List 4.
Gospodarske skušnje.
(Da krompir v kleti kali iie pog^anja). Gospod A. Aman v Zitterhofu pripoveduje, da se da na dvojno vlžo napraviti, da krompir v kleti kali ne poganja in sicer:
Pervic se mora klet (kelder) tako dobro zaperati, da ne more nikakor pomladanski zrak va-njo zahajati. Drugič pa ne ^re krompirja o spomladanskem času vedno na kupu skupej pusatl, ampak se mora večkrat na manjši kupe premetati, in vsaki teden saj enkrat preložiti. Kdor s krompirjem tako ravna, mu isrotovo ne bo močno ali pa nič pre-rašal in kali pog-anjal.                                     Agron. Zt^.
(Hroščeve ali kebrove červe zmanjšati). Po naznanilu Th. van der Boom v Belgii se napravijo na več krajih po vertu, posebno pa po zelnikih, nizki kupčki či-8teg'a in frišneg-a kravjeka, okoli 3 do 4 pavce visoki, ki se dve tretjini visoko z z e m 1 j o zasujejo. Gotovo bodo hroBČi take kupčke o svojem letanji zasledili in v njih jajca zaleg^li. Prec ko hrošči letati nehajo, se gfnojni kupci odg'emejo in v gnojno mlako ali lužnico pomečejo, v kteri zalega gotovo konec vzame.                         Landw. Ctrbl.
(Da živina raji je). Kisli ca (rumex acetosa), ktera se skoraj na vsakem travniku nahaja, je, kakor skušnje razodevajo, dobra klaja za konje, govejo živino in ovce, jim požerljivost povikša in zraven teg;a pa tudi živini kri čisti. Kislica je za kermo še bolja, ako se požanje preden v cvetje ^re; tudi gorša je sirova, kakor suha.
(Terte cepiti). Teg-a dela se vinorejci na Francoz-kem od leta do leta bolj poprijemljejo, donaša jim pa tudi vedno večje dobičke. 8icer so v poprejsnih časih terte tudi pridno sadili, in ktera se jim ni po volji obnašala, so jo kmali iz zemlje verg:li in drugo posadili na nje mesto. Pri tem delu se pa preveč časa zanemari in veliko g-rojzdja zapravi, česar se pri cepljenih tertah nikoli ne pog^reša, ker večidel že v pervem letu rode, če se jim nastavljeni g^rojzdi o pravem času ne obero, kar bi terti gotovo jako škodovalo. Ce se pozne plemena na zgodnje terte cepijo, bo gTojzdje gotovo popred zrelo; po tem takem si napravijo po cepljenji bog^ato in lepo g-rojzdno letino pozneje zrelegra ^rojzdja. Ravno tako se, kakor skušnje kažejo, tudi g^rojzdje množi, ker cepljene terte raje rode kakor necepljene, in kakor hitro postarana terta ne rodi več rada, se po cepljenji pomladi, da začne zopet bogateje roditi.
Dr. Ludersdorf kmet. letopis.