219
Razne reči.
* Zakaj   Gorenjcem   spomladi  burja rž   jemlje?
Pred nekoliko leti slišal sem vsako spomlad skoro vse kmetovalce tožiti: letos bodemo morali ovsen kruh jesti. Na vprašanje, zakaj, odgovarjali so mi: burja naaa je vso rž vzela. Seveda mi ta odgovor uij bil razumen, a spominal sem se ga kasneje večkrat, ko sem uže vzroke pozvedel, zakaj burja ravno rž jemlje Malokateri kraj na Slovenskem ima prve spomladanjske dni toliko mrzlih vetrov, izimši Vipavo, kakor ravno Gorenjsko. Precej ko sneg skopni, začenja burja pihati; močna ni, pa mrzla je; ona posuši poprej zmrzlo polje hitro in pokonča v tem času rž in tudi pšenico. Vzrok temu je to: zemlja je bila, ko je bU sneg skopnel, zmrzla, za 2 palca včasih še več, od spodnjega sveta vzdignena. Ravno v tej glo-bočini imata pa rž in pšenica svoje korenike. Ko se zmrzlina nekoliko zmanjša, vzdiguje se zemlja najbolj in vleče s seboj rž in pšenico na kvišku; tako sta ti rastlini v nevarnosti, da se jima korenike ne odtrgajo, ker se vedno nekoliko korenik vsake rastline drži spodnjih tal. Da se je zemlja zarad mraza vzdignila,   vsak  lahko
220
zapazi, ko na njivo stopi, in se mu tla udirajo. Burja ima prosto pot do vseh korenik in zemljo z rastlinami vred obveje in posuši; ako še spomladanjske dni po noči zmrzuje, izgubavata se rž in pšenica še hitreje z njive. To je lahko preprečiti z valjanjem, da se vzdignena zemlja z rastlinami vred k zemlji pritisne; burja nima potem pota do korenik, in jih ne more prezebati. Kdor se hoče te škode obvarovati, ravnaj tako-le: Precej ko sneg skopni, in se zemlja toliko osuši, da se več valjarja ne poprijema, povaljaj jo, ako se je vsled zmrzline vzdignila, s tako težkim valjarjem, da se, kakor jeseni, človeku noge ne udirajo. Valjar narediš lahko, kakor je treba, teži ali laži; v ta namen napravi na njem sedež za hlapca. Kadar je s pšenico ali ržjo obsejana zemlja spomladi vzdignena, ne zamudi je noben gospodar valjati, drugače bo sam kriv, ako mu nastane škoda. Opo-minam, da bi ne smel noben kmet na Gorenjskem biti brez valjarja, ker ga lahko v letu večkrat rabi.
* Dovoli mladiču, katerega misliš za pleme obdržati, kar najdalje moreš, sesati, ker materino mleko ga najbolje redi in dela močnega. Kdor si hoče živino večo iz manjše domače vzrediti, ima v tem, če mladiče delj časa sesati pušča, gotov pripomoček. Za pleme obdržana teleta, jagneta in kozlički naj sesajo najmanj po 6 tednov, žrebeta pa po 6 mesecev; praseta sesajo večidel, dokler se jim ljubi.