Iz oklica zrtrnžene katoliške ljudske stranke na Koroškem. (0 deželnozborskih volitvah.) Katoličani, Nemci in Slovenci, spoznavamo, da je božja previdnost ločila ljudi po narodih. Samo kršeanska pravičnost more rešiti in odstraniti tudi težave, ki nastajajo vsled tega, ker so na svetu različni • narodi. Z ozirom na skupna krščanska načela in iz ljubezni do skupne avstrijske domovine bodo se naši poslanci obeh narodov medsebojno podpirali. Samo ob sebi se razume, da bodo svoje posebne narodne težnje odkritosrčno zastopali. Nad narodnostjo nam je vera; katoliška vera veže avstrijske narode s cesarsko hišo; ravno tista vera bode tudi podlaga miru med Nemci in Slovenci na Koroškem. —• Kar pa zadeva posamezne točke in opravke deželnega zbbra in odbora, bodo se naši poslanci ozirali na to-le: Deželne potrebščine in javne stavbe. Ko se ohranjujejo in napravljajo neobhodno potrebne ceste, urejajo potoki in hudourniki ter zboljšajo zemljišča, je skrbeti za to, da se pri tem mejaši preveč ne obložijo. Velike stavbe in krajevne železnice naj se, kedar je le mogoče, zidajo, ne da bi bilo treba zvišati deželnih doklad, z radfcdarnimi doneski, podporami in drugimi dohodki; vselej mora se gledati na to, da se o pravem času poplača (amortizuje) dolg, ki se je napravil. Šola. Po sklepih avstrijskih katoliških shodov in po skupnem pastirskem listu avstrijskih škofov (1890) želimo in hočemo pred vsem za katoličane katoliške šole, katere država po svojej pravici|nadzoruje. Šole naj se uravnajo drugače za mesta in drugače za deželo, ker so po mestih in po deželi t,udi eisto' drugačne potrebe, na katere se more Sola ozirati; dalje hočemo šole, v katerih se otroci poučujejo na podlagi materinega jezika in šole, v katerih se morejo šolarji (ako je potreba) na- učiti obeh deželnih jezikov; hočemo, da se bolj odraščena mladina poučuje tudi y gospodarskih in obrtnih stvareh in da šolske oblasti pazijo ludi na obnašanje inladine. Občine naj dobijo večjo pravico pri nastavljanju posameznih učiteljev. Učitelje hočemo glede njihove službe, plače in povišanja obvarovati vsake samovolje, naj pride od katerekoli strani. Zahtevamo, da se veronauk zopet vpelje v višje razrede celovške realke in da se poskrbi za veronauk v vseh nadaljevalnih in strokovnih Solah. • Denarno gospodarstvo. Skrbeti je, da dežela ne izdaja več, kakor ima dohodkov, s tem, da se kolikor le mogoče ne sklepajo stvari, katere nalagajo vedno večje in težke stroške: poskrbijo naj se tudi novi dohodki, ki davkoplačevalce kolikor mogoče varujejo novih plačil. Ob enera naj se povišajo lastni dohodki deželnib zakladov (fondov) in čim preje zopet doplača domestikalni zaklad; zgodi naj se to z izvanrednimi dohodki, založbami, z dohodki iz prodanih posestev in prihodnjih prebitkov od državnih davkov. Kedar se razdelijo prebitki od državnih davkov, ali ko se izpeljuje nova davčna postava, ali če se volijo davčne komisije ali se pregleduje žemljiško-davčni kataster itd., naj se po vseh okrajih koroške dežele podpirajo v prvi vrsti tisti, ki so v gospodarskem oziru slabejši in torej podpore najbolj potrebni. Narodno gospodarstvo. V smislu onih socijalnih (družabnih) preosnov, za katere se potegujejo naši somišljeniki v deželi in državi že skozi desetletja, naj se obrtne in bodoče kmetske zadruge posvetujejo o socijalno-političnih postavah ter jih krajevnim razmeram primerno izpeljujejo. Strokovno znanje in izkušnja itiož, združenih v zadrugah, naj se porabi zato, da pride deželni zbor do dobro pripravljenih sklepov, ki se morejo tudi izvršiti. Želimo torej, da se utrdijo lastninske in dedne pravice pri zemljiščih, da se uravnajo trgovinske zadeve in zalaganje vojne; hočemo, da se vendar enkrat roši vprašanje o živinski soli, o lovski in gozdni postavi na korist kmetom, da se razvija posojilništvo in zavarovanje; potegujemo se za to, da se odstranijo terminaka trgovina in prekupovanje, sleparsko tekmovanje, ponarejanje jedil in druge občeškodljive krivice. Izobražujejo in nravstveno povzdigujejo naj sc posli in učenci v družinah, šolah, pri gospodarstvn in v delavnicah. Delujemo na to, da se znova povzdigncta kmetfki in obrtni stan, da pridejo do boljših razmer vsi delavci, zlasti oni, ki so po starosti obnemogli, in da se sploh pospešujejo vse občekoristne naprave. Občinske zadeve. Hočemo, da se že obstoječe nravsLveno-policijske postave in ukazi natančneje izpolniu.|ejo. Kedar se pregledujejo blagajnice, kakor tudi o drugih priložnostili, naj deženi odbor občine primerno pouči in jih napeljuje, da in kako naj vsako leto napravljajo natančen račun o dohodkih in stroških ; naj varčno gospodarijo s premoženjem, zmanjšujejo dolgove in zlasti za reveže primerno poskrbijo. Deželni zbor naj primerno vpliva na to, da se nova domovinska postava in postava o preskrbovanju revežev sklene in izvrši po načelu, da je najprej družina dolžna skrbeti za svoje domače, ko se postarajo ter trpijo pomanjkanje; z ozirom na to dolžnost je treba varovati gospodarje, ko prejemajo dedščino. Ce je kdo od družine skozi dolga leta ali celo življenje služil na tujem, naj njegov gospodar sam ali združen s svojimi stanovskimi sodrugi skrbi za zavarovanje zoper nezgode in v slarosti. Še le konečno preide ista dolžnost na občino, oziroma na deželo in državo. Deluje naj se ludi zoper prevelika brcmena, ki se nalagajo mestnim in kmečkim občinam v prenesenem delokrogu. Volilna praviea. Hočemo da se vpeljejo neposredne (direktne) volitve za . deželni zbor ludi v kmečkih občinah, pa s tajnim glasovanjem; volilni kraji naj bodo občine. Volilni okraji naj se pravično razdelijo in postavno naj se zabrani vsaka zloraba volilne pravice.