enega voditelja — dr. Puca. Kdor tega ne bo verjel, ta bo šel v luknjo. Dr. Mačku pa iskrene čestitke, da se je vendar enkrat našel skupaj z najstarejšim radikalom in maekovcem med Slovenci, ki je brez dvoma — dr. Puc Dinko! Čestitamo seveda tudi »slovenskemu narodu«, ki ga je dr. Puc pri tej priliki zastopal tako uspešno in odločno, da Združena opozicija na svojem sestanku o njem sploh ni govorila. Hudobni jeziki navajajo več razlogov. Eni pravijo, da je bil dr. Puc vabljen v Beograd le »kao srpski radikal« ter vsled tega o Slovencih ni mogel govoriti. Drugi pa celo trdijo, da je dr. Puca in vseh njegovih »rojakov« tako malo, da se starim gospodom v vodstvu ZO vsled tega ni izplačalo mučiti svojih mozgan in jezikov še z omenjanjem »slovenskega naroda«. Po mnenju teh hudobnih jezikov je dosegel dr. Puc s tem svojim romanjem le ta uspeh, da je prinesel »mačka« kar s seboj v Ljubljano. —« K temu razmišljanju pripominjamo samo še neko malenkost, ki se nam je nehote vrinila v spomin. Zdaj v Ljubljani dokončujejo poslopje vseučiliške knjižnice. Tam bo med drugimi knjigami uvrščenih tudi nekaj letnikov »Domačega Prijatelja«, ki ga je pred vojno izdajala češka Vydrova tovarna hranil v Pragi. Zofka Kvedrova je med drugim v svoji »Listnici uredništva« napisala akademiku Dinku Pucu tudi tale odgovor: »Tinka, tonka, tinka, tonka — kdo pri nas novele plonka? Tonka, tinka, tonka tinka, to vprašajte — Puca Dinka.« Za interpunkcije in istovetnost ne odgovarjamo, ker reproduciramo po golem spominu — samo kot zanimivost. 'Domača zadeva Jugoslovanska.tiskarna v Ljubljani, ki se je v Avstriji imenovala »Katoliška tiskarna« in je doslej bila zadruga, se je sedaj izpremenila v družbo z omejeno zavezo. Poslovodje nove družbe so: Anton Čadež, tajnik KTD, dr. T. Klinar, stolni kanonik in župnik, dr. Fr. Kulovec, senator, dr. Al. Odar, univ. profesor, dr. G. Pečjak, predsednik KTD, Ignacij Zaplotnik, katehet, J. Košiček, urednik, vsi v Ljubljani in vsi duhovniki. Slovensfoi narcdni sve f V gibanju za skupni nastop slovenskega naroda je že večkrat padel predlog o ustanovitvi tako zvanega narodnega sveta, ki naj bi bil nekak vrhovni regulator ter pametno in brez strankarskih strasti ravnal naše življenje. »Trgovski list« tozadevno opozarja ponovno na to nujno potrebo ter pravi: »Še nikoli ni bila potreba po ustanovitvi slovenskega narodnega sveta tako velika, kakor je sedaj. Samo za hip je treba pogledati v razvoj svetovnih dogodkov, pa se moramo kar čuditi, da ni bil pri nas narodni svet že davno ustanovljen. Vsi veliki narodi, ki imajo velikanske rezerve in ki razpolagajo s tako velikimi silami, da so vedno varni pred tem, da bi se njih usoda odločala brez njih, vedno bolj koncentrirajo svoje sile, da bo kmalu ves narodni organizem enotno organiziran. Naloga narodnega sveta bi bila prav za prav le ta, najti možnost, da bomo vsaj v važnejših skupnih vprašanjih delali drug drugemu na roko. To vendar ni nobena težka stvar. Zlasti še, ko nas tudi sila življenja k temu sili.« Jzvši&nihi In mavha Pred časom smo čuli, kakšno razburjenje povzroča med izvozniki neprestano slabljenje klirinške marke, ki ga je. zakrivil porast naših klirinških terjatev v Nemčiji, a ga špekulacija uvoznikov in prevelika ponudba klirinških mark po Prizadu še pospešujeta. Prva dva dneva v tednu se je klirinška marka sicer popravila, vendar pa še ni zanesljivo, če bo ta popravek stalen, odnosno če se bo marka zopet dvignila na tisti minimum, s katerim so izvozniki še nedavno z zanesljivostjo računali, to je 14'50 din. Sodijo, da so izvozniki zaradi padca klirinške marke v teku preteklega tedna izgubili lepe milijone. Po vesti iz Beograda se bo v kratkem vršil posvet izvoznikov, na katerem se bo obravnavalo vprašanje ukrepov, ki so potrebni za ustaljenje tečaja klirinške marke. Izvozniki bodo zahtevali, da odločilni činitelji zagotovijo najnižji tečaj, to je tečaj, pod katerega marka ne sme pasti. Izvozniki so prepričani, da bodo v ministrstvu za finance in pri^Narodni banki to njihovo zahtevo resno in vsestransko proučili. Če bo tečaj marke višji od zajamčenega najnižjega tečaja med izvozniki ne bo mnogo opozicije proti temu, da bi Narodna banka odkupovala od njih določen odstotek klirinških mark po specialnem tečaju. Čvrsta tendenca nemške klirinške marke včeraj in pred včerajšnjim prihaja po vesteh iz Beograda od tega, ker Prizad ni nastopal na borzi kot ponujalec mark. Menijo, da bo marka znova oslabela, kakor hitro se Prizad pojavi na borzah. Kot čisto neprizadeti naj h koncu še pripomnimo, da je bilo te dni po ljubljanskih lokalih v »zasebnem« prometu silno število mark na prodaj po din 8'40. Kljub temu je kupčija slabo uspevala, ker so se ljudje navadili v dinarju ceniti in spoštovati sami sebe. 7cike govore Doma in drugod Chrcg volitev v narodno skupščino V nedeljo je JRZ priredila v Ljutomeru shod na katerem je govoril tudi g. dr. Anton Korošec. Govornik se je dotaknil med drugim tudi volitev v narodno skupščino in dejal: Gotovo je, da pričakujete danes od mene poleg patriotičnih in nacionalnih izjav tudi nekaj političnih izjav. Kakor ste včeraj ali danes brali, se je v vladi izvršila mala rekonstrukcija, mala sprememba. Ta mala sprememba oseb ne pomeni spremembe programa. Smer naše vladne politike se ne bo spremenila. Mi ostanemo zvesti svojim programskim izjavam v senatu in skupščini in programu JRZ. Bolj kakor za vladno rekonstrukcijo se politični svet sedaj zanima za nove volitve. Kdaj bodo nove volitve? Tako nas sprašujejo na vsak korak. Odkrito in jasno povem: Vlada o tem še ni sklepala, nimamo še nobenega dokončnega sklepa. Zato so pa vse govorice o kakem trdno postavljenem datumu brez vsake podlage. Kljub temu pa je čas, da že sedaj začnemo z delom za dober izid prihodnjih volitev. Kdaj torej bodo nove volitve? Da volitve še ne bodo jutri, za to naj vam bo dokaz dejstvo, da vlada tudi še ni prinesla odločbe o volilnem zakonu, po katerem naj se prihodnjič voli. Res je, da je vlada obljubila nov volilni zakon, a se ni vezala na noben termin. Vsled tega bo morala vlada v prihodnji dobi odločiti tudi o tem, ali že sedaj predloži senatu in narodni skupščini nov voliv-ni zakon, ali pa svojo dano obljubo prenese na novi parlament. Vse to so stvari, o katerih danes še ne moremo s točnostjo govoriti, a bližnja bodočnost bo prinesla jasnost tudi v ta vprašanja. Bog živi Ljutomer! Pri dobri žetvi — stradanje Ministrstvo za poljedelstvo je objavilo uradno cenitev donosa letošnje žetve. Podatki pravijo, da smo letos pridelali pšenice 2,746.154 ton, kar znatno presega donos pšenice lanskega leta, ki je znašal samo 2,347.041 ton. Ječmena smo pridelali 412.857 ton, lani samo 383.106 ton. Žetev rži je dala 229.912 ton, žetev ovsa 320.707 ton. V primeri z lanskim letom pomeni letošnja žetev povečanje donosa pri pšenici za 14%, ječmenu za 7%, rži za 9% in ovsu za 8%. Ko objavljamo po uradni statistiki te podatke, vidimo v visokih cenah moke, kakor je že mnogo mesecev na našem trgu, vso neskladnost našega življenja z našim gospodarskim donosom. Kaj pomagajo vse naše bogate žetve, ako je kruh še vedno tako drag, da ga mora stradati v Sloveniji skoraj vsaka delavska in celo kmetska družina. Zamera Po Mačkovem obisku v Beogradu so se od-nošaji med njim in JRZ docela spremenili. Do-čim je preje glasilo JRZ »Samouprava« neprestano napadalo JNS in njene voditelje ter jih označevalo za glavne krivce vseh neredov in nemirov v državi, zlasti pa da širijo nezadovoljstvo v narodu in da preprečujejo prihod dr. Mačka v Beograd na državotvorno politično delo, se je ost glavnega glasila JZR sedaj obrnila proti dr. Mačku. »Samouprava« je celo pohvalila JNS in ji priznala domoljubnost in narodno gorečnost. Te laskave besede so bile namenjene zlasti Hrvatom pristašem JNS. Spremembe v vladi V petek, 26. avgusta je bil objavljen sledeči ukaz; »V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. in z ukazom kraljevih namestnikov so bili due 25. t. m. odobreni odstopi trgovinskega ministra dr. Milana Vrbanica, vojnega ministra generala Ljubo-mira Marica in ministra za telesno vzgojo dr. Ve-koslava Miletica, ki so bili postavljeni na razpolago. Za novega vojnega ministra je bil imenovan armadni general Miljutin Nedič, dosedanji načelnik glavnega generalnega štaba; za trgovinskega ministra je bil imenovan poslanec inž. Nikola Kabalini; za ministra za telesno vzgojo ljudstva je pa bil imenovan dosedanji splitski župan dr. Mirko Bujič.« General N e d i c je naš novi minister vojske in mornarice. Vojni minister je bil rojen 26. oktobra 1882 v Sopotu v Srbiji. Inž. Nikola Kabalin se je rodil 9. septembra 1890 v Novem Vinodolu na Hrvatskem. Preje je bil pristaš SDS. Pri petomajskih volitvah je bil izvoljen Za poslanca na Jevtičevi listi. Lani je prestopil v JRZ. Dr. Bujič je bil rojen leta 1894. v Splitu. Po poklicu je tajnik zbornice za TOI v Splitu. Pred meseci je bil imenovan za splitskega župana. Prej je bil pristaš SDS. Jug. nac. stranka Bogoljub Jevtič in nekateri poslanci JNS so priredili pretekle dni celo vrsto shodov, konferenc in sestankov širom Bosne in Hercegovine ter nazadnje prisostvovali seji banovinskega odbora JNS za drinsko banovino v Sarajevu. Vsa zborovanja so zelo dobro uspela in bila mnogoštevilno obiskana. JNS je v Bosni gotovo med najmočnejšimi strankami, v kateri ni samo ogromna večina Srbov, temveč tudi veliko muslimanov in Hrvatov. V Prevaljab Preteklo nedeljo se je vršila konferenca sre-ske organizacije JNS za dravograjski okraj v Prevaljah. Zastopane so bile skoraj vse občinske organizacije. Na konferenci je poročal narodni poslanec Milan Mravlje, ki je v obširnem govoru obrazložil politični položaj in delo, ki ga morajo sreski odbori v najkrajšem času izvršiti. Po stvarni debati je bilo sklenjeno, da se vrši v kratkem konferenca strankinih pristašev v Marenbergu, v Dravogradu pa ustanovi mladinska organizacija JNS. £fuhljana v leseni jeaenska prireditev Ljubljanskega velesejma, bo letos od 1. do 12. septembra. Za to prireditev je generalna direkcija drž. železnic dovolila polovično voznino, in sicer za potovanja v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Na odhodni železniški postaji je treba kupiti poleg cele vezne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za din 2'—. Na to izkaznico bodo v Ljubljani na velesejmu dali potrdilo o obisku in izdali vele-sejemsko legitimacijo, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek. Jesenski velesejem bo podal sledeče: Mednarodno razstavo fotografije in filma. Državno razstavo plemenskih psov dne 1.—2. septembra. Umetniško razstavo. Razstavo >Naši gostje«, ki jo priredi Zveza gospodinj. Razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov, med njimi tudi razstavo pohištva. Posebno velika bo razstava poljedelskih strojev, avtomobilov in motornih koles ter radio-aparatov in pa razstava živilske industrije. Tekma harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1938./39. bo 11. septembra. Obiskovalcem bc na razpolago tudi prijetno zabavišče in pa va-riete s prvovrstnimi atrakcijami. Jzvoz omejen zavadi bolezni * Češkoslovaška vlada je zaradi živinskih kužnih bojezni razširila zabrano uvoza goved, ovc, koz, svinj in njihovih delov in odpadkov, krme, stelje in gnoja iz vseh srezov drinske in dunav-ske banovine in iz Beograda, dalje iz srezov Lendave, Laškega, Radovljice, Daruvarja, Donje-ga Miholca, Djakova, Dugega sela, Grubišnega polja, Koprivnice, Kostajnice, Križevcev, Našic, Osijeka, Pakraca, Preloga, Samobora, Podravske Slatine, Slavonske Požege, Valpova, Velike Gorice, Vinkovcev, Virovitice, Vukovara, Zagreba, Županje, Drvente, Doboja, Gračanice, Gradačca in Maglaja. Tvorniško oprana ali predelana volna in odpadki od volne in dlak se lahko uvažajo v; Češkoslovaško, ako se predloži potrdilo občine, iz katere prihaja blago, da v tej občini ni kužnih bolezni in da se omenjeno blago lahko izvaža brez nevarnosti okuženja. Slama se lahko uporabi za pakiranje, toda se mora takoj po prejemu sežgali. Cbčnine povišanje -postnih lahs Z odločbo ministrstva za pošto in telegraf z dne 20. t. m. se odpravijo dosedanje takse .za denarne pošiljke s poštnimi nakaznicami ter določijo naslednje nove takse: za pošiljke do 50 din po 1*50, za 50 do 100 din po 2, za 100 do 250 po 3, za 250 do 500 po 4, za 500 do 750 po 5, za 750 do 1.000 po 6, za 1.000 do 1.500 po 7, za I.500 do 2.000 po 8, za 2.000 do 2.500 po 9, za 2.500 do 3.000 po 9-50, za 3.000 do 3.500 po 10, za 3.500 do 4.000 po 10-50, za 4.000 do 4.500 po II, za 4.500 do 5.000 po 11-50. Za čekovne pošiljke pa bodo veljale naslednje nove takse za pošiljke do 100 din po —'50, za 100 do 250 po —•75, za 250 do 500 po 1, za 500 do 1.000 po 1-50, za 1.000 do 2.500 po 2, za 2.500 do 5.000 po 2-50, za 5.000 do 10.000 po 3, za 10.000 do 25.000 po 4, za 25.000 do 50.000 po 5, nad 50.000 po 6 in za vsakih nadaljnjih 100.000 din in za sleherni manjši zaključni znesek po 1 din. Nove takse se bodo uveljavile s 1. oktobrom tega leta. Sadna mezga v 2Vemčz/e Na posredovanje odposlanca našega zavoda za pospeševanje trgovine s tujino v Berlinu je Nemčija odobrila Jugoslaviji naknadni kontingent za sadno mezgo v vrednosti 150 tisoč mark. Odobritev velja za mezgo iz malin, marelic in jagod. Vsa uvozna dovoljenja za ta naknadni kontingent je dobila Einkaufsgesellschalft fur Konservenindustrie, Berlin. , Kaf se godi po svetu Na češkem mi nič novega. Ves svet je pričakovat s silno napetostjo, kaj bo povedal angleški finančni minister, sir John Simon. Dočakali smo tudi to in sijali iz ust tega odličnega angleškega državnika! zagotovitev, da je Češkoslovaška šla v razgovorih, oziroma pogajanjih s sudetskimi Nemci tako daleč, kakor daleč država sploh more iti. Kljub temu z druge strani ni opaziti volje za spravo. Zato Anglija na usta svojega finančnega nijnistra opozarja svet, da nevarnost, ki je grozila, še ni minula, čeprav morda ne bo nobene vojne napovedi. Madžarska se nahaja na važnem razpotju. V istem času, ko se je g. Horthy mudil v Nemčiji, se je vršila blejska konferenca. Ogromne parade in svečanosti, s katerimi sprejema Nemčija upravitelja Horthy-ja in njegove spremljevalce, dokazujejo v Berlinu, da ima madžarski obisk v tretjem rajhu mnogo večji politični pomen, kakor se je pričakovalo. Mnogi znaki kažejo, da se je Madžarska po daljšem kolebanju sedaj dokončno odločila za čisto nemško zunanjepolitično orientacijo. V zvezi s tem se širijo v Berlinu tudi vesti o tesni povezanosti tega madžarskega obiska z dogodki V r J i W*M: ' Balkan je bil nekdaj leglo vojnih grozot, danes je oznanjevalec miru. Anglija je poslala semkaj vodjo svojega delavstva, g. (jI e o r g e s a L a n s-burya, da bi pridobil Jugoslavijo za pobudo sklicanja svetovne gospodarske konference. okoli Češkoslovaške. Ako so resnične vesti, po katerih prevzema Nemčijo vedno večja izkušnja-va, da bi nenadoma z vso svojo močjo napadla Češkoslovaško, potem je povsem logično, da so konference z Madžari posvečene v glavnem namenu, da bi se temu udarcu pridružila tudi Madžarska ali vsaj dovolila nemški vojski prehod na njeno ozemlje. To poročilo je dala uradna agencija Avala. V Franciji je notranjepolitična napetost, ki je nastala zaradi najnovejših Daladierovih načrtov za oja-čenje nacionalne produkcije in delno ukinitev socialnih reform ljudske fronte, že precej popustila. Očitno je nastal socialistični in komunistični odpor proti vladi le zaradi spočetka vse prehude kritike Daladierovega nedeljskega govora v njihovih listih. Sicer socialisti niso opustili svoje namere, da prirede v nedeljo skupno s komunisti, zlasti v rdečem pasu okrog Pariza, celo serijo protestnih delavskih zborovanj, vendar vse kaže, da socialistični govorniki na teh shodih množic ne bodo do skrajnosti razvnemali ia borbo proti vladi, Medtem je vodstvo republikanske socialno-demokratske unije na svoji seji ugotovilo, da je vlada v glavnem ostala zvesta svojim dosedanjim socialnim in političnim načelom. Tudi vodstvo radikalno socialistične stranke je odobrilo akcijo vlade. Na tej seji je imel Daladier daljši govor, v katerem je posebno opozoril na ukrepe, ki so potrebni za narodno obrambo. Pojasnil je svoj Madžarski državnik, admiral H # r t li v , se je te dni mudil v Nemčiji, kjer je bil sprejet z velikimi častmi. V istem času se je vršila na Bledu konferenca Male antante z znanimi in že objavljenimi rezultati. zadnji govor. Obširno je nato govoril o vojaških pripravah v drugih državah ter primerjal stanje, ki v tem pogledu vlada v Franciji in v drugih državah." Naglasil je, da je nujno potrebno povečati proizvodnjo v Franciji in da je spričo tega načelna stran posameznih socialnih zakonov manjšega pomena. Vse tovarne, ki izdelujejo potrebščine za obrambo države, morajo povečati svojo proizvodnjo, ker bo samo močna Francija lahko ohranila mir. S povečanjem vojne proizvodnje je treba začeti takoj in ne šele čez 6 mesecev ali čez leto dni. V ta namen pa ni mogoče ukreniti ničesar drugega, kakor da se na vsak način spremeni zakon o 40-urnem delovnem tednu. Določbe tega zakona morajo postati vse gib-čnejše, kakor so sedaj. Francija je edina država v Evropi, ki pozna 40-urni delovni teden. Drugod delajo celo po 60 ur, morda celo zato, da zmanjšujejo brezposelnost — ? Na Kitajskem se Japonci bore še z nezmanjšano silovitostjo za cilje, ki jih ne povedo. Severno krilo japonske vojske je zavzelo postojanke neposredno pred mestom Luang. Predhodnice so že prešle v obrambne dele mesta. Južno krilo, ki napreduje proti Hankovu, je moralo v zadnjih dneh prestati več hudih borb. Japoncem se je posrečilo na zahodni obali Pojanga kljub silnemu odporu Kitajcev izkrcati znatno število novih čet. Po poročilu Japoncev so Kitajci v teh bojih izgubili okrog 2.000 ljudi. Na južni obali Jangceja so japonske čete napredovale za 4 kin od Jujčanga. Predstavnik japonskega vojnega ministrstva je odločno demantiral vesti, da japonske čete na kitajskih bojiščih uporabljajo strupene pline. Nasprotno so le delale umetno meglo, da bi skrile svoje postojanke in gibanje svojih čet. Obdolžil pa je Kitajce, da uporabljajo strupene pline in celo bacile kolere. 1M.lad.mai na vasi Mogočen kmelskc-mladtinski praznik v Dupljah Da si videl one zanosne obraze fantov, mož, deklet in žena, ki so kmalu po 12. uri pričeli prihajati in se zbirati v gruče, kjer se je na vse mogoče načine prerešetavalo, kakšna bo ta tekma koscev. Naši ljudje še niso imeli prilike videti tekmovanja koscev, niso imeli časa in prilike občutiti lepoto in mogočnost kmetskega dela, zato so res s posebno nestrpnostjo pričakovali prvi zamah...! Pred tekmo koscev se je vršila dirka kolesarskega odseka, 14 fantov je tekmovalo, vsi polni življenja, da človek res skoraj ni mogel presoditi, komu bi dali prvo nagrado. Kmalu po končani kolesarski dirki pa se je zgrnila 2000 glava množica; bilo je kot vretje v panju — vse je glasno kramljalo o načinu in izidu tekme. Točno ob 3. uri pa so prikorakali kosci in grabljice z državno zastavo in društvenim praporom na čelu in obiUi tekmovališče. Ob zvokih godbe, navdušenih klicih mladih grl in prepevanju pesmi je korakala četa koscev in grabljic ter se ustavila pred govorniškim odrom. Množica je utihnila in prisluhnila vzpodbudnim in zanosnim besedam predsednika tov. Lovra Perneta. Kratka je bila njegova beseda, ali so mu ob koncu možje in fantje čestitali. Nato je povzel besedo zvezni delegat tov. Ivan Nemec, ki je z globoko segajočimi besedami obrazložil pomen žuljavega dela, vse borbe trpečih ljudi in naloge mladega gibanja v bodočnosti za preporod in vstajenje vasi. Ljudstvo je krepko vzklikalo in z glasnim pritrjevanjem dalo duška svojemu navdušenju. Sicer so prišli tudi naročeni razgrajači, ki so hoteli motiti manifestacijo ali so kaj kmalu odšli. Nekoga pač boli resnica, ki krvnikom našega ljudstva ni in ne bo prizanašala. Matjažev stric so sicer hodili od hiše do hiše in odvračali zlasti mladino, da naj zavrže svoje lastno delo, da naj vrže blato na samega sebe ali jih je njihov lasten hudič kaznoval. Počasi ali gotovo vstajamo — v delu in slogi. Puconci Največja novica v vsej okolici .je bila v nedeljo dne 21. avgusta ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet. Vse nam je pritrjevalo, še celo stari ljudje, ki navadno nimajo za nove reči veliko smisla, so bili zadovoljni. Pomagajte si, so govorili! Pomagajte si, da se bo vam boljše godilo kot nam. Mi smo v trpljenju rojeni in takšni tudi naj umremo — vi mladi pa si lahko olajšate muke in težave. Tako so govorili starejši ljudje in mladina jih je ubogala! Tudi v Puconcih s tem dnem stopamo v novo dobo, dobo naglega in borbenega vstajenja. Za predsednika prapravljalnega odbora je bil izvoljen: Flisar Ernest; podpredsednik: Franko Karel: tajnik: Kuhar Vladimir: II. tajnik: Kuhar Štefan; blagajnik: Kovreč Lina..Od- borniki: Cigiith Franc, Flisar Franc, Kološa Ša-rika. Pripravljamo se na obsežno zimsko delo, zlasti kadar pridejo naši tovariši iz Slovenije in Francije. Adrijanci Tudi tukaj v skrajnem severnem kotu naš mladi rod vstaja. Že dolgo smo krepeneli po svoji mladinski organizaciji, ki bi naj bila izraz naše duše in našega hotenja, dokler nismo vendar v nedeljo dne 21. avgusta uresničili naših želja. Vzpodbudna beseda tov. Mirka Bagarja nam je očitala in obrazložila smisel in namen Društva kmetskih fantov in deklet in se je nato ustanovitev tudi takoj izvršila. Pripravljalnemu odboru je na čelu predsednik tov. Kerčmar Štefan, podpredsednik Liic-u Lidiška, tajnik Bečkorec Kari. LJUBLJANSKI VELESIJE 1.—12. SEPTEMBRA 1938. Veliko nagradno žrebanje BrecplaCno la obiskovalce velesejma iz luzemslva KRASNA DARILA (Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano); MOTORNO KOLO »Bob Phaenomen« (Vok, Ljubljana): RADIO APARAT 4+1 cevni »Super Ingelen« (Tehnik-Banjai, Ljubljana); ŠIVALNI STROJ moderen, pogrezijiv (Vok. Ljubljana); 3« PRVOVRSTNIH DAMSK1H IN MOŠKIH KOLES: »Tribuna« F. Batjel — »Condor«, S. Rebolj in drug — »Resta«, H. Suttner — »Axo«, Splošna trgovska družba »Turnir« in »Elite«, Ign. Vok — »Panax«. Darila so razstavljena na velesejmu. Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrži v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan obiska poljuben med 1. in 12. septembrom Komisijsko žrebanje bo 12. septembra ob 5 uri popoldne na velesejmu. blagajnik Kardaš Ludvik. Odborniki so: Županek Vilmoš, Pondelen Giza, Lepeša Štefan, Belec Franc. Pravila so vložena in takoj pričenjamo z delom. Počasi, a varno vstajamo! Ponikva Društvo kmetskih fantov in deklet v Ponikvi bo v nedeljo 4. sept. t. 1. priredilo tekmo teric, združeno s kmetsko veselico. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos naša kmetska mladina priredila svoj praznik, ki jo bo združil v delu in veselju. Nestrpno pričakujemo tega dne in se pripravljamo, da bo manifestacija čim mogočnejša, ker vemo: kolikor smo zmožni organizirati svojo prireditev, toliko bomo zmožni, da si bomo izvo-jevali boljše pogoje za življenje. Dobro se zavedamo, da se najbolj na organizaciji prireditve pokaže zmožnost in življenjska sila vsakega društva. Potrudili se bomo, da bo prireditev čim bolje pripravljena, ker prav od tega je največ odvisen uspeh ali neuspeh. Vse prijatelje našega kmetskega gibanja od blizu in od daleč pa vabimo, da se naše prireditve udeleže, da s tem potrdijo, da je naša pot pravilna. Trebn je Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi dne 18. septembra 1938. v proslavo 201et-nega obstoja naše mlade in v pošteni kmetski ljubezni grajene Jugoslavije veliko slavje s temle sporedom: kolesarska dirka. Ocenjevanje skupin in okrašenih vozov. Sprevod. Kmetsko mladinsko zborovanje. — 1. Ob 2. uri zbor vseh udeležencev na cilju. Cilj je pri Kmetu v Trebnjem, Stari trg. 2. Koncert godbe na pihala na zbirališču. 3. Sprejem dirkačev (tekmovalcev). 4. Skupen odhod na zborovanje. 5. Kmetsko mladinsko zborovanje. (Govorijo delegati Zveze kmet. fantov in deklet in zastopniki pododborov.) 6. Ocenjevanje okrašenih vozov in, skupin. 7. Odhod z godbo n*. čelu na veselični prostor k tov. Grmovšku, kjer bo kmetska zabava. 8. Razdelitev nagrad. — Kolesarji tekmovalci štartajo: 1. skupina v Novem mestu na Glavnem trgu; 2. skupina v Pijovcah pri mostu; 3. skupina v Trebnjem pred Pavli-nom; 4. skupina v Št. Vidu; 5. skupina v Žužemberku. Tekmovalci naj se javijo pri Društvih kmetskih fantov in deklet v Št. Janžu, Mirni peči, Muhaberu, Zagradcu in Dvoru pri Žužemberku. Za morebitne nesreče prireditelji ne odgovarjajo! Vsi, ki kmetsko čutite, pokažite z udeležbo na prireditvi, da naša misel ne obstoji samo v besedah! Novo mesto V nedeljo dne 4. septembra se vrši občni zbor novomeškega pododbora. Vabila so razposlana! Delegati, pridite polnoštevilno. Ob tej priliki se bo tudi izdelal podroben načrt pododbo-rove proslave v Trebnjem. Šenčur Sporočamo vsej organizirani kmetski mladini, da smo se tudi v Šenčurju zbudili in pripravljamo ustanovitev novega, mladega in borbenega Društva kmet. fantov in deklet. Do sedaj je prijavljenih 60 fantov in deklet. 0 daljnjein našem delu bomo v kratkem poročali. Dopisi „VejnišUemu zvenu" štev. 3, 4-5 v edgevev Zadnje čase se, zaganja takozvani ; Vojniški zvoni v Vojniško posojilnico in skuša ugled tega tako starega in vzglednega, za ljudstvo potrebnega zavoda omalovaževati in njegov kredit spodkopavati. Tako nekemu dopisniku ni bilo prav, da so bili v izlozbenem oknu lokala, katerega ima gospa Pušnik Beti v hiši posojilnice že nad 10 let v najemu, kar je seveda tudi dopisniku dobro znano, razstavljeni dobitki za tekmo koscev Društva kmetskih fantov in deklet. Pod značko »Krinko dol« sponaša indirekt-no Posojilnici, ki ni imela s to razstavo ničesar skupnega, da izstavlja v svojem izložbenem oknu nekaj »nekatoliškega«, češ da ni še izobesila X V Zagrebu je neki upokojeni profesor v Zagrebu ugrabil svojo lastno, 7 let staro hčerko Andrejo. Z ženo se ne razumeta in živita ločeno, svojo hčerko pa ima protesor tako rad, da ne more živeti brez nje. Vedel je, da se rada igra pred hišo z otroki in sklenil je ugrabiti jo. Z avtomobilom se je pripeljal pred hišo, kjer stanuje njegova žena, in hitro je odpeljal hčerkico, toda na mitnici so ga ustavili. Ljudje so namreč videli, kako je hčerko ugrabil, in obvestili -^o njeno mater, ki je zaprosila za intervencijo. Preden je odpeljal otroka iz Zagreba, mu ga ie policija vzela, ker je bil prisojen po sodišču materi. nikdar plakata za kakšno katoliško prireditev. Zlobnost. ki je očitna že v znački sami. ko govori o raZkrinkanju, sloni le na laži in zavijanju in ima namen zavod postaviti v slabo luč. Ko so kmetski fantje v Novi dobi- pojatenili, da so bili dobitki razstavljeni v privatni izložbi Pušnika, ki je vsem društvom naklonjen, je lopnil zlobnež še enkrat v Vojniškein zvonu s svojim napadom po upravi Posojilnice z značko »čigava je Posojilnica«, češ da je Posojilnica'Puš-nikova in skuša iz gotovih namenov sejati ne-sporazumljenje, sovraštvo in razdor ter s tem izpostavljati zavod v slab glas in k pobudi ljiidstva k nezaupanju. Dotičnemu dopisniku v svarilo in njemu v potrebni poduk se priporoča v smislu krščanske strpnosti, najlepšem nauku Kristusovem, da naj ljubi bližnjega kakor sam sebe. da preneha s neosnovanimi napadi Posojilnica v Vojniku je bila in je od vsega početka. od 1. 1896 namejena vsem v podporo in pomoč, je in še bo vrednim članom v gmotnem oziru pomagala s sredstvi ki jih pridobiva z zadružnim kreditom. V posojil-ničnih prostorih se nikdar ni vprašalo, katere stranke je prošnjik, ampak je vsak. kdor je bil potreben in zaupanja vreden, dosegel, kar je želel. Mržnje med strankami vodstvo posojilnice ni podpiralo in je ne bo. Ne more se dopustiti vmešavanje v posojilnično gospodarstvo po sebičnežih ali zgagarjih, kajti veliko delo se da vršiti le, ako vsi mirno in složno lepe namene zasledujejo. Posojilnica je vedno neposredno povzdigovala v ljudeh plemenito mišljenje, jih navajala k skupnemu gospodarskemu delu in jih učila, da je popoln uspeli le, če delujejo vsi skupno. S tem se nasprotstva med posamezniki močno omejujejo. Kdor je in še bo prihranke vlagal v to domačo zadrugo, naj stori to v zavesti, da s tem pomaga svojemu bližnjemu v moralnem, gospodarskem in prosvetnem napredku. Posojilnica ne deluje za korist kake posamezne osebe ali stranke kakor pisec Vojniškega zvona to hoče imeti, temveč za koristi splošnosti. Ta zavest mora prešinjati vse. Rane. ki jih je zadalo nezaupanje v dobi denarne krize od leta 1932. dalje, bo mogoče zaceliti le z živahnim novim delovanjem. Denar naj dviga le, kdor denar res potrebuje. Izplače- SO NAJBOLJ SI! Dospela je nova pošiljatev Sack-ovih plugov. Naročite takoj ker je pričakovati podražitev surovin in s tem tudi plugov Y zalogi jih ima Kmetijska družba in njena skladišča v Celju, Konjicah, Mariboru in Novem mestu vati se naenkrat za more le po odplačilnem načrtu. Nove vloge se izplačujejo takoj v celoti in se obrestujejo po 4%, vezane na 3 mesečno odpoved pa po 5%. Stare vloge se obrestujejo po 3%, ker Priv. agrarna banka plačuje le po 3%. Mnogi dvigajo brez potrebe in drže denar doma, ali razposojajo revnim ljudem, katere izrabljajo na vse načine, ali pa nosijo v zavode, ki za kmetsko gospodarstvo nimajo pomena. Ljudski denar naj ostane v posojilnici domačega okoliša. Marsikateri, ki danes denar še nalaga, bo morda v kasnejšem času potreboval posojilo. Ce sedaj domače posojilnice ne pozna, tudi njega domača posojilnica ne bo poznala, tedaj ko bo on njo potreboval. Bili so težki časi, katere so ravno pri domačih zadrugah povzročali zgagarji in sebičneži. Ko bi posojilnično gospodarstvo bilo slabo, bi pisec Vojniškega zvona zoper posojilnico svojega nelepega dela nikdar ne bi začel, ker pri slabem gospodarstvu ni nevoščljivosti. Posojilnica dela z poslovnimi prijatelji požrtvovalno za dobro stvar, ne išče velikih dobičkov, glavno je, da začne zopet z delom in stori največjo uslugo v neomejenem okolišu posojilničnih članov, ki jih je čez 400 in jamčijo za vse vloge z poleg 2,500.000 dinarjev dobro zavarovanimi posojili še z celim svojim premoženjem. Kmetski fantje v ikmetijske šele Zimska kmetijska šola pri Sv. Juriju ob j. ž. I. tečaj te zimske kmetijske šole se prične dne 3. novembra 1938. ter traja do dne 31. marca 1939. Isti učenci bodo prihodnje leto sprejeti v II. tečaj, ki bo prav tako petmesečen. V zimsko šolo bodo sprejeti zdravi, najmanj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, določeni, da ostanejo na domači kmetiji. Gojenci stanujejo v zavodu, kjer dobe vso oskrbo. — Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu kmetijske šole pri Sv. Juriju ob j. ž. najpozneje do 1. oktobra 1938. — Prošnji je priložiti: krstni list, domov-nico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja in da ostane prosilec po dokončani šolski dobi na domači kmetiji; končno davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini neposrednih davkov, kar je potrebno v dosego banovinskega prispevka. Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnijo pošto. — Oskrbnina znaša mesečno od 100 do 300 din in se določi po premoženjskih razmerah staršev. Prednost zimske šole je v tem, da se kmečki sinovi v zimskih mesecih teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji, da ni treba gospodarju najeti drugih delavcev; druga prednost pa je, da gospodar laže poravna oskrbnino v enem letu za pet mesecev, kakor pa za enajst in pol meseca. Kmečki fantje, ki se zanimajo za tako kmečko izobrazbo, na^j čimprej vložijo svoje prošnje na gornji zavod. Matu. Uda f'e Ucu/? Ta teden nisem bral v »stari«, ampak v »Novi pravdi« o mržnji in neiskrenosti naslednje pametne misli: »Te mržnje so krivi tisti, ki prihajajo z neiskrenostjo k narodu, ki se mu laskajo in lažejo, samo da ga zberejo okoli sebe in da ga pridobijo za svoje namene. To so tisti, ki narodu govore o svobodi in mu ne marajo povedati, kaj je svoboda. Nočejo mu povedati, da lahko svoboden človek dela tisto, kar se v svobodi lahko dela. Dobrote in resnice potrebujemo. Učimo narod, da se nas ne sme deliti na vere. Tudi drugi narodi imajo različne vere. Ne smemo dopustiti, da nas delijo stara plemenska imena, stare zastave, ali naša abeceda, kajti vse to ni notranje obeležje našega naroda. Mi smo po narodni duši eno. Povsod se glasijo naše pesmi in povsod se izgovarjajo imena naših mest, potokov, hribov iu planin enako. Potrebe so skupne, trpljenje v prošlosti je bilo skupno. Vsak naš kraj je imel svojo tugo, vsak svoj velik petek in svojo Gol-goto. Naša zemlja je prav naših očetov in to zemljo orjejo roke naših ponosnih kmetov, ki so razdeljeni po naključju v tri vere.« fcftlfe*f£ zastonj Ves teden sem se trudil in pehal na vse viže. Postavljal sem mlaje in pletel krancelne, Ivan Nemec: Zgodovina tega koščka zemlje je bila v preteklosti zelo pestra, pa tudi današnjica nudi kaj zanimivo sliko, ki je skoraj gotovo najzanimivejša od vseh pokrajin naše države. Pred kratkim so naleteli pri globokem oranju v bližini Jasenovca na zlat in bakren denar iz rimskih časov, pri daljšem izkopavanju pa celo na cela grobišča, v katerih je bila različna posoda in dekoracije, s katerimi so pokopavali Rimljani svoje mrtve. Sploh pa je za časa Rimljanov vodila glavna pot od današnjega Osijeka čez Bilje v notranjost panonske nižine, vsled česar tudi toliko ostankov, ki so jih pustili za sabo ob tem glavnem prometnem središču. Niso pa samo rimski ostanki značilni za ta del zemlje, ampak je ravno tako pestra zgodovina od časa naselitve naših prednikov, ki so v glavnem najprej naseljevali zemljišča ob posameznih obtočjih rek ter tukaj ob zlivu Drave v Donavo imeli cela zborišča. Tukaj so naših prednikov velmožje in starešine zadrug določevali, v katero smer bo krenila poedina zadruga in kje se bo naselila. Številni so bili tukaj boji med Obri in Sloveni. Izgleda, da se je iz teh časov ohranila pravljica o junaški Liviji. V tistih časih so namreč številni rokavi Donave naprav-ljali razna otočja, ki so bila močvirna in poraščena večinoma z vrbovino; lipe, našega narodnega drevesa, ni bilo nikjer razen na nekem takem višjem in suhejšem otoku, kjer se je ponosno stoletno drevo sklanjalo k tlom. Ni bilo torej čudno, da je ta otočič takoj postal svetišče, kjer se je žrtvovalo bogovom. V tistih časih borb in osvojevanja zemlje je marsikdo iskal utehe v svetišču mogočne lipe, njeni cvetovi so sprejemali molitve k Morani in Perunu ... Tudi Livija je hrepenela za svojim mladcem, ki je bil ujet v taboru sovražnika; prinesla je na žrtvenik jag-nje in je vroče molila Morani... Prizanesi mu — o Morana, prizanesi Voljku — Takoj po molitvi in žrtvovanju se je splazila Livija v sovražnikov tabor in osvobodila Voljka trdi vezi. Pri begu ju je dohitela četa sovražnikov, kjer je Livija obležala mrtva, Volj-ko pa je srečno prispel v taborišče. Iz zemlje, z Livijino krvjo poškropljene, pa so pognale tri lipe, mogočno svetišče naših prednikov. Leta in da bi v Dolu pri Ljubljani proslavili razvitje naše zastave. Po celi okolici so se z menoj tudi drugi navduševali in nestrpno pričakovali nedeljske prireditve. In ne vem kdo se je zameril sv. Petru. Dež je lil v nedeljo kakor iz škafa in celo reč smo morali opraviti kar pod turnom. Eden za dcu^itn Najprej je Mussolini prepovedal duhovščini vmešavanje v politiko, potem je prišel Hitler in razpustil vse klerikalne stranke in organizacije v Nemčiji in Avstriji. Te dni je izdala podobne ukrepe tudi vlada Bolivije s katerimi je prepovedala duhovščini vmešavanje v politiko. • V Dolu tam doli pod Ljubljano sem opazil v nedeljo mimogrede na nekem lojterskem vozu, ki je peljal v neznano smer romarje, sledeč bojevit napis: »Bogu otroci — domovini sinovi — a nikomur hlapci!« Komu je bil ta bojevit napis namenjen, meni kot popotniku z golim čepom v roki, ni znano. * V Belokrajini, tam kjer se prideluje najboljši cviček, ni nič novega. V Semiču so pričakovali po treh mesecih saharske suše blagodejen jesenski dež — pa so dočakali, Bog in sv. Elija nas jo obvaruj, točo, ki je klestila po nedolžnih kmetskih glavah, da je tekla kri. leta, stoletja so hiteli v težkih časih tja mladci' in dekleta, da jih reši Livijina kri. Lepa se mi je zdela ta pravljica, ko sem jo slišal, nabolj pa me je genila veličina vere naših očetov. Takrat ste bili mogočni vi pradedi, a danes smo hlapci, ker nas je tuje blago zastrupilo. V panonski državi je bila Baranja ravno tako važno izhodišče proti jugu, in torej sestaven del te starodavne slovanske države. Zanimiv je tudi novejši spomenik iz 15. stoletja. Današnja katoliška cerkev v Kn. Vinogradih je zgrajena po vzorcu srbskih manastirov, obrnjena proti vzhodu. Zgradili so jo naši bratje, ko so pribežali pred Turki pod vodstvom patri-jarhovim. Pozneje je prišla cerkev v katoliško last. Na ta nr~in so tretjič slovenske trume potrdile, da je ta zemlja naša, z našo krvjo napojena in da mora večno naša ostati. Na tem mestu pripominjam, da tudi današnja madžarska manjšina v Baranji izraža svoje slovansko poreklo, pretežno slovansko poreklo, in da so to večinoma pomadžarjeni Sloveni. Ljudje in njihovi običaji Danes je čez dobro polovico prebivalstva slovanskega rodu — Srbi, Hrvati in tudi Slovenci. Preostanek tvori torej madžarska manjšina, ki pač danes čuti madžarsko, o njihovem izvoru pa sem že spredaj govoril. Nekaj vasi pa je tudi naseljeno s Švabi, kot n. pr. Grabovac, drugače pa je v mešanih vaseh precej Švabov pomadža-rjenih. Deloma se najdejo pomadžarjeni tudi Srbi, v nasprotju temu pa so cele vasi, ki ne vedo besedice madžarski. (Dalje prihodnjič.) j Domači dogodki X v Sv. Jederti se je nedavno pripetila huda avtomobilska nesreča. Trgovski zastopnik polzelske tovarne pletenin g. Ivan Serec iz Celj« se je po končanih opravkih v Slovenj Gradcu peljal s svojim šoferjem na novem avtomobilu tip« Opel v Dravograd. Zaradi spolzke ceste je pri- TF^KOVINE neli mli trgovske, uradne, reklamne, taso-pise, knjige, vetbarrni ttsk hl * Zaupaite denar domačemu zavodu! »EKONOM osrednja gospodarska (( zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago itd. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega in splitskega portland cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi krovcev tovarn »ILOVAC«, Karlovac, »Bohn«, Vel. Kikinda in Jelov-šek, Vrhnika. Veliko izbiro oblačilnega blaga po nizkih cenah priporoča domača manufakturna trgovina Janko Češnik Ljubljana, Lingarjeva 1