Leto VIII, štev. 11 Ljubljana, petek 14. januarja 1927 Poitnlna oavšafirana. Cena 2 Oin ...... .:- 1 1 ■ 1 -:—:-;- ca Izhaja ob 4. zjutraj. == Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo t , Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5,1. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon št. 36. inseratnl oddelek: Ljubljana, Prcèer-nova ulica št. 4. — Telefon št. 49a Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št x. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub-jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. 105.24X. Jugoslovanskemu narodu Volilni proglas Samostojne Demokratske stranke Dan oblastnih volitev 23. januarja t. 1. mora biti dan obračuna našega naroda z režimskimi strankami. To je prva prilika po skupščinskih volitvah, ki se nudi našemu narodu, da pokaže in dokaže svoje nezadovoljstvo z vlado takozvanega sporazuma ter radikalno in rad&ievsko stranko, na katere se ta vlada naslanja. I zunanja i notranja i gospodarska politika naše države je pretrpela pravcati polom pod radikalsko-radičevskim sporazumom. Ne more se odkriti niti ena svetla točka na nobenem področju narodnega in državnega življenja, odkar je vlada naše države v rokah radikalsko-radičevske zveze. V zunanji politiki doživlja naša država poraz za porazom. Posledica pakta z.Italijo bi imela biti svobodnejše življenje naših bratov v Italiji iii iskreno prijateljstvo ter medsebojno podpiranje v živijenskih ■ vprašanjih zunanje politike. Ni se pa izpolnilo niti eno niti drugo pričakovanje. V poslednjih dneh se je Italija celo vgnezdila v Albaniji in sedaj poskuša, da nas od vseh strani opaše s čvrsto verigo. Današnja vlada naše države nima niti dosti avtoritete, odločnosti in moči, da naši Domovini ustvari tak položaj v syetu, kakor ji pripada po njenem značaju in moči. Vladini stranki nista izdelali sistema zunanje politike, temveč se bavita z drobno politiko zadovoljevanja svojih strankarskih računov in ciljev. V notranji poiitiki je zavladalo pod vlado «sporazuma» pravo brezpravnosti In tako brezdušno , nasilje, kakršnega se naš narod komaj spominja iz najbolj črnih dni tujega gospodstva. Izgleda, kakor da bi to ne bila Domovina enega naroda, temveč kolonija strank, ki vladajo. V državi je porušen vsak pravni red, korupcija je visoko dvignila glavo. Čestiti narodni borci, ki so dajali svoje življenje za edinstvo in ujedinjenje, se neusmiljeno preganjajo, podpirajo pa se oni in taki ijudje, ki so ves svoj čas živeli v službi tujinca. S svojo nerazborito finančno in gospodarsko politiko je vrgla vlada in njena skupščinska večina našo državo v težko nezaslišno gospodarsko krizo. Davki in doklade, katere so radikali in radičevci naprtili našemu narodu, so tako veliki, da jih narod sploh več ne more nositi. Nikdar ni bilo našemu narodu, posebno pa našemu seljaku tako težko in jadno življenje, kakor je danes pod vlado RR sporazuma. Stanje je kritično in opasno in lahko rodi usodne posledice, ako se takoj in energično ne lotimo izboljšanja in ozdravljenja. • Z volitvami v oblastne skupščine naj se oživotvorijo oblastne samouprave. Toda ta vlada je zatrla vsako sled samouprave v naši državi in ne misli resno niti na oblastne samouprave. Prosvečeni in napredni, del našega naroda v Vojvodini nima niti občinske samouprave, v Hrvatski in v Slavoniji je občinska samouprava, izbrisana, ker v velikem delu občin vladajo občinski komisarji, ali taki občinski odbori, ki imajo svoj obstanek zahvaliti samo volilnim falzifi-katom. V Bosni ia Hercegovini niti nikdar ni bila uvedena občinska samouprava, v ostalih deljh države pa komaj životari. Vlada, ki je neprijateljica občinskih samouprav, tudi ne more biti prijateljica oblastnih samouprav. Da ona to ni, ; dokazuje najbolje s tem, da oblastnim.samoupravam ni dala nobenib sredstev za vzdrževanje, temveč bodo mogle živeti samo z novimi dokladami, kakor da bi narod ne bil sit neprestanih in novih bremen. Zatb pa, dokler bo ta vlada, ne bo riiti pravih; niti resničnih samouprav, niti v občinah niti v ^okrajih, niti v oblastih v naši državi. Kakor se vidi, je stanje v naši državi obupno. Kdor hoče, da to stanje ostane In da postane še slabše, bo glasoval za režimske stranke. Kdor pa hoče, da se to stanje zruši temeljito in da se ustvari nov lep in ■ zdrav napredek, bo glasoval za listo samostojne demokracije. Kdor je za edinstvo naroda in države popolno in nedeljivo, bo glasoval za samostojne demokrate. Kdor je za veličino našega naroda, kdor hoče, da naš narod zavzame dostojno mesto v družbi narodov, da se. bo njegov glas spoštoval v zunanji politiki, bo glasoval za samostojne demokrate. Kdor je za svobodo misli, ki je predpogoj vsake zdrave in napredne demokracije, bo šel na volitve s samostojnimi demokrati. Kdor je za pravo in polno samoupravo občin, okrajev in oblasti, ki ne bo stala pod varuštvom države, ki bo mogla zadovoljevati ljudske "gospodarske interese in težnje za lokalno svobodo, se bo izjavil za samostojne demokrate. Enakost! To ie naš program! Zato'se borimo tudi za izenačenje davkov. In kdor hoče, da se tudi to vprašanje hitro in odločno reši, ta bo glasoval za naše liste! Kdor hoče, da se rešimo strankarskega uradništva v državi, da uradi prenehajo biti strankarske agenture in da postanejo narodne iu državne ustanove, kdor hoče, da dobimo uradništvo, ki bo služilo narodu in državi, ne pa strankam, bo glasoval za samostojne demokrate. ' Ideal svobodne demokratske države, v kateri caruje narodna volja, to je ideal samostojne demokracije. Mi poživljamo narod, da nain pomaga ustvariti tak ideal. Poživljamo volilee, da gredo vsi na volišče. To so isti volilci, Ici so volili tudi za Narodno skupščino. Ako bodo ti volilci pri oblastnih volitvah pokazali, da so nezadovoljni z današnjim stanjem v državi, da nimajo zaupanja'v vlado, ki beži od naroda in da so proti radikalni in radičevski stranki, ki sta prekršili slovesne prisege narodu, tedaj se bo zrušila vsa današnja politična situacija in nastala bo nova doba. po kateri narod stremi že davnaj. Ako narod hoče to novo dobo, ako hoče, da se prerodi v novem boljšem življenju, naj to jasno in glasno izjavi na teh volitvah, glasujoč za liste samostojnih demokratov. Živel edinstveni narod! Živela samouprava naroda! BEOGRAD, 12. januarja 1927. Izvršni odbor Samostojne Demokratske Stranke Svetozar Pribičevič s. r., predsednik. Miljuthi Stanojevič s. r., podpredsednik glavnega odbora in izvoznik, dr. Josip Nemec, podpredsednik glavnega odbora in advokat, Miloš Savčič s. r., inženjer in bivši minister, dr. Gregor Žerjav s. r., tiar. posl. in minister n. r., Voja Živanovič s. r., general v p., dr. Hinko Krizman s. r., narodni poslanec, dr. Vladimir Čorovič s. r., vseučiliški profesor, dr. Prvislav Grisogono s. r., narodni poslanec, Jeremija Živanovič s. r., profesor višje pedagoške šole, Večesiav Vilder s. r., narodni poslanec, dr. Dragutin Radišič s. r., zdravnik, Jtiraj Demetrovič s. r., narodni poslanec, Paja Dobanovački, posestnik, Gligo-rije Božovič s. r., narodni poslanec, dr. Ljudevit Pivko s. r., narodni poslanec, dr. Srdjan Budisavljevič> narodni poslanec . Politična situacija Beograd, 13. januarja, p. Danes je pravo* slavni Silvester in v Beogradu vlada praz» nično razpoloženje. Političnih dogodkov ni bilo. Dopoldne se jc vršila seja min. sveta, na kater; je poroč'1 minister saobračaja o resortnih zadevah V parlamentarnih krogih se je danes do= poldne razširila vest, da bo sestanek-Na» rodne skupščine odgoden od 25. na 27. t, m. Vèst še ni potrjena. Radikalski volilni teror Beograd, 13. januarja, p. Poslanci opozi« cijonalnih klubov dobivajo zlasti iz Srbije, Bosne in Vojvodine brzojavke o hudem te rorju političnih oblasti, ki ga izvajajo proti kandidatom raznih opozicijonalnih strank. Povratek dr. Beneša Praga, 13. .januarja, d. Zunanji minister dr. Beneš se je povrnil semkaj -s svojega dopusta. Radikali in radičevci so pričeli „štediti" Najprvo pri kronskih penzijonistih, včeraj pa so radikali nelojalno izbrisali iz proračuna postavko za celjsko sodišče. — Naša sodišča morajo služiti državi kot gospodarska podjetja. — Proračun ministrstva pravde sprejet. Beograd, 13; januarja, , p. Včeraj je vladina večina, prešla preko vseh pametnih nasvejov opozicije ter je pri proračunu vrhovne državne uprave hladnokrvno odklonila predlog samostojnih demokratov, da • se izenačijo kronski penzijonjsti, s čemer so prizadete seveda Slovenija in Dalmacija. Danes so radikali izvršili drug napad. Po dolgoletnih naporih se je letos posrečilo očuvati v proračunu ministrstva pravde postavko za gradbo poslopja celjskega okrožnega sodišča, ki je v sedanjem porušenem stanju!pravcata sramota za našo jifètico. Še zadnje dni so sam. demokratski poslanci v tej stvari dobili zagotovila v ministrstvu pravde. Danes pa so radikali tik pred sejo finančnega odbora na konferenci vladine večine zahtevali črtanje postavke za celjsko sodišče, z utemeljitvijo, da je treba štediti. Akoravno bi se bila vsota 1,400.000 Din, ki predstavlja prvi obrok dala prihraniti pri kakem drugem ma-terilalnem izdatku, so si izbrali baš celjsko postavko, češ tam imamo najmanj strankarskih interesov! Značilno je, da so radičevci radikalski predlog takoj akceptirali in da ga ie potem ,v finančnem odboru stavil radičevski poslanec Bakovič. Nelojalnost , vladine večine je izzvala pri opoziciji ogorčenje, spravila pa je tudi klerikalce v mučen položaj, ki so v Celju zavezniki istih radikalov, proti katerih brezobzirni politiki napram interesom celjskega mesta je moral danes posl. Smodéj protestirati. Kakor se govori, bodo radikali tudi pri proračunih ostalih ministrstev «štedili» na ta način, da bodo brezobzirno črtali postavke, ki gredo v prilog onim krajem, kjer so strankarsko «desinteresirani». To je predvsem Slovenija, Hrvatska, en del Bosne in Dalmacije ter Vojvodine. Radičevci' se ne upajo ganiti ter odobravajo vsefkar radikal» predlagajo ... Beograd, 13. januarja p. Na današnji sej! fin. odbora se je vršila razpravam proračunu irtmistrstva pravde. Pred otvoritvijo debate .-ie imela vladna večina ■ odbora- sejo, na kateri so bile sklenjene razne.-redukcije v tem budžetu, ponajveč osebnega značaja. Med materij alninui izdatki pa je biLa na radičevski predlog izbrisana postavka 1,400.000 Din, k' je bila določena kot prvi obrok za zgradbo novega sodnega poslopja v Celju. Odobren pa je bil kredit v znesku 250.000 Diu za pokritje najemnine za seda-njè sodno poslopje. Celokupni budžet ministrstva pravde znaša. 293.766.658 Din 50 para. Redni izdatki za Sloven'ijo so določeni na 30,975.337, izredni pa na 1,450.000 Din. , Debato v plenumu fin. odbora je otvoril minister pravde dr. Milan. Srškič z ekspo-zejem, v katerem je uvodoma uaglašal, da se je pri izdelavi proračuna upoštevalo varčevanje v toliki meri, da bo raoral zahtevati nove amandmane. Prosil je odbor, naj. mu .ne reducira nobene postavke sedanjega proračuna, ker bi mogla vsaka redukcija ovirati delovanje sodnij, ki že itak ni dovolj ekspeditmio. Minister jc nato konstatiral, da je moralna kvaliteta sodnikov nedotaknjena., Močno, se opaža pomanjkanje sodnikov v krajih izven Srbije, manjkajo inšpektorji za nadziranje sodnega poslovanja, manjkajo krediti za materi-jalne potrebščine in ni denarja- celo niti za potovanja drž. pravnikov odnosno sodnih komisij. Priznava, da je ureditev kaznilnic zaostala. Ministrstvo pravde je produktivno ministrstvo. Izdelalo je do sedaj že sledeče zakone, ki so predloženi Narodni skupščini: Kazenski zakon, zakon o kazensko sodnem postopanju, o ureditvi sod-nij, zakon o državnih pravdnikih, zakon o prestopkih in zakon o advokatih. Kmalu bo izdelan tudi zakon o civilno-sodnem postopanju zakon o menicah, o čekih, pripravljajo pa. se trgovinski zakon, zakon o tutor-stvu, zakon za revizijo dosedanjega činov-iiiškega zakona in stečajni zakon. Zakon o sodnikih je bil radi znatnih izprememb umaknjen. Imenom radikalov in radičevcev je predlagal nato radičevec Bakovič zgoraj omenjene redukcije, ki jih je vladna večina sprejela. Poilajiec Svetislav Stankovič (dem.) je kritiziral pravosodje -v Vojvodini 111 naglasa!, da se tamkaj močno občuti pomanjkanje sodnikov. Potrebno bi jih bilo najmanj še 160. poslanec dr. Pclič (HZ) je opozarjal, da je minister pravde sam kritiziral delo-vatijega svojega resora iu pripravil za to opozicijo v mučen položaj, da ga mora ona braniti. Pritoževal se je nad žalostnim stanjem pravosodstva v Hrvatski, Slavoniji in Medjimurju. Posl. dr. Svetislav Popovič (sam. dem.) je izvajal: Zakonodajno delo pravosodnega ministrstva ni- do sedaj pokazalo nobenih rezultatov. Izenačeno ni do sedaj še niti civilno, niti kazensko pravo, 'niti sodno postopanje, niti organizacija sodišč, niti trgovinsko, niti menično' pravo. Na sodnih taksah plačajo stranke več, kakor znaša ves budžet ministrstva pravde! To značf, da so se naše sodni je spremenile v nekako panogo državnega gospodarstva. Uprava kaz-nikiiških zavodov je skrajno, neraci.ionahia. Zavodi sami izvršujejo državna nardčila m konkurirajo na ta način že tako slabo zaposlenim in gmo*no slabotnim obrtn'kom. Oddelek ministrstva pravde v Zagrebu naj se kot nepotreben odpravi. V njem so oinov-niki, ki v budžetu sploh niso predvideni, pač pa čisto drugo osobje. Govorila sta še posl. Smodéj in Grol, nakar se je zopet oglasil k besedi minister pravde dr. Srškič, ki je odgovarjal na posamezne očitke opozicijonalnih poslancev. Priznal je, da je kritika opozicije v znatni meri upravičena. Z govorom ministra dr. Srškiča je bila debata o proračunu ministrstva pravde končana in vladna večina je sprejela budžet tega resortq s 14 proti 6 glasovom z malenkostnimi spremembami, v glavnem pri reduciranju uradništva. Seja se je kenčala ob 20.30. Prihodnja seja bo jutri popoldne Na dnevnem redu je razprava o proračunu ministrstev za vere in za poljedelstvo in vode. Vznemirjenost v Beogradu radi zunanjepolitičnega položaja Energičen komunike Demokratske zajednice. Beograd, 13. januarja, p. Danes-popoldne je izdala Demokratska zajednica sledeči komunike: . . ...,.' Dogodki, ki se odigravajo pravkar v naši državi, kažejo, da je sklenitev ita-lijansko-albanske pogodbe samo začetek široko zasnovane in skrbno pripravljene akcije, ki stremi za tem, da se izvede do konca diplomatična izolacija Jugoslavije. Težavni mednarodni položaj, v katerega je prišla naša država, ie posledica petletne napačne naše zunanje politike in. notranje razdrapanosti. Ta akcija grozi, da spravi v vprašanje interese naše države in njen položaj, ki ga ima na podlagi mirovnih pogodb. Demokratska zajednica ne more ostati ravnodušna tiapratn taki ' situaciji.' Opozarjala je že davno na pogrešno vladno zunanjo politiko in- na nevarne posledice, ki jih ima in jih bo še imela taka politika, in zato tudi odklanja vsako odgovornost za vse, kar se bo še dogodilo. Vendar pa smatra Demokratska zajednica za svojo dolžnost, da v teh težkih časih vnovič opozori vse me-rodajne faktorje in ves narod na nevarnosti, ki vsak dan bolj ogrožajo našo državo in zahteva z vso odločnostjo, da se vsaj ob dvanajsti uri, dokler še ni prepozno, opusti politika, ki vodi v nevarnost in težke izkušnje. Demokratska zajednica je trdno odločena, da v tem pravcu izvede svojo parlamentarno akcijo, čim se ji bo na ponovnem sestanku Narodne skupščine nudila za to prilika. Demokratska zajednica mora konsta-tirati žalostno dejstvo, da ie država po krivdi vlade in njene skupščinske veči- ne kljub težkim prilikam že dva meseca brez parlamenta in zato Demokratska zajednica že sedaj s to deklaracijo precizira svojè stališče in obsoja politiko, ki pripravlja državi težke izkušnje. Sodba v procesu Franic-Radic Zagreb, 13. januarja, u. Ob IS. je bila proglašena razsodba v sodni razpravi, ki jo je naperil proti Stj. Radiču radikal Ivan Franič, načelnik prometnega oddelka pri zagrebškem železniškem ravnateljstvu. Fra= nič je tožil Radiča radi klevete, storjene v «Domu» v članku, ki . ga je spisal Stj. Ra» dič. Proces se vleče žc skoraj dve leti. Na prvi razpravi je bil Radič oproščen, ker se jc sodišče postavilo na stališče, da se mu je posrečil dokaz resnice. Tožitelj je vlo» žil priziv na kasacijsko sodišče, ki je od= redilo novo razpravo in delegiralo drug senat. Danes je sodišče spoznalo Stj. Ra* diča za krivega in ga je obsodilo na pet dni zapora, spremenljivega v 500 dinarjev globe. Nadalje je bil obsojen na 500 di. narjev direktne globe, na poravnavo sod» nih stroškov in plačilo stroškov zagovornic ka tožitelja Franiča v znesku 5910 dinarjev. Razen tega ima «Dom» prinesti na prvi strani razsodbo sodišča. Ljubljana - šahovski prvak Jugoslavije Subotrca, As. januarja, di. Pri zaključnem tekmovanju v šahovskem matehu je Ljuba ljana sijajno zmagala v razmerju 6 : 2 in je s tem postala prvak Jugoslavije. Nova omejitev pravic železničarjev Beograd, 13. januarja p. V min. svetu je danes minister saobračaja poročal o novem pravilniku, ki urejuje vozne ugodnosti na naših železnicah. S tem pravilnikom bi bili predvsem prizadeti železničarji in njihove rodbine, kateri bi izgubili znaten del.svojih dosedanjih pravic na brezplačne odnosno režijske vožnje. Poslanci SDS so pričeli akcijo, ki iina namen ministra odvrniti od provedbe te namere, ki mora izzvati med železničarji največje nezadovoljstvo, a v stvari ne bo prinesla državi odnosno železnicam nobene koristi in nobenega direktnega prihranka, pač pa bo slabo vplivala na vnemo in vztrajnost v službi. Novi pravilnik je delo generalnega ravnatelja železnic Mike Iliča, ki prepričuje ministra; da -je njegova uvedba absolutno potrebna. Podrobnosti tega pravilnika se držijo strogo tajno ter do sedaj še ni uspeio za nje izvedeti. To pa tudi otežkoča protiakcijo. Zdi se, da na današnji seji vlade pravilnik ipak še ni bil definitiv-no odobren. Razprava, o nemških vzhodnih trdnjavah Pariz, 13. januarja, g. S predlogi, ki jih je prinesel s seboj iz Berlina nemški des legat PawcJs, se sedaj bavi inedzavezniška vojaška komisija v Versailles«. Razprav se udeležuje tudi maršal Foch in predsednik nameravanega ženevskega investigacijskc» ga odbora, general Baratter. Zaenkrat še vedno manjkajo podrobnosti o nemških predlogih. Govori se, da gre v pni vrsti za zadevo nemških utrdb ob vzhodni meji. Debata je v glavnem tehničnega značaja. Nemški delegati so na stališču, da nika. kor ni v nasprotju z določbami mirovuc pogodbe, ako jc Nemčija napravila doseda» nja zaklonišča ob meji, ki so bila večinoma lesena, iz betona. O drugi zadevi, o izvozu poifabrikatov iz Nemčije, sc" doslej še nI razpravljalo. «Intransigeant» zatrjuje, da Pawelsovl predlogi nikakor ne zadovoljava-jo médise* vezniške. vojaške komisije. Zato. tudi ne bo moglo biti veleposlaniški konferenci preda loženO1 zadovoljivo poročilo o tej stvari. Najbrže iz tega razloga' tudi še ni določen dan, kdaj se sestane velepo>laniška kom ferenca. ' • Churchill v Atenah Atene, 13. januarja; s. Na krovu admis ralske ladje «Warspite» je dospel danes v faleronsko luko angleški zakladni kancelar Churchill. Grška vlada mu je na čast pri» redila dine, nakar se je vršila dolga konfe» renca med Churchillom in grškim financ» nim ministrom Kafandarisom. Državnika sta se razgovarjala o ureditvi vprašanja angleškosgrških dolgov. Nocoj je Churchill odpotoval v strogem inkognitu v Brin cf is i. Francoska vojna mornarica Pariz, 13. januarja. I. Mornariški mini. ster Leygucs je imel razgovor s sotrudni. kom «Matina», kateremu je dejal, da je po s nosen na francosko vojno mornarico, ki se vedno izpopolnjuje. Posebno ima zaupa» nje v križarke in križarenje po tujih mor» jih. V par mesecih sta odšli dve križ&rki, ena v Severno morje, druga pa v zapadno Afriko. Sploh se je v vojni najbolje videlo, kakšno nalogo imajo križarke, ki so naj» bolje porabne v napadu in tudi v obrambi, ker vsebujejo dvoje glavnih momentov voj» nih ladij: moč in hitrost. Francija je glede kolonij druga na svetu. Zato morajo njene križarke nositi francosko zastavo po kolo» nijah in utrditi tamkaj zavest, da spadajo k Franciji. Dne 2S. t. m. prideta v Toulon s Severnega morja oklopnici «Voltaire» in «Diderot». Pridružijo se jim oklopnica «Pa» trie» in križarka «Marseillaise». «Queyden» in «Thionvillc» ter torpedovka «369» in transportna ladja «Rhin». To brodovje bo imelo vaje po Sredozemskem morju. Sre. dozemsko brodovje sc pripravlja na večje križarenje. Odpust „nezanesljivih" oficirjev iz italijanske vojske Rim, 13. januarja, g. «Lavoro d' ItaHa» pravi, da izide v kratkem odlok, ki daje vladi pravico, da sme tudi preko doslej določenih slučajev odpustiti častnike iz voj ske, ako niso zanesljivi Ti častniki dobe pokojnino le, ako so že 15 let v službi. Generalni tajnik fašistične stranke je razposlal okrožnico vsem Organizacijam, v kateri pravi, da nacijonalna dijaška zveza nima več pravice zastopati italijansko di» jaštvo. Stranka priznava le fašistične dija» škc skupine in zato morejo le te skupine zastopati italijansko dijaštvo na mednarod» nih dijaških prireditvah. Amerika se oborožuje Washington, 13. januarja, (be.) Predsednik Coolidge jc zahteval od kongresa na. knadni kredit v znesku skoraj petih mili» jonov dolarjev za nakup letal in letalske opreme. Pred odločitvijo v Nemčiji Ftaacosko-oejBŠka pogajanja so trenotao zastala. Ta zastoj so povzročile francoske sonato« volitve na eni in nemSca vladna kriza na drugi strani. Volitve v francoski secat so končane v prvem glasovanju; ožie voiitve ne ruorejo bistveno izpre meniti izida. Napredovala je, dasi neznatno, levica, posebno socijaica demokracija. Ta napredek ni tolik, da bi za sedaj ogrožal pozicijo Poincaréjeve nacijonatoc vlade. Z zuna-nje-politrčnega vidika pa ie poleg izvolitve soegaBsta Booissoca za predsednika poslan îfce zbornice celo značilen za razpoloženje francoskega javnega mnenja. Francija je te cul fiavrffc nasprotni agitaciji z desničarske, nacijoaaKsti&e strani dokazala, da je ?a politiko zbližanja z Nemčijo in da je pri-•pravrjena vztrajati na tej poti. Izid nemške vladne krize, ki se je začela reševati po novem letu, pa bo razodel, aï je tudi Nemčija še vedno za isto politiko, ali hoče tudi Nemčija koraka« naprej SX) poti sprave s Francijo, ki jo je nastopila v Locarou in nadaljevala v Ženevi. Politika francosko-nemškega z-bližaniai iemelji na važnih skupnih interesih obeh Slavnih sil zapadne in srednje Evrope. Mir în gospodarska obnova našega kontinenta se *. _ ---- ВогЦи, 15. januarja, (be.) Tudi danes še n! odločitve glede sestave swç vlade. Pr. Csrtit» paekeša še cadalle pridobiti stranke ra kabieet, vendar je ta akcija v zvezi % razgovori centroma, ki je določena za Hoeof. Ta mu beda sporočili svoj sklep. Druge stranke čakajo, kaka se bo odloči! centrom. Dr. Curtius je sprejel zastopnike državna zveze industrijcev, predstavnike trgovine in združenih nemških delodaja!-skih "zvez, s katerimi je razpravljal o raznih gospodarskih zadevah, zlastj pa o zahtevah, k! jih stavljaJo strokovne organizacije, Berlin, 13. januarja (be.l Ker ;e misija dr. Ourtiusa naletela, na odpor сеглгатз. bo predsednik Hindenbnrg naibržc poveril sestavo vlade Stegerv-aM». Smrt švicarskega meteorologa Çarïh, 13. i»nu»«j«. ft«-) Danes ie цфг! m*»! meteor«!«»? profesor Alf*ed de Ouerj PЦ je tajnik ipednarodpe komisije za etšmska rariskevanja. podpredsednik IvU carski) kemis'jo -f* geofizik» meteorologije ia astrosKumje, podpredsednik švicarske komisije za kdenik' 1в «Ml* šviearsfce leta. Obe pogodbi sc lahko podaljšata *a ekspedicije v Grenlandijo. Ruski kmetj« ubili komunističnega voditelje Maskv* 1Д d- VeJilpa kampa» nja je selo bura* ш ie dovsal* do pr-P0l4tičn*g« «ss^r». V Mihaelm-kj ^ 4b|i kts*tje roditelj* кофшвиле Ve Кигтепка. Madžarska ia Jugoslavija Izjave beograjskega madžarskega poslanika grola de Ногуја. Beograd, 13. januarja n. Madžarski poslanik groi de Hory je bil danes y zim. ministrstvu, kjer je posetil mi-uistrovega pomočnika Jovana Marko- viča. Po tem obislra je izjavil novinarjem, da je izrazil g. Markoviču sožalje svoje vlade nad prerano smrtjo poslanika dr. Rsrbara. Na vprašanje novinarjev, ali je kaj novega glt>de potovanja mia. predsednika groia Bethlena v Italijo, je dejal poslanik, da ne ve nič pozitivnega. Jutri se pelje v Budimpešto, ker je premeščen kot poslanik v Rim. Iz Budimpešte se povrne v Beograd pred svojim deiuntivnim odhodom na svojo novo mesto in bo tedaj lahko kaj več povedal. Naglašati pa mora, je dodal, da med Madžarsko in Jugoslavijo ni vzrokov za spremembo dosedanje politike prijaterjsBva. Kar se tiče rimskega po. tovanja grofa Bethlena, je treba imeti na uma,* da se -'5. t. m. sestaneta nova zbornica in seaat k prvi seji in je naravno, da bo takrat moral biti ministrski predsednik v Budimpešti. Na nadaljnje vprašanje, kako ie z zasedbo madžarskega prestola v zvezi z zaroko nadvojvode Albrehta z rumun-sko princeso ileano, je dejal podanik, da so to fantastične vesti, ki so že de-mantirane. Kar se tiče zaroke je treba uaglašati, da je to vest že odločno zanikal romunski poslanik Emandi Novinarji so še vprašali g. de Horyja glede dostopa Madžarske do morja na Reki. Poslanik ie odgovoril: »Naše stališče do. Jugoslavije ostane -nespremenjeno. Sicer so pa vse te fantastične vesti posnete iz madžarskega opozici-jonalnega lista tpesti Naplo«, ki jih uradne brzojavke iz Budimpešte vse demautiraio.* Poslanik je prosil novinarje, naj mu verujejo, da Madžarska nikakor ne misli spremeniti svoje prijateljske politike do Jugoslavije. Bethlenovo potovanje v Rim Madžari so zadovoljni z odmevom, ki ga je izzvalo to potovanje v Beogradu! Budimpešta, 13. januarja, p. Odmev ua-aeravanega potovanja grofa Bethlena v Plim je izr.'id v časopisju in politični javnosti vo-liko iznenadeaje. Listi se čodijo, da je nekatero inezemsko časopisje spravilo to potovanje v avezo z rešc-.-anjem vprašanja madžarskega prestola. Izdana je bila ofKijelna objava, ki pravi, da so vesti o reševanju vprašanja madžarskega kralja ali o pripravah sa tako rešitev popolnoma brez podlage. Fo trditvah tukajšnjih listov nima inozemsko časopisje razloga, videli v potovanju grora Bethlena v Rim kako novo orijenta-cijo madžarsko zunanje politike. Pravijo tudi, da so vse kombinacije v zvezi e to vožr njo ia zlasti verzije zaroke nadvojvode Albrehta z rumunsko princeso Ileano, popolnoma izmiajene. cAz Esta piše, da grof Bethleo doslej sploh še ui povedal, čemu se pelje v Rim. Madžarska ima z Italijo močne gospodarske odnos a je in za njimi politične. Tudi je gao-ralski položaj obeh držav takšen, da mora- ta vedeti druga za druge. Kar se tiče začudenja, ki ga je izzvala vest o potovanju grofa Bethlena v Italijo v aanaajib ministrstvih izvestnih držav, je treba aaglašati, da Madžarska stvarno obstaja, in oelo toliko, da postajajo zunanji ministri nekaterih držav nervozni, ker potuje predsednik njene vlade v inozemstva Praga, 13. januarja, g. Soeijelistično «Pravo Lidu> piše: Balkan je bil vedno nemirna točka evropske politike. Fašistična Italija je tista država, ki neprestano izziva nemire v razmerju med balkanskimi državami. Ko-naj se je v jugosloveaski javnosti nekoliko poleglo razburjenje zaradi italijansko - albanske pogodbe, že je kot strela iz jasnega učinkovala v Beogradu vest, da potuje madžarski ministrski predsednik v Rim, da sklene z Muesolinijem pakt prijateljstva. Nič tako dobro ne ilustrira reakeijooarnosti fašizma kot okolnost, da Mussolinija ni sram, paktiraii s Hortlivjevo Madžarsko. Tudi med Rimom in Bukarešto se pletejo niti Potovanje romunskega državnega podtajnika Mainolesca v Rim. v zvezi i razpravo o važnih vprašanjih gospodarekega in finančnega značaja, ki se tičejo Italije in Rumunije in se iahko raza dele v dve skupini: v pripravo italijansko» nnnuuske trgovinske pogodbe in sklenitev morebitnih dogovorov gospodarskega zna« čaja. ki bodo še bolj pospešili italijansko« ruromisko sodelovanje. V političnih krogih uagkšajo vedno več* jo prisrčnost, ki vlada med obema držt^ vama in ki bi morala doseči svoj vrhunec v obisku Fumuaske kraljevske dvojice v Rimu. Ta poset pa se je mors! odložiti radi nepowljnega zdravstvenega stanja rumun» skegs kralj». Rim. 13. januarja, o. Glede predstoječega potovanja grofa Bethlena ia rumunskega državnega podtajnika v finančnem ministr» stvu Mainolesca v Rim prinaša Agenzia di Roma naslednje podrobnosti: Bcthleno» vo potovanje v Rim jo res že zamišljeno. V to svrho so bila mueaja med Rimom in IJudimpeito še izmenjana, ali natančni dan, oblika in uaioeu potovanja niso bili še do» ločeni. Komentarji nekaterih inozemskih listov so torej v toni pogledu šc preuraojes ni Brea dvoma pa bo to potovanje še bolj okrepilo prisrčne odnošaje, кз vladajo med Rimom in Budimpešto. Državni podrajuik Msinolesçu odpotuje v Italijo le prihodnje dni. To potovanje je KritiCna napetost med Zedinjenimi državami in Mehiko Prekinjenje diplomatskih odnošajev še ta mesec? — Zedinjeae države obtožujejo Mehiko, da tvori izhodišče komunističnega rovarenja. — Ameriške vojaške priprave ob mehikanski meji. rak jc objavil dokument, ki ga je Kelog predložil državnemu odboru za zunanje za« deve. V tem dokumentu pravi Kellog med 4lrugin>: Latinska Amerika ia Mehika sta določeni kot baza za komunistično delova? nje protj Zedicjenim državam. Komunistih ni voditelji so si postavili za svojo glavno nalogo, da uničijo ono, kar imenujejo ame» riški imperializem. To uničenje bi nato pa> vzročilo uspešen izbruh mednarodnega reo volucijonarnega gibanja po vsesa svetu. London. {3. januarja, o. Napetost med Zedinjenimi državami in Mehiko se vedno bolj stopnjuje. Spanskosameriški odbor, či» gar nimen je okrepiti vezi med državami Južne in Srednje Amerike, je pozval te države uaj proglasijo bojkot proti blagu in izdelkom» ki prihajajo iz Zcdinjenih drža". ,. ..., __— i Newyork, 13. januarja, s. Iz Mehike pri» hajajo vesti, da računajo tamošnji politič» ni krogi s prekinjenjem diplomatskih c-d» uošajev med. Zcdmjentoi državami in Mc» hiko ie tekom tega meseca. Te vesti te» meljljo predvsem ua dejstvu, da prizadet vanja Mehike, naj se apelira ва haaško raz» sodišče v Zcdinjtnih državah uiso bila ugodno sprejeta. Kriza bo dosegla svoj vi» Jek, ko bo prihodnji teden stopi! v vo mehikanski državni zakon. Menijo, da bo ameriški poslanik Sheficld odpoklican najkasneje ob K» času. Ameriško vojno ministrstvo objavlja, da imajo Zedinjene države sedaj pripravljc» nih na mehikanski meji 13.000 moi, in si» cer 4 polke pehote, dva polka topništva, dva konjeniška polka ter po en bataljon pehotnega topaištva in pionirjev na konjih. Washington; U. januarja, b. Senator Bo» Resen položaj na Kitajskem Obsedno stanje nad Šanghajem» — 62 tujih vojnih ladij pred mestom. — Protiangleško gibanje se vedno bolj širi. ki je včeraj prispel z dvema križarkama v Hankov. je imel г zunanjim ministrom kantonske vlade Čenom važen razgovor. Šanghaj. 13. januarja 0<5>. Včeraj se je vršila tu konferenca konzularnega zbora, ki je sklenila, da se morajo braniti koncesije proti napadom množic z vsemi razpoložljivimi sredstvi.. London, 13. januarja (lo). Dopisnik <:L>aly Maila* upa, da se je položaj v Hankovti toliko izboljšal, da se bo lahko začela diplomatska akcija m da je faza intervencij vojnega brodovja popolnoma pri k raju. Loodoo, 13. januar», (bc.) Kakûr se бцје, namerava vlada »htevati od Kentoneev. naj brez pogojev vrnejo ac. gle&o konctsiio v Hankovu in vzpostavitev ansieSke uprave na tem osem. Uu. iaughai, 13. januarja. Cbe.) Tu se ројат Ij^jo nemiri. Kakib 3000 delavcev je sknUlo razbiti dve angleški predilnici. Nad mestom j« proglašeno obsedno stanje. Pred mestom je »asidranlh 62 tujih vojnih ladij, med njimi 18 angleških. Londen, 13. januarja, s. JaQa> v feaghaju javlja: Marïal Sun-šaggfesg i« ajes&v® ^6 f<>de kaatcm&ke Cet$ v proti 200 ®Цј južno- zajsM&p od Lendon. 13. janua?ja. (be.) P^qftîka vl*-da je odredila, da se s l. februarjem za4ne nabirati splošna dotleda % од uvožano blago in 5 % Ш» luksuzne predmete. Draga uatedba določa, da dobi Kitajska s 1. januarjem cariasko avtonomijo. London, 13. iauuaria, t>- Angleški odpravnik poslov 0'Malle, (tajnik an-gleškega pielafliSn-a v Pôkiasu. L red.). Velikanska poneverba v Kotoru Dubrovnik, 13. januarja- e- Ls Kotora po« ročajo, da jc policija prijela tamkaj bivše» ga predsednika Parobrodne družbe чВека», Radoelava Žtrkiea, veleposestnika Luko loševiča ja kapetar.a drjžbe Dabčevi^a. Osumljeni so poaevt-rb« družbinega denar» ja v гае&кч kakih 30 tnUijoaov dinarjev, Slovenski obrtniki in trgovci proti terorju SLS 5LS, SKS in NRS se nikdar več ne znebijo očitka, da že več mesecev zavestno in dosledno gazijo avtonomijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Zaveden obrtnik in trgovec se pri oblastnih volitvah ne bo dal zavesti od sladkih in zvijačnih besed, katerih je sedaj pred volitvami toliko, zlasti v klerikalnem časopisju. SLS je s pomočjo pucljevcev in rav-niharjevcev nasilno razgnala pravilno izvoljeno Trgovsko in obrtniško zbornico ш postaviia. Zbornici klerikalne komisarje, kakor da bi bffi slovenski obrtniki in trgovci družba samih divjakov, ki niso vredni, da bi sami upravljali svoj gospodarski parlament Tudi če bi celo Zbornico v dobi komisarjev izpremenili v skrinjo zlatnikov, bi bila sramota, ki jo je slovenskemu trgov-stvu in obrtništvu naprtila SLS s pomočjo svojih zaveznikov in priganja-čev, ostala sramota in greh, ki ga slovenski trgovci in obrtniki SLS nikdar ne odpuste in odpustiti ne smejo, če jim je kaj za čast in državljansko svobodo. Ko je SLS hotela uganjati podobne burke tudi pri «Kmetijski družbi», se je leta dvignila k protestu. Ljudska jeza je pomedla s klerikalci v --Kmetijski družbi«'. Aii naj slovenski trgovec- in obrtnik ravna drugače? Ali naj si slovensko trgov^ivo in obrtništvo nakoplje očitek, da je nezavedno in brezbrižno? Ali naj slovenski obrtnik in trgovec radi klerikalne ^avtonomije» voli SLS? Ali je teptanje Zbornične samouprave avtonomistično delo? Vsaka kroglica, oddana od slovenskega trgovca in obrtnika za SLS, bi pomenila novo sramo- to za slovensko trgovstvo in obrtništvo. Kaj torej? Slovenska trgovina in obrt ima največji interes, da ne pridejo oblastne skupščine v roke klerikalnih kou-zumarjev, da bi jo zapostavljali m davili še bolj kot v bivšem deželnem zboru in odboru kranjskem. Ni še pozabljen slučaj, da je moral slovenski trgovec in obrtnik v Idriji radi sume nagajivosti in škodoželjnosti bivšega deželnega odbora do tal podreti novo sezidano gospodarsko poslopje. Slovenska obrt in trgovina, če hode ostati svobodna in neodvisna, mora iti v interesu svojega obstoja v boj proti SLS, ker ta stranka pozna samo svojo bisago iu ničesar drugega. In pri teh volitvah v oblastno skupščino je treba .novo pot, ki jo je krenila slovenska trgovina in obrt pri zborničnih volitvah nadaljevati. Slovenski obrtnik in trgovec mora sopet obsoditi rokovnjaško gonjo politikujoče duhovščine po cerkvah, prižnicah in spovedui-cah, obsoditi sedemletno brezvestno iarbanje s klerikalno avtonomijo ter obsoditi brezglavo avtonomistično uničevanje slovenske obrti, trgovine in industrije, Id v enaki meri tepe vse prebivalstvo od kmeta do grajščaka ter od delavca do industrijalca. Slovenski trgovec in obrtnik, postavi se tudi to pot v Napredno fronto! Pomagaj ne le s svojo kroglico, marveč tudi s svojo agitacijo med nezavednim ljudstvom, da bo skoraj konec terorja in tiranije, ki jo uganja SLS s svojo politikujoco duhovščino nad slovenskim ljudstvom! Samo skrinjice «Napredne fronten uaj ibirajo glasove slovenskih trgov, cev in obrtuikov! Samoobtožha „Siovenca" kot volilni manever Včerajšnji »Slovenec: jo objavil članek, v katerem povdaria. da se je začela v Pri-morjti sistematičaa akcija za odpravo slovenskega oziroma hrvatskega Jezika Iz cerkva in za nadomestitev z italijanskim'-. V krajih, ki so po pretežni večini slovanski, se v šolah, kjer so vsi otroci slovenski aH hrvatski, uvaja verouk v italijanskem jeziku, slovanski duhovniki se terorizirajo iu nadomeščajo z laškimi, uvaja 6e italijanska •pridiga oziroma bogoslužje b z nadomestitvijo laških duhovnikov, ki iezika prebivalstva ne znajo ali nočejo znati, sploh prenehuje vsako dušno pastirstvo v domačem jeziku. To se godi zlasti v reški in porcškl Škofiji in »Slovenec« tudi imeuuje oba tamošnja škofa kot krivca tesa postopanja. O. vsem tem, kar navaja »Slovenec«, smo |e maogo pisali in vpraševali, kako je mogoče, da višja cerkvena oblast v Italiji točno izpolnjuje Zelje iašisiovskeja režima in zakaj Vatikan dopušča preganjanje slovanske duhovščine, Vri se ne vrši še!e od včeraj, temveč odkar so Italijani došli v slovansko Prlmorje. »Slovenec« nas je radi tega napadal, brani! Vatikan in italijanske škofe, imenoval nas obrekovalce in laž-aike, danes — pred volitvami pa sam priznava ^da je vse res, ka.r ie pisal naš list o preganjanju slovanske duhovščine v Ita-tlji in o krivdi višje cerkvene oblasti. Za Blažev žegen dodaja k svojim izvajanjem »Slovenec- še nekaj klerikalnih traz o »zaščit:., pri najvišji cerkveni oblasti. Ako bi Vatikan res ime! kdaj namen nuditi zaščS-to, bi ne podpiral sam izganjanja slovanskih duhovnikov in bi se posameatj êkûijs tudi ue upail delati tega, kar danes tudi i-Slovetiec« obsoja. Pri razmerah, kakršne so v italijanski in prot&lovanski cerkvi, zlasti pa spričo koker.raaja Vatikana z Mus-soltiiiiem. bo ostalo tudi za naprej, kar dobro ve i gospoda ori »Slovencu«. V =S1<> venčevij samoobtožbl v ostalem ne vidimo ničesar drugega, kakor navaden vol'len manever za slepilo onih Primorcev pri nas, ki so se doslej zgražali r.ad stališčem, katerega je zavremaià v tem oziru klerikalna 6tranka in seveda tudi Varikja. Naši klerikalci, naši slovenski škofje naj pokažejo prej, kaj so stori!' pri Vatikanu za zaščito slovanskega življa v Primorju, šele potem naj prihajajo s svojîm papirnatim protestom v »Slovencu«. Dokler tega ne store, pa vsakdo ve, da svojega klerikalnega suženjskega stališča napram Vatikanu ca Skovo slovenski ia slovanski etyari s&e izpremenffi. Politične beležke Kandelaberska logika «Slovenec» zagovarja dr. Natlačena, čfcš, da je s svojim govorom pred dežela'.m dvorcem ob izbruhu vojne 1. 19И. samo podprl stališče deželnega odbora, ki mu jc tedaj šlo za ohranitev deželne uprave, » slovenskih rokah, kakor je bilo dr. Tav'čsr» ju za ohranitev ljubljanskega občinskega sveta. Ta klerikalna lojika jc navadno za» vij&oje. Ali je bil dr. Natlačen tedaj njo» rebiti crfelni odbornik? On sploh ui bil javni funkcijonar. temveč je le po lastne® pigibu ilj pa morebiti po oarocily vod«va klerikalce stranke u «edc ždcc splezal r.a kasdelabcr pred dežebim dvoroem ter hujskal na vejno. - Pudjeva skrb za kmeta •-.KmetsW Ust« navaja, kal i« Pucelj kot mbijter 6tort! ia kmete, ter našteva ma-!č®ko$ue podpore po par tiso J Din ra> nha kmetijskim zadrugam. Tega seveda ne P ovc, '«ako je to mn i aie, da Je za več m!-liiotisko Škr.Jo vjletl poplav v Sloveniji kljub odtegljajem od uradniških plač nakaza! za vse slovenske- poplavljence san:o 120 tUoč dinarjev. Se maij pa sc seveda upa iKmetski lisu povedati, da je Pucelj, pred-no je zletel iz vlade, predložil proračun jai* nlstrstva za kmetijstvo ia vode. k! jc хл IS milijonov dinarjev manjši, kakor pa je bi! prejšnji že itak okrnjeni proračun -za potrebe našega kmetijstva. Po tem novem Pucljevern proračunu je zlasti prizadeta kmetijska šola na Grmu, ki ie nedavno praznovala -îOletnico svojega obstoja in k: ii hočejo sedaj skrčiti število učiteljev oa polovico ter črtati znatne vsote za vzdrževanje in izobrazbo kmetskih sinov na te! šoli. Take ža!ost.-e sadove redi PnclJeva radičevska »seljaška« politika! Uradnikom so radičevci odtrgali od itak bednih plač milijonske vsote od 'ega pa u'so dobili skoro ničesar poplavlienci uiti kdo drugI Povečali so uradniško bedo, a bede kmeiskt-ga prebivalstva niso omilili. Sedaj hočejo uničiti tudi kmetijsko šolo, Id je zlasti ja našo Dolenjsko izredno važnega pomena hi je že veliko dobrega naredila. Človek se začuden vprašuje, kara je prešel ves ogromni denar povečanega trinajstmihiardceg? proračuna in kam so radikali in radičevci utakulii stomllijonske vsote, ki so jih oc-jedli uredništvu? Pucelj si je sl-er «aslaààl svoj ministrski peaztjou, povsod okoli цјг-ga pa vlada beda. In taki ljudje se potem še npaio pisati v --Kmctskcm Ц«шј o t pokvarjeni gospodu? Povsod so enaki V Trsta izdaia znani klerikalni kolovodja bivši poslanec Sček tednik, ki sc imenuje »Mali list*. Je tudi v resnici tnali list; ima samo štiri prav skromne strani. Človek t! mislil, ca bo izdajatelj (odgovorni urednik jo neki dr. L- Bercé) štedi! vsako črko, tr. v slovenskem jezika. »Mali list« je bi.', kakor гаапо, tudi esti časopis, ki je nedavno ugledne slovenske narodnjake v Primorju deuuaciral faistom, (ja so Iramazeni- Klerikalno lopovstvo je povsod! enako. Ne izzivajte! Klerikalni listi izrabljajo aiero «Slaven» ske baake>» proti t>Ui. daj»; ce moiejo niti v najmanjši meri dokazati krivdo s»m. demokratov za ajec polom. V zvezi s tem vodi "-Domoljub» tudi gonjo proti pupUar-uo varnim mestnim hranilnicam, čci, da to «2orjavx)4-skc» me-stae hranilnice udeležen«; e 100 milijer.i kron pri SkveB*ki barAi. \7 svojem podlem dtmagoštvu pripisuje sam-demokratom tudi propadlo «Ljubijaesko posojiicict»» in «Jugoslovansko zavarovalno hranilnico», cesi sta ta dva zavoda stali pod vodstvom g. Peska, k: si imel nikdar nobene zve«e s SDS ia ki jc bi! celo poli» tičen prijatelj iu zaveznik klerikalne strj-.-kc Ml sc sicer ne čudimo, da se klerikalk bore s tako podlim orožjem proti svojemu političnemu nasprotniku, vendar pa izja- < ijamo, da bomo, ako ac prenehajo s tem svojim načinom volilne agitacije, stopili i? svoje rezervirsnosti ter začeli vračat: mil'-' za drigo. Privlekli bomo ua dai; afere Gospodarske ;rvfcje m njenih podietij. razne z» r.imlv\»ti 1г klerikalne 2-édtuino»^ospr.dar-tke banke ter o tem. kjko nilaja ticaer «fVaajemna posojilnica« is kako e*. gosp<» čari v klerikalni korifumul organizaciji 'td. Povedali bomo. s čegavlm denarjem te vzdržuje tajništvo SLS tn spioh poiirifne organizacije klerikalec »t.-anke, pa bor.:o v:dcli potem, kejo bo imel večjo škodo Mi smo doslej molčali radi orirov na sploSno narodno gospodarstvo, če pa hočejo k I cri» kalci tudi na tem polju boj, prosto jim-Škode ne bomo trpeli ml. ampak klerikalni žepi. Po gre ?fas, le „Domovina" je za nas! Beograd, 13. januarja Danes dopoldne so prenesli truplo pokojnega poslanika dr. Rybara iz sana-torija na Vračaru v kapelico katoliške cerkve, kjer je postavljen krasen kata-falk. Ves dan ie prihajalo mnogo ljudstva poklonit se spominu odličnega moža. Na krsto jc bilo že danes položenih nebroj krasnih vencev, m. dr. od celokupnega diplomatskega zbora. Vlada je odredila, da se slovesni pogreb vrši v soboto ob 10. dopoldne na državne stroške. Pogreba se udeležijo zastopniki vlade in vseh najvišjih drž. uradov. V imenu pokojnikovih tovarišev se bo ob grobu poslovil naš varšavski poslanik Ljuba Nešič. Na poslopju ministrstva zunanjih del !n min. predsedniška plapolajo žalne zastave. Danes dopoldne so diplomati poselili zunanjega ministra ter mu izrekli so-žailje nad težko izgubo, ki je zadela naše zunanje ministrstvo s smrtjo tako odličnega diplomata in uradnika, kakršen je bil pokojni dr. Rvbar. Rodbina pokojnikova je prejela iz vse države, posebno pa iz Slovenije ln iz Primoria neb roi sožalnih brzojavk. Beograjski listi objavljajo o pokojnem obširne nekrologe, povdarjajoč njegove zasluge za državo in narod. »Politika« pravi, da je z dr. Rybarem izgubila naša država odličnega strokovnjaka, spretnega diplomata in pravnika. Pokojni je bil nenavadno naobražen mož in plemenit človek. Vsi, s katerimi je prišel v stiko, so ga imeli radi in ga spoštovali. Zagreb, 13. januarja n. Današnji zagrebški listi beležijo Rybarevo smrt. Posebno simpatičen nekrolog obiavlja »Riječ«, ki slavi pokojnika kot odličnega narodnega borca ter zaslužnega državnika. Trst, 13. januarja o. Vest o smrti dr. RybaFa je žalostno odjeknila v celem Primorju Povsodi žaluje ljudstvo za svojim nekdanjim spoštovanim in ljubljenim voditeljem in ob njegovi krsti se v duhu zbira na tisoče in tisoče hvaležnega naroda iz Primorja. Prof. Janko Mešan f Zopet eden iz stare garde slovensKega Maribora . . . Rojen i. 1S57. na Zg. Ponikvi pri BraslovCah ie obiskoval kot sin kmet-skih staršev z odličnim uspehom gimnazijo v Celju in univerzo v Gradcu. Postal je »Triglavan« in ostal društvu zvest tudi pozneje kot starešina do svojega zadnjega dne. Od leta 1884. ie služboval na mariborski gimnaziji s kratkim presledkom, ko se 3e preselil na prvo gimnazijo v Gradec, ker sta bila sina na tem, da obiskuj 2 ta graške visoke in strokovne šole. Po prevratu se je vrnil na mariborsko gimnazijo in je ''stopil pred leti v pokoj. Način njegove upokojitve ga je, kakor mnoge v zadajih k tih, silno zabolel, akoravno je bil za svije službovanje odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Le kratko časa je užival pokol. Telesne in duševne moči so mu hitro pešale in ga je sedaj smrt rešila nadaljnjega hiranja, še predno je dopolnil 70 leto. Bogato, šoli in narodu posvečeno življenje! V šoli izvrsten, širokopotezen pedagog ter izb oren strokovnjak v klasičnih iezikih in slovenščini, je napisal par učnih knjig. Svoj prosti čas ie posvetil rad narodnemu delu. V prejšnjem Mariboru, kjer so bili Slovenci in celo še slovenski drž. uradniki osovraženi, je bil Košan v prvih vrstah. Kot odbornik in nato predsednik Čitalnice je bil agilen in inicijativen ter je vedno im-ponirai s svojim finim in uglajenim nastopom. V čitalnici je predaval, aranžiral prireditve, prosil in nabirai. Tudi v Gradcu je bil takoj v odboru Dijaškega podpornega društva za slovenske visokošolce in po prevratu v Mariboru je posta! za ravnateliem Schrelnerjem predsednik Dijaške kuhinje. Vedno se ie pokazalo njegovo blago srce, o katerem ie pričal že njegov smehljajoči se obraz. Rad se je spominjal svojih potovanj po Slovenskem, Italiji in Grškem, kamor se je bil napotil skupno s šol. svet. Je-rovškom. Pogreb bo danes 14 t. m. ob 1430 iz hiše žalosti v Maistrovi ul. št 1. Ave, 'anima candida! Ogenj v Mariboru Maribor, 13. januarja Kmalu po 20 uri je začelo nocoj na zvoniku stolne cerkve biti plat zvona. Tako! nato je bilo s;išati trobento požarne hrambe, ki je brzela z motorno brizgalno mimo gledališča v Trubarjevo ulico kjer se je močno kad'lo iz pritličnega stanovanja skladatelja g. Hermana Fris-cha, ki pa ni bi! doma. Okna so bila zadelana, stanovanje pa zaklenjeno. Iz enega okna, pri katerem niso bile spuščene zaveze, je bilo videti iz dima svetlobo ognja. Gasilci so morali s silo vdreti v stanovanje in tudi razbitji šipe, da so mogli v sobo, iz katere se je takoj začel valiti nepro-diren gost dim. Stanovalci v prvem nadstropju so strahotna gledali iz oken in balkona Gasilci so sicer kmalu udušili požar, ali potem se je kadil še gostejši dim, !z katerega so zmetali na cesto goreča vrata, stojalo za obleko in divan Ako bi bili prišli gasilci le nekoliko kasneje, bi ogenj gotovo zagrabil tudi strop in hiša, v kateri je nameščena spodaj mizarska delavnica, bi bila v največji nevarnosti. Tako pa je bil ogenj v pol ure pogašen in gasilci so odstranili vsako nevarnost. Gospod Frisch ima veliko škodo. Kako je nastal ogenj, še ni pojasnjeno Mogoče je, da je padla iskra iz odprte peči na mizo. Med gašenjem se je vrnil g. Frisch, ki pa ni imel ključa od stanovanja V svoje začudenje pa je našel eno omaro v drugi sobi, kamor ogenj še ni segel, odprto Baje mu je zmanjkalo tudi veliko perila. Gospod Frisch domneva, da mu je zanetil tudi ogenj tat, ki ga je malo poprej okradel. K sreči pa mu ogenj ni zajel klavirja in s tem popolnoma uničil eksistenco. V isti hiši. kjer je gorelo, stanuje tudi najstarejši mariborski sodnik, g. sodni nad-svetnik Stergar. Kako je pobegnil Kosta Novakovic Bivši narodni poslanec in vodja komunistov v Beogradu, prof Kosta Novakovid, ki je bil radi komunistične propagande v naši državi po zakonu za zaščito države obsojen na 5 let zapora, je te dni, kakor smo na Kratko že poročali, izginil brez sledu. Novakovlč je bil radi bolezni začasno v državni bolnici v Beogradu, kjer je bil stalno pod nadzorstvom dveh paznikov. V torek ponoči je vstal iz postelje in odšel v spodnji obleki in v copatah iz sobe. Paznika, katerih eden je čital novtne. drugi pa ravno večerjal, sta ga mirno vprašala, kam gre. Novakovič je odgovoril: »Grem oprat skodelico« in krenil na hodnik, kjer je vodovod. Ker je opravi! to delo vsak večer in je imel vrh tega na sebi le spodnjo obleke in copate, paznika niti najmanj nista sumila in sta ga pustila na hodnik. Ker pa se dalj časa ni vrnil, sta ga šla iskat, a ga nis*a več našla. O dogodku je bila takoj obveščena mestna policija, vendar pa. je ostalo poizvedovanje za njim brezuspešno. Vest o bgeu prof. Koste Novakoviča Je izzvala v Beogradu veliko zanimanje in vse mogoče komentarje. Splošno prevladu- je mnenje, da ga ne bo mogoče izslediti, ker ima zelo dobre zveze. Policija je preiskala sicer v sredo vsa sumljiva stanovanja, v katerih bi se mogel skrivati pobegli kaznjenec, a zaman. Sedaj je izdana za No-vakovičem tiralica, vojaške in civilne obmejne oblasti pa so dobile nalog, naj dobro pazijo na vse one, ki prehajajo čez mejo. Čudodelni „zdravnik" Slovenci imamo sicer več kot dovolj diplomiranih zdravnikov in tudi njihovih konkurentov, šušmarskih padarjev in vsevednih babic nam ravno tako ne manika. Toda v Mariboru in njegovi širni okolici uživa že dolge mesece zaupanje nevarno bolnih in še bolj neozdravljivih pacijentov — ne Gradec in tudi ne Dunaj, — ampak prav do Linza smo segli sedaj za spremembo, kjer je vstal nov prorok medicine, po poklicu kmet, po imenu Zeizeles, doma v Geisbachu pri Lmzu. Tja romajo sedaj v dolgi procesiji poleg Avstrijcev tudi Mariborčani in drugi bogataši iz mariborske oblasti, kmetje in meščani. Zeizeles namreč vse ozdrayi. Na vratih svojega kmečkega dvora ima skromen napis, ki pravi, da on sicer ni zdravnik, ampak le svoje življenjske izkušnje poklanja velikodušno trpečemu človeštvu Za ordinacije prav nič ne računa, samo za vstop-, nino pobira njegov portir po par šilingov. Pa tudi ta skromnost nekaj donaša, kajti pacijentov prihaja po več sto na dan in vsi dobe naročilo, da morajo priti še večkrat. Čudodelni Kristus zgnete potem do 30 oseb v eno sobo, vsi se postavijo v vrsto, vsi se morajo do nagega sleči in potem pride Zeizeles s čudovito lučko .v roki, jo potegne od glave do nog in kjer se lučka ustavi, tam tiči zakrknjena bolezen. Diagnoza je gotova. Sledi zdravljenje in to kar povprek z električnim obsevanjem in rôntge-novimi žarki Zeizeles se je polagoma tudi zmoderniziral in skromni dohodki brez računa mu donašajo že toliko, da si gradi sa-natorij z 80 osebami. Kljub temu je mož absoluten demokrat. Prišel je tudi neki škof in ga milo p-osil, naj napravi pri njem izjemo, da se mu ne bi bilo treba glede na dostojanstvo poklica sleči v družbi vseh drugih. Pa n' nič pomagalo, tudi škof Je mora! v Adamovi obleki »in Reih* und Glied«. Uporablja tudi metode starih, reso-lutnih zdravnikov: odločna, zapovedovalna beseda ki ne pozna ženske gizdavosti. Kakor izgleda vse skupaj smešno, pa Izkoriščevalec ljudske lahkovernosti, ki je v tem pogledu menda povsod enaka, kljub temu debiva ravno iz naših krajev dan иа dan novega dotoka, pa tudi žrtve tega zdravljenja se množe v naših kraj'h. V zadnjem času so ugotovili par drastičnih slučajev, ko so naši premožni ljudje to svojo lahkovernost plačali z življenjem, med drugim dva veleposestn'ka iz Dravske doline. V tem pogledu prepuščamo daljno besedo našim zdravnikom. Vsakdo bo rekel, če je temu tako. kako je mogoče takšno »zdravljenje« v kulturni Avstriji, pred očmi oblasti? čisto naravno: saj smo slišali o glasovitem »Bauern-sehreeku«. ki je 'ïolge tedne vznemirjal Avstrijo, o nekem Han^u Hollerju pri Gradcu, ki je samo pogledal vodo in že vedel diagnozo bolnega človeka, breje živine ali noseče ženske. Kakor doznavamo, pa Ima pri Zeizelesu svoio besedo še politika. Mariborsko Zdravniško društvo se Je nedavno obrnilo na Zdravniško zbornico v Linzu za sporočilo, kaj je s Zeizelesovim »zdravljenjem«. Zborica v Linzu je odgovorila: »Zeizeles je lajik, ki nima pravice zdraviti, vendar oblastva vsled političnih vplivov molče pripuščajo njegovo zdravljenje«.. Trdi se, da Zeizeles zdravi z radijem. kar pa ni res ampak deloma z ront-genovlmi žarki, največ pa z raznobarvnimi PRIDE! ^MDE' PRIOEt PhIDE! Prvič v L ubl eni ' Člo vek k1 se mkoli n sireje: B U S T E R KiATON kot K O L U M 8 U S It. v ko'osain bu: ki fUpirg ppifnfou m 2 uri smeha cio scls> Bus'er in hseni zfboi. Bus'erjev boi s k tom Buser v zraKU B istei med Indnanci. Bustei lovi ribe. Buster > a ттји - Pride v kino , S. ub'f-nski Dvor' Telefon 7<0 Kulturni pregled Gledafilki rei^rtoarji Liuhlianska drama Petek, 14.: «Kovarstvo in ljubezen». D. Sobota, 15.: «Peterčkove poslednje sanje.» Dijaška predstava pri znatno znižanih cenah Nedelja, 16.: ob 15.: «Triglavska bajka». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Iz» ven. Ob 20.: «Ugrabljene Sabinke». Izv. Tondeljek, 17-: «Stalni gost, «Boubouroche» A. Liuhlianska opera. Petek. 14.: Zaprto Sobot2, 15.: «Seviljski brivec». Delavska predstava pri znižanih cenah Izv Nedelja, 16.: ob 15.: «Othello». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 17.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Petek, 14.: Zaprto. S6bota, 15.: «Večni mladenič». Premijera. Proslava 501etnice A Danila. Nedelja, 16.: ob 15.: «Večni mladenič». Predstava za zunanje goste. Ob 20.: «Glu mači». Gostovanje ge. Pavle Lovšetove. prfmadoae iz Ljubljane.. Tino Pattiera in osiješko gledališče. Kakor smo že javili, proslavi osiješko gledališče še ta mesec 6vojo 25Ietnieo. Na proslavo so pozvani pevci - igralci, ki so bili kdaj angažirani na osiješkem odru. Vodstvo gledališča je poslalo poziv tudi tenoristu Tinu Pattieri, članu draždanske opere, ki je začel svojo pevsko karijero v Osijeku kakor tudi Emilu Nadvorniku, znanemu jugoslovenske-ntu režiserju, ld se je do nedavno udejstvo-val v Pragi in je sedaj angažiran v Beogradu. Euski balet v milanski Scali. Sergej Dja-gilej se nahaja sedaj s svo|o baletno skupino v Italiji. Dne 10. januarja }e balet nastopil v milanski Scali. V tem gledališču so imeli že parkrat priložnost, videti plesalce in pleealke ruskega mo|stra; toda to, kar je nudilo zadnje gostovanje, prekaša vse, kar so Rusi doslej pokazali na italijanski baletni sceni. Baletni zbor je izvajal troje del balet od Cimaroee, ples cL'Oiseau de feux» od Sira vinskega t.er «Mariage d'Aurore» od Čajkovsikeea. Listi poročajo, da ni Milan še nikoli videl toliko razkošja v gibih, toaletah in barvah. Premijera Stranssovesra dntermezza» na Dunaju. Premijera Rikarda Straussa opere rlntermezzo» bo na Dunaju v soboto, dne 15. t. m. Za opero vlada tem večje zanimanje, ker jo bo dirigiral sam skladatelj, ki je bil od pulta dunajskega Državne opere odsoten več let. Drugo gostovanje beograjskega opernega ansambla v Subotici. Drugo gostovanje v novem subotiškem gledališču je imela beograjska opera v torek zvečer. Baletni zbor je izvajaj plee cCoppelia» in «Polovske plese». Houston Stewart Chamber'ain. V Bay-reuthu je umrl pisatelj Houston Stewdrt Chamberlain, rodom Anglež, odgojen v Parizu in živeč naposled dolga leta v Nemčiji. Največjo pozornost je vzbudil s knjigo «Grundlage des 19. Jalirhunderts», zelo pomembne pa so tudi njegove monografije o Goetheju, Kantu in Wagnerju S slednjim «o ga vezali tudi sorodstveni stiki. Imel je Wagnerjevo hčer za ženo. - Sopranistka ga. Pavla LoTšctova gostuje r nedeljo y mariborskem gledališču in poje ulogo Nedde v operi cGlumači». Ksaver Meško zopet v češkem prevodu. Pravkar ie izšel novi češki prevod iz spisov slovenskega pisatelja Ksaverja Meška. V zbirki cRâna setba» (Zgodnja setev), ki je izdala že lepo vrsto krasnih povesti za mladino, je obelodanil znani prevajalec iz slovenskega slovstva Otto Babler prevod Me-škovega «Poljančevega Cenckas, ki je izšel svoje dni v knjigi «Mladim srcem». Prevod se čita prav gladko. Zvezek je opremljen s sliko in biografskimi podatki o Me-šku. Pisatelj je napisa» meeto predgovora orientalsko povest o pomenu ljubezni in jo posvetil češki mladini. žarnicam! ш z Visoko napetimi električnimi toki Zeizelesovo »zdravljenje« je potem takem sugestija s humbugom. Tako torej izgleda najnovejši človekoljub in čudodelnik lahkovernežev, ki žrtvujejo čas in denar, da jim Zeizeles osvetljuje nago telo z zeleno, rdečo in modro žarnico. Možganov se možakar najbrž ne dotika s svojo bengalično svetiljko. Danes ob 4.. pol 6., pol 8 in 9. Veki pnstolovni flm: Pred sodniki Vester je že zdavnaj pozabil, da se je lani 29. decembra doma pretepal. Ker 6e je hotel izkazati kot poseben junak, ki se tudi vojakov ne boji, se je tisti večer jel kregati pred Jahačevo gostilno na Vrhniki s ianti, s katerimi je popival. Fantje so ga tolažili in kolovratil je ž uiimi, včasih malo pose gel v petje, včasih spet stisnil pesti, čeprav še sam ni vedel, da ga razburja pijača, ki jo je bilo par kapljic preveč. A čutil pa je to, ko je podpiral ob cesti drevo in tako nemilo Turha klicah, da eo ee mu jele odzivati žabe v bližnji mlaki. Potem je pa zletel za fanti in se jezil, da ga niso počakali. To se je vojaku Anžonu, ki je bil na dopustu, zdelo že neumno in je Vestra zavrnil, naj nikari tako ne sitnari. Ve6tru je bilo to takoj dovolj. Zaaulal je m zavriskal, a v mesečini se je zabliskal njegov nož. Skočil je nad Anžona, ki ni bil pripravljen na boj in ga je sumi v vrat in lice ter zbežal. Toda Rdeča noc V glava vlogi Gina Ninès in H. Dencyren. Kino „L'util)ansid dvor". Telefon /30. tudi pravica ima dolgo roko m ni ji mogel ubežati. Rane, ki jih je prizadejal svojemu tovarišu, k sreči niso bile težke in to ga je rešilo daljše ječe. Radi lahke poškodbe je dobil 14 dni ječe. ^ Bincelj z Viča je rojen leta 1910, torej šele 16 let star, vendar ga že rad »čuka«. 14. novembra jt- bil cclo popoldne v gostilni gospe Maričke .n t2m pil Zvečer Je Ma-ričko in nier.o družino spremil do Sokol-skega doma. se vrnil potem v njeno gostilno, odtrgal v kleti mrežo, zleze! v klet, vlomil v zaklenjeno omaro in vzel 630 Din. Fant je dejal kazenskemu senatu, da ie denar že prihodnji dan s svojim prijateljem zapil. Zasluž'1 si je 14 dni zapora. Napredni volilci! Vsi na volilni manifestacijski zbor ki se vrši v nedeljo, ob 10. dopoldni, v velik: dvorani na Taboru. Govore gg»: ing. Gvidon Gulič, dr. Tone Jamar, Ivan Mohorič, dr. Diiko Puc, Ivan Tavča in Miro; lav Urbas. Volilni shodi SDS Danes, dne 14. januarja se vrši volilni sestanek na Viču v prostorih g. Novaka Govori nosilec liste za srez Ljubljana*oko» lica ter kandidat g. Rupnik» vpok. želez= ničar. V soboto, dne 15. t. m. se vrši volilni shod na Vrhniki v prostorih Mantue. Go» vori g. kandidat Mayer. V Kranju se vrši velik volilni shod ob pol 9. zvečer v Narodnem domu. Govori nosilec liste za srez Kranj g. dr. Albert Kramer. V nedeljo, dne 16. t. m. se vrše volilni sestanki v: Vinici, Starem trgu pri Črnomlju, MetlU ki in Semiču. Povsod govori kandidat za srez Črnomelj g. Julij Mazellc. poleg nje. ga pa tudi delegati iz Ljubljane. Dalje se vrše volilni sestanki v Toplicah, Birčni vasi in Uršnih se/i/t. Govorita go» spoda Faleskini in Ogrič. V Grahovem, Ivan jem selu in na Rake» ku govori na volilnih sestankih g. Poljan» šok. nosilec liste za srez Logatec. V Kostanjevici, Na Križa ju, v Vel. Pud> lagu in v Leskovcu govorita kandidata g. Alojzij Šribar, pos. v Ardrem pri Raki in g. ravnatelj Jug iz Ljubljane. V Zagorju ob Savi govori na volilnem sestanku g. Rudolf Juvan iz Ljubljano. V Radovljici, na Jesenicah in v Begu. njah govori g. minister dr. Gregor Žerjav in nosilec liste za radovljiški okraj g. Josip Ambrožič iz Lj'ibnega. V Št. Janžu na Dolenjskem govori g. Pe. lan iz Ljubljane. V Vidmu ob Savi in v Zg. Blsnci govori g Adolf Ribnikar. V Sori govori g. Rupnik in g. Likozar iz Ljubljane. V Železnikih in Selcah govori g. dr. Al» bert Kramer. Na Šoli pri Višnji gori govori g. dr. Kle» pec iz Ljubljane. Na Vidergi pri Vačah govori g. Janko Blaganje iz Ljubljane. V Srednji vasi v Bohinju govori g. Ante Beg iz Ljubljane. V Sodražici govori na velikem zboru go« spod Ivan Rus, posestnik v Loškem po» toku. Na Javorniku se vrši v nedeljo 16. t. m. ob pol 10. dopoldne v prostorih gostilne pri Čebularju javen volilni shod. Vabimo somišljenike naprednega bloka, da se sbo» da polnoštevilno udeleže. Javen volilni shod na Jesenicah. V nede= Ijo 16. t. m. se vrši ob 3. popoldne javen volilni shod Pozivamo vse napredne volil» ce a Jesenic in Save. da se shoda v obil» nem številu udeleže. Na shodu poročajo kandidati za radovljiški okraj in govorni» ki iz Ljubljane. SLS proti vinogradnikom V »Slovencu« od 12. t. m. zagovarja neki modrijan znižanje uvozne carine na vino, češ saj je g Ivošak napisal, da letos v Franoiji ni dovolj vina za izvoz. Člankar se huduje nad nami, zakaj smo zoper znižanje carine na vino v francoski pogodbi, ko pa je treba le brati »Slovenca«, da se vidi, da Francija kot izvozna država ne pride v poštev! Tega »strokovnjaka« bi radi-videli in od bližje poznali! Res je letos tudi v Francij" slaba rinska letina. Zato je tam dobro vino po 2 franka. Drugo leto pa zna biti, kakor tolikokrat doslej, zopet dobra letina in tedaj bo vino po en 1 frank. Ist prišlo bo v Ljubljano na debelo po 6 Din, če bo carina tako znižana, kakor je odredila vlada RR in kakor to zagovarja SLS. Da je Francija največja vinska izvozna država, bo menda- tudi SLS znano. Zanimivo je v ostalem, da pričenja »Slovenec« polagoma le priznavati, kako potreben je takojšen odpor naših vinogradnikov proti nameravanim francoskim carinam. Včeraj namreč piše da n' izključeno, da. se bo med našo ln francosko »tezo« našel kompromis in da bodo naši delegati in strokovnjaki v kratkem odpotovali v Pariz, ker je potrebno, da se regulirajo čim prej naši trgovski odnošaji s Francijo. Tako pobija »Slovenec«, kar je prej zanikal in na tihem zadaj v skritem kotičku gospodarske rubrike daje indirektno prav samostojnim demokratom, da so nastopili proti nevarnosti, b' groz' našim vinogradnikom. Ali se morejo naši klerikalci sploh še smatrati za resne ljudi? Volilni shod SDS v Središču V nedeljo, dne 16. t. m. ob 2. uri se bo vršil javen shod samostalne demokratske stranke v Središču v prostorih gostilne g. Fr. Horvata Na shodu poročajo: nar. poslanec doktor Ljudevit PIVKO: nosilec liste SDS za ptujski srez Lovro PETOVAR in notar Branko SVOBODA iz Varaždina. Somišljeniki iz Središča in okoalice, v nedeljo 16. t. m. vsi na demokratski shod Celje in volitve v oblastne :me Dopis iz obrtniških krogov. Zopet se je združila pisana družba proti narodnemu volilstvu v Celju, da bi s po. močjo INemcev zavoje vala mesto Celje, ki slovi na daleč okoli po svojem izrecno na» prednem volilstvu. Kar se ni posrečilo pri zadnjih občinskih volitvah dr Ogrizku, to naj sedaj doseže desetkrat manj popularni dr. Goričan, ki hoče postati glava na cclj» skern mestnem magistratu Kdo pa je ta dr. Goričan? Dosedaj vemo o njem le, da jc odvetnik. Javnega 'del; še ni nikjer po» kazal. Njega rinejo v ospredje, da bi za njim ne bili vidni ljudje, ki si žele v Celju predvojni režim ne glede na to. ali je to v kvar celjskemu mestnemu gospodarstvu. Sedaj pravijo cclo da naj g. Goričan za. menja sedanjega splošno uglednega in skrbnega ter preizkušenega župana dr. Ura» šovca! Dr. Goričan se je označen sodnijsko kot razdiralec Narodnega bloka v Celju moralično diskvalificiral Ali je pa morebi» ti ustvaril kaj dobrega za mestno gospo» darstvo v Celju? Onemogočil je sprejetje mestnega proračuna, ki ga je opozicija sa» ma označila za najboljšega, ter s tem oško» doval volilce za visoke vsote doklad, ki se sedaj nadalje pobirajo, dočim bi bil novi pioračun te dokiade znatno znižal Svoje» časno je zahteval preosnovo mestnega ob» činskega gospodarstva. Nudila se mu je možnost za preiskavo tega gospodarstva ter preosnove. Toda na podlagi dolgotraj» nega raziskovanja je moral v javni seji priznati, da je vse v redu in da ni nobe» nega povoda za kako izpremembo. In taki politiki se vsiljujejo celjskemu narodnemu volilstvu, ki niso v vsem času svojega občinskega mandata kazali zmož» nosti za javno gospodarstvo. Žalostno je, da v naši lepi in bogati dT» žavi prihajajo do veljave ljudje, ki niso zmožni dela, temveč samo razdiranja Cclj« skd napredni volilci se ne bodo dali pre.. slepiti, temveč bodo ravno pri teh volitvah, ki so tudi za celjsko občino samo odloči!» nega pomena, z vsemi zgagarji obračunali s tem, da bodo privedli do zmage dr Bo» žičevo listo, ki je lista naprednega volil« stva. To volilstvo si je postavilo v Celju kandidata, ki imata za seboj polno uspe» šnega dela. To sta dr Božič in starosta obrtništva Ivan Rebek Kdo more proti te» ma dvema resno nastopiti?! Volilci sedaj je čas. da odločite, ali hočete v oblastno skupščino stvarne delavce ali razdiralce Volilci, ali morete upoštevati kako drugo kandidaturo kakor dr Božičevo in Rebe» kovo? Javnost pozna njujlna dela in zato bosta 23. januarje tudi sijajno zmagala. Domače vesti Klerikalna agitacija z bobni «Slovenec» poroča o «velikanskem» na» vdušenju za klerikalno stranko v Prekmur» ju in piše: «Na shode vabijo nekaj ur pred zborovanjem po vaseh «mali župani» (rih» tarji) z bobnom. Izborno. kaj nel In v kle» rikalni cirkus pridejo na to stari in mladi. Kaj bi ne bilo dobro, da bi to metodo vpe« ijaLi tudi drugod? Če bi ne dobili na raz» polago občinskih slug, ki jih plačujejo tu» di neklerikalni volilci, ali pa mcžnarjev, ki so zaposleni s klerikalno kolportažo. bi morebiti vpregli v to službo Marijine de» vice?! Če so jih znali organizirati za boj proti orbrezverskim» listom, bi bilo morda tudi umestno, če bi v svrho reklame za klerikalne shode hodile že par ur pred vsa* kim zborovanjem po vaseh — z bobni. Prepričan sem. da bi potem ca shod še raj» *e prišli stari in mladi. M. A. G * Iz državne službe. Kanclisi Fran Dra-5Ier je premeščen iz Kranjske gore k stolu sedmorice, oddelek B, v Zagrebu. * Imenovanja v sanitetni službi. Z odlokom ministra za narodno zdravje so imenovani: dr. Pavel Pehani za zdravnika pri bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, dr. Josip Wolbank za zdravnika pri bolnici za duševne bolezni v Ljubljani, dr. Rajne* Bassin za zdravnika pri splošni bolnici v Ljubljani, dr. Vekoslav Vrbnjak pa za zdravnika pripravnika pri splošni bolnici v Mariboru. * Poljsko odlikovanje. Poljski poslanik na našem dvoru Okenski, ie izročil načelniku glavnega generalštaba generalu Petru Svetlslavu Milosavljeviču visoka poljska odlikovanja. General Pešič le odlikovan z redom Polonia restituta prve stopnje, minister Milosavljevič pa z istim redom druge stopnje. * Iz uradnega Usta. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 5. letošnji številki izpremembe in dopolnitve v pravilniku razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote: razglas o policijski uri v ljubljanski in mariborski oblasti; razglas o sestavi oddelkov državnega sveta in obsegu njih poslov za leto 1927. ter Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o opravljanja strokovnega geometrskega izpita za inže-njerje, geodete in geometre. ki se hočejo bavrii s privatno geornetrsko prakso. * Sprejemi pri velikem županu ljubljanske oblasti odpadejo do nadaljnega, ker bo S. veliki župan uradno odsoten. * Ukazi v ministrstva prosvete. V ministrstvu prosvete se pripravljajo novi ukazi, ■povečini o napredovanju učiteljev in procesorjev v višje činovniške grupe glede na dosluženo dobo. Razen tega se pripravlja večje število premeščeni profesorjev, ozir. vpokojitve. * Hrvatski turisti v Sloveniji. Društvo hrvatskih planinarjev »Runoiist« priredi prihodnjo nedeljo tri večje izlete v Slovenijo in sicer na Kure, ca Lise o in na Veliko Kozje. * Parastos radikalske stranice za Paši-čem. Ožji odbor radikalne stranke je sklenil, da priredi v Sabora cerkvi parastos za pokojnim Nikolo Paši čem. Vse organizacije stranke v državi bodo pozvane, da pošljejo v Beograd svoje delegate. Odbor za postavitev spomenika Pašiču se razširi z zastop-'rriki raznih korporacij brez ozira na njihovo •politično pripadnost. Na čelo odbora je sto-!pil patrijarh Dimitrije. * Revizija olajša v na državnih železnicah Prometni minister je odredil posebno komisijo, kateri je poverjena naloga, da revidira vse olajšave glede vožnje na državnih železnicah. Domneva se, da bo s to revizijo mnogo društev in privatnih osebnosti izgubilo brezplačno oziroma polovično vožnjo na naših železnicah. * Fond v počaščenie dr. Rybarevega spomina. Ker je došio tukajšnjemu pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice že nekaj denarnih daril v počaščenje spomina biagopokojnega dr. Rybara, tega vzornega bivšega voditelja primorskih Slovencev in ker so obljubljeni še nadaljn! prispevki, je Jugoslovenska Matica v Ljubljani ustanovila »Dr. Rybarev fondi za kulturne potrebe onih. ki so bih' Magopokojflrku tako pri srcu. Zato poziva Jugoslovenska Matica vse prijatelje in znance, posebno primorske kroge in druge, ki bi radi na ta način hoteli počastiti spomin prerano umrlega političnega in kulturnega delavca, da naklonijo svoj prispevek v ta iond. * Naučne dijaške ekskurzije. Ministrstvo prosvete ie določilo kredit v iznosu 100.000 Din za prirejanje naučnih ekskurzij dijaštva na visokih Šolah v Beogradu, v Ljubljani ln Zagrebu te- za slušatelje visoke ekonomsko -kcmercijalne šole v Zagrebu v prihodnjih šolskih počitnicah. * Osnovnošolski zakon. Načrt novega zakona o narodnih šolah ie v državni tiskarni dotiskan in bo v kratkem predložen narodni skupščini * Strokovni svet v prosvetnem ministrstvu. Novi strokovni svet v ministrstvu prosvete se bo sestal prihodnji teden k prvi svoji seji. * Poseben seznam hotelov, bencinskih štacL', garaž, autodelavnic in trgovin z pneu malikami ter drugimi avtomobilskimi potrebščinami namerava izdati ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba. Vsled tega se pozivajo vsi gori navedeni, osobito trgovci na deželi, ki imajo v zalogi bencin oz. olje, da javijo z dopisnico Avtomobilskemu klubu. Ljubljana, Kongresni trg 1, svoj natančen naslov, katero blago imajo v zalogi in če imajo garažo, za koliko avtomobilov. V koliko sprejemajo avtomobile ki motorna kolesa v popravo ali imajo v zalogi rezervne dele. Hotelirji naj bi îaviH tudi najbližjo garažo. Seznam bo obsegal celo Slovenijo, ter je v interesu vsakega posa-mežika, da čini prej polije zahtevane podatke, ker bo seveda v nasprotnem slučaju iz seznama izpuščen. * Vpis delnic Obrtne banke kr. SHS. Kakor se nam poroča, se je na vpisu zlasti dobro udeležila Hrvatska, ki si s tem hoče zagotoviti tudi največji kontingent kreditov. Prav povoijne vesti prihajajo tudi iz Bosne in Dalmacije. Upati je, da tudi slovensko obrtništvo ne zaostane za drugimi in da si z vpisom zasigura vpliv na tej ve-levažni obrtniški ustanovi. Opozarjamo pa, da je iutri v soboto zaključni rok za vpis, zato naj se zamudniki vsaj še danes ali jutri potrudijo, da ne bo prepozno. Vsak obrtnik bi moral biti udeležen pri tem zavodu. * Smrtna kosa. V Vnanji Gorici pri Ljubljani je umrla 13. t. m. v visoki starosti ga. Marija Gregorin roj. Urbančič. mati g. Edv. Gregorina, člana Nar. gledališča v LiubljanL Pokojnica je biia blaga žena. skrbna, požrtvovalna mati in pridna ter vestna gospodinja. — V LJubljani je preminula v sredo zjutraj po dolgi bolezni v 82 letu starosti gospa Evgemj-a Bamberg, soproga g. Otmarja Bamberga.. Pogreb se bo vršil danes, ob 4. pop. Bl2g jima spomin, žalujočim naše sožalje! * Odbor Zveze državnih nameščencev za Slovenijo se je na prvi seji po obč- zboru z dne 2. t m. tako-le konstituiral: Milan Paternoster. šef računovodstva finančne delegacije. kot načelnik Zveze: Slavko Raič. profesor v Celju, kot prvi namestnik načelnika: Anton Svetek. računski direktor v p.. kot drugi namestnik načelnika: Joža Bekš. višli davčni opraviteli kot taWk; Mirko Matjašič. sekretar poštne dfTekciie. kot tajnikov namestnik: Igo Rus okrajni tajnik, kot blagajnik in Josip Campa, poštni uradnik, kot biagainikov namestnik. * Nagrade za učno knjigo o hlgilenl Minister za narodno zdravie je odredil, da se razpiše natečal za sestavo knjig o higijeni. k! bi mogle služiti kot učna kniiga in sicer ena za nižie. ena pa za višie razrede sred-niih Sol. Rokopisi se morajo poslati do 1. iimlja 1927 Higiicmskemu oddelku ministrstva za narodno zdravie. toda brez označbe avtoria. marveč z izvestnlm znakom, v posebni zapečateni kuverti pa nai bo poleg znaka zabe'eženo tudi ime pisca. Ocenieval-nl odbor bo Imenovalo ministrstvo Kniiga nal bi obsegate največ 200 strar.l s slikami. Za vsako kniigo se razpisujejo sledeče nagrade- za prvo 2П.П00 Din. za drugo 10.000 Din in za tretio 5000 Din. * Polovična vožnja na železnici za nedeljsko smuško tekmo v Mojstrani je dovoljena vsem članom JZSS z vseh postaj. Ugodnost velia od danes do IS t. m- ter prejme vsak udeleženec v Mojstrani pri vodstvu tekme izkaznico, s katero se vrača z istim listkom, ki ga te kupil za Mojstrano. * Redna glavna skupščina društva »Pravnika«. Odbor društva «.Pravnika» naznania. da se bo vršila 37 redna slavna skupščina društva »Pravnika' v petek, dne 23 ianu-arja ob 17. popoldne v dvorani 7g sodne palače v Llubljani Dnevni red: Poročilo odbora, volitve, slučajnosti Člani se vabijo, da se skupščine udeleže v obilnem številu. * Izseljeniki pozor! V Belgiji se nahaja že dalj časa neka sumljiva firma pod vodstvom nekega Nemca Wormasa, kl ima baje svoje pomaga če tudi med našimi državljani. Drnžba it Imela tam svojo talno Iz-selieniško pisarno, ki le delala posebno italijanskim delavcem mam'jlve predloge, da jim v prekomorskih deželah preskrbi do-bičkanosno delo. Žrtve so se morale naj-preie naročiti na neki list. za katerega so morale v začetku plačati po 100 frankov, kasneje ko ie frank padel, pa celo 200 frankov Pisarna ie bila sicer ukinjena, vendar dobivaio Italijanski delavci, ki so bili z njo v zvezi, še vedno ponudbe Iz Rotterdama Očividno gre za goljufe, kf pod pretvezo, da hočeio pomagati Izseljenikom. izvablia-jo od oiih denar, potem pa izginejo Ker odhaiajo tudi iz naših kraiev de'avci v Belgijo ih Francijo, se tem potom najres-neje svarijo pred temi goljufL Samo do 31. januarja. Inventurno rozprntfolii manufakturnesa blaga do zelo znižanih cenah med tem Pri nekaterem blasu do 507» otpusta Manufactura JOSIP ŠLIBAR Ljubljana na Starem trgu št 21 p~leje Zalaznika * Čaj in dišave v korist Jugoslovenske Matice prodaja znana narodna tvrdka Franc Kovač v Ljubljani. Turjaški trg 1. V pro-šlem leiu Je na procentih izkupička nakazala Matici 1300 Din. Ovoji čaja In dišav so opremljeni z etiketami, ki nosijo napis »Na korist Jugoslovenske Matice«. Kupujte čaj in dišave pri tej tvrdki. * »Rosija« tednik Saveza ruskih kniižev-nikov in novinarjev sprejema predplačila za L 1927. List prinaša originalne informacije iz Rusiie od svojih dopisnikov. Naročnina za pol leta 25. za tri mesece 13 Din. Beograd. Skopljanska ulica 18. * Cigani na poslu. V okolici Ltbelič v pre-vaJjskem srezu se je dalje časa zadržavala ciganska tolpa, ki je kmalu postala strah vseh prebivalcev. Cigani so se spočetka bavili s prorokovanjem in prosiačenjem. slednjič pa s tatvinami in vlomi. Pred dnevi so se pojavili ciganski tatovi tudi v podstrešju hiše posestnice Marije Pšeničnflc na Libenšin gori ter il odnesli skrinjo z razno obleko, perilom in drugimi vrednostmi. Po tatvini so cigaai izginili, kot da so se udrH v zemljo. * Težka avtomobilska nesreča. V okolici Požarevca se Je pripetila v torek težka avtomobilska nesreča. Trgovec Jovan Kus-kutič se Je v družbi svoje žene z avtomobilom vozil proti Smederevu. Na mostu »Morava« se je avtomobil zaletel v železniški stroj, ki ie tamkaj manevriral. Sunek ie bil silen. Kuskntič in njegova žena sta bila težko ranjena tn se borita s smrtjo, šofer pa je dobil lahko poškodbe. Avtomobil ie bil popolnoma razbit * Smrt v vodnjaku. V Somborn je že dalj časa bolehala 70 let stara zasebnica Mara Drakulič. V zadnjem času je popolnoma onemogla in si želela smrti. Prošlo nedeljo je skočila v domači vodnjak. Naslednjega dne so jo potegnili mrtvo iz vodnjaka. * Kako uspevajo Vaši otroci? Ali ste jim poskusili skuhati za zaiutrek Ziko? Ali ste kupili res pravo Ziko v rdečem zavitku? Ali ste upoštevali navodila, tiskana na vrečici? 276 * Trgovci pozor? Praktični in pripravni trgovski potniški avtomobili Peugeot. 12 HP dospeli' Za Din 42 prevozite 100 km. Nalnoveiši modeli 1937 naprodaj ln ogled pri glavnem zastopstvu O. Žužek, Ljubljana Tavčarjeva ulica 11. 62 Volilni sestanki Narodnega bloka v Ljubljani se vrše danîs zvečer ob 8. uri pri ..levu'* Gnsposvptska resta) •pri ..Bont»r u" (Sv Petra cesta) pri „K^aku" C^rek v 5. m. o& 8. url « d oran fire.e „Na* d «» m"._ a— Zgodovina ruske revolucije. Prosvetni odsek Delavske zbornice priredi v pon-deljek, 17. t. m. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma predavanje o zgodovini ruske revolucije. Predavanje bo spremljalo nad 100 skioptičnih slik. Odslej bo prirejal omenteni odsek redno vsak pon-deljek skioptična predavanja. u— Usodno sankanje. Zima ima svoje veselje in če drugi ne. se ie razvesele otroci. Sanke, drsalke, to so običajni neizogibni darovi in potem ubogi klanci in ledeni bajerji. Pot na Osoje je posebno mikaven klanec m v nedeljo je bil kot nalašč pripraven sneg. Pa so se natrpali na klanec otroci obojega spola in se sankali kar križem. Otroci pa ne poznajo policijskih predpisov in če jih poznajo, jih radi pozabljajo. In se ie zgodilo, da je otroke razgnai stražnik kar pa ш zaleglo. Vrniii so se na klanec kmalu za n.iiml pa stražnik In jih je lepo število zapisal Finale je bil žalosten: doma je pela šiba. starši bodo morali pa plačati za današnii čas precej znatno globo. u— Sela ljubljanske »Edinosti« se vrši danes ob 2П v Gaievi ulic! 2-1. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili priiavijem policiii sledeči slučaji 1 tatvina. 1 telesna poškodba. 1 prestopek nedostojnega vedenja in pijanosti. 2 prestopka kalienia nočnega miru. 1 prestopek obrtnega reda, 4 prestopki pasjega kontu-maca, 1 slučaj nevarnosti izbruha požara, 1 prestopek vlačugarstva in 3 prestopki cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 In sicer: 1 radi pijanosti in 1 radi tatvine. [ХаХЕГШППППШПаХЕЕШОППШ Zobozdravnik UNIV. MED dr. Ciril Cirman ordinira od 17. Januarja 1927 za zobne in ustne bolezni vsak dan od 8--12. in od 14—18. v LJUBLJANI. Frančiškanska ulica 10/1, (bivši ord. prostori t prof. Valente). n— Pozdrav s posledicami. Ivan J. je bi) v sredo še »včeTajšen«, to se pravi, ni bil več ravno pijan, pač pa nekam živčno razdražen. Ko je šel v sredo zvečer po Prešernovi ulici proti glavni pošti, mu je prišel nasproti stražnik Josip Novak, ki ie odhajal v službo. Iv?n mu je hotel sprva ssiutiratl, pa se je premislil. Kljub temu pa ie Novaka ustavil, stegnil prst in ga poboža! rekoč: »Mož te gleda!« Nato je stopil рзт korakov naprej, se je še enkrat obrnil in zavpil nad stražnikom: »Ti s! še otroki« Ker je stražnik otrok, bo moral sedaj mož Ivan pred može na sodišče, da bo tamkaj temeljiteje obrazložil smisel svojih besed. a— Československa obec v LJubljani po-râdâ prednššku se svételnyml obrazy ve Zvezde v sobotu 15. t. ra. o 'A 9. hod. večer. Pfijdte všichni se zrâmymi. Gostje dobrodošli. 72 u— V stari, znani dellkatesl Jane se dobi najfinejša šunka, čajno maslo in drugo, sedaj Židovska ulica 1. 75 u— Operetni večer v Sokolskem domu na Viču prirede člani Narodnega gledališča v Ljubljani in sicer v soboto, dne 15. januarja t L Prednašali bodo razne odlomke s plesi iz raznih operet kakor- Grofica Marica, Terezina, Valčkov čar. Logarjeva Kri-sta in Ptičar. Poieg tega še nekaj shanso-nov in skeč s petjem »Pred sodnijo«. u— Za čroo-belo reduto. ki kaže, da bo glavna prireditev letošnje sezone v Sloveniji, vlada razumljivo splošno zanimanje. Razpošiljanje vabil bo z jutrišnjem dnem končano. Eventuelni izvenljubljanskl reflek tanti za vabila, ki se jih ie pri razpošiljanju vabil morda In nehote prezrlo, nai se blagovolijo obrniti s pismenimi reklamacijami na naslov: Vladimir Saksida. LJubljana. Šelenburgova ulica 7/11 Za Ljubljano se odreja, počenši s prihodnilm tednom, stalna re-klamadiska služba, in sicer ob pondelikfh sredah in petkih od 17. do 19. ure v Emoni I. nadstT. Za izvenljubljanske posetnike se bodo rezervirale hotelske sobe. reflektaoti n^j se blagovolijo pismeno obrniti na gornji naslov. Informacije glede lož in balkonskih sedežev daje Savo Sancin. Tavčarjeva u'ica (Sodna) l/m, dnevno od 13. do 15. 74 Iz Maribora a— Volilno gibanje. Za danes ie napovedal svoj volilni shod za Maribor g. dr Korošec. Baje nastopi pole; njega za kontrolo tudi dr. Mûhleisen. Juliusa Glaserja pa pošljejo v nedeljo zopei na kontrolo v obmejne kraje, posebno one. kjer so še ostali Siidmarkini naselienci Velik volilni shod sc napovedali za nedeljo ob 9 uri dopoldne v Gambrinovo dvorano socijalisti. Govorili bodo njihovi kandidati za oblastno skupščino, bivši župan Viktor Grčar L dr. Socijalisti tudi sicer marljivo zborujejo v okolici. a— Drž. nameščenci, upokojenci! V pon- deljek dne 17. ob 19-50 bo v mali dvorani Narodnega doma informativen sestanek društva državnih uslužbencev in upokojencev v Mariboru. Poročali bodo delegati o kongresu glavnega saveza v Zagrebu in občnem zboru O. Z. v Ljubljani. Ker so na dnevnem redu važne točke, je udeležba za vse člane oovezna. a— Predavanie Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki ie bilo določeno za dne 16. t. ta. ob 10. dopoldne v uradnih prostorih ekspoziture tega urada v Mariboru. Slomškov trg št 6, se preloži na 30. januarja ob 10. dopoldne z ena»-kim dnevnim redom. a— Plesi in davek. Mestno knjigovodstvo opozarja vsa društva, ki prirejajo veselice zvezane s plesom, naj ne vlagajo tozadevnih prošenj za otîpîs veseličnega dav ka pri mestnem- magistratu, ker se isti glasom sklepa občinskega sveta mariborskega ne odpisuje in se take prošnje odslej ne bo-do več predlagale mestnemu svetu v sklepanje. a— V Kazini Je vedno mnogo zaslužnega In koristnega življenja. Tam, kjer je bila včasih gostilna, skrb! sedaj uradniška men-za za prehrano uradništva. na drugi strani je nameščen mestni kino, sedaj v zasebni eksploataciii in menda baš zato tudi dobro uspeva. Te dr.I predvajajo popoldne tudi poučen film »Čebelica Maja«. Moramo priznati, da se zadnji čas v Mariboru hvalevredno vrste tudi poučni filmi. V prvem nadstropju je nameščena Študijska knjižnica z javno čitalnico, katero po večerih pridno uporablja Ljudska univerza, ki se ie pod vodstvom inž. Kukovca in profesorja Gruntarja sijajno razvila v krasno in vzorno prosvetno institucijo. Celo koncerti, ki iih je pričela Ljudska univerza Intenzivno gojiti, krasno uspevajo. Pravkar so absol-virali uspele orgelske koncerte. Manje uspe ha so baje ime!e nove orgle. G Premrl, ki je prišel igrat iz Ljubljane, ni bil nič kaj zadovoljen. V ponde'iek je predava! pisatelj in notar dr Ivo Šorll o življenju in pisateljih. Istočasno jc nastopila v pritličju na gledališkem odru plesalka Meta Vfdmar-leva, katero pa le žal mariborska publika pustila na cedilu. Redke gledalke in še redkejši gledalci pa so ji z vso iskrenostjo ploskali. Posebno so ugajale Interpretacije narodo'îi pesmi. In še nekaj je bilo istočasno v Kazini; iz prvega nadstropja ie bilo čuti vaje gledaliških pevk za novo opero. a— »Iz hrvatskega kulturnega sveta« se imenuje večja skupina prireditev. Id jih pripravlja Ljudska univerza v Mariboru. Obsegala bo hrvatsko pokrajino, zgodovino, literaturo, glasbo in gospodarstvo. V te svrhe si je pridobila veliko število prvovrstnih strokovnjakov večinoma univerzitetnih profesorjev Iz Zagreba, kakor geografa dr. Milana Šenoa. umetnostnega zgodovinarja dr. Branka šenoa, literarnega zgodovinarja dr. Ilešiča, zgodovinarja dr. Srkulja. dr. Horvata itd. Tudi hrvatska glas ba bo reprezentirana s prvovrstnimi hrvatskim! močmi. Mariborčanom se nudi s temi prireditvami izredna priložnost, da prodro resnično globoko v hrvatsko duševnost, se znebijo vseh zgodovinskih in političnih predsodkov ter se oklenejo s spoštovanjem In ljubeznijo vsega velikega, kar so ustvarili naši bratje Hrvati tekom stoletij na polju zgodovine, literature, umetnosti in glasbe. Iz Celja e— V« narodn; volici mesta Celje vrže-jo na dan volitev v obl?stno skupščino svojo krogljico v 4. (zadnjo) skrinjico. — Kandidata sta dr. Anton Božič, odvetnik v Celju in Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Cellu kot namestnik. e— Volišča za volitve v oblastno skupščino v Celja Za volitve v oblastno skupščino, ki se vrše v nedeljo, dne 23. januarja sta določeni za mesto Celie dve volišči in sicer: volišče I, ki se nshaja v telovadnici meščanske šo'e v Celju (dohod Iz Stross-rrayerjeve ulice), za volilce stanujoče v mestu severno od Ljublianske ceste. Prešernove in Aleksandrove ul., razen volikev k! stanujejo v Kolodvorskem poslopju Aleksandrovi. Klavni, Matije Gubca. Kovaški in Aškerčevi ulici ter ra Krekovem trgu: volišče IL ki se nahaja v pritličju poslopja mestnega magistrata za volilce stanujoče v mestu luino od Ljubljanske ceste, Prešernove in Aleksandrove ulice. da!Je za volilce. stanujoče v Kolodvorskem poslopju v Aleksandrovi. Klavni. Matija Oiibca. Kovaški in Aškerčevi ulici ter na Krekovem trgu. e- Tovariši obrtniki mesta Celja. Dne 23. ianuaria boste volili kandidate za oblast no skupščino. V Ce'ju sta postavljena gg. dr Božič ln Ivan Rebek. Ni potreba pose-be! povdarjatl. kaj pomeni ta kandidatura za obrtništvo Gosp. dr. Božič je star obrtniški prijatelj, ter moramo biti le veseli, da je sprejel kandidaturo. On pozna obrtniške težnje, ter ie voljan iti obrtništvu ob vsaki priliki na roko. Го je pokazal z dolgoletnim javnim delom v občinskem svetu okolica Celje, kakor v občinskem svetu mesta Celje Dolgoletni finančni in gospodarski referent ie imel najtežje in najodgovornejše naloge, ki Hb ie vedno znal ugodno in za obrtništvo olajševalno vršiti. Dolžnost obrt ništva je. da mu izkaže zalivalo s tem. da složno agitira za njegovo izvolitev. V njem vidimo najboljšega zaščitnika obrtnega stanu iti dobrega poznavalca razmer nižjega statm. Obrtniki, na delo za njegovo izvolitev. e— PHhodnja volilni sestane^ narodnih voliicev mesta Celle se vrši danes v petek dne 14. t. m točno ob 8. zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. Pridite zopet polno- številno' e— Celjsko gledališče. V torek, dne 11. t. m. se ie po daljšem presledku vprizorila na celjskem gledališkem odru Glasworthyie va igra »Јоу«. Igrali so io člani ljubljanskega dramskega gledališča v prvovrstni zasedbi. Bati se ie bilo. da gledališče ne bo dobro obiskano. Slabe slutnje se to pot ■niso uresničile. Vsi prostori so bili razprodani. Modema angleška igra na občinstvo ni napravila bogve kakega utiša, vsa čast pa ljubljanskim igralcem, ki so svoje uloge vsestransko izborim rešili. Prihodnla gledališka predstava se obeta zaradi predpustnih prireditev še le meseca februarja. Iz Krama r— Otvoritev volilnega boja. V našem mestu bo otvorila SDS voi.lai boj z veli» kim manifestacijskim zborovanjem v so. boto zvečer ob pol 21 uri v Narodnem do» n;u. Govorili bodo poslanec dr. 2erjav no» siiec liste dr Kramer in drugi kandidatje A«itirajte. da bo veličastna revija nacijo» nalnih Ln naprednih borcev v mestu ta oko lici Naj nihče ne izostane! Vsi jutri aa shod v Narodni dom! r— Himen. Preteklo -sredo sta se poroči» la v tukajšnji župni cerkvi g Adolf Rohr» tnan, poreski praktikant pri tukajšniem davčnem uradu in gdč. Anica Anzelc. tr» govka Novoporočencema iz uglednih ктапј skih rodbin naše čestitke! r— Nedeljska predstava V nedeljo dne 16 t m. ob 16. uri vprizori v Narodnem domu Gledališki oder Narodne Čitalnce dr. Novačanovo «Veleio», kmetsko dramo v treh de j an lih Na igro- ki ie po vseh cdrih žela lepe uspehe, opozarjamo tudi okoliško prebivalstvo. Iz Trbovelj t— Se z lažjo! Dopisnik iz Hrastnika je v «Slovencu» z dne 13. L 1927. hotel po» stati imeniten «Udeležil» se je shoda SDS in tam. slišal udrihanje čez «farje» in niče» sar drugega. Ugotavljamo, da niti enkrat n.i bila izgovorjena ta beseda, ker mi ne zmerjamo, pač pa so govorniki v zelo zmer nem in stvarnem tonu, brez najmanjšega hujskanja ali zmerjanja povedali, kako kvarno politiko za slovenskega rudarja vo» di dr. Korošec. Ali mislite zopet tudi v Hrastniku z vero agitirati? Pridobivajte ljudstvo raje z delom, ne z lažmi. Tudi o kcplacu Zmavcu ni bilo govora, ker o člo» veku. k! niti v domači fari ne upa iu noče med volilce, pač ni vredno govoriti Ako Vam je tako zelo všeč govoriti o «farjih» In to besedo drugim podtikati, kar uada» liujts. vedite pa, da s tem voliicev ne bo« ste preslepili; vsi le predobro vedo, koliko koristnega je SLS 6 brastniškim dopisni» kom vred storila zlasti za slovenskega ru» da rja. Našega kandidata dr. Bohinjca po» znamo po njegovi skrbnosti za naše teža» ve, zato bomo brez izjeme vsi volili v če» trto skrinjico. Le hujskači in Iažniki naj volijo drugam, saj to delajo že 7 let, ka» kor bi bili slepi in bi ne videli pravih kriv» cev današnje naše bede Zakaj vedno go» vorite le o Žerjavovem «Pravilniku», govo» rite tudi malo o Koroščevern ali Gosarje» vem. Ali se je Vaš pravilnik zgubil? t— Kraljeva zahvala občini Minister dvoTa se je v kraljevem imenu prisrčno zahvalil občini za udanostno brzojavko ob priliki slavnostne plenarne seje občinskega zastopa, ko ie bil prečitan kraljev ukaz o povišanju Trbovelj v trg. t— Volitev v krajna šolska sveta. Pri konstituiranju krainega šolskega sveta v Trbovljah je bil izvoljen za načelnika do» 1 ČUVAJTE SE SPANSKE BOLEZNI 1 Kot posebno uspešno nrotisred-stvo proti španski bolezni (gTipi) j so uporabl alt že I. i9I8 n 1919 v Švici, Franciji in Angl'ji jfllUlCOt-pastile d rja W^ndepja, Dobite |ib v vseh lekarnah in dfOHerijah. sedanji načelnik g. Gustav Vodušek in kot njegov namestnik g Jakob Klenovšek. v krajni šolski »vet v Hrastniku pa kot na» čelnik g Karol Malovrh in kot njegov aa» mestnik g Fran Lebar, šolski upravitelj. t— Mezdno gibanje steklarjev. Med ste» kl-rji v Hrastnku se pričelo propagi» rati, da mora vsak delavec stopiti v sta» novsko organizacijo steklarjev Na občnem zboru, ki se je vrši! pred kratkim, je bil izvoljen za predsednika g Alojz Kolner, za tajnika Franc Brnjas in za blagajnika Franc Zaletel II. t— Obrtno društvo v Trbovljah priredi na svoj praznik veliko obrtniško veselico. t— Promet z lesom po Savi v Trbovlje m v Hrastnik je postal zadnje čase zopet zelo živahen t— Uradni dan okrajnega sodišča se bo vršil v Hrastniku 29 t. m. Iz Ptaia j— Opozorilo. Obiskovalce velike vin» ske razstave v Ptuju, ki se otvori dne 15. jtnuarja ob 10 dopoldne ter traja do 17 ja nuarja, še enkrat opozarjamo na polovično vožnjo po železnici. Dovoljena je polovična vožna na vseh vlakih naših železnic v na» ši kraljevini, razen simp!on»ekspresa. torej tudi na brzovlakih Posetnik razstave si kupi pri vstopni postaji celi vozni listek do Ptuja ter ga da žigosati z mokrim ži» gom — Pri izstopu v Ptuju voznega listka ne odda, temveč ga pridrži, ker velja ta vozni listek s potrdilom razstavnega odbo» ra, da je razstavo posetil. za brezplačno vožnjo jazaj Dotrdil se dob jo na raz» stavnem prostoru v Društvenem domu. — Po sedanjih informacijah je ugotovljeno, da bo to naivečia vinska razstava, kar jih je dosedaj bilo. ker obsega celo ozemlje mariborske oblasti Udeležba od strani «i» nogradnikov je obilna, pa tudi od strani kupcev je prijavljen števlni obisk Za pre» nočišča in pr> hram ji do vrl j preskrblje» n- ter se dobijo na razstavnem prostoru pri hlagaini vsa poiasn'la. bežni se po kmetijah nadaljujejo. «Land» fcund» se je pritoževal o tem pa brezuspeš» no. Glede poloma Karntnei banke je izia» vil deželni glavar, da je krivo vodstvo banke. Razni fondi deželne vlade in gla» varstev so imeli v banki svoje vloge, ki znašajo 90.000 S Ta denar je sedaj pod zaporo in tako izgubi tudi dežela svoj del. M\ onstran sranic Zopet razpust slovenskega društva Oblasti so razpustile slovensko mladin» sko društvo «Kres» v Storjah pri Sežani Orožniki so prišli v društvene prostore, prblicirali prefektov dekrel o razpustu ter zaplenili vse poslovne knj ge, pečat društva in društveno knj žnico. ki je štela kakih 170 leposlovnih knjig. Društvo se ne sme ob» ooviti. p»— Preganjanje našega tiska. Včeraj je t-žaška oblast zaplenila hrvatski tednik «Istarska Riječ». Policijski agenti so za» segli vse iztise. Vzrok zaplembe ni znan p— tiimsko časopisja o JuRjski Krajini. Vedno več je člankov o Julijski Krajini v rimskih lis.ih ,?s preveva premotrivanje, kako bi se čimprej izvedla uspešna as:mi« lacija naše' i življa • Primorji «Tribuna» ie pisala o šolah r Goriškem, «Messagge» ro» napoveduje «Dantejevo svetlobo na vzhodu», nekateri drugi listi obdelujejo druje razmere v julijski po.naiini Zelo ostro пт:;етајо ravnatelja goriške trgovske šole, Avg Vierthaicrja kateremu očitajo avstriiakantstvo i zahtevajo- da odstopi. p— «Prostovoljno» je stopil v pokoj predsednik tribunala na Reki g dr I Sri» glich, ki ie velial za velikega italijanskega patrijota Na sodišča v novih pokrajinah prihajajo sodniki iz starih provinc, ki uva« jajo novega pravnega duha in kažeio, da so pozvani oni na vodilna mesta, •> kate» rib naj -zginejo domačini. Stiglich ie to razumel рз prosi! za upokojitev Prošnja je bila takoj rešena ш Stiglich otvori na Reki odvetniško pisarno p— V Tolminu ie bila pred kratkim zad» nja razprava radi >oloma konsumnega dru» štva Člane ie zadel velik izguba Vod» stvo je bilo skrajno slabo in v društvu so Srt razv:le razmere, ki so morale privesti katastrofo Vsak član je tmel plačati de» lež sto lir. v slučaju poloma mora odšteti še sto lir. Ljudem ne gre » glavo kako je n.ogel nastati Oi »omen primanjkljaj Hudo ic to. ker se ta' t škoduje uspeen: zadružni misli Zadružne mlekarne in hranilnice de« lujejo izborno Vse pa imajo dobro in vest» no vodstvo p— Grenek in pretesen Jadran Ko so spuščali v nedeljo v Tržiču v morje novo veliko ladjo «Vulcania». je bilo polno go» vorov, ki so poveličevali italiiansko ladje» delstvo in napovedovali italijansko pomor» sko bodočnost Barduzzi je prečital posla» nico fašistevskega generalnega tajnika Tu» rarija, za katerega je Jadransko morje še vedno pregrenko in pretesno glede na itali» jansko stremljenje po širokih oceanih k— Koroški deželni zbor Hotel' so re» šiti proračun še pred božičem pa ni šlo. Vsenemška stranka hoče doseči znižanje mezdnega davka od 4 na 3 odstotke S tem predlogom je bil proračun ovržen. ker z znižanjem mezdnega davka za četrtino odpade okrog 6 milijard dohodkov Kako pokriti ta primanjkljaj, je težko vpraša» nje Ljudstvo je razburjeno ker ne vidi rikakega uspeha intervencije na Dunaju za pomoč kmetijstvu Obljub je bilo pol» no. o kakih olajšavah v prodaji kmečkih pridelkov ni ne d"ha ne sluha, uvoz praši» čev iz sosednih držav se ni omejil in ru» Vremensko poročilo Чз»е»Г0'п*!'- '»»Oi оппс*. 14 i jmaria J'7 tf'A'tijî namm.-i:» <<>;• Kra 1 i '- 01 92 E 3 7 Zagreb . . . i 58 9 4' 6 NE 5 fe ti^ogtad . . . 8 S 0 t-0 8' N 3 9 20 'Sraievo . . . ■i 6( 9 , 0 "5 riiroo 9 'koplje . . . - <> 00 00 Г0 0 Dubrovnik , . 1 no 76 E 15 6 Split .... r 50-1 71. 7o NE 3 3 Praha .... J boo 2\) - S 15 10 dež 05 Sokol Občni zbor sokolskega društva Kor. Be» latjavornik se vrši v nedeljo 16 januarja ob 2 popoldne v telovadnici na Javorni» ku Udeležba za vse članstvo obvezna. Sokolsko društvo v Prevaljah ima v ne» deljo dne 16. t m. ob 14 uri redni občni zbor v restavraciji br. Lahovnika z obi» čajnim dnevnim redom. Sport Službene objave LNP. (Iz seje upravnega odbora dne 4. t m.) Uprava LNP razpošlje te dni klubom sezname verificiranih igračev v svrho kon» trole in prijave morebitnih reklamacij Na» tančnejša navodila prejmejo klubi tozadev» no pismeno obenem s seznami. Povodom urejevanja evidence verificira» nih igračev se ie ugotovilo, da so prijavili klubi v poslovni dobi prejšnje podsavezne uprave večje število irračev s pomanjkljiv vimi prijavnicami, brez predpisanih legiti» maciiskih slik gl § 5. o p itd LNP ie s-'oiečasno verificiral te igrače očividno v piedpostavki. da bodo prizadeti klubi po» manjkljive prijavnice naknadno lzpopol» nili Ker se po več mesecih to doslej n' zgodilo, je upravni odbor v interesu red» nega delovanja in varovanja pravil sklenil pismeno pozvati prizadete klube, da izjjo» polnijo in uredijo nepravilne prijavnice do 31. t. m., sicer se bodo verifikacije dotič» nih igračev anulirale na prvi seji poslov, nega odbora po 31 t m — Na znanje se vzame zapisnikf 1., 2. in 3 seje Medklub» skega odbora LNPa v Mariboru. Upravni odbor ni mogel naknadno odobriti gosto» vanja igr Štefana Pollaka kTSK Merkur) v SD Rapidu dne 12. decembra 1926.. ker je bilo dovoljenje MO izdano v protislov» ji' s § 1 o. p in § 11. pravilnika za MO MO prejme tozadevno poseben dopis SD Rapid (Maribor) se kaznuje v smislu § 1 o p. JNSa vsled nastopa z never ficiranim igračem Pollakom proti ISSK Mariboru dne 12 decembra 1926. z dvomesečno zabrano igranja računši od 6. t. m., igr Pollak Šte» fan (sedaj SD Rapid) pa se preda po § 26 k.. p JNSa kazenskemu odboru. SÛ Rapid prejme tozadevno še poseben dopis. — Re» šuje se s tem obenem pritožba TSK Mer» kur (Maribor) z dne 20. XII 1926. — Po» tiovno se poziva SK Slovan, da v roku 8 dni vrne podsavezu legitimacijo igr. Zuc» cato R:na!da. — Ponovno se poz.va ISSK Maribor, da v 8 dneh javi LNPu, ali in ka» tere tekme z inozemskimi klubi je odigral po 1. oktobru 1926., kje in v kakšni po» stavi (gl. objave z dne'*12. XII.!). — Pozi» va se ISSK Maribor, da v istem roku reši dopis LNP z dne 18. XII. 1926 P. o. — Opozarja se ISSK Maribor, da doslej ni zadostil nalogu JNSa, objavljenem pred časom v službenih objavah LNP, glasom katerega je bil dolžan prijaviti potom pod» saveza postavo svojega moštva in izid tek» me z GSK Sturm v Gradcu. — LNP. opo» z?rja SK Slovan in ISSK Maribor, da bo primoran poseči po strogih disciplinarnih merah, ako ostanejo tudi gornji ponovni pozivi brezuspešni. Ponovno o požar i i upravni odbor na na» log JNSa z dne 6. XII., objavljen v službe» nih >bjavah LNP z dne 12 XII. 1926., po katerem je bil vsak klub dolžan vnovčiti in plačati do 31 XII. 1926. po 5 Din za vsa» tega svojega verif.clranega nogometaša koi božičnico v korist Medsavezntga odbo» ra za IX olimpijado Upravni odbor poziva klube, ' i temu pozivu doslej nišo še za» dostili. da nakažejo nanje odpadajoči zne» sek do 20 t m., sicer se bo vporabil proti niim § 53. k. p TNSa v smislu objave z dne 12 XII 1926. LNP razpolaga še z nekoliko izvodi bro» šure «Pravila i pravilnici JNSa», izpopo!» njenimi z zadniimi spremembami izza sa» vezne glavne skupščine dne 26 IX 1926: cena 15 D n Kl-ibi dobe lahko tudi samo dostavek s spremembami pravil. Klubi se naproša jo. da v kratkem porav» najo članarino za leto 1927 v znesku 100 Din in letni olimpijski prispevek v znesku 30 Din. Tainik I (Iz seje poslovnega odbora 10 1. 1927 ) Citajo se s pravom nastopa dne 22 t. m.: za SK Ilirija: Dmitrijev Peter; za SK So» šranj: Cvenk Franc, Toter Franc in Primo» žič Polde Na znanje se vzame izjave tgr. Nateka Папса. da bo nastopal odslej, po odsluže» nem voiaškem roku. zopet samo za svoj matični klub SK Celje: izrecno se mu po» f ju je pravo takojšnjega nastopa v prven» stvenib tekmah za SK Celje. Atletik SK (Ce!ie) se naproša- da v roku o dni izjavi, morebitne zadržke proti veri» f-c;ranju igr Orešnika Fr. za SK Celje, odnosne ali je navedeni igrač javil klubu Solnce vrzh^'fl ob ".a 5м mrr ko» včeraj. Dunajska vremenska napoved «a petek: V južnih Alpah večinoma nejasno, kasneje padavine, temperatura podnevi nad ničlo. Iraška vremenska napoved za petek: Lahni severni vetrovi, nebo večinoma oblačno, nekaj dežja; temperatura od 6 do 10 stopinj; morje mirno. Gospodarstvo Stanje dinarja svoi izstop Ako ne dospe odgovor v stav» I-enem roku- bo smatral LNP. da proti ve» rifikaciji ni zadržka. Tajnik II Seja drsalne sekcije SK Ilirije se vrši danes, v petek ob 18.30 uri v kavarni «Ev» ropa». Važno! — Nače!n:k. Napisi na ploščah prevlečeni z radio»tinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. Koncem minulega leta je poteklo 17 mesecev, odkar se mednarodni tečaj dinarja drži z manjšimi varijacijami na eni in isti liniji. Zato lahko rečemo, da je dinar popolnoma etabilen. Ako pr*>motrimo ozke meje, v katerih ве je gibal dinar, vidimo. da je bil euriški tečaj dinarja v l. 192(5 prvič pod 9.13 v začetku februarja, v marcu je zabeleži svoj lanski najvišji tečaj 9.165. a srédi maja svoj najnižji tečaj 9.09. v novembru je dosegel 9.15. koncem decembra je bil zopet malo slabši (9.10 - 9.11). a se je po novem letu znova okrepil. V 1. 1925 je zabeležil koncem julija svoj najvišji tečaj v Curihu 9.47. Potem je os'al dalje časa nad 9.20 in je zakliučil l. 1925 z 9.17. Od avgusta 1925 pa doslej se je dinar z majhnim popustom držal na enakem nivoju. Spričo že tako dolge stabilnosti dinarja so postali pogostejši glasovi, da je potrebna tudi zakonska stabilizacija. To zahtevajo gospodarski krogi, ki ee boje. da bi naši valutni krmilarji v eventualnem ugodnem mo mentu po vzgledu Francije in Italije začeli z eksperimentiranjem dviganja dinarja Mislimo pa. da so naše merodajne činitelje dovolj izučile lastne izkušnjp pri dviganju dinarja ter prav klasična vzgleda Francije ln Italije, ki sta zatrazili zaradi rapid nega dviganja franka in lire v hude gospodarske neprilike. ki se bodo vedno bolj ostrile zaradi slabega izvoza in zapiranja obratov ter naraščanja brezposelnosti. Kdaj in kako se misli pri nas končnove-Ijavno rešiti vprašanje valute je še nežna no Nobeden naših finančnih ministrov se še ni jasno izrekel o tem vprašanju Vse. kar vemo o načrtih za zakonsko stabilizacijo

določbe glede trgovin v Italiji. V Italiji je stopil s 1. t m. v veljavo nov zakon o trgovinah, v smislu katerega mora vsak trgovec prositi za posebno obrtnvnico (trgovinsko licenco), ki jo podeljuje občinska uprava. Tudi vsi stari trgovci morajo napraviti prošnje za take «ibriovnice. V smislu zakona se glede starih trgovcev smatra. da je njihov obrtni list «časno obnov Ijen. a to le do končne rešitve prošnje, 'n sicer samo pod pogojem, da vložijo prošnje pravočasno, to j'e do 31 t. m. Vsaki prošnji (novih in starih trgovcev) je priložiti kav cijo. ki znaša sorazmerno z dohodki od 50П do 5000 lir Do 5000 lir znaša kavcija 500 lir ter se nato stopnjuje sorazmerno za vsa kih 100 lir do'^odkn in znaša končno pri dohodkih nad 20.000 lir 5000 lir Kavcijo je plačali v gotovini ali v delnicah novega lik »orskesa posojila. Trgovcu, ki ne vloži orne niene prošnje, sme žunan odvzeti pravico obratovan'a Ker upravljajo v TtaHji občine župani, imenovani od vlade, bodo gotovo pri tej reviziii odvzeti obrtni listi vs»m trgov oem. ki niso režimu po volji. NaiVili bol«-»orpda nn'zadpti ^lnv^nci v Jnliiski Krajini Razen tega pa so te nove določbe tu ti pri tisk na »rgovce za podpisovanje liklorskega r>osoji1a = Posledice konknrza Banke i Stedionice »a Primorje P Suš->ka poročajo, da je raz glašen konkurz nad trgovinsko tvrdko F ranic Rosin. ki le bila eden naivečMh upnikov Ranke i Stedionice sa Prlmorie To ie druga žrtev poloma le banke. Prva je bila veleposestnik Ante Kozuliô. kJ je enako priSpl v konkurz = Odpravljeni konknrri. Odpravljena sta konkurza. razg'asena o imovini Franca Kra l'a. trgovca v Ljubljani, in Tvana Bolhe, trgovca. bivajočega na Brinfu pri Ljuh'iani. ker ni kriti* za stroške postopanja. Nadal'e je odpravljen konkurz o imovini Janka Cizeja v Marenbergn. ker se je sklenila prisilna poravnava. = Italiianska sladkorna kampan'a 1926. 1927 Od 54 italijanskih sladkornih tvornic 'e obratovalo v fei kamnanii 49 proti 34 v kampanji 1925. /26 Pesni pridelek je гла šal okrog 24 mili ionov metrskih stotnv Ka kovost peoe je bila Izvrstna. Celoknina produkcija belecra sladkorja se ceni nn 2 75 milijona metrskih stofov. Akn se pri 5t pip jo k temu Sp stare zaloge od 31 iuliia 1926 v količini 69.000 metrskih strrfov. je »nr«»i v kampanji 1926./27 na razpolago 2.819000 mehkih stotov sladkoria. Ker potrebuje rtaliia letno okrog 3.2 miliiona met-skih stntov. bo torei treba uvoziti okroglo 400.000 metrskih atotov sladkorja. = Nove belgijske novftinlee. Belgijska narodna banka bo v kratkem času pustila v promel nove novčanice po 10, 20 in 100 belg. Srebrne belge «e bodo začele kovati pozneje. Borze 13. januarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki ) Vrednote investicijsko 83 - 85, Vojna škoda 354 - 356, zastavni in komunalne Kran.ske 20—22. Celjska posojilnica 195 - 198. Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilnn 98 - 100, Praštfr-diona 890 — 0, Kreditni zavod 170 _ ISO, Strojne 0-90. Trbovlje 360 - 0, Vevče 120 - 0, Stavbna 55 - 65. Sešir 104 - 0. — Blago: V lesu zaključeni trije vagoni. Tendenca za les nespremenjena, za deželne pridelke čvrsta. ZAGREB Eskomptna je bila čvrsta m se je trgovala po 103. Večji promet je bil v Jugo, ki se je trgovala po 100 - 1005 V industrijskih papirjih neznaten promet Vojna škoda dalje čvrsta; trgovala se je po 355. — Dinar je bi! v Curihu malo čvrstejši Italija je v Curihu krepko poskočila in se je v Zagrebu trgovala po 244 5 - 245. proti 239.5 - 240 včeraj. Druge devize razen New Yorka. ki je malo čvrstejši. ne beležiip sprememb Skupni devizni promet 10 mili-•onov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2277 _ 2283. Dunaj izplačilo 798.5 - 801.5. Berlin izplačilo 1348 5 Io 1351.5, Italija izplačilo 244.38 - 243.38, London izplačilo 275.4 - 276 2, New York ček 56.65 - 56.85. Pariz izplačilo 2245 do 226.5, Praga izplačilo 167.8 - 168.6, Švica, izplačilo 1094.25 - 1097.25; valute: dolar 55.95 - 56.15. lire 239.5 - 241.5; efek- i i: bančni: Eskomptna 103 - 104. Polje 15 - 16, Kreditna Zagreb 103 - 105, Hioc 59.5 - 60. Jugo 100 _ 101, Obrtna 50—52. Praštedionp 890 _ 895, Srpska 135 — 137, Ljubl anska kreditna 150 - 0. Etno zaključek 149: industrijski: Dubrovačka zaključek 390. Gutmann 230 - 250, Slavonija 32.5 do 34. Trbovlje 365 - 367.5, Vevče 120 - 0, Večera na Osiiek 460 — 465; državni: investicijsko 82 _ 83. agrarne 48 - 49, Vojna škoda kasa 355 - 355.5. za januar 347.5 do 348.5. za februar 321 - 322. BEOGRAD Devize- Dunaj 799.5 do 801. Berlin 1348.3 - 1349 8. Bukarešta 29.25 do 29.75. Italija 246.355 - 247 355. London 275.75 - 276.15. New York 56.74 — 56.84, Pariz 225.27 — 227.27. Praga 168.15—168.50. «ivica 1095 73 - 1097 23. CURIH Beograd 9.1375, Berlin 123 in ena šestnaistinka. New York 519, London 25.1825. Milan 22.25. Praga 15.3625, Budimpešta 90.65, Bukarešta 2.725, Sofija 3.75, Dunaj 73.05. TRST. Devize: Beograd 40.50 -41.50, Dunai 315 - 330. Praga 68.50 - 69.50, Pariz 91.50 - 92.50, London 111.25 - lt2A% New York 23.10 - 23.30, Curih 445 - 455, Budimpešta 400 _ 415, Bukarešta 11.75 do 12.75; valute: dinarji 40.25 — 41.50. dolarji 22.90 - 23.25. DUNAJ. Devize: Beograd 12.47—1251 Berlin 167.96 - 168.46. Budimpešta 123.89 do 124.19. Bukarešta 3.785 - 3.805. l^ndon 34 395 - 34.495. Milan 30.80 _ 30.90. New York 70845 - 710.95. Pariz 28.17 - 28.27, Praga 20985 — 21.065. Sofija 5.10 - 5.1-1, Varšava 78.47 _ 78.97. Curih 136.57-137.07; •-a lu te: dinarji 12.445 — 12.505, dolarji 705.90 — 709.90. Deviza Beograd na ostalih horzab: v Pragi 59.°6. v Berlinu 7-42, v Londonu (popoldne) 275. v New Yorku (12. t. m. po borzi) 1.76 in tri četrtinke. Pojasnilo Splošne stavbene družbe v Mariboru Z ozirom na razne vesti, ki jih je z zadnjem času objavljalo časopisje glede skrčenja obratov našega podietja, in zlasti z ozirom na notico, katero ste objavili v svojem uglednem listu z dne 5 januarja t. 1 pod naslovom «Osebne vesti iz industriiex Vas vliudno prosimo, da objavite naslednje po-iasnilo: Splošna stavbena družba v Mariboru io delniška družba, ki ima na Teznu pri Mariboru delavnico za železno konstrukrljo iu tovarno viiakov. razven te«a ima oddelpk za globoke stavbe in je imela skozi nekaj časa •udi žago na Fali. Obrat žage ua Fali je koncem leta 1926. opustila, ker ta obrat itak ne snada v okvir nienesa delokroga. Vsi drucri oddelki lia ob-stoie v istem obsegu še nadalje. Oddplek za globoke stavbe izvršuje dala za elektrarno Fala in se ni niklo od oeobja tega oddelka odnustil iz službe. Ravno tako se ni zmaniš-do osobie niti v delavnici za železno konstrukcijo niti v tovarni vijakov. Popolnoma neresnično je. da bi bil od-slovljen. od n osno da bi opustil svojo službo gosp nadinženjer Ruser. Res smo opustili svoje uradne prostore na Aleksandrovi cesti, v katerih pa je že orpcei časa itak bil nastavljen en sam oddelpk našega pod:etia. to pa radi tega. ker ima družha itak svoje lastno obširno pisarniško pos'o^ie na Tpznu in s<- bili posebni uradni prostori v mestu v nadalje nepotrebni. Kpr so naši glavni obrpti zlasti tovarna viiakov in delavnice sedaj koncentrirani пз Tpznu in ker ima vsak naš oddelpk svojega pospbnega tehničnega strokovnjaka za obratnega vodjo, je postalo posebno mesto generalnega ravnatelja nepotrebno Pri opustitvi tega mesta gre tedni le za or^anizatoricno spremembo Dosedanji generalni ravnatelj inž. Moric Naeff. ki je prvovrstni strokovnjak za globoke 6tavbe (vodil je tozadevna dela pri elektrarni Fala). ie ostal podjetju ohranjen na ta način, da je bil kooj>tiran v uprav ni svet. Kakor že omenreno. se obrat v naših podjetjih ni skrčil, zlasti tudi ne gradnja mostov. ki tvori gl"vni роче1 naše delavnice za železno konstrukciio Ravno sedaj montira •splošna stavbena družba mo»t preko Vojlo-vice pri fiačincih (Osiiek. Našic.s). Izrecno moramo zavračati, da bi bi'a Splošna stavbena družba v Mariboru inozemsko In ne lugosIovensk-1 podietje. Glavni delničarji nadružbe so: Prva hrvatska šfedionica. Lniblionska kreditna banka. Zadružna gospodarska banka. Jadransko - Podtmavska banka in ZemaPska hanka v Beogradu ter neki švicarski konzorcij. Starijp osobia s 1 ianuarjem 1927 je: 30 uradnikov in 250 delavcev Od lega skupnega Števila le 4 nas'avlienci niso iugoslo-venski državljani, in sicer 2 Švicarja. 1 feh in 1 Avstrijec, ("ko da ie v ср1ргп pod'etjn le 1-50 % nameSčencev. ki niso .Tu"oslovenL Splošna stavbena dralbe v Maribora. )os. Durich f Dne 12. januarja zjutraj je umrl v Pragi češki politik Jos. Durich, katerega politično delovanje je bilo najmočnejše v letih 1889. do 1894., ko je bil poslanec staročeške stranke v dunajskem parlamentu. Pokojnik se je povspel do svojega odličnega mesta iz skromnih razmer. Bil je izdajatelj lista, ki je Cehe navduševal za Slovanstvo in je videl v veliki Rusiji spas in korist tudi za Čehe, ker je zastopal naziranje, da bo velika Rusija vedno kavalirsko ščitila tudi češki narod. Pred svetovno vojno je bil tudi predsednik češkega društva «Komen-sky» na Dunaju. Ko je Masaryk 1. 1914. pobegnil v Švico in zahteval pomoč v obliki še tega ali onega parlamentarca, so mu poslali Diiricha. Odšel je na pot leta 1915. Na potovanju ga je spremljala njegova hči. Bil je takrat že 72 let star, toda goreč češki domoljub in je verjel v izpolnitev Masarykovih idealov. Leto dni pozneje se je odpravil tudi v Rusijo. V Rusiji je stopil v službo ruske vlade in njenega notranjega ministrstva. Ustanovil je poseben češki odbor, ki se ni pokoril sklepom pariške centrale Čehov v emigraciji. S tem je povzročil, da se je velik, del v Rusiji živečih Čehov uprl njegovim direktivam. Ko je prišla ruska revolucija, je ostal Durich v veliki dilemi. Pariški češki narodni svet ga je izključil iz svoje srede, poglavitno iz tega razloga, ker se je dal plačati,za svojo propagando od ruske vlade. Po izklicanju češkoslovaške republike pa se je Durich preorijentiral. Doma so se izgladili vsi spori, ki so nastali večinoma iz nesporazumljenj med njim in drugimi Čehi v tujini in praška vlada mu je celo naklonila dosmrtno podporo. Zagonetna tatvina madžarskih emigrantskih dokumentov v Parizu Francosko javnost že dva dneva vznemirja vest o tatvini madžarskih emigrantskih listin, pri kateri je baje udeležena budiaipeštanska vlada. V Parizu namreč dbstoji liga za človečan-ske pravice. S to ligo imajo dobre zveze tudi madžarski emigranti, katere društvo podpira v boju proti terorističnemu postopanju na Madžarskem. Budim-pešianska vlada je zavohala, da imajo v Parizu živeči Madžari baš preko te lige-dobre zveze z domovino. Ker je domnevala, da so emigranti v posesti listin, - ki vsebujejo za budimpeštanski režim važne informacije, je sklenila priti v posest dokumentov in je tatvino naročila pri svojem poslaništvu v Parizu. Koncem pjrošlega leta se je pojavil v Parizu neki Vertes, ki je v tujini obolel ter moral v zdravniško oskrbo v bolnišnic». Bil je brez sredstev in za njegovo stisko je doznalo madžarsko poslaništvo, ki je takoj poslalo k njemu svojo uradnico, da ga nagovori k tatvini. Vertes je res šel na lim, poiskal je dva po-magača in ukradel listine, ki si jih je želela madžarska vlada, kateri so bili dokumenti potrebni za zmago pri zadnjih volitvah. Pariško madžarsko poslaništvo je bilo s tatvino zelo zadovoljno in je Vértesu izročilo potni list za povratek v domovino. Na postaji v Budimpešti pa je Vertesa sprejel poseben zaupnik notranjega ntinistrstva in mu je po izročitvi dokumentov dal 200.000 madžarskih kron ter mu čestital k uspehu. Stvar pa je kmalu prišla na dan in je vzbudila v Parizu ogromno senzacijo. Vertes priznava, (ia je izšla pobuda za tatvino direktno od madžarskega poslaništva v Parizu ter imeruje celo ime uradnika, ki mu je dal direktive za Izvršitev dejanja. Pariško poslaništvo pa se očitka seveda brani in zavrača Vertesove obdolžitve. Vertes vztraja na tem, da so njegove navedbe resnične in pravilne in grozi z nadaljnimi odkritji, če se laži in spletke proti njemu na končajo. Zadeva je tem delikatnejša. ker so romali ukradeni dokumenti iz Pariza v Budimpešto v diplomatskem kovčegu in se je tatvina izvršila po naročilu madžarskega zunanjega ministrstva v Budimpešti. Škandal je velik in vzbuja v Parizu velikansko ogorčenje. Alexai der Moissi veliki nemški gledališki igralec, je pretekli pondeljek gostoval z lbsenovimi «Straho» vi» v ženevskem «Grand Théâtre». Gripa v Nemčiji se širi Včeraj smo objavili bul et in Društva narodov, ki je izdalo pregledno poročilo o razširjenju gripe na našem kontinentu. Nova poročila pravijo, da bolezen nikakor ne pojenjava, temveč se nasprotno, bolj in bolj širi. Posebno občutno razsaja v Berlinu, kjer so že vse bolnice prenapolnjene z bolniki. Število pacijentov narašča z bliskovito naglico in skače od ure do ure. Seveda hoče berlinski mestni fizikat razburjenje prebivalstva vsaj omejiti in izjavlja, da gripa topot ni epidemičnega značaja, marveč da se pojavlja v milejši obliki kot v žalostnih letih 1913.. 1920. in 1922. Razume se. da ne prizanaša bolezen tudi ostalim nemškim pokrajinam. Iz Karlsruhe javljajo, da je epidemija že prekoračila vrhunec in da polagoma upada. Zato pa narašča bolezen v krajih, ki se stikajo s švicarsko in francosko mejo. Bolnikov je v teh krajih na tisoče in smrt kosi prav nenrizanesljivo. V Alzaciji se bolniki ne dajo prešteti; na Wiirtemberskem in Badenskem je število obolelih izredno veliko. V Švici bolezen še ne odjenjuje, temveč narašča. Samo v Bazlu so našteli v zadnjih dveh dneh 3 tisoč novih bolnikov. Ogromno se je povečalo število pacijentov v Curihu. Vendar izjavljajo zdravniki, da je umrljivost manjša kakor prejšnja leta. Iz Prage poročajo, da ima ondotna gripa lažji značaj in da bolniki navadno ne podležeio bolezni, ki jih napade. Število smrtnih žrtev je doslej minimalno kljub temu, da leži okolu 5000 ljudi. Svetovna centrala za kokamšsie v Berlinu Berlinski kriminalni policiji se je posrečilo odkriti velikansko centralo za razpečavanje in tihotapljenje kokaina. Kokain so prodajali in prenašali bivši ruski emigranti, ki so nosili čez meje raznih držav ne samo kokain, marveč tudi heroin in morfij. Pošiljatve so prihajale v Nemčijo s pomočjo lažnih deklaracij ter so iz Berlina romale na vse strani sveta. Samo pri dveh krivcih je policija zaplenila 13 kg heroina in 2 kg sirovega opija. Med aretiranimi tihotapci je neki ruski zdravnik, uslužbenci večjega eksportnega podjetja in njegov špediter, ki je prevzemal tihotapsko blago v nekem vzhodnem pruskem kraju. Neki lekarnar, ki je tudi prišel policiji v roke. je Rusom pomagal, da so mogli uvažati in izvažati strupe pod različnimi imeni. Tako so n. pr. šle škatle lišči-la za čevlje, pomade za obraz in pečat iz voska čez mejo kot tako označeni predmeti in so brez škode pasirali carino; v resnici pa so bile vse te pošiljatve lažno deklarirane in so zavitki vsebovali utajen kokain ter druge gori-imenovane strupe. Tihotapci so prodajali svojo blago z velikanskim dobičkom. Tako so na primer imeli dogovor z neko angleško firmo, kateri so dobavljali kokain po 20 angleških funtov za kg. Še večje dobičke pa so delali v drugih deželah, kjer so često zaslužili stokratno ceno. katero so sami plačali za iztihotapljeno blago. Kako vešče je bila razpredena mreža teh ljudi, najboljše dokazuje brzojavka iz Amerike, ki se je našla pri njih in s katero je neka tvrdka naročila 120 kg kokaina. Kokain je bil že pripravljen za ekspedicijo, a ga je policija v zadnjem trenutku zasegla in preprečila njegovo iztihotapljenje. Kako živi Mussolini? Poročali smo že, da je dal Mussolini nekemu ameriškemu novinarju dolg in-tervjuv, katerega je publicist razdelil na več člankov, ki gredo sedaj skozi evropski in ameriški tisk. Evo v naslednjih vrstah nadaljnih podatkov, kako preživi italijanski diktator svoj dan: Moj dan, pravi Mussolini, sestoji iz ene ure odmora, sedmih ur spanja, in iz štirinajstih do šestnajstih ur dela. Hrana je v mojem življenju postranskega pomena. Povžijem jo v par minutah. Razdelitev mojega dneva kakor sem na-značil v začetku, najbolj odgovarja mojim potrebam in mojim sposobnostim. Moj život je nepretrgoma v naponu moči in moji možgani delajo brez ovire. Značaj mojega vsakdanjega dela mi ne dovoljuje zabave, ki požre človeku mnogo časa. Zato mora biti moj počitek takšen, da se ob njem res okrepim. Meni ni do športa samo radi tega, da bi ubijal čas. Šport zame ni potrata časa, marveč okrepčilo. Zato sem si izbral takšen sport, ki mi krepi telo in vpliva blagodejno na duh obenem. Preizkusil sem več vrst športa. Najljubše mi je sabljanje. Ta sport me bodri in podžiga. Ko vidim, kako se križajo meči, kar drhtim od radosti. Sabljanje mi daje neizmerno zadovoljstvo in moji soborilci pravijo, da sem v tem športu že zelo spreten. Sabljanje je sport, ki ostri posluh, povzroča gibanje mišic ter zahteva veliko točnost in naglico. Ta sport ima velike vrline in žal mi je, da se moram sabljati v zaprtem prostoru, ker bi drugače prospe-riral še boljše. Velik užitek mi napravlja tudi boksanje. Temu plemenitemu športu se naravnost divim. Boksanje razvija vse mišice života in posameznih udov. dviga borbenost telesa in duha ter zahteva vsestransko prožnost. Tudi z boksanjem bi se rad-intenzivneje bavil in zelo obžalujem, da mi je to nemogoče iz istih razlogov kakor sabljanje. Sploh cenim Vse sprotne panoge. Rad bi igral golf, tenis, nogomet, škoda, da nimam za vse to dovolj časa. Tudi plavanje mi je zelo ljubo. Morje ljubim nepopisno in ljubezen do morja ie že v krvi slehernega Italijana, ki je bil vedno dober in hraber mornar. Sport, ki najbolj odgovarja mojim potrebam, pa je jahanje. Zato mu posvečam ves svoj prosti čas. Jahanje je sport, ki jača duha in nudi telesu priliko. da se giblje ter istočasno počiva. Jahanju sem vdan popolnoma. Konj mi je sploh najdražja žival že od detinstva. Kakor da je bilo včeraj, se spominjam dogodka, ko so me posadili na konja in mi je bilo pet let. Sedel sem na hrbtu konja brez sedla in sem jahal celo v diru. Tudi v mladeniških letih sem se zelo bavil s tem športom. Takrat sem že uporabljal sedlo. Danes so mi konji še ljubši. Konj je poosebljena brzina in moč. Sicer je časih res tudi muhast, toda če ga človek obvlada, postane zaupljiv, poslušen in pokoren. Humor na žalost pogreša. V pri-pregi dirja dokler more; v vojni drvi za sovražnikom, ki beži pred njim: na dirkališču se trudi, da bi prekosil vse svoje tekmece. Najrajše galopiram čez njive liegiede na zapreke, ki so konju v veliko zadovoljstvo. Žal mi pa čas ne dopušča, da bi lahko lovil lisice, kar je zelo zabavno. Rim in njegova okolica sta za jahača naravnost idealen kraj. V svojem hlevu redim šest konj, štiri arabske in dva italijanska. Arabske konje sem dobil v dar od arabskih poglavarjev iz naših afriških kolonij. To so res najlepše živali, ki sem jih kdaj videl! Niso tako visoki kakor njihova dva italijanska tovariša, toda zato so ognjeviti in živahni. Najljubši konj mi je Rusoviz;zi. Ta konj je italijanskega pokolenja in jaz ga imam rad kot najboljšega prijatelja. Pozna me dobro in razumeva se izvrstno. • Ura jahanja mi privabi vsak dan največje zadovoljstvo. Jahanju se tudi moram zahvaliti za svoje zdravje. Oni, ki govore o mojih boleznih, bi me morali videti zjutraj ko dirjam na konju čez njive! Moje zdravje je najboljše. Močan v vsaki žilici sem popolnoma kos težavnim nalogam vodstva države, ki mi je zaupana v varstvo. Večkrat se moram smejati, ko čitam pisma različnih ljudi, ki mi svetujejo, kako naj čuvam svoje zdravje. Nekateri mi priporočajo zavživanje vegetarijanske hrane; drugi zahtevajo, naj jem samo sadje, tretji mi priporočajo kopanje, gibanje in najdejo se tudi taki, ki mi svetujejo, naj pridno — gladujem! Jaz pa zavračam vse te nasvete in živim tako, kakor se tn; zdi najbolj prav ter se pri tem počutim odlično. Tako sem vedno svež in vsak dan vstanem spočit iz postelje, da začnem iznova svoje odgovorno delo. Mussolinijevi članki o njegovem dnevu kajpada nudijo humorističnim listom prvovrstno satirično gradivo. V njih je tisti humor, ki manjka diktatorjevim konjem. Charlie Chaplin izginil Filmski komik Charlie Chaplin ima sedaj na plečih neljub proccs. ki mu ga je naprtila žena. ki zahteva razvedbo braka. Obravnava je senzacijonalna in to je bržkone povzročilo, da ie Charlie Chaplin sredi procesa naenkrat izginil brez duha in sluha, kakor bi ga požrla zemlja. Ni izključeno, da se je s tem skrivnostnim izginotjem liotel izogniti neprijetnim posledicam obravnave, ki ga bo oropala lepega dela njegovega imetja, ki ga cenijo na najmanj šest-najst milijonov dolarjev. Medtem pa je sodišče ukrenilo vse potrebno, da se sodba izreče tudi v odsotnosti Chaplina: odredilo je namreč, da pride njegovo premoženje pod skrbstvo. Čhaplinovi odvetniki seveda proti temu protestirajo in izjavljajo, da bodo toženca «poklicali nazaj», ker ne bo Charlie nikoli dovolil, da bi z njegovim imetjem razpolagah njegovi sovražniki, med katere šteje sedaj svojo zakonsko ženo. > 2.,ti v :7itev Dunaju. Mestni »i« zikat dunajske Ičine je izdal statistični pjegled vpepelitev mrličev v letu 1936. V krematoriju je bilo '-<л -ih Yl moških in 994 Г -nskih trupel. Izmed sežgtnih tru< pel je bilo 1492 katoličanov, 403 brez kon< fesiic, Jtaii na so pripadali protestantski, grški, orijentalski in žiuov ki veri Vpcpe« 1 jenih je bilo tudi 55 otroških trupel. Bol med Italijanskim Vatikanom in francoskimi katoicani Odgovor izobčenega Maurrasa papežu. — Papež Pij X. ga je blagoslavljal, sedanji papež pa ga obsoja! — Kako je Pij X. prevari! kongregacijo za indeks in kako je sedaj ta kongrega-cija prevalila Pija XI. 1 Rim, 11. januarja. Kakor ugotavljajo listi, je dejstvo, da je papež postavil «Action Française» in dela njenega glavnega urednika Charle-sa Maurrasa na indeks, izzvalo ogromno pozornost v katoliških krogih. Zlasti neprijeten dojemje napravila ta vest med tukajšnjimi rrancozi. Izobčenje iz katoliške cerkve so verniki vzeli mirno na znanje, le tu in tam se je pojavilo mnenje, da papež najbrže ni dobro informiran. Vatikanski krogi menijo, da Maurras in Daudet, ravnatelja «Action Française» nikakor nista vzvišena nad sleherno grajo, ki da jo zaslužita zaradi svojih književnih in filozofskih del proti katoliški cerkvi, Vatikanu in njenemu glasilu «Osservatoru Romanu». Priznavajo, da so si ta dva moža in «Action Française» stekli mnogo zaslug za katoliško stvar v težavnih časih v Franciji. To pa ne more biti razlog, da papež ne bi smel storiti svojega koraka proti njim in jih obsoditi. Nekateri menijo, da morda snuje Vatikan sedaj v Franciji novo katoliško stranko sredine, ki naj bi ne imela prav nikakih stikov z nacionalističnimi heretiki. Papeževa ekskomunikacija pa ne datira šele od danes. 2e 15. januarja 1914. je kongregacija indeksa zavrgla nekatere Maurrasove knjige. Na seji dne 26. januarja so se vsi kardinali kongre-gacije izrekli, da ne more biti več dvoma, da so te knjige slabe in da jih je treba cenzurirati. Takratni papež Pij X. si je pridržal, da bo objavil sklep kon-gregacije, kadar se mu bo videlo primerno. Dne 14. aprila 1915. je njegov naslednik, Benedikt XV., izjavil, da čas ni primeren za objavo, ker je divjala vojna z vso ljutostjo. Sedanji papež Pij XI. je odredil, da se objavi odlok Pija X. proti Maurrasovim knjigam z dnem, ki ga je predpisa! njegov prednik, namreč od 29. januarja 1914, razširi! pa je obsodbo tudi na list «Action Française», ker da je pisal proti Vatikanu in katoliški veri. Papež je sporočil ta odlok nadškofu v Bordeauxu, kardinalu Andrieuju s posebnim pismom, v katerem izjavlja, da je zaznal za vse te dogodke šele v kon-sistoriju dne 20. decembra 1926.. da pa se jasno vidi bojža previdnost v dejstvu, da so se vsi kardinali soglasno izrekli za obsodbo, čeprav je preteklo že deset let in so se razmere na svetu zelo spremenile. Glede Maurrasa gre torej za staro stvar, ki pa ni bila doslej izvedena iz političnih vzrokov, ini-cijativo za postavljenje na indeks «Ac- Lubniški: Zgodba brez konca Nekoč sem že napisal zgodbo. Pa je rekel urednik, da je predolga in je ni sprejel. Nisem obupal. Sklenil sem, da napišem še eno, da jih napišem še več; kolikor sem jih pač doživel. Ker se pa bojim, da bi zopet ne bila predolga, bom konec izpustil . . . Uredniki imajo dandanes veliko besedo in ni, da bi se jim človek zameril kar na lepem. Ko sem bil izključen iz šole, sem odšel domov. Kam pa naj bi bil šel?! Začel sem hoditi v vas, v hiše poštenih ljudi, v hiše nepošteih ljudi, v hiše poštenih nelepih deklet, v hiše nepoštenih lepih deklet. Nazadnje sem hodil samo še v hiše nepoštenih lepih deklet. Od vseh teh sem si potem izbral le eno v kateri je prebivalo najlepše dekle Takrat mi je bilo dvajset let. Vsakemu človeku, ki mu je dvajset let, se zahoče življenja in zaželel sem si ga tudi jaz. ker mi je bilo dvajset let. Ziv-ljenia se mi je zahotelo, ki bi ga lahko prijel - kjerkoli, kadarkoli in kakorkoli bi ga hotel ... . _ . ,, Ivanka je bila lepo kmečko dekle. Večni smeh да njenih ustnicah jo ie de- ial prikupljivo in prijazno. Zdela se mi je lepa, lahko rečem, najlepša v vasi. čeravno so bile njene noge v primeri z ostalim tel'som malo prekratke. Pa kaj to! Saj ima tudi laž kratke noge in menim, da življenje tudi. Če ima življenje kratke noge. pa naj jih ima še «življenja boljša polovica». V kamrici smo sedeli nekega večera. Bila je pravzaprav že pozna noč. Ivanka je bila, njena sesira Anica, brat France in jaz. France je krpal črevlje. Dogotoviti je moral delo še tisti večer. Anica je šivala, pa se je kmalu naveličala. Odšla je spat. Gredoč je še rekla; «Ivanka, pridi kmalu, oče bodo hudi.» Zaloputnila ie duri za seboj. Nihče se ni zmenil za te besede. Sedela sva z Ivanko na postelji, pred nama pa je ždel France s hrbtom proti nama. Stiskala sva se in se poljubljala. Mehka je bila Ivanka in ni se branila. Njeni lici — kakor žamet — vsa je bila kakor žamet. «Gotov sem.» je zamrmral brat. Zal mi je skoro bilo, da je bil tako brzo gotov. «Na vas moram nesti še nocoj te-Ie črevlje, greš z menoj?» Ivanka rae je pocukala za rokav. «Počakaj še malo. France. Domov pojdem. Lahko greva skupaj.» «Ne utegnem. Ljudje so trudni. Zgodaj gredo spat in ne dobil bi jih pokonci. Zjutraj bi me pa že ob treh budili. Pa počakaj. Pridem kmalu.» «Pa pridi res kmalu, da ne bo Janez predolgo čakal.» mu je rekla Ivanka in je zaprla duri za njim. «Da bi ga le dolgo ne bilo. sitneža, alj ne, Janez?» Nisem ji odgovoril, stisnil sem jo k sebi. «Pst! Počakaj! Zagrnila bom okna, pa še luč bom privila. saj ne potrebujeva luči.» Res je šla. Zunaj je sijala luna. Nekje na vasi so zapeli fantje. Zagrnjena so bila okna, luč je mežikala. Sedla je poleg mene. «Lepo je zunaj.» sem vzkliknil. «Tukaj ni?» Začutil sem jo ob sebi. Nagnila je glavo na moje prsi. Objel sem jo. Oči so ji gorele. Nič nisva govorila. Bil sem kakor v omotici. Privil sem jo k sebi; vsesal sem se v njeno lice. Drhtela je. Tudi jaz sem se tresel od vznemirjenja. Vroč je bil njen dih. Mahoma je odskočila. «Ivanka!» je zaklicalo iz druge sobe. Spustila sva se. «Oče kličejo Potrpi!» Zdrknila je v očetovo sobo. vrata pa je pustila malo odprta. «Ali ne greš še spat? Kaj delaš tako dolgo pokonci?» «Nič — brala sem.» , «Brala si? Ha! Kdo pa je še prebiral s teboj?* «Oče!» «Kdaj pa je oni odšel?» «S Francetom.» cMefli se prav nič res ne zdi. Počakaj no!» Vstal je. Sat» ne yem, kako sem smuknil iz pasti in kako sem jo popihal. Sredi pota sem sreča! Franceta. «Kaj že greš? Pazi se! Na vasi so fantje. Ali naj grem s teboj?» «Ni-treba, ne bojim se. Lahko noč!» Šel sem sam. Res so stali sredi vasi fantje. Pozdravil sem jih — pa ni bilo odgovora. Ko sem bil že daleč, je priletel od nekod kamen, nato pa poleno. Nekdo je zavpil: «Ta prokleti študent, j Vse noči se potepa po bajtah.» j Vrgel sem se v seno in sem zaspal. tion Française» pa je dal sedanji papež Pij XI. Kakor je bilo pričakovati, je Charles Maurras takoj odgovoril na ekskomuni-kacijo, ki jo je proglasil papež nad njim in njegovim listom. Poslal je vsem pariškim uredništvom dopis, v katerem polemizira z Vatikanom. V glavnem se bavi Maurras v svojem odgovoru le z načinom, kako operira Vatikan proti njemu z dokumenti, ki nosijo ime pokojnega papeža Pija X. in imajo njegovo avtoriteto. Pravi, da je prav dobro vedel, da ga bo z listom vred papež obsodil, ni pa mislil, da se bo to zgodilo še med debato o novoletnem govoru papeškega nuncija Magliona, ki blagoslavlja locarnsko politiko. «Naj se zgodi, kar se hoče,» pravi Maurras nadalje v tem dopisu. «Action Française» in jaz bova za vsako ceno branila narodne interese. Vedno sem globoko spoštoval katoliško cerkev in njenega papeža. Tega ni mogoče prezreti. Ni na meni. da pobijam razloge, ki so dovedii papeža do tega, da obsoja mene, moje spise in moje mišljenje. Citai pa sem z bolestnim začudenjem dokumente, ki se sklicujejo na ime in na avtoriteto Pija X.» V svojih nadaljnih izvajanjih pravi Maurras, da se sklicuje na dvoie živili prič. ki moreta dokazati, da je papež Pij X. baš na dan 15. januarja 1914., ko je kongregacija za indeks sklepala o njegovi zadevi, sprejel v posebni av-dijenci odličnega prelata. prijatelja «Action Française», kateremu je rekel: Danes so se oni sešli, da ga obsodijo. Prélat je odgovoril: Vem to, sveti oče, iii kaj bodo storili? In papež je odgovoril: Ničesar! Pred svojim odhodom je prélat pokleknil in prosil papeža posebnega blagoslova za Maurrasa. «Da. s je odgovoril papež, «nesite mu moj blagoslov!» Dva dni nato je prejel Maurras pismo in blagoslov. V juniju 1914.. šest mesecev pred svojo smrtjo, je sprejel papež Pij X. nekega drugega Francoza, ki mu je izročil Maurrasovo zahvalo, ker se ni iz- ' vršila njegova obsodba. Papež, je pokazal s prstom na svete svoje delovne sobe in rekel: Obsodba je tam notri in tam ostane! Hodili so k meni in zahtevali njegovo obsodbo, jaz pa sem jim i odgovoril: Idite. molite svoj brevir in I moite za ni ! Tudi tonot ie izročil panež ! poseben blagoslov za Maurrasa, o katerem se je izrazil, da je vnet zagovornik vere. Maurras zaključuje: Spričo teh dokazov se moram vprašati, koliko so vredni dokumenti, katerih vsebina .ie • bila trinajst let neznana in glede kate-i rih je bil papež prevaran. Vse vlade in vsi uradi so si podobni. Končno pravi Maurras. da ostane kljub vsem dober katoličan in da bo kot tak deloval še naprej v blagor francoskega naroda in francoske države. • V znanje! F odpisana tvrdka javlja vsem svojim po» slovnim prijateljem in znancem, da g. Ivan Stoleker iл Poljčan nikdar ni bil name« ščenec tvrdke ter ni upraviči n izvrševati irtkaso niti kakoršnekoli posle v imenu tvrdke. Svarimo toraj vsakogar ter pri« pomnimo, da nc priznajno nobenega tak« šnega plačila in ne odgovarjamo za nobe» ro storjeno škodo. Zreče, dne 1. januarja 1927. 76 A. GRUNDNER, lesna industriji. Preklic Podpisana izjavljam, da je vse. kar sem govorila o gospej Hauptmanovj proti stran» k; Korcnčič, da je ta govorica neresnična Obenem prosim za odpuščanje, ter da opu« sti proti meni sodnij.ko postopanje. 73 MARIJA JEZ služkinj« pri družini Hauptmaaovi Studcad Dopisi VRHNIKA. Jutri, v sobote, se vrši v »Јааадгја« to2no ob S. uri iavea shod SDS za volitve v oblastno skupščino. Govoril bo gl3vm tajrjifc s. dr. Rapé. Dolžnost vse!? naprednjakov brsz razlike stanu je, da se udeleže stjoda vsi in privabijo tudi svoje znance- V nedeljo, due 16. t m. se vrši v »Jantarju* občni zbor Sokola cb pol R popoldne Ker je občni zbor çelo vsîea, pričakujemo veliko udeležbo. M POLJANSKE DOLINE- Ostuden zločin, ki ga le počel nedeljski »Slovenec« nad spominom naSesa slavnega rojaka, pokojnega dr .Tavčarja, je ogorčil ce!o dolino. Vsi {judjç, brez razlike strank obsojajo klerikalno stranko, ki blati pokojnega našega rojaka. ko: sovražna kmeta ter sa v srdi sliki prikazuje, kako iaže ua Urbtu slovenskega kmeta kdt Uiesov zatiralec ta zaničevale: D3 Jih sram ni, teh gospodov v Katoliški tiskam;, ki nimajo spoštovanja niti pred srofoom uajboiižega moža, ako je bil njihov nasprotnik Da jih ni dvakrat sram obrekovati pokojnega kot zanicevàica slovenskega kme'3 in našega ljudstva! Saj vedo ravan tako dobro, kakor mi Poljane), d3 se blagopokojni nikjer in nikdar ui čutil srečnejšega, nego kadar le sede' med kmeti, sc šali! z" njimi, jih gostji, g njimi $e veselil in delil žalost v nesreči. Kolikim kmetom ja ppmagal v stiskah, jim daial v potrebi svete in pouk, Kh, če treba, tudi zastopal ta branil pri uradih ta drusačei Nikdar se mn ni približal siromak, da bi £a ne bil. obdaroval. Koliko solz je otrl! 1$ nažega kmst-s'sega življenja je zajemal vire svojim prelepim povçstim, jemal najpristnejše naše kmetske značaje, opisal uašo kmetsko hišo in kočo. ovekovečil naše griče, hribe, gore. bistre studence ш potoke ter našo skozie-skoz kmetsko Poljansko dolino napravil v,red svetom znamenito. Na, rojaki, Poljan-ci, njegovega spomina ne pustimo skruniti! Saj Je bil dr Tavçar še poseben dobrotnik doline Se vsi starejši se spominjate pod-?or. ki .se Jih le dobilo po strašnem potresu IS95.. za razrušene kmetske domove po zaslugi ra prizadevanju pokojnika. Pred pet šestindvajsetimi leti je strašni požar uničil domove in imetje- na*ib kmetov v Gornji vas! Kdo drus» ie bil. kakor ravno naš blagi pokojni dninar, ki je zastavi! ves svoj vpliv in veljavo za izdatno pomoč tem kmetskira nesrečnežem brez razlike kakega političnega prepričanja. Sedaj pa pomislita, kako brezvestno je klerikalno časopisje proti svojim živim nasprotnikom, ko še grobov ne more pustit? neoskrunjenih! Fej vara. ki pravite, da ste zastopniki morale in poštenja, a sie nizkotni obrekovaici in laž-ojivci Ljudstvo vas bo že obsodilo! TRŽIŠČE. V nedeiio, 16. t; m po prvt mag se vrši izredni občni zbor Prvega gospodarskega dibrodelnesa društva v Tržišča s sledečim dnevnim redom: t) Tajoîko vo poročilo 3) Blasajaîkovo poročilo. 3) Poročilo preg!i?dii"aîcev računov. 41 Volitev odbora, s) Zavarovanje živine. .6) Slučajno fca RADOVLJICA. SokoUio slsdaliSSe vpri-icii v nedeljo, dne 16 t. m. ob 1930 Gogo-iljevo komedijo tZenltev«. KROPA »Hribovski gospodarji«, ki smo Kropi naredili vodovod. prosimo »Slovesa-Seveda« dopisnika iz Krope, naj nas pusti \v tmru, ker mu nikdo ničesar noče. razen ia nismo njegovi somišljeniki. Sram naj pa bo alobnega klerikalnega potvorjevilca, da has imenuje t-hribovce«. dasiravno uismo № to U same politične zagrizenosti. Dasi--ivno nas s priimkom »hribovci« hoîete га-ffičev3ti, smo prepričani, da nI med od vas zaničevanimi »hribovci« nobenega toliko ne-'aktnega človeka, ki bi bil zmožen podobnih poniževanj in pčtvarjanj. »Hribovski gospodarji-. JESENICE. V nedeljo. 16- t. m. popokJee ob 4. se vrši v salonu pri ^Mesarju* volilni shod. kjer se nam predstavno uažl obl kandidati" oziroma namestniki, na sljodu pa bo govoril, tudi naš priljubljeni obl predsednik naše stranke g min. n. r. dr. Gregor Žerjav, ki rad pohiti med tukajšnje svo-zveste in mož3te somišljenike. — Pri îeh volitvah nastopamo skupno z nar. socialisti. У ka^eio precejšnjo agilnost. Vse гпа£:, da se prerokovanja nekega na srbečici trpečega »Slovenčevega« dopisnika ne bodo uresničil;? Do sedaj smo Pri vsakih volitvah pridobivati ia tudi sedaj bomo kro-:e v naši (tratil) skrinjici pomnoži'i. Zavednost naših 'rodi nas navdaja z največjim optimizmom. Naša reč, naše delo le oošteno, v kar so nam pri2a naži de'avnf îa marljivi kandidati, k« 50 kot poštenjaki >ri ljudstvu želo priljubljeni Nasprotnika rjezove Iz zavisti izvirajoče fraze ne bomo odgovarjali, ker sa s takimi nizkimi "ečmi ne pečamo јл se tudi ue bojimo, da W prazne fraze mogle naše trdne somišljenike jremotiti Na svidenje po vofitvaâ. ZAGORJE OB SAVI Kolo jugoslovanskih sester Ima svoj redm letni občni zbor v nedeljo 16. t ra. ob 3 popolne v občinski dvorani. Nove članice dobrodošle! Odbor. LAŠKO Posavska podružnica SPD skupno ; lovskim društvom Laško priredi v nedeiio. dne 6. februarja ророМпз ob 4 v Zdt driinu v Laškem veliko veselico. Po velikanskih pripravah je soditi, da bo prireditev nekaj posebnega in udeležba ia vseh krajev ogromna. Pričakujemo, da ne priredi nobeno društvo na ta dan v bližnji in daljši okolici Laškega kako veselico ali drago prireditev Cisti dobiček je namenien za ko-na LNci RADEČE. V Radečib pri Zidanem mostu s* je vršil preteklo sredo lepa uspeli volilni sestanek SDS na katerem sta govorila kandidata ra sicer domačin trgovec Hmelj ia ravnatelj Jug te Ljubljane G kandidat Hmi»lj je številnim zbranim zborovalcem Sovoril o potrebi podrobne agitacije ro or ganizacije dela za vjitve. medtem ko je obrazložil g ravnatelj .Iu« v 'poljudnih besedah naipre) gospodarski pomen oblastnih bkupščin Nato le žigosa» nedelavnost se-'jaike vlade ra utemeljeval potrebo, da se ustanovi proti »sem notranjim neprljatellem «aie drfave. M sr tbirslo r»V50 tatke v vr- siaS radikalov, kakor radtéeveev in slovenskih klerikalcev. velika le raoSna držav-»a fronta, v kateri bo SDS igrala vodilno vlogo Zboroval«'so z vidnim zadoščenjem vzeli Izvajanja obeh govornikov a» sianje in obljubili, da pripeliejo na dan volitve Sira največje Število volllcev na volišče ?a zmago SDS v krškem okraja Po končanem vollnem sestanku se je vrši! občni zbor k. 0. SDS Radeče, na katerem Je bi' izvoljen nov odbor z delavnim predsednikom g. Und-nerjem tja čelu. Občni zbor ie storil takoj važne sklepe га prožlrjeaje naprednega ča-sopisja v svoji okolici in za napredno kulturo in to predvsem potom predavanj. Prihodnjo nedeljo bomo imeli v naših malih Radečah ee! cirkijs. kar tri stranke bodo isti dan pri nas zborovale. Zjutraj se bodo Obirali komunisti, pozneje litri sledilo socialisti, popoldne pa pndejo slaveîjski radičevci г g. Pucljem na čelu To bo d-irendaj' ZAKÔT PRI BREŽICAH Ob novem letu se ie vrši' v tukal5nj; občinski sejni sobi dvodnevni kmetijski potoni tečaj. Predavala sta kmet referent Wernig iz Laškega ln kmet referent S'mončič iz Brežic. Tečaj, k! ga jê otvoril predsednik kmet, podružnice, restavrater g. Volcanšek, je KI oba dneva prav dobro obiskan. Udeležilo se ga je vsakikrat do 30 kmetovalcev !n mla-deničev Pokazalo se Se, da so taki tečaji izborno sredstvo, da se v zima zanimanje kmetova'cev га napredek 1в za izboljšanje cospodàrskega stanja. DRAMLJE V nedeljo. 16. januarja t. I se vrši dopoldne po tnali shad demokratske stranke v gostilni Pnnč<*ke Zdolšek Na shodu bo poročal kandidat za oblastno skup ščiao franjo Smid iz Celja Vsi člani m prijatelji demokratske stranke so vablièra. da se shoda poinnšteviino udeležilo RAČJE PRI MARIBORU Na Štefanovo in na dan po N^vem 'eru ie vprizopla skupina račkih dlletantov Ganglovo enodejan-ko» Dva svetova« in Bevkovo veseloigri Damoklejev mefc DUetantJe so ^voje vloge prav dobro reîiU. Posebno dobro so igrali v drami Janko (s Granda^, stari Sta-nek (z Mčischl) ra Jelena (s Čretnjkova) Pri veseloigri Je večina igralcev svoje vloge dobro reši'3 Le Serafir.l (gdč Romihovi) b! se bilr treba r.eknikr boli vžK-eti v nje-ao vlogo, slcet pa Je tudi ona v ostalem tovrstno'igrala Bil Je že skrajni čas. da se spet začne delati na kulturnem polju v Ra-čali. Naveličali smo se že en. 2adftvolînos» V nedeljo. 16. t- m, popoldne ponovi Dramatski odsek So-ko'a ljudsko . Igro »LeaiJonatJi« 2e pred Božičem le ta Igra privabila toliko občinstva. da Je b'is prostrana dvorana sknro oremajlma Upamo ga bo tud' sedaj dobro zasedena Dramatski r-dsek bo skrbel za točaa začetek in konec predstave tako. da «e rjnanji posetnikl še lahko odpeljejo z vlaki Za 20 februarja se pripravljajo »Ro kovnjači«. nakar že sedaj opozarjamo. SLOVENSKE GORICE- Gospodje v klerikalnih listih očividno zelo slabo poznajo sveto pismo Tam smo se učili svoje čase povest o izgubljenem sinu. katerega je oče po nlegovi povrnitvi z veseljem sprejel m ga povellčal nad vse svoje sinove. Ako bi naši klerikalci imeli količkaj smisla za nau-ke takb svetopisemskih zgodb, bi pustili naSega kandidata Smonlga lepo v miru. Tembolj, ker moi že skoraj dve leti kot organiziran član SDS dela v korist našega Uvdstva in se čuti to, kar je srkal г mlekom svoje slovenske matere: Slovenca Saj smo prepričani, da bi bil Smonig za klerikalce največji гпзбзј. če' bi bil vstopil v njihove vrste Ker pâ to "nI. pa le seveda treba po niem lopniti — Napredn' kmet MARIJA SNEŽNA V SLOV. GORICAH. V nedeljo dne 9 t. m. nas je obiska! narodni poslanec gospod dr Pivko v družbi g dr GoriSka in našegg nosilca liste za oblastno skuDŠt'110 s Vračiža. Zbralo se nas Je okoli .100 zavednih kmetov iti delavcev, ki smo dve uri poslušali omenjene gospode in srno 5>e od tudi nekaj пацеШ. Mimo lahko rečemo, da nas farovška gosooda ne bo več za ti «s vadila Shnda Je predsedoval naž nadvse priljubljeni-fupaa g PloJ, v na-Si sredi pa Je bil tudi nosilec naše liste kmet Vračič Is Senar«ke Po ->diio>-îu g poslane» dr Pivka «m' izvolili prlpravtlaln! odbor za krajevno organizacijo SDS in pripravljalni odbor Z3 »Javno ljudsko kniižnico«. Ustanovitev bo prihodnlo nedeljo, dtie 16 t. ra Lep. korak k napredku ob skrajni točki na severni meji. Kar se pa tiče volilne agitacije gg. Žebota in Zôhrerja s prostim uvozom sladkorja 1г Avstrije, se bomo o tem še pomenili. Iziava Z ozirom na podlo in lažnivo obreko» vanje gospoda geometra Milena Mrqvljeta. Političnega tajnike SKS iznese-,ia ni Uvnetn shodu istoimenske stranke na Rakeku, ceš d« «srn bil fasiît ia da sem nosil črt»« sr»jca iziavlletn. de «em vložil potom svo. iega pwvneg« zastopnike tožbo proti cme» njenemu gospodu, ki bo imel pred sodi» 5S«m seda i dovolj prilike г dokazi petr, dit! ne«ramno obrekovanje o meni. ki sem moral pobegniti « dom» zavollo šikin ita. Ii lanskih oM»st!. katere tnl Se dene» one» me*očaio pesef očete in rojstnega ктаја čudno se mi le *di. od kje Je js Mravlje želel r?ole informaclle. ko ie vendar ve8 kakor dovolj njegovih neloïfih »trenkar« skih sodelavcev, ki ne posnalo še izza ča» sa moiejja deloven ii » NibreMni in po ce« li Primorski Goapàdu eeemetru Mravlje, tu pa kličem na veselo.orjunaške «videnje in Zdmol Slavko Caharija. Mali oglasi, ki slutijo e posredovalne ta »odalne namene eMtaatra, vsaka besede 50 par. NajmeoJCt znesek Din 5-—s Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znafaja, vsaka beseda Din I*—» Najmanjil soesek Dla t»*-^ Izurjena šivilja u parilo ia obleke, gr« И-vzt ca dem — tadi as ds> iels n&siot pove oglsfnl oddelek » pre-plei spriievaJ oa o^Iaf Ei oddelk tJutia» pod гаабко «Zanesljiva tiû5 S5» SÏ7 Kontoristko veiiS» hrvaščine, po možno-rtl tudi eemšuiae, ?ргејшеш Ponudbe oa ojlas oddelek «Jutri» pod ïnaiko «ZaSet-u!ca Sli. 831 Na splošno željo še danes! — Praški študent — Človek brez sence Prekrasno n*d vse uspelo filmsko delo Velik uspeh pri vseh dosedanjih pred» stavah. — Sijajna Igra. — Originalna moderna režija. — Napeto zanimive scene. V glavnih vlogah elita filmskih prvakov. Conrad Veîdt Weroer Krauss Agnes Eszterhazy. Eliza la Porta, Ferdinand voa Alteo itd. predstave točno ob: i. pol 6-. pol 8. ia 9. Mladini prepovedano! Pri vseh predstavah pomnožen orkester. Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani Tel. 124. Razpis Kekiriia* udruga D» De-brovl pri Ljubljani o 889 Strokovnjaka za pleteno robo аргвјшвш kot voditelj» mlajše tvornjce v Saraje^-u proti dobri piaSi Nastopiti Je takoj Ponudbe ca opl. oddelek «Jutra» pod Шго «Strokovnjak 70». 870 iščeio Sedlarski in tapet« niški pomočnik dobro' isvežban io priden, BiSe siusbe. Сецј. poaudbe aa naslov: Ivan Zupane — GuStaaj. Ш Pozor, pletilnice! Kompletno pletiljetvo ali posamezni stroji poceni naprodaj — Nov «troj na 8 ključev (Achtaonlosf) S/80, a bveziitevUaimi vsorci is breïp'.aîën p o tj k: pletilnj stroji S/80. 6/70 (6H.'S6). 5/SÛ, vsï v dobrem «tanin; krtaSni stroj (RaubraasMi ne) ia stroj гз seï'vaaje pletenin, nov in preizkusen, najboljše tvrdke Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 8S1 Veliko železno peč pripravno ia «kladiSce ali delavaieo ter neksj manj-bib pači ln Štedilnikov pro. da Anton Kette, ključavničarstvo. Kolodvorska uliea It S9 (dvoriSie) — «Ljubljanski dvor». 911 Salonska obleka lepa. z'j srednjo postavo, naprodaj Naslov v oglas oddelku «Jutri». 618-a Služinčad kuhane p .ot«r«-f nauka ries hita? itd dobe naj laïj» s 1 a 3 b o v B^osradn ako se eglaso v biroo Eko nomija. Beoerad. Vasina 11 260 Praktikantinîo psSSo -ivojni-ga (amerikan.) fenjigovodstv^ frtrojepisj» io slov stenografije «ргејдаеи — Poaudbe s sliko, katero vrneta, je nasloviti na ogl oddelek «Jutr»» pod Šifro «Prafctlkanticja tOOO» 740 Izurjeno pletMjo •prejmeo kot družabnico ali pa plačaio od komad« Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Pletilja» 785 • — Vrtnarja fikaSenega (P dobrega. W рома ve» paaoee hnseljar-stvs^ «ргејше Vl»6telinstvo AJagiaci. pest» Slav Posntra S73 Slikar, pomočnika dobrega. ? p r e j tc e takoj Zvica EovaCiî, slikar Mojster » Metliki. 672 Pisarn, početnika ali praktikanu г. гааајиш erbonrr. jesika ta^pj sprejmem Pismeae ponudbe ca ogiasni oddelek «Jutra» pod Kaaiko «Pisarna 88» 8o5 Trg. vajenca У Ima re» vaaalje do trgovine. poltenih .Ufsev m « primerno lolsko izobrazbo sprejait takoj Vineene Eve de» » Žalcu 674 Učenca s» kojieovriko obrt spre. tne proti vvej oskrbi r bit) Zora Alojzij, papimioa to bnjisavemira « Krikea 865 Kontorlstinja s dveletno prakso, ve55a vseh ■ pisarniških dol, ISce službo Gre tudi na deželo. CeDjeaa panudba пз oglas-oddelek «Jutra» pod lifro «Marljiva 66». 866 Knjigovodja (bilaaclst) ia korespondent slovenskega, srbobrvatske- ga. naasšksga ia francoskega jezika, prvovrsten, s doleoletno prakso in naj-boljSUei referencami, iSSe primerne sjuïbe. Севј. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vsestransko vereiraa 82». 8S3 Trg. pomočnik aieEaae stroke, posten m aanesljiv, bi rad P»em»n:l «lu'ibo v mesto alj na de-ïelo. — Karlov v oglasnem oddelku «Jutra» pod šifro «Poštan 23». 875 Zajčje kože rejt nad normalno ceno Zdravič. Ljubljana. Flo rijansk3 ulica 9. 47 Zlatnike kupujem in plaSan dobro F Čuden. Ljubljana. Prešernova al. 1 233 Petnajstlena deklica iSîe slnïbo v trgovini ali damskem brivca. Učna do- ba event tudi 4 leta — Cenjene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod Šifro «Marisa». 603 Bukovih drv eseter dolgih 15 Ц okrog-Ho, napravljene meseca oktobra telo poeeBi prodam 8—9 vagonov Naslov pove oglasei oddelek «Jutra» 802 Sobno kredenco dobro ohranjeno, ugodno proda tog Fine, Glavni kolodvor, l aadstr 877 Zaloga pohištva! Vsakovrstne moderne spal-nioe in drago pabiitvo nudi po uajuBOdnejŠili cenah Matija AndWto, Vidovdanska oe»t» S - Ш Mesarska oprava kompletna e» I mesarski lo kal. naprodaj Poaudbe na rožniro «Jutra» » Kari. podr koru Za hotele, menze, sanatoriie in zavode in za vsako kubmi » nujno potrebn rezalni stroj жа zel nato salato, Izie'uje in prodaja Anton Kette, Ljubljana Kolodvorska ui. 59 dvorišče .Ljubljanski dvor*. Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudba s ceno in navedbo snamke na oglasni oddelek «Jutra» pod «Stroj 79» S79 Pekarno vzamem v najem Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Pekuija 74». 874 Trgovino mešanega blaga, v lepem is prometnem iiidustr. kraja oddam s Miogo v čajem. Potreben kapital 60.000 Din Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» Jiod Šifro «Prometen kraj So». 885 3 mladi učiteljici Selita fiopisov&si t dvema inteligentnima gospodoma v svrho raavedriU. Ženitev ni irkljuSena. Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod <ïlara — A da». 876 Stanovanja 2 eob ta kuhinje Učetn v Ljubljani s 1 marcem 1927. Cenjene ponudbe ua naslov G Kunert. Tornaïe vas 7, pošta tieia cerkev pri Novem mostu. 891 Dva dijaka sprejmem v zdravo stan o-vanje iu sa dobro. Udatno brano v bliglni kavarne Evropa Naslov v oglasnem oddeikn «Jutra». 859 Prijazno sobico oddam solidnemu gospoda v sredin! mest». Na6lov v oglasnem oddeikn «Jntra» 813 Lepo sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». Hmeljovk decemberskega ali sedanjega sekanja, kupim več va-gotov Dolgost 7—8 a»t» Vincenc E veder. Žalec. 673 Srebrne krone kupuje in plaça dobro F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 233 Gostilno in kmetijo v veïji vasi oddam sa daljžo dobo v najem. — Oddam skupno ali brea kmetije Na raipolago ves inventar in eventuelno tudi živina Ponudbe na oglas oddelek « Jutra» pod Šifro Gostilna 93». 795 Posestvo HiiO, kjer je bila nekoč gostilna, travnike in hosto Koda Ivan Sluga 1S7. Mo--onog. 880 Pritlična hiša primerna za obrtnika, v Dvorski vasi. p Begunje na Gorenjskem, naprooaj Na-tanfine pogoje in oeno p^ve Ivan Krivic, Ljubno, pošta Podnart. 862 Hišo sredi Ljubljane, tamesjam ta hiio n» ČMjertkem ali Rrvažkem — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «naoko «Zuueojasi al) prodana». 720 Trgovsko hišo tik žel postaje proda rad) odpotovanja takoj V Fleiseh. Zbelovo pr] Polj-čaaah, Slovenija. 618 Hiša t Ï sobama, kuhinjo, 3'оГ5.И semijisča, naprodaj za Din 50.000 tрлsobna za vsako trgovino, ker je pri Joli io cerkvi. Upovnik, Ptujska gora 13. »22 Opremljeno sobo oddam takoj dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1 Gospodična Ше majhno sobico e posebnim vhodom, nrotl mesečni najemnini L5Ô Din. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 788 Sobo separirano. v sredini mesta oddam takoj aii s 1. februarjem dvema solidnima gospodoma. Vprašati od Ц10 do 'n ed IjS naprej. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». ! Bernard Jakobeny na oglasni oddelek «Jutra». 901 Neznanki s Prešer nove Prosim, dvignite pismo. — Neinisee visoke postave. 918 4» Klavir dobrem stanju, pteim po aiild oeni valed pomanj- sanja prostora. Naslov \ oglasnem oddelku «Jutra». ffl Kratek klavir pancer — dobro ohranjen, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 688 Z» Psa dobermaoa čistokrvnega in nemškega ovčarja o<3 6—11 meseoev «tara, kupi Ants Oultia, SelChUoste, Ljub! jasa. 6© Majhen, rujav pes se ie »atekel. Oddati ga je preti nagradi v Eomenske-ga ulici 8Л. 903 Gostilničarji aaroSit« «i takoj ta iiu vo» lit«« brezalkoholne pijaS« pr) Poduveki iaduetr ud« nih izdelkov » Mariboru — Koroška oeata ti. L Tla šivilja jre po hišah tivati »Ura n novo, ta Î0 Din dnevno. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «St. 200». 690 Otroka belJMh atartev «prsjmea r dobro to ljubeznivo oskrbo Naslov * oflmnatn oddeikn «Jutra». 68? Ugodna prilika Vsakovrstne levlje imam « zalogi in jih razpošiljam po povzetju od 180—500 Dnu Čevlji eo močni Ur frro-vrstno blago Za aaroïtlo zadostuje oopjsaiea » ornaï-bo Številke. Za mnogoštevilna naroČila ee obgtnttvn priporoSa Alojzij LorenKič, (vojni invalid) čevljar, Ev. Peter 17, Savinjska dolina. 969 Gospodične sprejmem aa dobro domače hrano poleg «Evrope». — Naslov v oglacsem oddelku «Jutra». 918 Pletilja sprejema delo s» dom. —■ Naslov v oglssaea oddeikn «Jutra». 915 Fina šivilja gre Hvat na dom, brez ozira na plačo. Naslov r csL oddelku «Jutra». »14 Potnika ali zastopnika že dobro uoelianega za prodajo gramofonov proti visok1 proviziji sprelmem. Ponudbe z podatki o sedanjem službovanju je poslati na: .Lesna io železna industrija* <1 z o. z. Ljutomer. Sobo in kuhinjo iSče mlad zakonski par. — Ponudbe aa oglas oddelek «Jutra» pod «iebruar 4». m 2 dijaka ali gospoda sprejmem ca stanovanje, ali tudi vso oskrbo. Naslov v ogiae. oddelku «Jutra». 900 Mešano trgovino t stanovanjem Ia manjšo zalogo, n« Gorenjzkem blizu Ljubljane piroda «Posredovalec». Sv Feaa oasu 1 i. Trgovino * maiani» blagom oddam v čajem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 910 Pripraven prostor v Ljubljani vzamem v na-jem ra ustanovitev pekovske obrti, iu sicer a stanovanjem v hiSi — Hišni posestnik. ki bi hotel to od-d&ll v najem, oaj blagovoli poslati ponudbo ua na»!ov: G. fiuMrt. Tornaïe ro 7, poŠta Bel» e.rkerv prt N<> vts meatu. 893 Kdo posodi 0000 Din do 15. C. ПЈ. — Kabim nujno, ker sem v stiski radi bolezni Obresti po dogovoru Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Točna vrnitev m», sečno SIK) Din». 463 Katera dama aii gospod posodi aH garantira ra posojilo akademiku, da mor» dovršiti študije Ponudbe na oelasni oddelek «Jutra» pod «Kesen 4000». 897 Obrtnik in posestnik star let. Eïe гпавја v svrho takojšnje ženitve I nekoliko izobraženo gospodično v starosti od 20—26 jet Pofjoj neomadeSevana preteklost, svesto srce in pridne roke Ponudbe e sli-ko in polnim naslovom na oglašat oddelek «Jutr»» pod tifro «Zveetob»». 6i9 Obrtnik na detelj, želi senko. Ceal. dopise ca oglasni oddelei «Jutra» pod «Vdov» 47». 593 Soliden gospod vdovec. 41 let star. akademsko caobraien, > 1бро mesečno rento, želi mačja v «vrho eveatuelne tenitve e samostojno, dobro »ituira-no. naobraieno simpatično damo, srednje, polaovitke postave, v starosti SO—40 let. z lastnim stanovanjem. Reflektiram s&tuo ш» reene in neanonimne dop'je «pri-loženo sliko, katera se vrče. Po možnosti v nemškem Jeziku ua oelajmi oddelek «Jutr»» pod šifro «Oboj». Eiru&a 69»eM:iaort». 685 L. mkuS ~ LJUBLJANA, Mastni trg 13 Izdelovatelj dežnikov. Na drobnol Na debelol Zaloga sprehajalnih pàlla Stari dajalki u nanovo orsoblsteie. CiRCUS BEELY Največji evropski cirkus na potovanju do Jugoslaviji se ustavi prvič y Ljubljani, kjer priredi svoje senzacijo-nelne predstave. Gostovanje se omeji samo na 3 dni! f ' našega bogatega sporeda si dovoljujemo opozoriti cenjeno občinstvo na kole - iir.o dresur' 1сл v v in tigrov, na orig:'ialno dresur prekrasnih konj tes na senzacijunaLn- м 'tolomne prodgk« cijc visok-m 4 -j/ecu. Za smeh in zab vo skrbijo izvrstni Avgusti z veli» kim s>'remstvoro norčavih klovnov, in še ostale senzacijonelne točke kot Al« lan Kean iz Severne Amerike in Harry: Jackson iz Južne Amerike. Dan prihoda objavimo v dnevnih ča* sopisih in na posebnih lepakilv 45>II Raonateltsfuo. ■■■■■■■•■■■■■■«■■•■■■■■•••■■■■••■•a* po Sconovem dnevniku in drugih virih priredi' Pavel Kuna-ver, je zâla 'n se dobi v kni'.eam: TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani Prešernova ulica 54 Nasproti glav. poite : Broširana knjiga : stene 36-— Din, ve-: za na 44— Din : гз&а Po pošti 3-— Din več 52 M. Zévaco' Papežinja Favsta Roman Samo ena tistih stark je srdito zapičila motiko v tia in je pritajeno zagodrniala nekaj o slabili časih in o pokvarjenih ljudeh. »Eh,« je dejala njena tovarišica, me moremo se pritoževati. Kaj bi bilo z nami, ako se ne bi časi kak bogat kavalir poslužil vrzeli?.. >Oh, sestra, v žalostnih prilikah živimo. A kako naj obubožam samostan ne trpi razuzdanosti mladih sestra, ko jim daje opatica sama'najslabši zgled!...« »Kaj hočemo! Treba se ie vdati... ali pa iti prosjačit, kakor smo hodile lani...« Claude ie gotovo poznal čudne običaje tega samostana, ki je bil vzlic tedanji obči propalosti redka izjema med svojimi vrstniki. Ne da bi se skrival, je prekoračil zelenjavni vrt, dospel do razpadajočega poslopja in zavil pod obok. Tam je srečal mlado, zalo dekle v posvetni, dokaj zanikarni obleki. Tudi ta deklina z drznim nasmehom in izzivajočimi očmi ie bila redovnica. Odločno ie stopila pred mojstra Clauda in ga ie vprašala s porednim glasom: »Lepi gospod ie bržkone kavalir iz spremstva, ki čaka -pred .velikimi vrati?« »Kakopak,« ie rekel mojster Claude. »Gotovo hoče gospod posetiti katero naših sestra?« je nadaljevala deklina s pomembnim muzanjem. »H gospe opatici grem,« je odgovoril Claude. ' »Oh, kako mrko gledate in kako žalosten je vas glas!< se je zdrznila radovednica. »A mati opatica ima pravkar razgovor s princeso, ki se izvoli zanimati za naš siromašni dom...« »Izvrstno. Iz princesinega spremstva sem in naročeno mi ie, naj io poiščem.« »O, potem seveda... Pojdite, vrli mož.« Zala ženščina ie pokazala Claudu dve sestri, ki sta se baš tedaj pojavili pod obokom. »Ako ste namenjeni k opatici, stopite za tema dvema...« Ti dve sta nosili redovno obleko. Korakali sta počasi, s pobešeno glavo in prekrižanimi rokami. Prisotnost moškega ju ni vznemirila nič boli od ostalih nun; samo oči sta pobesili še globlje. Med njima je tiho stopala ciganka z rdečo krinko na obrazu: Saizuma. Claude je krenil za njima po širokih stopnicah. Redovnici sta zavili v hodnik in potrkali na vrata. Ko so se odprla, sta prijeli Saizumo za roke in sta io potegnili v sobo. Nekaj trenutkov nato sta se vrnili brez nje in sta počasi odšli. Mojster Claude ie stopil k vratom. Na pragu ie obstal in se ie z obema rokama prijel za glavo. Čudno mu ie bilo pri duši. To, da ni sreča val na svoji strašni poti nikakih ovir, ga ie tesnilo boli od vseli nevarnosti, ki bi ga bile mogle obdati. A ne glede na to ga ie težilo še nekaj neznanega, kar ni izviralo iz položaja, ampak od drugod... Kai ie bilo? Claude ie uzrl nedaleč od sebe priprta vrata. Odprl jih ie in ie vstopil; bil ie v polmračni, tesni, povsem goli sobi. Prekrižal ie roke. pobesil glavo na prsi in se zamislil. Čemu ie prišel v ta kraj?... Prišel ie zato, da bi ubil Favsto ali da bi io vsaj prijel in predal v roke kardinala Farneškega. Morilka njegove hčere je morala umreti. Ta misel je bila preveč neizogibna, da bi ga bila mogla vznemiriti. Kaj mu ie tedaj razburilo domišljijo? »Kdo je ciganka?« je ugibal mojster Claude. »Zdi se mi, da sem že nekie"videl te razpletene lase in to čudno hojo...« Cisto je prestal misliti na kneza Farneškega in na Favsto. »Čudno, kako me ie prevzel pogled na neznanko,« je rekel naposled sam pri sebi, maiaje z glavo. »Kaj mi ie do te ciganske žen-ščine? Menim se zanio!... Naprej !•...* Redovnici, ki sta priveli Saizumo v opatičino sobo, sta se hladno priklonili Favsti in sta nato izkazali Klavdini de Beauvilliers vse spoštovanje, ki pristo.ia prednici samostana. »Vrlo, sestri,« ie dejala opatica. Opravili sta.« Redovnici še nista zaprli vrat za seboj ko se ie Favsta obrnila k Saizumi ter jo je molče premerila z očmi. Ciganka pa ie zdajci stopila k njej. Prijela io ie za roko in ie vprašala z mračnim glasom: »Želite li, da vam povem srečo? ...« »Ne,« ie odvrnila Favsta. Če hočeš, io lahko povem jaz tebi. Tudi jaz urnem citati človeko prošlost z dlani.« Saizma ie začudeno pogledala ženo, ki jo ie ogovorila s takimi besedami. »Kdo si?c ie vprašala. »Ali si tudi ti ciganka?...« »Morda,« ie rekla Favsta. »A zakai si ne snameš krinke, ko ti govorim z odkritim obrazom?« Saizuma je zmajala z glavo. »Moja krinka je rdeča, a če io odvežem, se bo videlo, da mi ie tudi lice rdeče od sramu. Vsi, kar jih ie bilo v stolnici in na Grèv-skem trgu, so me videli.. .Oh, sram me ie!« To rekši si ie pritisnila roke na obraz, kakor da ii ie krinka premalo. Samostojno koresoondetinjo za hrvaščino, francoščino, po možnosti z znan em nemškega jezika, hitro strojepisko in stenografinio, 13P2 iščepodražnicavelebankevLjabljani s takojšnim nastopom Ponudbe s curriculum vifae, prepisom spričeval in označbo referenc na ogl idd. ,Jutra4 pod „Perfektna". Sestavo biiance vpeljavo in vodstvo trgovskih knjig, opravlja točno trgovsko naobražen gospod. Dopisi pod sVerziran« na anončni zavod Matelič, Ljubljana Tovarna nogavic v Mariboru išče sešivalko (Aufstosseriu), osnovalko (Kettlerin) in repasiparico (Repasiererin) kot preodelavke Potni stroški se povrnejo. Ponudbe na: Ivan Braun, Marbor. Peliomo v ZiM v središču mesta s 2 pečmi, dobro uvedeno, z dobrimi od;< malci, z lepim lokalom, inventarom, telefonom i. L d, ter z lepim in ugodnim stanovanjem sestoječim iz 2 sob in vsemi pritiklinami prodam zelo povo'jno, ali pa oddam eventuelno v podzakup s kavcijo. Ponudbe pismene in ustmene poslati na naslov : Pekarna Ormu». Zagreb, Peirinjska ulica 01 13 1 л aoroiansite zgodovine i? ?aiei romat Angeiîn Hidai* Spisai van Lah, Cena vezani knjigi Du 20. do pošti Din l'50vef izdala Tiskovna zadruga и Ljubljani. ECdop oglašuje, ta napreduje! + ! КМл-ТЛШ Frankenh usen Nemčija. Inž. Sok za strojno in avtomobilsko jrradnjo — ! posebni elektrotehnični j oddelek La poljedelstvo i in aerotehniko 5S | Naznanjamo, da je umrl naš starešina, gospod Janko Košan prof. v. p., bivši odbornik Starešinske zveze. Obranimo blag spomin vrlemu pokojniku, ki je ostal do zadnjega diha zvest Tri-glavanskim načelom. Starešinska zveza bivših članov jugosl. akad. društva „Triglav-a" v Mariboru. Starešinjstvo Jugoslovenskega sokolskega saveza obvešča vse brate in sestre, da je nas zaslu- žni m vzorni ■ - . Л ž v. . / ..* : ' . brat dr. Otokar Rybar podstarosta bivše Slovenske sokolske zveze, sta* rosta bivšega Sokolskega društva v Trstu in Jugoslovanskega Sokola v Parizu umrl v Beogradu, do zadnjega diha zvesto služeč blaginji naroda in domovine. Slava njegovemu spominu ! — Zadnji mu bratski pozdrav: Zdravo! V Ljubljani, dne 13. januarja 1927. 13iS a Za svetovno potovanje sprejmem spremljevalca. — Ponudbe z popisom dosedanjega živlienja brez spnčeval je vpossati na L. N. N. 16 na Publicita G. Cehov n-Trieste, XX. Settembre 65. M0N0GRAMI zs perilo, robce in suknje se vezejo najceneje pri TONI J A G E R, Ljubljana, Dvorni trg štev. 1 ♦ * : 1- „ALADDIN" čudovita svetnika Ne eksplodira — Brez šuma: Ne kadi se — Brez duha. I petroleja fQ LITER gori nad UR sveti s svetlostjo 80 sveč! BARZEL D. D. ODDELENJEZA ,ALADDIN" SUBOTICA Zahtevajte cenik Vsled neizmerne boli potrti javljamo v svoiem imenu in imenu vseh ostalih sorodnikov, vsem znancem in prijateljem premžno vest, da je naš nad vse ljubljeni, predobri sin, mož, oče, tast dr. Otokar Rybar pooblaščeni minister in poslanik včeraj 12. januarja 1927 ob 19 uri zvečer po kratki, mučni bolezni v 62. letu svoje starosti, za vedno zatisnil svoje blage oči. - Cas pogreba bo razviden iz objav v listih. 135S Beograd, Ljubljana, Paris, Praga, 13. januarja 1927. Emilija Rybar roj. Mahorčič, mati; Zioka Rvbar roj Kastelic, soproga; Stanka, Nevenka, hčerki; Dr. Vladimir Miloš, Dušan, Miran sinovi; Rea Rybar roj. Elsbacher, sinaha. ШШ: V Beogradu je preminul 12. januarja 1927 dr. Otokar Rybar nekdanji vod telj primorskih Slovencev Možu, ki si je stekel za naš nacionalni razvoj ob sinjem Jadranu nevenljivih zaslug, večna slava! V Ljubljani, dne 14. januarja 1527. 1378 Jugoslovenskâ Matica. ■t Naša liuba soproga, mati, tašča in babica, gospa Eugenija Bamberg ie daneî ob pol 5. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni v 82. letu svoje starosti preminula. Pogreb drage pokoinice se bo vršil v petek, dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališču pri Sv Križu v Ljubljani. Prosimo, da bt se opus:ilo vsako darovale vencev, kakor tudi izrazi sožalja. V Impolci, dne 12 januaija 1927. Otomar Bamberg, soprog. Maja Techner, Otomar Fed. Bamberg. Elsbeth pl. Malasz, dr. Herman Bamoerg, Frida Fischer, otroci. Dr. Richard Techner, Ernô pl. Malasz, Alojz Fischer, zeti. Pavla Bamberg roj. pl. Meinmayr, Amalija Bamberg roj. Sre- botnjak, srna bi. Vsi vnuki in vnukinje. ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam za časa bolezni in smiti našega ljubljenega očeta oz. tasta gospoda Adolfa Perlesa stali ob strani, izrekamo svojo najpri-srčnejšo zahvalo. Najtopleje se zahvaljujemo za neštete pismene izraze sožalja, kakor tudi vsem ki so spremili blagopokojnega k večnemu počitku. Ljubljana, 13. januarja 1927. Žalujoča rodbina Perles -Živic Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij «Jutru Adodi Ribmkar. Za Narodno tiskarno dd kot tiskarna rja Fraa Jczcršgk. Za mseratai del je odgovoren Alojzij Novak. Val « Ljubljani