Interni bilten GZS PTZ GZS PTZ, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Maj 2021 13 MEMORANDUM MSP 2021 PRIZNANJE POMLADNI VETER KLJUB KRIZI INOVATIVNI IN SOLIDARNI 8. E-KONFERENCA MSP KAKO PO KORONA KRIZI? 1 VETER / MAJ 2021 Kazalo K R O O LA 8 Č /2 IN DE ZD LA RU S ŽE EKC NJ IJ 23 K 21 O AJ UK M RE EN PI IJO H /2 2 N IP TZ K 8. E -K O NF ER EN CA A N A KO MS K R PO P IZ I? 6/ 13 Uvodnik 3/ 5 19 7 /1 15 /20 21 20 SP M 21 I UM 20 RIZ I ND ER K RN RA O ET UB IDA EM I V LJ L M N K O D - S LA IKA I IN M L IVN T PO ME AT V KZ INO N LA IZ BI JU 29 TI 30 1 /3 SK E VN JO O ČA EL O D OR P E N PI U VETER Izdajatelj: GZS - Podjetniško trgovska zbornica T: 01 58 98 312, F: 01 58 98 317 Dimičeva 13, 1504 Ljubljana ptz@gzs.si, www.gzs.si/ptz Odgovorna urednica: mag. Vida Kožar Urednica: Vida Petrovčič Uredniški odbor: mag. Vida Kožar, GZS PTZ Vida Petrovčič, novinarka Damjana Sever, BTL Marketing, d.o.o. Marko Prijon, Conrad Electronic, d.o.o. Tisk: TISK 24 d.o.o. Prelom in priprava za tisk: BTL marketing d.o.o. CGP glasila: Darja Brečko Poženel Naklada: 2.000 izvodov 2 Fotografije: osebni arhivi, arhiv PTZ, Kraftart, Aleš Bržan - foto Ana Gregorič, Natalija Stošicki - foto Barbara Zajc Fotografija na naslovnici: canstockphoto.com Glasilo je brezplačno. GZS PTZ izjavlja, da je gradivo pripravila z vso dolžno skrbnostjo in opozarja uporabnike, da so vsa besedila avtorsko zaščitena. GZS PTZ izjavlja, da za vsebino avtorskih prispevkov ne odgovarja. Prav tako opozarjamo, da besedila avtorskih prispevkov niso lektorirana, za kar GZS/PTZ ne prevzema nikakršne odgovornosti. Avtorji prispevkov jamčijo, da njihova dela ne posegajo v kakršnekoli druge pravice tretjih oseb in da ne vsebuje ničesar takega, kar bi bilo v nasprotju z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Razmnoževanje, po delih ali v celoti na kakršenkoli način in s katerimkoli sredstvom, ni dovoljeno brez pisnega soglasja avtorja posameznega teksta. VETER / MAJ 2021 / UVODNIK Bruno Komac, dobitnik priznanja Pomladni veter leta 2018 Junaki dobrega virusa v pomladnem vetru sprememb etošnja pomlad nam z zimskim vetrom bistri misli, usmerjene v ostre aktualne podnebne razmere vsakodnevnih poslov. Hladen veter koronskih sprememb vztraja in ne pusti poslovnemu soncu, da nas ponovno ogreje in pospeši želeno fotosintezo v vseh naših procesih delovanja in življenja. Virus, ki je narejen po meri človeka in/ali izbranega kapitala, že drugo pomlad kroji usodo v našem okolju. Ovira delo, razmišljanje in druženje, ki je osnovni element človeka kot družabnega bitja v vseh svojih pojavnostnih oblikah življenja, bivanja in delovanja. Z druženjem ljudje izmenjujemo mnenja, določamo skupne cilje, dogovarjamo spremembe, oblikujemo nove ideje, snujemo nove načrte, ustvarjamo napredek in v pozitivni družbi junakov živimo svoja kreativna življenja. Do sedaj človeku ljubo družbeno in družabno življenje je praktično zamrlo. Seminarji, konference, kave, mreženja, delavnice, poslovne obletnice, poslovna praznovanja in drugi fizični poslovni dogodki, kjer se je odvijalo aktivno poslovno življenje, se nam zdijo kot prijeten filmski spomin iz mladosti. V novi realnosti smo se zelo hitro (popolnoma) spremenili. Deloma ali v celoti smo zamenjali poslovno okolje, poslovne partnerje, poslovne modele, poslovne navade in manire, ustvarili delo na daljavo in ustvarili daljavo med ljudmi. V dobi virusnih (nekdaj družbenih) sprememb je sedaj izjemnega pomena ohraniti (prilagojeno) novo pridobljeno kondicijo delovanja, sodelovanja in nenazadnje tudi (poslovnega) druženja in praznovanja na način, ki nas še vedno povezuje. Čeprav trenutno še vedno na daljavo, v varnih poslovnih in lastnih mehurčkih širom domovine in sveta. S tako povezanimi varnimi neštetimi drobnimi mehurčki bomo gotovo kar najhitreje dosegli cilj, da bomo spet en, malo večji, na novo spojeni mehur(ček), dolgotrajno odporen in še bolj uspešen, ki bo znova v popolnosti poslovno družbeno in družabno zaživel. Ta dober virus v nas, nas ob lastni prilagodljivosti in vztrajnosti žene naprej. Z vetrom sprememb proti brez virusnemu izhodu virusa današnjih težav, kjer bomo tako osebno kot poslovno še bolj trdni, odporni in uspešnejši. Zato so vsi ljudje, ki se po svojih najboljših močeh osebno in poslovno trudijo v teh novih razmerah uspešno zoperstaviti novi realnosti, junaki. Junaki dobrega virusa v pomladnem vetru sprememb. Bruno Komac, direktor Krajcarca d.o.o. in predsednik Združenja malih trgovcev Slovenije 3 VETER / MAJ 2021 / UVODNIK mag. Brane Lotrič, predsednik UO PTZ ZA VEČJO ODPORNOST MSP aprilu je odlična ekipa Podjetniško trgovske zbornice izvedla že osmo konferenco za mala in srednja podjetja, ki je dokazala, da je pomemben dejavnik promocije slovenskega malega in srednjega gospodarstva, ki je bilo do nedavnega pozabljeno in potisnjeno v kot. Obdobje protikoronskih ukrepov je dodobra prerešetalo prenekatere, še posebej storitvene panoge. Nekatere subvencije države so se izkazale le kot breobrestna posojila. Na pobudo GZS naj bi se za podjetnike, ki so zaradi spleta okoliščin dolžni vračati prejeto pomoč, omogočila individualna obravnava in možnost zadržanja prejetih sredstev. Upamo na najboljše. Zavedajmo se, da po “koroni” ne bo vse, kot je bilo. Toda s spremembami načina in pogojev poslovanja se odpirajo tudi nova področja, na katera lahko posežemo. Preverimo dobre prakse podjetij iz naših dejavnosti po Evropi in po svetu. Kje so naše nove podjetniške priložnosti? Izziv letošnjega leta je vsekakor načrt za okrevanje in odpornost, ki bo do leta 2030 finančno podprt s tremi milijardami evropskih sredstev. Mala in srednja podjetja dobivamo vse večji pomen v slovenskem gospo- 4 darskem prostoru. Poskušajmo najti področja zelenega prehoda, digitalne preobrazbe ter pametne, trajnostne in vključujoče rasti podjetij, na katerih se bomo z novimi projekti, izboljšavami in z naprednimi spremembami poslovanja aktivno vključili v proces rasti gospodarstva. Najboljše ideje so predrzne podjetniške sanje. Poziv v današnjih razmerah: povezujmo se in sodelujmo pri iskanju novih idej in rešitev za poslovanje mikro, malih in srednjih podjetij. Z željami za brstenje novih podjetniških idej, mag. Brane Lotrič, direktor B&B d.o.o. in predsednik UO PTZ VETER / MAJ 2021 / UVODNIK mag. Ulla Hudina-Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Načrt okrevanja za Evropo a bi omejili gospodarske in družbene posledice pandemije koronavirusa, so se Evropska komisija, Evropski parlament in voditelji EU julija 2020 dogovorili, decembra 2020 pa potrdili načrt za gospodarsko okrevanje, ki bo omogočil izhod iz krize in postavitev temeljev za sodobno in bolj trajnostno Evropo. Načrt je neposreden odgovor na to, da državljani in podjetja, ki jih je pandemija koronavirusa hudo prizadela, potrebujejo hitro pomoč. Kriza pa je tudi pokazala, da ko enotni trg ne deluje nemoteno, vsi plačamo ceno: evropska industrija, številna mala in srednja podjetja (MSP) v dobavni verigi, potrošniki in naša gospodarstva. Namen evropskega načrta za okrevanje je, da izzive pandemije spremenimo v priložnosti za okrevanje, ki jih usmerjata zeleni in digitalni prehod. To okrevanje pa ne more potekati brez malih in srednje velikih podjetij. MSP predstavljajo približno 99 % vseh podjetij v EU, zagotavljajo dve tretjini vseh delovnih mest in predstavljajo več kot polovico evropskega BDP. Rada bi poudarila naslednje: gospodarstvo EU kot celote bo prihodnje izzive in pretrese obvladovalo le, če bodo MSP odporna. Delovna mesta za Evropejce bo mogoče zagotoviti le, če bodo MSP uspešna in še naprej poslovala. Naše digitalne in zelene cilje bomo dosegli le, če bomo naša MSP podprli pri tem dvojnem prehodu. Torej, da bomo uspešno premagali to krizo, potrebujemo MSP v središču našega okrevanja. Načrt okrevanja za Evropo vključuje dolgoročni proračun EU za obdobje 2021-2027 skupaj z začasnim instrumentom za spodbujanje okrevanja NextGenerationEU, kar skupaj predstavlja največji sveženj spodbud, ki se je kdaj koli financiral iz proračuna EU. Za pomoč pri okrevanju po pandemiji COVID-19 je do leta 2027 namenjenih rekordnih 1,8 bilijona evrov. To so sredstva, da bo Evropa postala bolj zelena, bolj digitalna, odpornejša ter bolje pripravljena na današnje in prihodnje izzive. Osrednji del začasnega instrumenta NextGenerationEU predstavlja mehanizem za okrevanje in odpornost s 672,5 milijardami evrov kot finančni (in tudi fiskalni) stimulus državam za podporo njihovim reformnim procesom in naložbam, ki jih bodo izvedla do leta 2026. Ta znesek vključuje 312,5 milijard evrov nepovratnih sredstev za vse države članice in 360 milijard evrov posojil za države, ki se zanje odločijo. Za črpanje sredstev preko mehanizma za okrevanje in odpornost države članice pripravljajo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, da bi jih predvidoma do konca aprila letos posredovale v pregled Evropski komisiji in nato v potrditev na Svetu EU. Preden lahko Komisija v okviru instrumenta NextGenerationEU začne najemati posojila na mednarodnih trgih in se tako zadolži v imenu EU ter s tem omogoči začetek delovanja instrumenta, morajo vse države članice ratificirati sklep o virih lastnih sredstev. mag. Ulla Hudina-Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji 5 VETER / JUNIJ 2020 / 7. KONFERENCA MSP 8.e-konferenca MSP 8. e-konferenca msp Kako po korona krizi? Besedilo: Vida Petrovčič Podjetniško trgovska zbornica (PTZ) pri GZS je sredi aprila pripravila že osmo tradicionalno konferenco za mikro, mala in srednja podjetja, katere osnovna tema je bila, kako po korona krizi. Konferenca je tudi letos potekala deloma digitalno, deloma pa ob prisotnosti udeležencev, seveda vse skladno z epidemijskimi pravili. MSP kot dolgoročni steber slovenskega gospodarstva Zbrane je najprej nagovoril predsednik Upravnega odbora PTZ mag. Brane Lotrič. Kljub trenutni krizi podjetniki razmišljajo, kako bo po njej, zato že danes razmišljajo, kako bodo preživeli v spremenjenem načinu poslovanja. “Zavedati se moramo, da je v mikro, malih in srednjih podjetjih zaposlenih skoraj polovica vseh zaposlenih v Sloveniji, dodana vrednost, dosežena v malih in srednjih podjetijih, pa za več kot 40 odstotkov presega dodano vrednost vseh zaposlenih v Sloveniji. Tudi na področju malih in srednjih podjetij se obseg izvoza močno povečuje,” je poudaril mag. Brane Lotrič. Zato ne smemo vloge malih in srednjih podjetij postavljati na drugi tir zgolj 6 kot podporo velikim podjetjem, saj ta podjetja predstavljajo dolgoročni steber slovenskega gospodarstva. Velik delež teh podjetij so družinska podjetja, ki poslujejo povsem drugače, z večjo zavzetostjo kot ostala, s sposobnostjo večjega odrekanja, z večjo vztrajnostjo in voljo do preživetja. Ravno mala in srednja podjetja so se v času epidemije srečala z največ prepovedmi in ustavitvami delovnih procesov. Res je, da so vladni ukrepi omogočili preživetje teh podjetij glede stroškov dela. Za zdaj so zaposlitve še zajamčene, ne vemo pa, kaj se bo zgodilo s pričakovanim poletnim izhodom iz krize, ko ne bo več omejitev odpuščanja in omejitev prekinitev delovnih razmerij ob vračilu državni subvencij. Trg dela se lahko v prihodnjih mesecih močno spremeni. Podjetnik mora razmišljati tudi o ostalih stroških, poleg stroškov dela, o svojem bodočem položaju na trgu in o orga- mag. Brane Lotrič, predsednik UO PTZ niziranju svojih aktivnosti po sprostitvi epidemije. Odgovornost in tudi pritiski na podjetnike so zato tudi v tej epidemiji veliko večji kot v drugih večjih podjetjih v javnem sistemu. VETER / MAJ 2021 / 8. E-KONFERENCA MSP Mala in srednja podjetja bodo tudi v prihodnje morala rasti. Leto 2022 bo prineslo dodatne stroške višanja minimalne plače, zato moramo računati na jesen, ki bo drugačna, verjetno se bomo vrnili v običajne okvire poslovanja, vendar na drug način. Jeseni se bo začelo izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, ki bo znantno podprt z evropskimi sredstvi. “Toda, kako bodo ta sredstva usmerjena, kaj bomo mali in srednji podjetniki od tega imeli, kaj to pomeni za naš razvoj, za zaposlovanje in zaposlene. Tu ostaja še kup odprtih vprašanj in priložnosti. Zato mala in srednja podjetja v tem času potrebujemo izjemno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za delo, Gospodarske zbornice Slovenije ter Podjetniško trgovske zbornice,” je še dodal mag. Brane Lotrič. Za individualno obravnavo pri morebitnem vračanju pomoči podjetij ledice epidemije in zagotavljali čimbolj nemoteno delo gospodarstva. Sprejetih je bilo osem protikoronskih paketov in po besedah mag. Aleša Cantaruttija pričakujejo tudi devetega, ki naj bi bil še posebej posvečen tako gostinstvu, turizmu, malim trgovcem in malim podjetjem, ki so še najbolj občutili krizo. GZS je do zdaj na vlado naslovila kar 33 predlogov za ukrepe za pomoč gospodarstvu, med njimi tudi predloge za izenačevanje pogojev poslovanja na področju trgovine, ukrepe za področje kulture in športa, ki naj bi bili vključeni v zadnji deveti protikoronski paket. “Zelo aktualno je tudi vprašanje vračil prejetih pomoči za podjetja, čeprav se zavedamo, da bo nekaj teh vračil potrebnih, smo na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo že naslovili predlog, da prejetih pomoči podjetjem, pri katerih je bil pogoj padec prihodkov, in ki so se znašla v robnih, mejnih razmerah, ne bi bilo treba vračati. Na GZS predlagamo individualno obravnavo za ugotavljanje teh izjem,” je poudaril mag. Aleš Cantarutti. vilo MSP v času korona krize v Sloveniji zmanjšalo za 1,3 odstotka, pri čemer je več kot 90 odstotkov malih in srednih podjetij poročalo o zmanjšanju prometa. Načrt okrevanja za Evropo vključuje dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027 ter začasni instrument za spodbujanje okrevanja t.i. NextGenerationEU. Skupaj predstavljata največji sveženj spodbud, ki se je kadarkoli financiral iz proračuna EU. Za pomoč pri okrevanju po pandemiji covida-19 je do leta 2027 namenjenih rekordnih 1,8 bilijona eur. Vse to zato, da bo Evropa postala bolj zelena, bolj digitalna in bolj odporna na današnje in prihodnje izzive. EU namenja za pomoč pri okrevanju po pandemiji covida - 19 rekordnih 1,8 bilijona evrov do leta 2027 Po projekcijah Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji bi lahko učinkovito izvajanje NextGenerationEU že do leta 2024 zagotovilo 2% dodatnega BDP in ustvarilo 2 milijona delovnih mest. Po oceni namestnice vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji mag. Ulle Hudina Kmetič je kriza ponovno pokazala pomen enotnega trga in potrdila ugotovitev, da vsi plačamo ceno, ko enotni trg ne deluje nemoteno. Namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji mag. Ulla Hudina Kmetič je poudarila, da predhodne ocene kažejo, da se je šte- Osrednji del začasnega instrumenta NextGenerationEU je mehanizem za okrevanje in odpornost, ki predstavlja 672,5 milijarde evrov veliko finančno spodbudo državam in podporo njihovim reformnim procesom in naložbam, ki jih bodo izvedle do leta 2026. Ta znesek vključuje 312,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev za vse države članice in 360 milijard evrov posojil za države, ki se zanje odločijo. mag. Aleš Cantarutti Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je uvodoma poudaril, da analitiki GZS za letošnje leto napovedujejo močan gospodarski odboj v pozitivno smer v obliki rasti okoli pet odstotkov. V zadnjem času podatki kažejo, da pozitivno presenečajo industrija, gradbeništvo in trgovina, ki se je prilagodila potrošnikom in njihovim novim načinom kupovanja prek spleta. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da je bil velik del gospodarstva močno prizadet zaradi omejitvenih ukrepov. GZS se od prvega dne epidemije zavzema za sprejem takih ukrepov, ki bi čimbolj omejili pos- 8.e-konferenca MSP - deloma v živo, deloma preko spleta 7 VETER / MAJ 2021 / 8. E-KONFERENCA MSP Mag. Mojca Kunšek, direktorica AJPES: “ Prvi rezultati kažejo, da se je malo gospodarstvo uspešno prilagodilo novi realnosti.” Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Gospodarski minister Zdravko Počivalšek: “Slovenija lahko pričakuje skupaj 12,2 milijarde sredstev iz EU proračuna v obdobju 2020 – 2029” Zbrane je prek video posnetka pozdravil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je opozoril na slovenske ukrepe za okrevanje gospodarstva in spodbude za digitalno in zeleno preoblikovanje. Že v sklopu sedmega in osmega protikoronskega paketa sta bila predlagana ukrepa za izboljšanje likvidnosti slovenskega gospodarstva. To so brezobrestni krediti z moratorijem v višini 87 milijonov evrov, ki bodo ponujeni podjetnikom prek Slovenskega podjetniškega sklada in garancije za bančne kredite s subvencijo za obrestne mere v vrednosti 100 milijonov evrov. Predlagan je predlog zakona, ki bo za pomoč turizmu podaljševal nekatere najbolj učinkovite ukrepe iz dosedanjih protikoronskih paketov. Ključne aktivnosti vezane na zagon gospodarstva pa so predvidene v obliki nepovratnih in povratnih sredstev, s katerimi bodo financirani digitalno preoblikovanje, raziskovalce v malih in srednjih podjetjih, predvideni so vaučerji za MSP-je. Načrt za obnovo in odpornost bo podpiral razvoj in inovacije, krožno gospodarstvo, energetsko sanacijo in učinkovitost ter digitalno preoblikovanje. Predvidene pa so tudi naložbe v podporno okolje, izgradnja inovativnih ekonomsko poslovnih con ter podpora turizmu v obliki investicij v javno infrastrukturo iz sklada za pravičen prehod in večletnega finančnega okvira za programsko obdobje 2021-2027 “Slovenija lahko pričakuje skupaj 12,2 milijarde sredstev iz EU proračuna v obdobju 2020 – 2029, to pomeni sredstva v višini 1,2 milijarde na leto. Od tega 10,3 milijarde evrov novih sredstev za program NextGenerationEU ter 1,9 mio še neporabljenih sredstev v tekočem obdobju 2014-2020. Želimo si, da bi s kombinacijo nepovratne in povratne pomoči lahko pomagali pri razvoju in implementaciji reformno naravnanih investicijskih projektov, ki gredo v smeri digitalizacije ter zelenega in odpornejšega gospodarstva,” je poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. SPODBUDE MGRT V LETU 2021 ZNAŠAJO 660 MIO EUR Skupna vrednost vseh spodbud MGRT v letošnjem letu znaša 660 milijonov evrov. Izvedenih bo 42 javnih razpisov, 25 bo novih javnih razpisov, v višini 256 milijonov eur, 17 že objavljenih javnih razpisov v vrednosti 403 milijone evrov pa je v teku. “Krepili bomo sodelovanje velikih podjetij z malimi, srednjimi in mikro podjetji. Dolgoročni cilj je dvig dodane vrednosti na zaposlenega oziroma dvig produktivnosti prek investitorjev, ki bodo na ta način ustvarjali visoko kakovostna delovna mesta,” je poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. 8 Malo gospodarstvo ima pomembno vlogo pri ustvarjanju bruto dodane vrednosti (BDP) in zagotavljanju socialne varnosti, saj predstavlja kar 77 % vseh poslovnih subjektov v državi ali 96 % vsega gospodarstva. Največji delež poslovnih subjektov malega gospodarstva zasledimo v dejavnostih gradbeništva, prometa in skladiščenja ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. V predelovalni dejavnosti, ki ima največji vpliv na BDP države, pa je malo gospodarstvo zastopano s 87 %. V času, ko finančnih podatkov o poslovanju malega gospodarstva še nimamo, lahko podatki o izvajanju registrske dejavnosti ter iz različnih registrov, ki jih upravlja Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), podatki o objavah o insolvenčnih postopkih, o prejemkih in izdatkih ter gibanju blokad na portalu www.ajpes.si, precej dobro odstirajo razmere, v katerih je gospodarstvo v letu 2020 delovalo. Podatki na dan 31. 12. 2020 v Poslovnem registru Slovenije (PRS) povedo, da se je število delujočih gospodarskih družb povečalo za 0,7 % in za 1 % pri samostojnih podjetnikih (s.p.). Povprečno se je v letu 2020 na novo ustanovilo 17 % manj gospodarskih družb kot leto prej, vendar jih je svoje poslovanje tudi 24 % manj prenehalo. Drugačna pa je situacija pri samostojnih podjetnikih, saj je na novo odprlo svojo dejavnost za 6 % manj podjetnikov kot leto prej, vendar pa jih je 18 % več tudi prenehalo s poslovanjem. Tudi pregled po mesecih kaže, da so samostojni podjetniki bolj občutili izredne razmere in se situaciji tudi težje prilagodili. Ob tem je zanimiv pregled vstopov/izstopov v podjetniške vode tudi po dejavnostih, kjer tako na področju gospodarskih družb, kot samostojnih podjetnikov beležimo porast vstopa v podjetništvo v dejavnosti gradbeništva, predelovalnih dejavnostih, na področju informacijske in komunikacijske dejavnosti ter poslovanju z nepremičninami. Prav tako je tudi zanimiva primerjava med regijami, saj se je število novih podjetij VETER / MAJ 2021 / 8. E-KONFERENCA MSP Število poslovnih subjektov z neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni, ki jih AJPES posredujejo ponudniki plačilnih storitev, se glede na leto 2019 ni povečalo mag. Mojca Kunšek, direktorica AJPES v Pomurski in Savinjsko-šaleški regiji v primerjavi z letom 2019 povečalo, kar se odraža tudi v zmanjšanju brezposelnosti. Nedvomno se prava narava poslovanja odraža v nivoju likvidnosti in potrebah po zagotavljanju finančnih sredstev. Tako na eni strani ne beležimo rasti insolvenčnih postopkov, niti povečanih potreb po uravnavanju likvidnosti s pomočjo vključevanja v pobot. Razveseljivo je, da se število poslovnih subjektov z neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni, ki jih AJPES posredujejo ponudniki plačilnih storitev, glede na leto 2019 ni povečalo, medtem ko se je nivo zadolženosti celo zmanjšal. To je posebej razveseljivo ob dejstvu, da je bil priliv prejemkov na bančne račune poslovnih subjektov v povprečju nižji za 11 %, največ v panogi gostinstva (za 48 %) in kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih storitev (za 47 %). Pri ocenjevanju poslovanja malega gospodarstva se lahko opremo tudi na podatke Četrtletnega statističnega raziskovanja poslovnih subjektov, ki so vključeni v vzorec raziskave pri Statističnem uradu RS. Podatki poslovanja v zadnjem četrtletju leta 2020 v primerjavi z zadnjimi četrtletji v letih 2019 in 2018 kažejo boljšo gospodarnost poslovanja, višjo izvozno usmerjenost in dodano vrednost v prodaji. Na drugi strani pa tudi večjo obremenjenost s stroški dela in manjši delež investicij. Pri tem beležimo najboljše rezultate poslovanja v predelovalnih dejavnostih, na področju gradbeništva, prometa in skladiščenja ter tudi na področju informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, ki tudi beležijo najvišjo dodano vrednost v prodaji. Na osnovi do sedaj znanih podatkov lahko zaključimo, da so podjetja znala izkoristiti državne ukrepe pri prilagoditvi poslovanja na novo realnost, zagotavljanju obstoja in delovanja. Glede na to, da večjih težav z likvidnostjo ni bilo zaznati, pa so k lažjemu prilagajanju novim razmeram podjetjem poleg državnih ukrepov, prav gotovo pripomogli tudi rezultati in zaloge, ki so jih ustvarile v predhodnih uspešnih letih. Če ti podatki kažejo na uspešno zaključeno leto 2020, pa nam dvom v uspešno poslovanje v prihodnjih letih poraja zmanjšanje investicij. Brez investicij namreč razvoja in napredka ni. V tem kontekstu bo nedvomno potrebno poiskati za gospodarstvo tudi takšne ukrepe, ki bodo spodbujala investicijska vlaganja in razvoj, da bo ob zagotavljanju nemotenega delovanja tudi strateški cilj doseganja višje produktivnosti in dodane vrednosti v naslednjih letih lahko dosežen. 8. E-KONFERENCO MSP SO PODPRLI 9 VETER / JUNIJ 2020 / OMIZJE Predsednik ocenjevalne komisije za priznanje Pomladni veter Trivo Krempl, direktorica KZ Metlika Tatjana Malešič, generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti, predsednik Upravnega odbora PTZ mag.Brane Lotrič in direktorica PTZ mag.Vida Kožar Priznanje Pomladni veter letos v roke KZ Metlika, z.o.o. Tudi letos je vrhunec konference predstavljala podelitev priznanja Pomladni veter. Tokrat je šlo priznanje v roke KZ Metlika. Predsednik ocenjevalne komisije za priznanje Pomladni veter Trivo Krempl je obrazložil razloge za priznanje. • KZ Metlika, z.o.o. (v nadaljevanju KZ Metlika) je bila ustanovljena leta 1945, kot nabavno prodajna zadruga na območju Bele krajine. Kmalu so se ji pridružile vse manjše zadruge in postajala je vse večja in prodornejša. Vendar je vedno ohranila in imela pred očmi skrb za malega človeka, kmeta, vinogradnika, živinorejca. Tako je skrbela tudi za ohranitev poseljenosti celotnega področja. Leta 1966 se zadrugi priključi vinska klet in leta 1970 še mesno podjetje. • KZ Metlika je eden največjih oskrbovalcev gostinstva v celotni državi; v svoj asortiman so vključili svoja vina, meso in mesne izdelke; KZ Metlika ima zelo dobro razvito maloprodajno mrežo širom Slovenije. • KZ Metlika je se v krizi Covid-19 zelo hitro prilagodila razmeram na trgu, saj je spomladi 2020 in nato še jeseni praktično izgubila svoj celotni trg. KZ Metlika se ni vdala, iskali so tudi najmanjšo možnost za prodajo in ohranitev proizvodnje. Takoj so odprli spletno trgovino za nakup živil. • KZ Metlika je v izrednih razmerah, ko je beležila velik upad prihodkov, del sredstev od spletnih naročil na www.metlika-gastro.si, namenila za dobrodelne pakete. Dobrodelne pakete je dostavljala najbolj obremenjenim zaposlenim, ki so se v najbolj kritičnih časih odzvali pogumno in požrtvovalno ter poskrbeli za najbolj ogrožene ljudi. Dobrodelne pakete so razdelili zaposlenim v različnih ustanovah po celotni Sloveniji: domovih za starejše, bolnišnicah, zdravstvenih domovih in ostalim, ki so bili v izredni situaciji med najbolj obremenjenimi in požrtvovalnimi v državi. Trivo Krempl 10 • KZ Metlika je z izvedbo dobrodelne akcije »Pomagajmo junakom«, v času velike krize izkazala, da celoten kolektiv družbe premore veliko mero srčnosti in zavzetosti tudi v izrednih razmerah, ki so vplivale na vsa področja našega življenja. Z akcijo je dodala nov prispevek v mozaiku družbeno odgovornih del in s tem pozitivno vplivala tudi na družbeno okolje, v katerem sobiva. KZ Metlika s tem predstavlja zgled poslovno in družbeno odgovornega podjetja. Predstavlja tudi zgled dobre prakse pri hitrem prenosu podjetniških idej v prakso na način, ki vpliva na širše poslovno in družbeno okolje. VETER / MAJ 2021 / 8. E-KONFERENCA MSP Predlog podaljšanja ukrepov za gostince in njihove dobavitelje Na tokratni konferenci so istočasno potekale tri okrogle mize, ena v živo, dve digitalno. Na prvi so ukrepe za okrevanje MSP predstavili Sibil Klančar, vodja Službe za razvojna sredstva MGRT, mag. Nena Dokuzov (MGRT) ter direktorica Oddelka za naložbe in evropske programe v SID banki Natalija Stošicki. Direktorica Kmetijske zadruge Metlika Tatjana Malešič pa je predstavila apel, ki so ga v KZ Metlika naslovili na predsednika vlade, gospodarskega, finančnega in kulturnega ministra, ministra za infrastrukturo ter ministra za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti. V apelu zahtevajo ugodnejšo obravnavo delodajalcev, ki zaradi ukrepov vlade ne poslujejo, podaljšanje ukrepa čakanja na delo in ukrepa povračila fiksnih stroškov do 30. junija, podaljšanje moratorija vračila kreditov za dodatni dve leti, zamik plačila letošnjega regresa, povračilo škode zaradi odpisa pretečenih proizvodov vsem proizvajalcem in dobaviteljem gostinstvu namenjenih artiklov. Tatjana Malešič Finančne spodbude za gospodarstvo - 979 milijonov evrov v letu 2021 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v letu 2021 gospodarstvu namenilo skupno 659,3 milijonov evrov sredstev. Od tega bo iz naslova nepovratnih sredstev na voljo 248,8 milijona evrov ter 410,5 milijona evrov povratnih sredstev. Dodatno pa je gospodarstvu na voljo še 320 milijonov evrov povratnih sredstev iz sedmega paketa ukrepov PKP – Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19. Skupna pomoč gospodarstvu v letu 2021 bo torej znašala 979,3 milijonov evrov, pri tem pa velja poudariti, da bo vrednost povratnih sredstev oplemenitena še s sredstvi izvajalskih inštitucij. Podjetniki, prijavite se! Kot je na osrednji okrogli mizi z naslovom: “Predlog ukrepov za okrevanje malega gospodarstva” povedala vodja Službe za razvojna sredstva na MGRT Sibil Klančar, so podjetjem na voljo povratne in nepovratne denarne spodbude iz več virov: evropska kohezijska, integralna - proračunska in iz programa NextGenerationEU, ki ne štejejo za kohezijska. Več podatkov je na voljo na info točki MGRT. Sibil Klančar Nena Dokuzov Iz programa ReactEU že do junija 100 milijonov evrov ga sklada, so namenjene predvsem manjšim podjetjem. Do junija bodo razpisane še v dodatni višini 13 milijonov evrov. Interes gospodarstva za vavčerje je velik, saj je šest dosedanjih razpisov že zaprtih. Za ohranitev razvojnega kadra, ki je zaposlen v slovenskih podjetjih, pripravlja MGRT ukrep varovanja inovacijskega potenciala. Ukrep bo likvidnostno naravnan, gre za nepovratna sredstva. Ukrep bo vreden 7 milijonov evrov. Podjetjem bodo pomagali kriti strošek plač razvojnega kadra. Pri delitvi sredstev bo verjetno uporabljen poenostavljeni pavšal. Za področje turizma bo na voljo najmanj 50 milijonov evrov. To bodo investicijske spodbude v obliki nepovratnih sredstev. Do junija letos bo razpisanih 100 milijonov evrov iz programa ReactEU, kar je dopolnitev kohezijske ovojnice. Od tega Slovenski podjetniški sklad že aprila ponuja 30 milijonov evrov za digitalizacijo, ki so za razliko od prejšnjih obdobij, namenjeni tudi zahodni Sloveniji, krijejo pa tudi nakup računalnikov, sicer pa predvsem tako imenovane mehke vsebine, ki pomagajo podjetjem, da na digitalen način prestrukturirajo svoje poslovanje. Vavčerske spodbude do višine 10 tisoč evrov - prek Slovenskega podjetniške- 11 VETER / MAJ 2021 / 8. E-KONFERENCA MSP Že odprti razpisi MGRT ▪ Razpis za graditev blagovnih znamk (prek Spirita) za lažji prodor na tuje trge in internacionalizacijo ▪ Spodbude za rast elektronskega poslovanja podjetij (prek Spirita) ▪ Sofinanciranje podjetij za nastop na mednarodnih sejmih ▪ V sklopu javnega poziva za podporo turizmu krijejo stroške turističnih in gostinskih podjetij, ki so jih ta imela kljub zaprtju poslovanja. Financiranje je možno največ do 10 tisoč evrov ▪ Razpis za povečanje dodane vrednosti (prek Spirita) ▪ Za trajnostni razvoj in graditev produktivnosti (prek Spirita) ▪ Razpis za podporo lesarskim produktom ▪ Razpis za vzpostavitev ponovne letalske povezljivosti Slovenije ▪ Eureka, ki podpira vključevanje v mednarodne raziskovalne mreže ▪ Razpis za podporo naložbam v obmejnih območjih (integralna sredstva, vodi MGRT) ▪ Razpis za pridobitev okoljskih znakov za trajnostne turistične nastanitve in gostinske ponudnike ▪ Razpis za promocijo vodilnih turističnih destinacij (ob podpori STO) Kaj ponuja SID banka 1. OBSTOJEČI PROGRAMI NEPOSREDNEGA FINANCIRANJA PODJETIJ: • Financiranje naložb in obratnih sredstev podjetij v času izbruha COVID-19 (SDMKV)- tudi po začasnem okvirju državnih pomoči COVID-19, • Financiranje tehnološko-razvojnih projektov z MGRT (RRI 3): 100 mio €, ter Financiranje raziskav, razvoja in inovacij iz EKP sredstev kohezije (do 2023): do 24 mio €, • Financiranje naložb v krožno gospodarstvo (Naložbe 3) z MGRT: do 40 mio €, • Financiranje naložb in obratnih sredstev podjetij v gozdno - lesni verigi (LES 1): do20 mio €, • Kmalu na voljo: Financiranje gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov (PROMET1) z MZI 35 mio. 2. OBSTOJEČI PROGRAMI POSREDNEGA FINANCIRANJA PODJETIJ (PREKO FINANČNIH POSREDNIKOV): • • 12 Financiranje iz kohezijskih sredstev: Mikroposojila (170 mio € kreditov), RRI posojila (67,5 mio €), garancije za posojila (129,2 mio €), Lastniško in kvazi lastniško financiranje (13 mio €), SEGIP program lastniškega so-fi- • • nanciranja podjetij v fazi rasti z EIF preko investicijskih skladov: 100 mio €, Programi posrednega financiranja preko bank: krediti s poroštvom Republike Slovenije po ZDLGPE, Razvojni program iz splošnega vira SID banke, Financiranje MSP in MID-Cap iz vira EIB in KfW. 3. DRUGI PROGRAMI: IZVOZNO FINANCIRANJE, PROGRAMI ZAVAROVANJ (NPR. ZA IZVOZNIKE), ZELENE OBVEZNICE 4. POGLED NAPREJ – RAZVOJ NOVIH PRODUKTOV/AKTIVNOSTI SID BANKE ZA PODJETJA: • • • Program financiranja naložb in obratnih sredstev podjetij v okviru katerega bo v obdobju 2021-2023 na razpolago do 170 mio EUR kreditov kritih z EU EGF garancijo), 3 Produkti lastniškega financiranja SLO podjetij (v sodelovanju z EIF) 134 mio €: VC prenos tehnologij (prenos raziskav/razvoja univerz/ institutov preko komercializacije v proizvode in gospodarstvo), VC sklad za semenski kapital in zagonska podjetja, PE sklad za lastniška nasledstva v družinskih podjetjih, Ugodna posojila za financiranje projektov lokalnih skupnosti (100 Natalija Stošicki • • mio €), Kohezija 2021-2027/InvestEU (MSP okno/okno Raziskave, inovacije, digitalizacija/okno Trajnostna infra) - usmeritev v trajnostno, zeleno financiranje, financiranje prehoda v Industrijo 4.0. in digitalno transformacijo gospodarstva, Nov program internacionalizacije/3 morja/Financiranje širšega javnega sektorja in javne infrastrukture (130 mio€). VETER / MAJ 2021 / NADNASLOV Pravni, psihološki in socialni vidiki dela od doma ko tvo lah avarovanja, š i n t e j z od da je p vam nudimo . , o m e V o trebam no, zat zahtev ena vašim po j i prilago e generali.s t Obišči Metka Penko Natlačen Na okrogli mizi, ki jo je vodila namestnica direktorja Pravne službe GZS Metka Penko Natlačen so razpravljali o pravnih, psiholoških in socioloških vidikih dela od doma. V razpravi so sodelovali vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Nikolaj Petrišič, športni psiholog prof. dr. Matej Tušak, predstavnik družbe Trgotur d.o.o. Matej Kadliček in predstavnica družbe Adamlje 3, d.o.o. Branka Drnovšek-Adamlje. Delo na domu bo ostalo praksa v marsikaterem okolju tudi po pandemiji, zato je potreben razmislek, kako izboljšati kompetence za ta način dela in kako prilagoditi delovnopravno zakonodajo. Smotrno pa je, da tudi pri delu na domu delodajalec nadzira, kakšno je delovno okolje za delavca, čeprav ta dela doma. Tudi družinska podjetja potrebujejo proces preoblikovanja transformacije, so bistveno bolj pripravljena na nepričakovane izzive in situacije v zunanjem okolju v primerjavi z ostalimi podjetji, ki še niso transformirala svojih strategij ali poslovnih modelov, - podjetja bi morala skozi proces transformacije, da ozavestijo svoje šibke točke ter spoznajo način delovanja ostalih enot v podjetju ter pomen sodelovanja oz. soodvisnosti vseh enot pri vsakodnevnem delovanju podjetja, - v tem procesu tudi začenjajo razumeti pomen jasne razmejitve odgovornosti med družinskimi člani, lastniki in zaposlenimi v podjetju ipd., - učinek finančnih spodbud za podjetja je lahko večji, če podjetja v te procese vstopajo premišljeno, z jasnim strateškim pogledom v srednjeročno prihodnost. Tretja okrogla miza pa se je posvetila ohranjanju vitalnosti družinskih podjetij v trenutnih razmerah. Panel sta vodili mag. Katja Kraškovic, Gea college d.d. in Irena Meterc, Spirit Slovenija. V sodelovanju z Urošem Kavsom, Inštitut Most, d.o.o., s Trivom Kremplom, AJM d.o.o., s Petro Blaj, Anton Blaj d.o.o. in s Petro Melanšek, Vivapen d.o.o. so oblikovali naslednja stališča: - podjetja, ki izvedejo proces strateške 13 VETER / MAJ 2021 / MESTNA SREDIŠČA ZA REVITALIZACIJO MEST Projekt CINEMA Besedilo: Mag. Tanja Faganel, Projektna pisarna, GZS V okviru projekta CINEMA razvijamo nove inovativne koncepte in orodja za oživitev in obogatitev malih mestnih gospodarstev in življenja v mestnih središčih, ki jih je v zadnjem obdobju še dodatno prizadela pandemija. Ker kulturne in kreativne industrije (KKI) predstavljajo enega od najpomembnejših spodbujevalcev medsektorskih inovacij, želimo z njihovo pomočjo povezati lokalne male trgovce, obrtnike, podjetnike, oblikovalce lokalnih politik in prebivalstvo, da bi si mala mestna gospodarstva čimprej opomogla. mag. Tanja Faganel Revitalizacija urbanih mest ali mestna obnova se nanaša na ponovno uporabo stavb ali celotnih površin, za katere je videti, da ne služijo več svojemu namenu. Z revitalizacijo oz. obnovo in s pomočjo kulturno kreativnih industrij (KKI) pridobijo potencial za izvajanje povsem novih dejavnosti z gospodarskimi, okoljskimi in drugimi družbenimi koristmi. KKI so že prepoznane kot eden temeljnih spodbujevalcev medsektorskih inovacij in kot industrije, ki je nenadomestljiva v ustvarjanju dodane vrednosti pri razvoju (mestnega) gospodarstva, oblikovanju novih/sodobnejših oblik dela, sodelovanju, sodelu in tudi digitalni transformaciji. V projektu sodeluje 22 projektnih partnerjev iz 8 različnih držav podonavske regije: Slovenije, Avstrije, Nemčije, Srbije, Slovaške, Bolgarije, Romunije in Moldavije. Orodja in koncepti, ki bodo razviti v okviru projekta, bodo omogočala in spodbujala razvoj mestnih gospodarstev z revitalizacijo in prestrukturiranjem neizkoriščenih in opuščenih prostorov in zgradb, z inovativnimi pristopi povezovanja podjetnikov, obrtnikov, malih trgovcev ter tudi z oblikovanjem podpornih centrov za spodbujanje KKI. promocijski koncept za razvoj in promocijo mestnega malega gospodarstva. CINEMA v projektu sodeluje tudi s Podjetniško trgovsko zbornico. Več o projektu CINEMA: (CREATIVE INDUSTRIES FOR NEW URBAN ECONOMIES IN THE DANUBE REGION) Središče mesta Kamnik - slovenska pilotna lokacija Tudi staro Kamniško mestno središče se srečuje z upadom prodaje in manjšim obiskom lokalnih prodajaln, podjetniških in obrtniških delavnic. Prve aktivnosti slovenskih partnerjev so v novembru 2020 že prinesle Kamniški desetak – Maistrov bon, ki je povezal podjetnike in male trgovce v inovativen poslovno www.interreg-danube.eu/cinema www.facebook.com/InterregCinema 14 VETER / MAJ 2021 / NADNASLOV MEMORANDUM MSP 2021 POZIV VLADI RS ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA MALEGA GOSPODARSTVA V ČASU KRIZE COVID-19 V mikro, malih in srednjih podjetjih se zavedamo okolja in časa, ki nas pesti zaradi korona virusa in z njim povezanih ovir pri podjetniškem udejstvovanju. Spoštujemo napore Vlade RS, da omeji epidemijo in vzpostavi stanje, v katerem bomo lahko spet poslovali brez kriznih omejitev. Zavedati se je potrebno, da so mala podjetja ranljivejša, z manj stabilnim finančnim položajem in z manjšimi možnostmi preživetja ob omejitvah ali celo zapiranju gospodarstva. Številna mala podjetja so v tem času na robu zloma, mnoga ne smejo, ne morejo poslovati ali pa ne morejo poslovati njihovi poslovni partnerji. Poslabšuje se plačilna sposobnost in poslovanje je vse bolj nestabilno. Aktivnost v storitvenih dejavnostih tudi v tretjem valu pandemije ostaja dosti bolj ohromljena od aktivnosti v drugih dejavnostih. Ranljivost malega gospodarstva se kaže neusmil- jeno. Številna podjetja so rezerve, ki so jih imela, porabila in sedaj dobesedno nimajo več od kod jemati za poplačilo najnujnejših obveznosti, tudi ne za plače zaposlenih in prispevke za socialno varnost. Sprejeti bo potrebno dodatne ukrepe, ki bodo podjetjem omogočili pokrivanje stalnih stroškov na način, da bo država vsem prizadetim podjetjem omogočila pomoč, ki bo vsem dostopna, hitra in pod enostavnimi pravili. Mikro, mala in srednja podjetja težko sledijo hitrim spremembam zakonodaje in spreminjajočim merilom za uveljavljanje pomoči. Upad prometa ni razumen kriterij za upravičenost do pomoči, saj so nekatera podjetja v vmesnem obdobju dodatno zaposlovala in kljub višjemu prometu izkazujejo nižji rezultat poslovanja ali celo izgubo. Vlada naj zagotovi enake pogoje poslovanja tako za velika kot tudi za mala podjetja v času krize. Na 8. konferenci MSP dne 15. aprila 2021 so člani GZS Podjetniško trgovske zbornice podprli deset ključnih predlogov za izboljšanja položaja malega gospodarstva v času krize COVID-19 in od Vlade RS pričakujejo da: 1. Vsem delodajalcem, ki so imeli z odloki prepovedano opravljanje dejavnosti in podjetjem, ki izvajajo z njimi povezane dejavnosti, se zagotovi subvencioniranje vseh stroškov čakanja na delo ne glede na letni promet in velikost podjetja. Protikoronski paketi z ukrepi rešujejo panoge zelo pavšalno. Določene panoge, še posebej storitvene, so izven doslej obravnavanih vzorcev in niso bile upravičene do prejema pomoči. Povračila nadomestila plač za zaposlene, ki so bili zaradi prepovedi izvajanja dejavnosti napoteni na čakanje na delo, morajo biti zagotovljena za ves čas, ko podjetja niso smela poslovati. Enaka pomoč mora biti zagotovljena podjetjem, ki so zaposlene napotila na čakanje, ker so odjemalci njihovih storitev ali blaga morali prenehati z izvajanjem dejavnosti (dobavitelji gostinskim obratom, trgovci z različnimi vrstami blaga, šole vožnje, izvajalci servisnih storitev ….) Številna podjetja se sprašujejo, kako naj zagotovijo tekoče izplačilo plač, če dosegajo le deset odstotkov lanskega poslovanja. Kljub državni subvenciji morajo poleg ostalih stroškov obratovanja zagotoviti še 40 odstotkov stroškov dela. Stranke številnih podjetij so se v času prepovedi preusmerile na sivi trg in so zato podjetja še dodatno oškodovana. 2. Omogoči stroškovno in postopkovno poenostavitev zmanjšanja števila zaposlenih in povečanje fleksibilnosti trga dela. V negotovih okoliščinah, katerih konca ne moremo natančneje oceniti je potrebno zagotoviti ohranjanje zaposlitev. V primerih ogrožanja obstoja podjetja je smiselno poenostaviti in za delodajalca stroškovno optimizirati postopek prenehanja delovnega razmerja, skrajšanje delovnega časa ali čakanja na ponovno gospodarsko priložnost. Le z zaupanjem vladi se bodo tudi po okrevanju podjetja odločala za trajnostne oblike zaposlitve, v nasprotnem primeru bo trg dela postal prekaren. 3. Pri reševanju turizma, kot izjemno pomembne gospodarske panoge za ponovno oživljanje dodatno pozornost nameni pogojem za preživetje malih podjetij, povezanih s turizmom. 15 VETER / MAJ 2021 / NADNASLOV Turistični boni so bili v javnosti odlično sprejeta rešitev, ampak so reševali predvsem poslovanje dejavnostim z nastanitvenimi kapacitetami, med katerimi po obsegu prednjačijo hoteli v državni lasti. Vsa spremljajoča dejavnost, ki temelji na storitvah; turistični vodniki, posredniki, prevozniki in drugi izvajalci turističnih storitev so, kot ostale onemogočene panoge, v likvidnostnem krču – koliko časa še čakati. Gre za strateško odločitev Slovenije, da obdrži turizem in podporne storitve kot pomembno gospodarsko dejavnost. Sicer ne vemo kdo bo ponovno pripeljal turizem nazaj in izvajal turistične storitve? 4. Uvede subvencije za vso zaščitno opremo za preprečevanje širjenja korona virusa v dejavnostih, brez omejitev glede na kadrovske, finančne ali organizacijske kazalce izvajalca. V dejavnostih, kjer so zaposleni zavezani k uporabi posebne, zahtevnejše ali dodatne zaščitne opreme zaradi preprečevanja korona virusa in pri prostovoljcih, ki jih napoti organizacija (pomoč, čiščenje, druge storitve v zdravstvenih ustanovah in na podobnih delovnih mestih), se pojavlja teža dodatnega stroška zaščitne opreme za katerega izvajalci v veliki meri niso bili upravičeni do subvencij. V nasprotnem primeru obstaja bojazen, da bodo uporabljena manj primerna zaščitna sredstva, ki en bodo ustrezno menjana/uporabljana. 5. Nujno je omogočiti vsaj delno odprtje lokalov, brez omejevanja njihove ponudbe, skladno s pravili, ki naj jih gostinci upoštevajo. Njihovo zaprtje v veliki meri vpliva tudi na poslovanje proizvajalcev živil, dobaviteljev proizvodov in storitev v gostinstvu. Ogrožena je množica gostinskih lokalov, slovenskih proizvajalcev živil in pijač, vinarjev, pivovarjev, prehrambnih in drugih proizvajalcev, ki zaradi zaprtja trga gostinstva beležijo velike izgube. Predlagatelji tega dokumenta so nepravično obravnavani in neupravičeno izvzeti iz ukrepov, ki bi podjetjem pomagali prebroditi najhujšo krizo našega časa. Predlagamo, da se uvede dodatne ukrepe, ki bi jih zajeli v PKP9, s katerimi bi panogi omogočili preživetje: • Podaljša naj se moratorij za dodatnih 24 mesecev brez upoštevanja predhodnega obdobja uveljavljanja odloga za kredite pravnim osebam. Podaljšanje moratorija/odloga je nujno za kreditne obveznosti, ki so bile že odložene po ZIUOPOK. Zaradi pričakovane množične nezmožnosti plačevanja, ki bo posledica visokih padcev prometa, se sproščanje veljavnosti moratorijev ne sme zgoditi. Če se sprosti, bo likvidnost gospodarstva takoj padla in posledično se lahko zgodi val stečajev. • Država naj zgotovi nadomestilo izplačila regresa za leto 2021 za vse, ki imajo več kot 20% padec prodaje Ukrep bi razbremenil podjetja, ki imajo otežen likvidnostni položaj zaradi nihanja v poslovni aktivnosti, ki je posledica pandemije. • Država naj zagotovi povračilo škode zaradi odpisa blaga s pretečenim rokom trajanja. Povračilo stroškov/škode zaradi odpisa blaga s pretečenim rokom trajanja je nujno zagotoviti podjetjem v sektorju oskrbe gostinstva in v dobaviteljski verigi HORECA v višini 8% od ustvarjene realizacije v letu 2019. Ta ukrep naj velja za pokvarljiva živila, ki se zaradi kakovosti, vrste ali embalaže prodajajo gostinstvu in veleprodajno (B2B). • Ustanovi naj se COVID sklad za zagon dejavnosti proizvajalcev in dobaviteljev gostinskemu sektorju: Preko sklada naj se za proizvajalce in dobavitelje zagotovijo sredstva za zagon dejavnosti v višini 4 mesečne realizacije (dolgoročno likvidnostno posojilo za obdobje 5 let z 2 letnim moratorijem). Zagotovi naj se 2 letni moratorij in podaljšanje vseh kreditov ali avtomatski prenos vseh kreditov komercialnih bank na SID banko pod istimi pogoji in z 2letnim moratorijem za vsa podjetja, katerih promet je zaradi omejitev izvajanja dejavnosti upadel za več kot 40%. 6. Izenači naj se pogoje trgovinske dejavnosti malih trgovcev s trgovci z naftnimi derivati pri prodaji proizvodov, ki niso osnovna ponudba bencinskih servisov. Mali in prožni trgovci so v podrejenem položaju glede odpiralnih časov v odnosu do trgovcev z naftnimi derivati. Bencinski servisi so postali živilske trgovine, le z višjimi cenami, ko morajo imeti mali trgovci trgovine zaprte. 7. 16 Ob upoštevanju stališč strokovnjakov iz posameznih dejavnosti naj Vlada pripravi program uvajanja in sproščanja omejitvenih ukrepov za podjetja na način, da bo predstavljal predvidljivo in stabilno poslovno okolje, ob uvedbi sora- zmernih zaščitnih ukrepov glede na tveganja, ki iz posamezne dejavnosti dejansko izhajajo. VETER / MAJ 2021 / NADNASLOV Podjetja, ki zagotavljajo varno mobilnost vsem državljanom (šole vožnje, trgovci in serviserji motornih vozil, tehnični pregledi…), so v preteklih mesecih številne napore vložila v prilagajanje ukrepom, kljub njihovem hitrem in nepredvidljivem spreminjanju, od Vlade RS pričakujejo, da bo ob sorazmernih zaščitnih ukrepih ves čas dopustila izvajanje dejavnosti, ki so medsebojno povezane pri zagotavljanju varne mobilnosti. Le za stranke šol vožnje je predpisano obvezno testiranje strank, čeprav so za izvajanje nekaterih primerljivih dejavnosti (pri katerih je v vozilu ali učilnici prisotnih bistveno več oseb) določeni bistveno milejši pogoji glede števila udeležencev in uporabe zaščitnih sredstev. 8. Samostojni podjetniki ter mikro in mala podjetja, ki opravljajo posle zavarovalnega posredovanja, pričakujejo, da se tudi za njihovo poslovanje zagotovi nujno likvidnost in storitve zavarovalnih posrednikov izvzame iz tretjega člena Zakona o davku na finančne storitve. Samostojni podjetniki ter podjetja, ki opravljajo posle zavarovalnega posredovanja, so le ena od skupin pravnih subjektov zasebnega sektorja, ki je v celoti vezana na poslovanje in finančno sposobnost gospodarstva in jih je prav tako prizadela epidemija COVID-19. V teh zahtevnih razmerah je zato nujno odpraviti neenakopravno davčno obravnavo najbolj ranljive manjšinske skupine zaposlenih v zavarovalniški industriji in ukiniti dvojno obdavčitev provizije z DFS in DDPO, ki jo prejme zavarovalni posrednik v plačilo. 9. Vsem zaposlenim pri delodajalcih, ki imajo za izvajanje dejavnosti predpisano obveznost testiranja zaposlenih, naj se zagotovi prednostno obravnavo pri dostopu do brezplačnega dnevnega in krajevno dostopno testiranje. Obenem naj se zagotovi povračilo stroškov obveznega testiranja tudi za čas, ko zaposlenim ni bil omogočen dostop do brezplačnega testiranja, čeprav jim je bila z odlokom obveznost že naložena. Za zaposlene v nekaterih dejavnostih (trgovine z različnimi vrstami blaga, šole vožnje, ponudnike storitev….) veljajo posebne obveznosti glede testiranja. Obveznost testiranja za podjetja in njihove zaposlene predstavlja dodatno organizacijsko obremenitev in v številnih primerih tudi dodatne stroške. V primerih, ko je učinkoviteje organizirati testiranje v podjetjih, zaradi omejene dostopnosti testiranja v posameznih krajih, naj Vlada RS zagotovi povračilo stroškov obveznega testiranja. Podjetja, ki izvajajo dejavnost v manjših krajih se soočajo s časovnimi omejitvami, ko je testiranje sploh mogoče opraviti. Za vse zaposlene v dejavnostih, ki imajo predpisano obvezno testiranje, je nujno zagotoviti prednostno obravnavo pri dostopu do brezplačnega dnevnega testiranja. 10. Izvajalce dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije naj se umesti med prednostne skupine za cepljenje proti COVID-19, saj so pri svojem delu pogosto izpostavljeni verjetnosti za okužbo z virusom SARS-CoV-2, medtem ko zagotavljajo bistvene storitve na nacionalni ravni (za bolnišnice, zdravstvo, domove za ostarele, šole, skladišča, trgovine z živili, proizvodnjo varne hrane, ostalo gospo darstvo), s čimer prispevajo k omejevanju širjenja epidemije ter preprečevanju drugih bolezni. V pričakovanju vašega odziva, na predloge za ohranitev hrbtenice našega gospodarstva, smo vam na voljo za sodelovanje in dodatne obrazložitve podanih predlogov. Z odličnim spoštovanjem, Predsednik UO PTZ: mag. Brane Lotrič 17 VETER / MAJ 2021 / NADNASLOV SPIRIT Slovenija številne aktivnosti in storitve za podjetja Spoštovani podjetnik, spoštovana podjetnica, v zadnjem času smo na svetovni ravni priča spremenjeni realnosti, ki je zaznamovala naša življenja, tako na zasebnem kot poslovnem področju. Predstavljamo vam odlične in za vas brezplačne programe, aktivnosti in storitve, s katerimi vam lahko pomagamo in ponudimo podporo pri vašem poslovanju. SPIRIT Slovenija je izvajalska institucija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki deluje kot »one stop shop« za podjetja v vseh fazah njihovega poslovanja. Naša podpora je namenjena širokemu krogu uporabnikov, tako mladim, potencialnim podjetnikom in podjetjem na začetku njihove podjetniške poti, kot tudi zrelim, delujočim podjetjem pri njihovi rasti, ustvarjanju dodane vrednosti ter krepitvi mednarodne konkurenčnosti. Aktivnosti za potencialne podjetnike in podjetja izvajamo preko dveh podpornih mrež. Regijska mreža 12 poslovnih točk – SPOT Svetovanje ponuja brezplačne storitve informiranja, usposabljanja, povezovanja, izmenjave praks in svetovanja potencialnim podjetnikom in podjetnikom začetnikom. Storitve mreže subjektov inovativnega okolja pa so primarno namenjene novim inovativnim podjetjem (startupom) ter podjetjem s potencialom hitre rasti (scaleupom) v različnih fazah razvoja. Posebno pozornost namenjamo ciljni skupini podjetnic ter mladim pri spodbujanju ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti v osnovnih in srednjih šolah. Za že obstoječa podjetja agencija poleg finančnih spodbud ponuja različne programe, namenjene predvsem krepitvi kompetenc, ki jim bodo pomagale pri uspešnemu poslovanju in konkuriranju na mednarodnih trgih. Želimo si 18 povečati zanimanje podjetij za uvajanje poslovne odličnosti in trajnostne strateške transformacije in vključevanje trajnostnih načel v poslovanje. Naraščajoča tveganja in spremembe, ki so jim podjetja izpostavljena z globalnim segrevanjem planeta in drugimi radikalnimi spremembami ekosistemov in delovanja družbe, so postala stalnica. Podjetja bodo morala pri vseh poslovnih odločitvah in strateškem načrtovanju poslovanja ocenjevati morebitne posledice na okolje, ljudi in družbo ter ekonomski razvoj skupnosti. Ključni izziv podjetij tako postaja doseganje kratkoročne poslovne vzdržnosti skupaj z zagotavljanjem strateško razvojne naravnanosti ter razvijanjem novih produktov z upoštevanjem neznanih faktorjev tveganja, ki bodo vplivali na poslovanje. SPIRIT Slovenija že od leta 2016 intenzivno podpira slovenska podjetja pri procesu nujno potrebne strateške transformacije in vključevanja trajnostnih načel (zniževanje negativnih vplivov oz. povečevanje pozitivnih vplivov na okolje, ljudi in ekonomsko skupnost) v vse procese poslovanja. V poglobljen 6-mesečni proces trajnostne strateške transformacije, priprave trajnostnih poslovnih strategij ter izvajanje trajnostnih razvojnih projektov smo v zadnjih dveh letih vključili že več kot 60 podjetij. Vabimo vas, da si na našem YouTube kanalu pogledate izjave podjetij o njihovih učinkih trajnostne strateške transformacije in obiščete spletno stran, kjer dobite vse informacije v zvezi z podpornimi ukrepi. Aktivni pa smo tudi na področju prenosa lastništva v družinskih podjetjih, saj je dejstvo, da bo v naslednjih letih veliko število predvsem družinskih podjetij moralo izvesti prenos lastništva na mlajše generacije. Ker so zaradi neuspešnega prenosa lastništva lahko ogrožena tudi številna delovna mesta, agencija že dve leti zagotavlja podporo podjetjem pri uspešni pripravi in izvedbi prenosa lastništva. V letu 2020 se nam je na delavnicah za prenos lastništva pridružilo 263 podjetij, individualna svetovanja pa je koristilo kar 74 podjetij v družinski lasti. Večina od njih bo izkoristila tudi možnost povračila sredstev zunanjih strokovnjakov za pomoč pri pripravi ali prenosu lastništva, ki je zagotovljeno s strani Slovenskega podjetniškega sklada. Med celotnim procesom izvajanja in črpanja sredstev naš svetovalec spremlja podjetje, zagotovi vsebinsko ustreznost celotnega procesa ter s tem zmanjša možnost administrativnih napak in zavrnitev pri črpanju sredstev. Za podjetja, ki so se znašla v težavah, izvajamo program strokovne mentorske podpore (Early Warning Slovenia). Številna podjetja se na svoji poti razvoja znajdejo v situaciji, ko ne vidijo več izhoda in potrebujejo objektiven nasvet ali usmeritev neodvisne osebe. Slovenija je ena od desetih držav, vključenih v pobudo »Early Warning Europe«, ki temelji na uspešnem danskem modelu. Program je namenjen podjetjem, ki opažajo prve znake potencialnih težav ali se že soočajo z njimi ter iščejo možnosti za izboljšave poslovanja. Zagotavljamo nabor prostovoljnih mentorjev, ki so pripravljeni s svojimi strokovnimi izkušnjami in nasveti pomagati podjetjem. Trajanje brezplačnega mentoriranja časovno ni opredeljeno, kot kaže praksa iz drugih držav, pa naj bi takšno mentoriranje trajalo štiri do šest mesecev. V lanskem letu se nam je pridružilo več kot 20 prostovoljnih mentorjev, ki smo jih povezali z 22 podjetji. Če želite brezplačno svetovanje, izpolnite vprašalnik na naši spletni strani ali obiščite najbližjega svetovalca mreže SPOT Svetovanje. Več informacij: info@spiritslovenia.si www.spiritslovenia.si VETER / MAJ 2021 / POMLADNI VETER POMLADNI VETER 2021 KZ Metlika – kljub krizi inovativni in solidarni Besedilo in fotografije: Vida Petrovčič KZ Metlika ima 107 članov. Epidemija covida 19 je oplazila tudi njih. Kljub temu pa se je zadruga obdržala nad vodo. Celo več kot to, v krizi so zelo hitro začeli s spletno prodajo svojih izdelkov. Največji delež, kar 75 odstotkov programa zadruge obsega tako imenovani program gastro. In prav tu jih je epidemija najbolj prizadela, saj so bili in so še vedno gostinski obrati po državi večino časa zaprti ali pa so poslovali zelo omejeno. Program meso obsega 17 odstotkov njihovega letnega prometa tudi na račun lanskega nakupa nove klavnice v Črnomlju. KZ Metlika s svojim govejim mesom sodeluje v shemi »Izbrana kakovost Slovenije«, saj je njihova govedina v celoti vzrejena in pridelana v Sloveniji. Še posebej je pri kupcih popularno zorjeno goveje meso. Oblikovali pa so tudi svojo blagovno znamko: Belokranjske mesnine. V maloprodaji dosegajo sedem odstotkov svojega prometa. Svoje poslovne centre ima KZ Metlika odprte po vsej Sloveniji, dva v Ljubljani, po enega pa v Lescah, v Logu pri Metliki, v Izoli, Murski Soboti, Novi Gorici, Mariboru in Novemu mestu. REŠITEV V KRIZI – SPLETNA PRODAJA Ker so se v letih 2019 in 2020 uspešno digitalno preoblikovali, so lahko v času krize takoj zagnali spletno prodajo. In to jih je rešilo. Direktorica Kmetijske zadruge Metlika, z.o.o. Tatjana Malešič poudarja, da so spletno prodajo praktično zagnali čez vikend, ko so iskali rešitve, kaj storiti ob lanskem prvem zaprtju države. Že prej so pripravili program B2B, to je prodajo med poslovnimi partnerji - gostinci, ki so ga v začetku epidemije tako rekoč čez vikend preprogramirali in zagnali spletno prodajo tudi za fizične kupce. Čez noč so se prilagodili trgu. Njihova spletna trgovina je enostavna, to nenazadnje pove tudi njeno ime: »e-nostavno.je«. Bistveno pa je, da je zdržala pritisk velikega števila kupcev, dodaja vodja odnosov z javnostjo v KZ Metlika Darja Papič. Tako ponujajo gostincem in drugim podjetnikom ter fizičnim osebam pristne domače izdelke lastne proizvodnje, belokranjske mesnine, vina in posebne izdelke, ki jih ni mogoče kupiti pri klasičnih maloprodajnih trgovcih. Predvsem pa kupcem tudi vse dostavijo. Spletna trgovina je bila letos marca posodobljena. V »e-nostavno.je« po novem ponujajo poleg sestavin tudi recepte za pripravo posameznih jedi. NAKUP ŽIVIL PREKO SPLETA www.metlika-gastro.si Nakupuj varno, hitro in enostavno! NAJSTAREJŠI ROSE V SLOVENIJI KZ Metlika premore 26 ha lastnih vinogradov, redno pa odkupuje grozdje tudi od svojih članov in podizvajalcev. Vinska klet KZ Metlika, ki je bila odprta leta 1958, ohranja na 108 metrih tri vrste sodov za shranjevanje vina – lesene, inox in betonske cisterne. Teh zadnjih ne uporabljajo več, ker dajejo kot vinarji že dolgo prednost kakovosti pred količino. Klet zaradi podzemnega dela ohranja stalno temperaturo med 12 in 13 stopinjami Celzija. Kot poudarja vodja programa vino v KZ Metlika Igor Plut znaša kapaciteta kleti tri milijone litrov vina. Tolikšna količina je bila v kleti pogosta v času nekdanje Jugoslavije, danes, ko ljudje raje pijejo manj in boljše, pa ne. Leseni sodi lahko držijo od tri do deset tisoč litrov, v inox sodih pa hranijo vino po potrebi, v največji inox cisterni lahko tudi do 250 tisoč litrov vina. V manjših barik sodčkih pa zorijo predvsem modro frankinjo, chardonnay in vinjak. Na vinjak 19 VETER / MAJ 2021 / NADNASLOV Direktorica Kmetijske zadruge Metlika, z.o.o. Tatjana Malešič Mathia de Luca so še posebej ponosni, saj so ga začeli zoreti leta 2012 in so na trg do zdaj poslali že drugo serijo vinjaka, starega devet let. V KZ Metlika letno proizvedejo 550 tisoč litrov vina (belo, rdeče, posebna in peneča vina). Najbolj so znani po Metliški črnini, ki jo proizvajajo že od leta 1968. Kot prvi v Sloveniji že 40 let proizvajajo rose, pod vodstvom enologa dr. Julija Nemaniča pa je vinska klet KZ Metlika leta 1986 pridelala tudi prvo ledeno vino. V ČASU PANDEMIJE SO DOBRODELNO POMAGALI JUNAKOM Pri vsem tem pa v času pandemije Covida 19 KZ Metlika ni pozabila na junake te pandemije. »Pomagajmo junakom« je akcija, ki jo je KZ Metlika s ključnikom #skupajzmoremo v času od 8. aprila 2020 do konca spomladanskega trajanja pandemije koronavirusa izvedla skupaj s svojimi poslovnimi partnerji. Od vsakega prejetega e-naročila so del sredstev namenili za dobrodelne pakete za naše junake v zdravstvu v vrednosti 100 evrov na paket in jih vsak dan dostavili v ustanove, kjer delajo najbolj obremenjeni zdravstveni delavci. Z dobrodelnostjo pa bodo skupaj s poslovnimi partnerji nadaljevali tudi v posodobljeni spletni trgovini. jenja ljudi, ki to pomoč potrebujejo. S pomočjo najbolj zvestih partnerjev projekta smo pomagali zdravstvenemu osebju, delavcem v domovih za ostarele in vsem ostalim, ki so bili v izredni situaciji med najbolj obremenjenimi in požrtvovalnimi v državi,« poudarja direktorica Kmetijske zadruge Metlika, z.o.o. Tatjana Malešič. PONOSNI NA PRIZNANJE POMLADNI VETER Ta dobrodelnost, inovativnost in skrb za tradicijo KZ Metlike ni ostala neopažena, kar potrjuje tudi priznanje Pomladni Veter, ki ga Podjetniško trgovska zbornica pri GZS podeljuje vsako leto za izjemne podjetniške dosežke. »Priznanje nam veliko pomeni,« poudarja direktorica Tatjana Malešič. »Bili smo zelo prijetno presenečeni, da smo nagrado prejeli kljub kriznim razmeram v času pandemije. V KZ Metlika smo razvojno usmerjeni. Kljub krizi še vedno nadaljujemo s projektom digitalnega preoblikovanja, s čimer želimo dvigniti produktivnost. Priznanje Pomladni Veter je za nas potrditev, da delamo dobro in da delamo prav, za kar se zahvaljujemo tudi Podjetniško trgovski zbornici.« »Zelo cenimo delo vseh zaposlenih, ki so v času izrednih razmer najbolj izpostavljeni, skrbno delajo in skrbijo za živl- Direktorica KZ Metlika Tatjana Malešič s sodelavcema Igorjem Plutom in Darjo Papič. V letu 2020 je KZ Metlika ustvarila 42,7 milijona evrov prometa, leto prej, torej pred pandemijo, pa 61,9 milijona evrov. Združujejo 207 zaposlenih in 107 članov kooperantov. Njihov cilj je, da postanejo najuspešnejša in najbolj učinkovita zadruga v Sloveniji. 20 VETER / MAJ 2021 / člani Kaj menijo člani ptz o ukrepih ZA DOMAČO IN UMETNOSTNO OBRT NAJ BO STOPNJA DDV NIŽJA Janko Mlakar, Center rokodelstva, d.o.o. »Mali trgovci, ki imamo poslovalnice v mestnih središčih, smo z epidemijo, kljub vladnim ukrepom, zelo prizadeti. Smo mala trgovina, specializirala za spominke in umetnostne izdelke. Naš problem je, da smo uvrščeni med vse ostale trgovine z neživili, čeprav je naš prodajni program zelo specifičen. Gre za domačo in umetnostno obrt, ki smo jo v časih pred epidemijo prodajali predvsem tujim turistom, teh pa zdaj ni. Naša družba ima trgovino spominkov v stari Ljubljani, do krize pa smo imeli tudi trgovino na ljubljanskem VLADA NAJ ZNIŽA DDV IN NAMENI ENKRATNO POMOČ ZA NAJBOLJ PRIZADETE PANOGE Gregor Šubic direktor in solastnik GDA d.o.o. ter solastnik blagovne znamke Cacao gradu, ki je zdaj nimamo več. Trgovino imamo zaprto že več mesecev, ves čas epidemije. Pa tudi sicer za nas ni smiselno, da bi se odprli, preden se odprejo hoteli in gostilne in preden pridejo turisti. Brez cepljenja ali negativnega testa na covid-19 v prihodnje sploh ne bo mogoče potovati, to pa pomeni, da bo pretok turistov v Slovenijo občutno zmanjšan v primerjavi s preteklostjo. Pomeni, da bomo tudi ob morebitnem končanju epidemije še vedno beležili izpad prometa. V zadnjem letu je naš izpad prometa 90 odstoten. Kar pomeni izgubo vseh dobičkov zadnjih desetih let. Res je, da nam je država pomagala, toda to za prihodnost še vedno ni dovolj. Državna pomoč nam pokrije samo eno tretjino izgube. Ker imamo lokal v najemu od Mestne obline Ljubljana, dobivamo v celoti pokrito najemnino za čas, ko je bila razglašena epidemija. Koristimo tudi pomoč čakanja na delo, pri čemer imamo pokritih 80 odstotkov minimalne plače za enega zaposlenega. Ostale smo morali odsloviti. Vsi ti ukrepi so dobrodošli. Za nas, ki smo specializirana prodajalna, pa bi bilo tudi »Eno leto koronske krize smo preživeli, predvsem zato, ker smo imeli dobro boniteto, na podlagi katere so nam banke odobrile kredit, s katerim smo lahko financirali svojo likvidnost, da smo si lahko pomagali še preden so prišli prvi ukrepi in pomoči s strani države. Zaprti smo ves čas epidemije, tako lani kot letos. Vsega skupaj smo lani lahko delali slabega pol leta, letos pa še nič. Če ne bi bilo vladnih ukrepov, bi šli verjetno v stečaj, zato ukrepe pozdravljamo. So pa ti ukrepi le gašenje požara. Mislim, da bi se morala naša vlada zgledovati po državah, s katerimi se želimo primerjati, denimo po Avstriji, Nemčiji in drugih razvitih državah. Predlagal bi, da uvedemo podobne ukrepe. Velik problem bo predstavljal ponovni zagon našega dela Janko Mlakar, Center rokodelstva, d.o.o. zelo ugodno, če bi se davčna stopnja DDV-ja za rokodelske izdelke spustila na nižjo – 9,5 odstotno stopnjo ali celo na pet odstotkov, kot je predlagano za gostinske lokale. Velik problem nam predstavlja tudi vprašanje, kako naj sploh obnovimo zaloge za primer, da bi se sezona vendarle začela in bi odprli lokal. Izčrpali smo vse osebne finance.« z novimi zalogami in stroji. To pomeni, da bomo spet začeli z minusom, ki ga bomo čez poletno sezono verjetno pokrili, vendar to ne bo dovolj za preživetje zime. Zato bi morala vlada ali zmanjšati DDV na nižjo stopnjo, kot je pobuda v Nemčiji, ali pa ponuditi gospodarstvu enkratni paket nepovratnih sredstev za panoge, ki so utrpele največji minus, kot je to v Avstriji. Gastronomija prav gotovo sodi mednje. V našem podjetju smo lansko poslovno leto zaključi z izgubo, s tretjino slabšim rezultatom kot leto prej, čeprav smo načrtovali, da bo naš poslovni izzid celo za tretjino boljši kot leto prej. Ravno v času krize smo namreč odprli dve novi enoti na dveh novih lokacijah, kar smo načrtovali že pred krizo. Tako smo poslovali lani za okoli 65 odstotkov 21 VETER / MAJ 2021 / ČLANI pod načrti. Dve veliki enoti imamo v Ljubljani, v BTC-ju in ob Tromostovju, eno manjšo enoto imamo v kavarni Evropa, dve večji pa v Portorožu. Trenutno imamo na čakanju 76 zaposlenih. Torej imamo pet enot in franšizo v Pragi, kjer nimamo svojih zaposlenih. Smo edino slovensko podjetje, ki smo v segmentu gostinstva izvozili franšizo Cacao, tako obstaja tudi Cacao Praga. Povpraševanje po naši franšizi pa je veliko. Zdaj se dogovarjamo in iščemo partnerje v razvitem delu sveta. Po enem letu krize še vedno obstajamo zato, ker smo imeli pred krizo dobro boniteto. Moti pa me, da se v principu nihče ne vpraša, kaj pravzaprav želimo v Sloveniji. Najbolj me moti, ko slišim pobude: »Prilagodite se«. Kaj naj to pomeni, ali naj zdaj vsi prodajamo hitro hrano za s sabo? Ali bomo zdaj vsi delali le pice in hot dog? Mi smo veliko truda in znanja vložili v izdelavo EPIDEMIJA JE NAJBOLJ PRIZADELA MSP-JE Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper »Pogosto slišimo, da je epidemija prizadela celotno skupnost enako, a to ne drži. Različni omejitveni ukrepi, različno trajanje posameznih ukrepov in njihova nedoslednost, predvsem pa spremembe navad potrošnikov so najbolj kakovostnih sladoledov. V Sloveniji smo ravno prišli na zavidljivo raven gastronomije, ali naj zdaj vse to opustimo? Če želimo nadaljevati kakovostno tudi po krizi, potem potrebujemo sredstva za razvoj produktov, kar moje podjetje tudi vsa ta leta počne. Poleg tega bi rad opozoril tudi na netočno poročanje medijev o ukrepih. Želeli bi si natančnejše poročanje prizadele mikro, mala in srednje velika podjetja ter samostojne podjetnike posameznike, ki so hrbtenica našega gospodarstva. V Mestni občini Koper smo se zato odločili, da oprostimo plačila najemnin vsem najemnikom naših poslovnih prostorov, ki so utrpeli poslovno izgubo zaradi epidemije Covid-19, ostalim pa prek javnega razpisa omogočili dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za subvencioniranje najemnin poslovnih prostorov in nujnih obratovalnih stroškov v času, ko niso smeli poslovati. Zavedamo se, da smo s tem le nekoliko ublažili posledice epidemije, a gre za pomemben korak v procesu normalizacije razmer in okrevanja našega gospodarstva.« novinarjev o tem, kolikšen del plače dejansko povrne država (na začetku epidemije 80 odstotkov od 80, potem do februarja bruto 1 in šele sedaj tudi bruto 2). Gre za pomembne informacije, s katerimi se izognemo slabi volji med zaposlenimi in nenazadnje tudi v pogovorih z najemodajalci poslovnih prostorov oz. lokalov.” Pripravila: Vida Petrovčič Aleš Bržan UO PTZ je na svoji 7. redni seji 15. decembra 2020 imenoval Programski odbor 8. E-konference MSP v naslednji sestavi: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 22 Branka Drnovšek Adamlje, Konto +, d.o.o., predsednica Programskega odbora mag. Vida Kožar, direktorica PTZ Metka Penko-Natlačen, namestnica direktorja, Pravna služba GZS Antonija Božič-Cerar, direktorica Oddelka varstvo okolja, GZS mag. Tadej Ulčar, AJPES Saša Podpeskar, SID banka, d.d. Irena Meterc, SPIRIT Slovenija mag. Mojca Skalar-Komljanc, SPIRIT Slovenija VETER / MAJ 2021 / SEKCIJE IN ZDRUŽENJA IZ DELA sekcij in združenj PTZ Združenje proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov (SLO-MED) Zakonodajne podlage za izvajanje sledljivosti in povečanje varnosti uporabnikov medicinskih pripomočkov so podane. Evropski parlament je že aprila 2017 sprejel uredbi EU/2017/745 o medicinskih pripomočkih (MDR) in EU/2017/746 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (IVDR). Obe od proizvajalcev zahtevata globalno enoznačno označevanje medicinskih pripomočkov. Evropska komisija, še prej pa ameriška zvezna agencije za prehrano in zdravila – FDA (Food and Drug Administration), sta akreditirali mednarodno organizacijo GS1 za izda- jateljico oznak UDI. Obe akreditaciji dokazujeta na vsestransko uporabnost globalnih standardov GS1 za identifikacijo in zajem podatkov. Po podatkih ameriške agencije FDA je več kot 85% medicinskih pripomočkov prisotnih na trgu Združenih držav Amerike označenih s standardi GS1. Zaradi že nekaj let veljavnih ameriških predpisov o označevanju medicinskih pripomočkov z UDI (Unique Device Identification), so ti že sedaj tudi na mnogih drugih tržiščih označeni z linearnimi ali 2D črtnimi kodami. Zato so tudi mnogi medicinski pripomočki na slovenskem trgu že danes zelo napredno označeni zaradi zavedanja proizvajalcev o koristnosti takega označevanja. Glede na sprejeti evropski uredbi bi takšen način označevanja moral stopiti v veljavo že maja lansko leto, a je bila implementacija uredbe EU/2017/745 za medicinske pripomočke zaradi pandemije korona virusa, preložena za eno Tabela: Preslikava zahtev uredb v ustrezno rešitev po standardih GS1 leto, na maj 2021. Označevanje z UDI omogoča sledljivost medicinskih pripomočkov od proizvajalca do pacienta V primerih, ko so medicinski pripomočki ustrezno označeni, jim lahko v celotni verigi zdravstvene oskrbe sledimo prav do pacienta. Pomembno je, da so medicinski pripomočki z visokim tveganjem označeni s črtnimi kodami v katerih so zapisani vsaj naslednji podatki: globalni identifikator izdelka (GTIN), številka serije (LOT) in datum izteka uporabnosti (Expiration date). Pri mnogih medicinskih pripomočkih, ki spadajo v razred visoko tveganih pripomočkov, pa mora biti v kodah zapisana tudi njihova serijska številka. Ti podatki ne zagotavljajo le sledljivosti, varnosti pacientov in natančnega odpoklica, temveč omogočajo tudi zelo učinkovito naročanje in upravljanje zalog medicinskih pripomočkov. Prav vse našteto vpliva na večjo varnost, učinkovitost in ekonomičnost zdravstvenega sistema. 23 VETER / MAJ 2021 / SEKCIJE IN ZDRUŽENJA Sistem UDI v terminologiji GS1 Evropska zakonodaja za razliko od ameriške poleg označevanja izdelkov, medicinskih pripomočkov zahteva tudi označevanje osnovnih modelov (družin) pripomočkov – Osnovni UDI-DI. V ta namen je organizacija GS1 razvila nov, globalno edinstveni identifikator modela – GMN (Global Model Number). Ta identifikator je primarni ključ, ki se bo uporabljal za vstop v skupno evropsko evidenco medicinskih pripomočkov – Eudamed in registracijo pripomočka. Vsi registracijski dokumenti in sama registracija se bodo sklicevali na osnovni UDI-DI. Ta ključ se bo lahko uporablja v internih procesih, ne bo pa se ga smelo nameščati na sam pripomoček ali katerikoli nivo pakiranja pripomočka. Edinstveno oznako UDI sestavljajo podatki, ki jih predpisuje regulativa glede na razred tveganja: Dejavnost šol voženj je prenormirana Dejavnost šol vožnje je regulirana in jo lahko izvajajo le podjetja, ki izpolnjujejo predpisane kadrovske in materialne pogoje. Združenje šol vožnje Slovenije je zato zelo vpeto v spremljanje predpisov, ki regulirajo dejavnost in v pripravo argumentiranih predlogov za njihovo spreminjanje in dopolnjevanje. Predpisi s področja voznikov so pogosto podvrženi spremembam, poleg tega pa člani ugotavljajo, da je dejavnost prenormirana in podvržena nadzoru s strani številnih nadzornih organov. Šole vožnje so bile v času razglašene epidemije zelo dolgo zaprte. Tudi v času, ko je bilo usposabljanje bodočih voznikov dovoljeno izvajati, je bilo izvajanje zelo omejeno. Zato v združenju pristojnim izpostavljamo, da so z odlokom predpisani ukrepi nesorazmerni, v primerjavi z ukrepi, ki so za zaščito pred prenosom virusa določeni Izvajalci DDD Nacionalna strategija cepljenja proti COVID-19 opredeljuje prednostne skupine za cepljenje. S strategijo se 24 • UDI-DI ali GTIN (Global Trade Item Number) je identifikator medicinskega pripomočka. • UDI-PI: številka proizvodne serije (Batch/Lot) skupaj z GTIN zagotavljata osnovno sledljivost; datum izteka uporabnosti (Expiry Date); serijska številka (Serial Number), ki tvori edinstveno zaporedje naključno izbranih znakov. Namen na začetku omenjene evropske Uredbe o medicinskih pripomočkih – MDR (Medical Device Regulation) in sistema edinstvenih oznak UDI (Unique Device Identification) je omogočiti sledljivost medicinskih pripomočkov od proizvajalca do pacienta, omogočiti učinkovito vigilanco in učinkovitost postopkov odpoklica ter umika ob neželenih dogodkih. UDI oznake morajo biti nameščene na vseh nivojih pakiranja medicinskega pripomočka, razen na logističnih enotah. za izvajalce primerljivih dejavnosti, saj le ti delujejo pod bistveno milejšimi pogoji. Pri nekaterih je celo dopuščeno, da je v vozilih ali učilnicah prisotnih bistveno več oseb, kot v šolah vožnje. Moramo pa opozoriti, da kljub temu, da smo dosegli omilitev nekaterih ukrepov, obvezno testiranje strank ostaja še naprej obveznost zgolj pri usposabljanju kandidatov za voznike. Nenehne spremembe odlokov v času epidemije pretresajo delo tudi v šolah vožnje in povzročajo vrsto težav pri organizaciji učnega procesa bodočih voznikov. Testiranja na prisotnost koronavirusa v manjših krajih niso dostopna vsak dan in so časovno zelo omejena. To povzroča velike težave kandidatom, ki morajo imeti veljaven negativni test v času, ko se usposabljajo in dodatne stroške šolam vožnje, ki so zaradi neustrezne organizacije testiranj primorane poslati zaposlene na plačljiva testiranja. Čeprav je država na eni strani predpisala obvezno testiranje, na drugi strani ni zagotovila prednostne obravnave pri dostopu do brezplačnega dnevnega testiranja za neutemeljeno in nesprejemljivo uvaja razlikovanje pri možnosti dostopa do cepljenja za izvajalce istih storitev, če so ti organizirani v okviru javnih zavodov ali zasebnih podjetij. Takšno razlikovanje ima lahko velike posledice na področju načel in regulativ s Zdravstvo, ki je ena najbolj globaliziranih dejavnosti, se stalno spreminja, razvijajo se nova zdravila, medicinski pripomočki, postopki zdravljenja in spreminja se zakonodaja, ki regulira zdravstvo, proizvodnjo in promet zdravil in medicinskih pripomočkov. Sistema globalne identifikacije in zajema podatkov s pomočjo črtnih kod omogočata lažje prilaganje tem spremembam in zagotavljata največjo možno natančnost vsakodnevnih postopkov, učinkovitejše in bolj ekonomične procese. Zaradi bistveno manjše verjetnosti napak, učinkovite sledljivosti in dostopnosti storitev se izboljšajo rezultati zdravljenja in poveča varnost pacientov, kar sta osnovna cilja vsakega zdravstvenega sistema. Avtorica: Marija Groznik Stanković, GS1 Slovenija zaposlene, ki imajo to obveznost predpisano. Izgub, ki se kopičijo šolam vožnje zaradi nesorazmernih ukrepov, ni mogoče sanirati. Še bolj so prizadeta podjetja, ki izvajajo poleg dejavnosti šole vožnje še druge dejavnosti, ki so bile ravno tako v času epidemije zaprte. V združenju že nekaj časa opozarjamo tudi na pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov. Pristojnim smo podali številne predloge za ureditev razmer in ko je že kazalo, da smo na dobri poti k razrešitvi problema, je v času epidemije zastalo tudi izobraževanje novih učiteljev vožnje in predpisov. K reševanju problemov, s katerimi se člani soočajo pri svojem delu vedno pristopamo konstruktivno. V času, ko so vsa prizadevanja pristojnih usmerjena v ohranitev zdravja od njih pričakujemo nekaj posluha in pripravljenosti, da se omogoči izvajanje dejavnosti pod pogoji, ki bodo skladni s tveganjem, ki iz dejavnosti izhajajo. Martin Miklavc, predsednik Združenja šol vožnje Slovenije področja varstva konkurence, hkrati pa vzpostavlja neenakost med izvajalci storitev, ki so tveganjem izpostavljeni v enaki meri. V Sekciji izvajalcev dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije smo pristojne na to že večkrat opozorili. VETER / MAJ 2021 / SEKCIJE IN ZDRUŽENJA Glede na povečano tveganje za okužbo, ki iz dejavnosti izhaja, menimo, da bi vsi izvajalci DDD storitev morali biti umeščeni v isto skupino. Izvajalci DDD, ki svoje delo opravljajo v podjetjih, ki imajo za to pridobljeno posebno dovoljenje za izvajanje storitev DDD, možnosti za cepljenje še nimajo, čeprav so pri izvaja-nju svojega dela v enaki meri izpostavljeni možnostim za okužbo, kot tisti, ki so zaradi organizacijske umeščenosti v javne zavode, to možnost imeli. Glede na naravo dela so izvajalci DDD storitev pri svojem delu pogosto izpostavljeni verjetnosti za okužbo z virusom SARS-CoV-2. Njihove storitve so nepogrešljive pri obvladovanju epidemije in preprečevanju nastanka in širitve drugih nalezljivih bolezni ne glede na to, ali so zaposleni v okviru zdravstvenega zavoda ali pri zasebnem podjetju. Izvajalci teh del predstavljajo sektor kritične infrastrukture v sektorju gospodarstva, javnega zdravja in higiene. Tudi med pandemijo COVID-19 zagotavljajo bistvene storitve na nacionalni ravni za bolnišnice, zdravstvo, domove za ostarele, šole, Sekcija pooblačenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili je organizirana v okviru Podjetniško trgovske zbornice od leta 2007. V letih od ustanovitve člani sekcije ob podpori strokovne službe GZS-Podjetniško trgovske zbornice obravnavajo problematiko, ki izvira iz izvajanja dejavnosti. Omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti zaradi obvladovanja epidemije, so imeli velik vpliv tudi na delovanje pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili. S predlogi so se člani sekcije aktivno vključevali v skupne predloge, ki jih vlaga GZS ob sprejemanju interventne zakonodaje. Poleg tega smo v sekciji samostojno naslavljali številne pobude na pristojne odločevalce, predvsem s ciljem, da se omejitve izvajanja prodaje in servisiranja motornih vozil čim hitreje sprostijo, ob razumnih zaščitnih ukrepih. Verjamemo, da smo s pobudami, poslanimi ključnim deležnikom Vlade predstavili argumente za oblikovanje rešitev, s katerimi lahko prispevamo k skladišča, trgovine z živili, proizvodnjo varne hrane, ostalo gospodarstvo … V času obvladovanja epidemije je ključnega pomena, da izvajalci DDD opravljajo svoje storitve in s tem pripomorejo k preprečevanju drugih bolezni, ki jih povzročajo škodljivci. Izvajanje storitev DDD brez predpisanega dovoljenja, pomankanje nadzora Člani Sekcije izvajalcev DDD vse pogosteje izpostavljamo opažanje, da kar nekaj organizacij/podjetij izvaja DDD dejavnost in kandidira v postopkih za izbiro izvajalca storitev DDD za pridobitev dela pri javnih naročnikih, čeprav za izvajanje teh del nimajo pridobljenih ustreznih znanj in predpisanega dovoljenja Ministr-stva za zdravje za izvajanje DDD dejavnosti. Storitve DDD ponujajo in oglašujejo tudi preko spletnih strani Za izvajanje DDD dejavnosti Zakon o nalezljivih boleznih v 30. členu določa, da pogoje, način in sredstva za izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in derzagotavljanju javnega zdravja, varnosti v prometu, preprečevanju dela na črno, varstvu potrošnikov in hkrati ohranitvi gospodarstva ter delovnih mest. Za dosego tega cilja se aktivno povezujemo tudi z ostalimi panožnimi združenji, ki se soočajo s podobnimi težavami pri poslovanju. Kljub temu, da je korona kriza v veliki meri usmerjala aktivnosti sekcije, smo v zadnjem času s predlogi sekcije dosegli znižanje nekaterih parametrov, ki so od začetka tega leta osnova za odmero davka na motorna vozila. S predlogi, ki smo jih podali na predlog Zakona o davku na motorna vozila, smo med drugim dosegli opustitev obdavčitve za motorna vozila izključno na električni pogon in druga motorna vozila brez izpusta CO2; ukinitev davka na luksuzna vozila; črtanje določbe, ki je Vladi dajala pooblastilo za 50% dvig postavk, ki opredeljujejo odmero višine davka…. Po več letnih prizadevanjih smo uspeli s predlogom za uvedbo vajeniškega sistema v srednješolskih programih avtoserviser in avtokaroserist. Verjamemo, da bomo s to spremembo lahko na vajence uspešno prenašali kompleksno znanje, ki je nujno za kvalitetno izvajanje storitev, ki jih nu- atizacije po tem zakonu predpiše minister, pristojen za zdravje. Na podlagi 30. člena Zakona o nalezljivih boleznih je minister za zdravje sprejel Pravilnik o pogojih, načinu in sredstvih za izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (Uradni list RS, št. 88/00), ki predpisuje kadrovske in materialne pogoje za izvajanje DDD dejavnosti. Skladno s 1. členom tega pravilnika DDD dejavnost lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s pravilnikom, na podlagi dovoljenja, ki ga izda minister za zdravje. V Sekciji izvajalcev dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije pristojne inštitucije na to opozarjamo, predlagali pa smo tudi spremembo Zakona o nalezljivih boleznih s ciljem, da se vzpostavi večja preglednost in učinkovitejši nadzor nad izvajanjem dejavnosti. mag. Jasna Zver, predsednica Sekcije izvajalcev DDD dimo strankam. Z vključitvijo v vajeniški proces bodo bodoči kadri bolje usposobljeni po zaključku šolanja in temu primerno lažje zaposljivi. Vključevanje novih kadrov v delovni proces bo zato hitrejše in učinkovitejše. Izvedli smo vrsto aktivnosti, s katerimi smo dosegli, da je FURS prenehala objavljati podatke o nabavni ceni rabljenih vozil in razkrivati poslovno skrivnost trgovcev z motornimi vozili. Nadaljujemo z aktivnostmi za uvedbo ustreznih ukrepov za sankcioniranje posameznikov, ki zmanjšujejo stanje prevoženih kilometrov na vozilih. Kljub minornim spremembam, ki so bile v ta namen uvedene z Zakonom o motornih vozilih, goljufi z nedovoljenimi posegi v števce motornih vozil še vedno kujejo dobičke, ko s poceni opremo, ki omogoča izvedbo manipulacije števca, zvišujejo vrednost rabljenih vozil. Z aktivnostmi naše sekcije ves čas sledimo interesu in pobudam članov sekcije. Z aktivnostmi si bomo tudi v bodoče prizadevali za uveljavljanje stališč stroke, ki so ključnega pomena tako za poslovanje članov, kot tudi širšo družbeno korist. Zoran Sodnik, predsednik Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili 25 VETER / MAJ 2021 / SEKCIJE IN ZDRUŽENJA Združenje malih trgovcev pogumno zre v drugačno prihodnost Dne 22.4.2021 so se na svojem 15. rednem letnem Zboru zbrali člani Združenja malih trgovcev Slovenije. V vsej svoji zgodovini tokrat prvič v virtualni obliki, saj zaradi znanih epidemioloških razmer druženja več kot desetih oseb v tem trenutku niso možna. Na letošnjem video druženju so člani razpravljali o problematikah poslovanja v novodobnih razmerah, ki so pred vsa podjetja postavila dodaten izziv – poslovanje v zaostrenih epidemioloških razmerah, kakršnim še nismo bili priča v zadnjih tridesetih letih samostojne Slovenije. Kljub popolnoma novim dodatnim nalogam, izrazitim omejitvam in strateškim negativnim poslovnim spremembam, so podjetja različno uspešno zaključila svoje poslanstvo v tem, tako posebno prestopnem letu 2020. Posamezne panoge, ki so bile podvržene zelo strogim omejitvam poslovanja zaradi epidemije virusa Covid-19, so beležile visoke izpade prometa, posledično neuspešno poslovanje, ki je bilo deloma ublaženo z relativno uspešnimi paketi ukrepov države oz. Vlade Repu- Vpliv pandemije covida-19 na plesno panogo Ples v Sloveniji omogoča tako rekreacijo kot profesionalno športno udejstvovanje. Plesni tečaji in treningi so bili vedno polni plesalk in plesalcev ter plesnih parov različnih starosti. Vsepovsod veselje, objemi, poljubi in nasmehi do ušes. Nato je prišla prepoved plesanja, zaprtje plesnih šol, telovadnic in prvotni šok za vse – tako za izvajalce kot tudi za plesalce. Pandemija COVIDA-19 je močno vplivala tudi na plesni svet. Za nekatere je bil ples edina oblika gibanja oziroma rekreacije, drugim je predstavljal edini skupen hobi, za tretje je pomenil umik iz osamljenosti, za četrte sprostitev, za pete vsakotedensko druženje s prijatelji itd. 26 blike Slovenije za omilitev posledic epidemije. V Združenju malih trgovcev Slovenije ugotavljamo, da je leto 2020 pomenilo predvsem veliko spremembo pri obnašanju potrošnikov, saj nas je epidemiološka kriza predvsem v jesenskem delu leta 2020 kar močno zaznamovala. Potrošniki so bili še posebno v segmentu vseh neživilskih proizvodov primorani svoje potrošniške navade spremeniti iz vsakodnevnih fizičnih nakupov v trgovinah v redne dnevne sprehode po spletnih prodajalnah, kjer pa ni več pristnega stika med kupci in prodajalci. To je nova realnost nakupa in prodaje blaga, ki bo gotovo pustila globljo časovno in vsebinsko sled v nakupovalnih navadah ljudi tudi v prihodnje. V Združenju smo se poleg spopadanja z novimi pogoji poslovanja ukvarjali tudi s popolnoma realnimi temami. Neenakopraven položaj predvsem malih trgovcev do nekaterih drugih poslovnih skupin glede na posamezne sprejete ukrepe države v preteklosti, (ne)ustreznosti in (ne)primernosti sprejetega zakona, ki uravnava delo ob nedeljah in praznikih in nekatera dvojna merila pri možnostih poslovanja podjetij znotraj produktnih skupin, so le nekatere izmed pomembnejših vsebin, ki so spremljale poslovanje v epidemioloških razmerah leta 2020. Posamezne panoge, ki so bile podvržene zelo strogim omejitvam poslovanja zaradi epidemije virusa Covid-19, so beležile visoke izpade prometa. smo prepričani, da nam je leto 2020 poleg veliko izzivov prineslo tudi nekatere prednosti in celo priložnosti. In prav prednosti in priložnosti so za nas pozitiven izziv, ki ga moramo skupaj s primernimi ukrepi države v času epidemije izkoristiti tako, da bomo iz te krize, kljub nekaterim bolj ali manj globokim praskam, še vedno izšli kot zmagovalci z novimi izkušnjami. Mali trgovci smo se odločili, da bomo s svojim sodelovanjem, povezovanjem, izkušnjami, konstruktivnimi predlogi in predvsem argumentiranimi zahtevami na področjih, ki se nanašajo na naše poslovanje, po svojih najboljših močeh pripomogli, da se gospodarstvo, katerega pomemben del smo tudi mi, kar najhitreje vrne v prenovljene normalne okvire delovanja. Bruno Komac, predsednik Združenja malih trgovcev Slovenije V Združenju malih trgovcev Slovenije Dobro leto so plesne dvorane samevale, disco krogle visele nad praznimi plesišči, v ogledalih ni bilo odseva ljudi, ki so se na plesni parket prišli razmigati, sprostiti in vsaj za eno uro pozabiti na vsakodnevne tegobe. Plesalci smo na svoj način praznovali tudi vsakomesečne pomembne dogodke. Valentinovo, pust, materinski dan, dan žena, Božič, Novo leto idr. smo namreč obeleževali z različnimi plesnimi prireditvami. Do lanskega leta so bili naši koledarji polni priložnosti za ples tako za rekreativne plesalce kot za tekmovalce. S prepovedjo organiziranja plesnih dogodkov je bilo staršem onemogočeno spremljanje plesnega napredka svojih otrok na različnih nastopih, prav tako ni bilo več priložnosti za spoznavanje, za širitev kroga poznanstev in sklepanja novih prijateljstev. Odpovedani so bili že vnaprej dogovorjeni plesni vikendi, kjer smo združili prijetno s koristnim in kjer je ples kot univerzalni jezik s skupnimi aktivnostmi udeležencev (plesnimi vajami, s sprehodi, razvajanji, zabavnimi plesnimi večeri z animacijo…) približal nepoznane ljudi, ki so spletli zaupanja vredne vezi. Za krepitev slednjih, ohranjanje povezanosti med plesalci in na sploh graditve ekipnega duha med vadečimi so bili z odpovedjo tekem in posledično priprav prikrajšani tudi tekmovalci. Upad njihove motivacije za treninge je bil več kot očiten in veliko plesalcev se je odločilo za prekinitev svoje tekmovalne plesne poti. Učinki epidemije na fizično stanje otrok, glede na izsledke raziskave Fakultete za šport, ki jo opravlja že od leta 1987, so pokazali največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok ter največji porast debelosti otrok. Daljnosežne negativne posledice na psihofizičnem zdravju otrok in odraslih bo imel zaradi ukrepov v preteklih mesecih tudi upad plesne aktivnosti. VETER / MAJ 2021 / SEKCIJE IN ZDRUŽENJA Številne študije namreč dokazujejo, da ima ples veliko pozitivnih učinkov na naše telesno in duševno zdravje. Na splošno pa s plesom krepimo mišice, vezi in sklepe, poskrbimo za lepše telo, znižujemo holesterol in krvni tlak, preprečujemo kardiovaskularne bolezni, poskrbimo za boljši spanec in dvigujemo imunski sistem. Z redno plesno vadbo se izboljšajo motorične sposobnosti kot so koordinacija, hitrost, eksplozivnost itd. Poleg vsega pa ima tudi pozitivne psihološke učinke, in sicer spodbuja kreativnost, povečuje samozavest in samopodobo, deluje antidepresivno, zmanjšuje stres, izboljšuje spomin in produktivnost, vpliva na sproščenost ter pomaga pri socializaciji. Pozitivne učinke plesa so s številnimi raziskavami po svetu dokazali tudi pri bolnikih z rakom, pri shizofreniji, depresiji, Parkinsonovi bolezni ter demenci pri populaciji starejših ljudi. Pa vendar se je plesalo. V času pandemije so se kot raketa v nebo izstre- Predstavitev Združenja zavarovalnih posrednikov Slovenije Zavarovalno posredovanje v Sloveniji je relativno mlada dejavnost, saj je bila z zakonodajo prvič urejena šele leta 2000, s sprejetjem Zakona o zavarovalništvu, kar pa ne pomeni, da zavarovalni posredniki niso bili prisotni v naši državi že pred tem. Na območju Republike Slovenije so že leta 1992 iz tujine opravljali posle zavarovalnega posredovanja med drugimi za Tobačno Ljubljana. Že pred sprejetjem Zakona o zavarovalništvu so se v Sloveniji s trženjem zavarovanj ukvarjale tudi druge osebe, med njimi zavarovalni delavci, ki so/smo že delovali kot zunanji strokovni svetovalci strank na področju zavarovanja. S sprejetjem zakonske ureditve, ki opredeljuje in ureja poslovanje zavarovalnih posrednikov pri nas, se število in delež zavarovanj sklenjenih z izvajanjem poslov zavarovalnega posredovanja iz leta v leto povečuje. V Sloveniji je bila prva zavarovalno posredniška družba ustanovljena leta lile spletne platforme, ki so omogočile objavo krajših plesnih rutin in posnemanje le-teh. Preko kamer na telefonih, tablicah in računalnikih smo lahko dostopali tudi do svetovno znanih DJ-jev, plesnih učiteljev, trenerjev in koreografov. Vsi smo se namreč morali naučiti in prilagoditi se na dane razmere, tudi plesne šole pri nas, če so želele vsaj malo omejiti škodo, ki je bila povzročena zaradi zmanjšanja obsega dela, zaradi dodatnih nepredvidenih stroškov in tako ohraniti glavo nad gladino. Pametno in kreativno so uporabile tehnologijo za razvoj on-line plesnih tečajev, ki so potekali preko različnih spletnih aplikacij. Želeli smo plesati, a smo bili prisiljeni vaditi od doma, seveda po večini brez primernega prostora in opreme. Modificiran in omejen prostor za vadbo zaradi ovir v naši dnevni sobi/jedilnici/na terasi itd. je zmanjšal obseg našega plesanja, enostavno se nismo več gibali toliko, na takšen način in tako intenzivno kot prej. Zmanjšana intenzivnost plesnih vaj je vodila tudi v padec kondicije, neprimerna podlaga je povzročala težave pri plesanju, vplivala je na bolečine v nogah, odsotnost ogledal pa je odvzela posamezniku možnost pravilnega plesanja in popravljanja lastnih napak. Pri plesalcih je bilo zaznati težave s koncentracijo in motnje pozornosti, zmanjšan je bil občutek pripadnosti skupini, onemogočeno pristnejše navezovanje stikov, fizična distanca pa je nekatere preplavila tudi z občutki osamljenosti. 2001. Z namenom lažjega in hitrejšega razvoja dejavnosti zavarovalnega posredovanja smo maja 2009 ustanovili naše Združenje zavarovalnih posrednikov Slovenije, ki si že od samega začetka in verjamem, da si bo tudi v prihodnje, prizadevalo za kakovostno izvajanje in razvoj dejavnosti zavarovalnega posredovanja, skrbelo za potrebe svojih članov, njihovih interesov ter krepitev dialoga in povezovanja med vsemi deležniki na zavarovalnem trgu, s ciljem izmenjave stališč, predlogov in izkušenj. zakonski dolžnosti, ki nam nalaga, da: pri opravljanju svojih storitev ščitimo zlasti interese zavarovalca/zavarovanca. Zavarovalni posrednik je torej podaljšana roka zavarovalca v prizadevanju vzpostavitve stika med njim in zavarovalnico. Ta dolžnost posredniku narekuje, da za zavarovalca pripravi analizo zavarovarljivih tveganj na podlagi njegovih potreb in zahtev, pripravi predlog zavarovalnega programa, nudi pojasnila in svetuje zavarovalcu o vseh okoliščinah, pomembnih za odločitev pri sklenitvi zavarovalne pogodbe ter ne nazadnje zavarovalcu nudi pomoč pri izvrševanju pravic iz zavarovalne pogodbe (vključno ali posebej, ko gre za zavarovalne zahtevke). Prav tako smo se vsi člani Združenja zavezali k delovanju v skladu s Kodeksom dobrih poslovnih običajev, ki je namenjen spoštovanju načel lojalne konkurence, poklicne etike in morale, kar vse pospešuje razvoj dejavnosti zavarovalnega posredovanja in zvišuje kakovost storitve. V skladu s Kodeksom smo člani Združenja pri opravljanju poslov zavarovalnega posredovanja dolžni skrbeti za nenehno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih. Na tem mestu bi izpostavil, da Združenje že od samega začetka delovanja redno izvaja oziroma organizira številna strokovna poklicna usposabljanja s področja zavarovalnega posredovanja in pozdravlja pred dvema letoma sprejeto zakonsko obveznost stalnega poklicnega usposabljanja. Naše glavno poslanstvo je povzeto v Ob ponovnem odprtju so plesišča zacvetela, saj nam ponujajo kolektivno srečo, plesanje pa možnost za povečanje srečnih hormonov. Med vadbo se namreč sprošča endorfin, poveča pa se tudi raven dopamina in serotonina. Zato smo srečni in veseli, da lahko ponovno plešemo v dvoranah, s še vedno veljavno omejitvijo do deset vadečih. Zoran Kljun, predsednik Sekcije plesnih šol Slovenije Čeprav ali prav zato, ker tveganja v poslovnem okolju nikoli ne morejo biti v celoti izničena je toliko bolj - tudi za družbo nasploh – pomembno, da jih pripoznamo, se zavedamo, od kod prihajajo in kako lahko zmanjšamo njihovo verjetnost oziroma posledice. Zato mi dovolite, da delo zavarovalnega posrednika primerjam z delom ''arhitekta'' na področju celovitega upravljanja tveganj, kjer našim strankam nudimo strokovno pomoč pri izbiri najboljše kombinacije metod obvladovanja tveganj s poudarkom na uporabi metode prenosa tveganja na zavarovalnico z upoštevanjem pravil zavarovalne stroke. Delo zavarovalnega posrednika 27 VETER / MAJ 2021 / SEKCIJE IN ZDRUŽENJA se je v vseh teh letih, tako kot to velja za ostale poklice, močno spremenilo in danes zahteva usposobljeno, organizirano in izkušeno osebo s specifičnim znanjem in kompetencami, ki lahko strankam ponudi hiter in strokovni nasvet. Prepričan sem, da se vsi člani po najboljših močeh trudimo za dosego tega namena in verjamem, da se bomo trudili tudi v bodoče. Naj izpostavim še nekaj podatkov v številkah, ki še dodatno podkrepijo pomen zavarovalnega posredovanja na slovenskem zavarovalnem trgu. Danes je registriranih 89 zavarovalno posredniških družb in 10 zavarovalno posredniških s.p.-jev. V letu 2019 je bilo v Sloveniji skupno zbrane 2,51 mrd EUR bruto premije. Od tega je delež iz t.i. prodajnega kanala zavarovalno posredniških Za butične zasebne lekarne Združenje zasebnih lekarn (ZZL) se zavzema za nemoteno delovanje manjših lekarn, ki jih lahko definiramo tudi butične zasebne lekarne. Pred dobrimi štirimi leti je postalo tudi zakonsko dovoljeno, da koncesionarji opravljajo lekarniško dejavnost v obliki gospodarskih družb. Večinski delež poslovanja (90%) v teh lekarnah se izvaja kot javna služba in približno 40% tega dela je Poročilo o delovanju Združenja trgovskih agentov Slovenije (ZTAS) V letu 2020 je bilo združenje ZTAS izredno aktivno. Vloga agentov je namreč postala v času pandemije še pomembnejša, saj so bila potovanja s prehajanjem meja onemogočena. Agenti, ki delujejo v lokalnem okolju, pa so lahko delovali praktično nemoteno (le z občasnimi omejitvami). Kot člani mednarodnega združenja IUCAB, smo se uspeli dogovoriti, da se meje našega združenja širijo tudi izven Slovenije. Pod okriljem novega združenja ARAA (Adriatic Region 28 družb znašal že 9,5 odstotkov vseh neživljenjskih zavarovanj. Združenje zavarovalnih posrednikov Slovenije že dvanajsto leto povezuje vse tiste zavarovalne posrednike, ki verjamemo, da smo dodana vrednost kot del zavarovalne dejavnosti in se trudimo delovati po pravilih zavarovalne stroke ter si prizadevamo k zagotavljanju najboljših rešitev za svoje stranke. Ne smemo tudi prezreti, da je Združenje, z medsebojnim sodelovanjem in zaupanjem, pripoznan partner vseh deležnikov na zavarovalnem trgu. Potrditev, da si člani Združenja prizadevamo za krepitev kompetenc dokazuje število udeležencev na naših seminarjih in okroglih mizah / strokovnih delavnicah. plačanega iz javnih sredstev. V primeru, da se pojavi specifična strokovna zadeva, delujejo že znotraj Lekarniške zbornice, se je pa v teh štirih letih kar nekaj koncesionarjev odločilo, da bo svoje poslanstvo opravljalo v obliki d. o. o.-ja ali kakšne druge pravne gospodarske družbe. Ker večinoma nimamo izkušenj s poslovanjem gospodarskih družb, smo se odločili, da bomo o skupnih točkah in vprašanjih, ki jih imamo glede poslovanja, konstruktivno razpravljali in zadeve reševali pod okriljem Podjetniško trgovinske zbornice na Gospodarski zbornici Slovenije. Kratkoročno si želimo, da Agent's Association), se nam lahko pridružijo novi člani iz naslednjih držav: Hrvaška, Srbija, BiH, Severna Makedonija, Črna Gora, Albanija, Turčija, Bolgarija, Romunija, saj nimajo svojih nacionalnih združenj agentov, niti niso samostojno vključeni v združenje IUCAB. Mednarodno združenje IUCAB, katerih člani smo, je v zadnjem letu uvedlo dve ključni novosti: 1. Pod okriljem združujejo/združujemo ne samo agente, ampak tudi proizvajalce in distributerje. Mreženje med vsemi deležniki je ključnega pomena, krog med proizvajalci/ distributerji in agenti se sklene, za boljše doseganje prodajnih rezultatov. 2. IUCAB je lansiral novo spletno platformo, ki omogoča mreženje vsem članom. S tem, ko postanete naš Tudi zavarovalni posredniki smo del gospodarstva, ki ga je prizadela epidemija COVID-19. Od Vlade RS pričakujemo, da zagotovi nujno likvidnost in storitve zavarovalnih posrednikov izvzame iz tretjega člena Zakona o davku na finančne storitve. Člani Združenja (https://zzps.gzs. si/vsebina/Članstvo-v-ZZPS/Seznam-članov/Seznam-članov-ZZPS) se bomo še naprej trudili biti glasnik kakovostnega opravljanja dejavnosti ter s svojo strokovnostjo prepričati, da smo tisti, s katerimi se je vredno povezovati. Miroslav Zorec, predsednik Združenja Zavarovalnih posrednikov Slovenije bi odprta vprašanja glede poslovanja uspešno rešili, dolgoročno pa bi seveda želeli, da se krepi zavedanje javnosti o pomembnosti zasebne pobude pri opravljanju javne lekarniške službe. Pri tem bi seveda radi poudarili, da ne gre za privatizacijo zdravstva, ampak za ustvarjanje ustreznega konkurenčnega okolja, kjer bodo z izboljšanimi storitvami pridobili predvsem uporabniki lekarniških storitev. Matija Centrih, mag. farm. predsednik ZZL član, uredimo v vašem imenu osnovni vpis, potem pa lahko sami dopolnjujete vaše podatke in začnete z mreženjem preko platforme. Prednosti članstva: • Tipske pogodbe • Pravni nasveti • Kodeks • Mreženje v celem svetu • Izobraževanje za pridobitev certifikata »Agent« Podeljena je bila nagrada George Hayward Award 2020. Prejemnica je bila španska agentka. Člani upravnega odbora smo se v letu 2020 sestali trikrat: 5.3.20 osebno, 15.10.20 in 17.12.20 preko Mteamsov. Damjana Sever, predsednica ZTAS VETER / MAJ 2021 / JUBILANTI (DO) KONČA LA SEM! VISOKOŠOLSKI PROGRAMI DODIPLOMSKI • Poslovna informatika • Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi • Management PODIPLOMSKI • Management in informatika • Marketing management WWW.VSPV.SI Oglas GZS_105x138,5mm_GeaCollege 25 let.indd 3 15.4.2021 Iščemo nove možnosti za vas Marsh je vodilni svetovni zavarovalni posrednik in svetovalec na področju tveganj. Praznujemo 20 let v Sloveniji. marsh.com Marsh Europe S.A. Podružnica Marsh je dolgoletni član GZS. Copyright 2021. CE–671186136-SI. A business of Marsh McLennan 29 VETER / MAJ 2021 / DELOVNE SKUPINE DELOVNE SKUPINE PTZ Poročajo: 1. Delovna skupina za spremembo plačnega modela v gospodarstvu • Delovna skupina za spremembo plačnega modela v gospodarstvu, ki jo vodi Barbka Novak, Belimed, d.o.o., se je sestala na šestih sejah v letu 2020 in kasneje (ko to ni bilo več mogoče) še nekajkrat digitalno. Glavni namen delovanja je bil poudarek na minimalni plači, predvsem z vidika, kako bo določen znesek minimalne plače, ker to še (ni bilo znano). S strani GZS so se pridobili določeni izračuni, kar ocenjujemo kot konkretno pomoč. K sodelovanju smo vključili tudi druge predstavnike podjetij. Po 8. oktobru 2020 se delovna skupina ni več sestala zaradi spoznanja, da ne moremo delovati v zvezi s tistim, za kar smo se zbrali, t. j. sprememba plačnega modela v gospodarstvu. Na same PKPje in minimalno plačo pa v tem obdobju ni bilo mogoče vplivati. Kar zadeva minimalno plačo je bilo potrebno letošnje leto osnovno plačo dvigniti za 10%, za doseg nad minimalno plačo. • • • • • • • • možnosti spoznati kaj v praksi pomeni odločitev za posamezen poklic, šole bi morale imeti na razpolago kvoto ur, ko bi si otroci lahko ogledali delovni proces, opažajo pomanjkanje praktičnih znanj za opravljanje dela, pri otrocih, ki pridejo iz šole, v popoldanskem času bi bilo dobro organizirati delavnice, ki bi se vštevale v kvoto izbirnih vsebin, vprašanje je, kako pristopiti do staršev, da bi lahko vplivali na njihovo razmišljanje, podaljšati bi morali praktično usposabljanje v okviru šolskih programov, vplivati bi bilo treba že na otroke v osnovnih šolah - aktivirati podjetja, da se odprejo napram šolam in jim pokažejo kaj in kako delajo, ministrstvo za šolstvo bi se moralo prilagoditi izkazanim potrebam gospodarstva, gospodarstvo mora jasno definirati kako usposobljene kadre pričakuje- 3. mo, mentorji v podjetjih bi potrebovali podporo s strani pedagoških delavcev iz šole. 2. Delovna skupina za zgodnejše zaposlovanje mladih »Pripravništvo« Delovna skupina za zgodnejše zaposlovanje mladih se je v letu 2020 sestala štirikrat. V delovni skupini za zgodnejše zaposlovanje mladih smo oblikovali predloge, za katere smo prosili, da jih obravnava Strateški svet GZS. Predlagali smo, da se področje uvrsti v strategijo GZS. DS vodi Matej Mušič, Taktika Aktiv, d.o.o. Predloge smo oblikovali v treh skupinah: • V kontekstu dviga minimalne plače v gospodarstvu, ki zagotovo ni vzpodbuda za zgodnejše zaposlovanje mladih, predlagamo ponovno uvedbo pripravništva, v roku trajanja od pet mesecev, do treh let (glede na zahtevnost poklica), ki bi podjetjem ponudil priložnost zaposlovanja, pripravniška »plača« pa bi morala biti nižja od minimalnega osebnega dohodka. »Vajeništvo« »Spoznavanje priložnosti in prava izbira« • odločitve za poklice bi morale temeljiti na zavedanju kaj in zakaj bi študirali, otroci pa nimajo pogojev da bi lahko te informacije pridobili, • otroci, ki se odločajo za poklic nimajo 30 • Vajeniškemu načinu izobraževanja bi morali dati večjo podporo. Predlagamo spremembo ali izboljšanje programov vajeništva, da se vanje pritegne ustrezne dijake. »Vseživljensko učenje« • Izenačevanje poklicne in splošne mature škodi procesu zgodnejšega zaposlovanja mladih, prav tako podaljševanje študija ni učinkovito (52% diplomiranih po 7 letih študije – Vir SURS). • Resolucija o vseživljenjskem učenju je naravnana tako, da popravlja napake osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Pomembno je spodbujanje izrazite motivacije za vseživljenjsko učenje. Družba bi se morala zavedati, da gre lahko posameznik študirati kadarkoli, in da ljudje lahko po več letih opravljanja nekega poklica svojo poklicno pot spremenijo. Tem dejstvom naproti, bi morali preoblikovati šolski sistem na tretji stopnji tako, da bi bil bolj prilagojen potrebam gospodarstva in družbe, kot potrebam sistema. Delovna skupina za trajnostni razvoj podjetništva Delovna skupina za trajnostni razvoj podjetništva se je sestala trikrat v letu 2020. Vodja DS za trajnostni razvoj podjetništva, ga. Antonija Božič Cerar (GZS), je predstavila izzive koncepta za uvajanja in implementacije smernic trajnostnega razvoja v poslovanje podjetij. Predstavila je nekaj dobrih praks, rešitev in sistemov poročanja, ki so se v podjetjih izkazali za primerne. • S pomočjo delovne skupine za trajnostni razvoj podjetništva bi želeli doseči, da s pomočjo dobrih praks, predpisanih smernic, z znanjem in izkušnjami, postavimo okvir znotraj katerega bi na GZS pripravili t.i. sistem oblikovanja transparentne in enostavne strategije in politike trajnostnega razvoja za posamezna podjetja, s skladu s potrebami podjetij – PODJETNIŠKA ZAVEZA K TRAJNOSTI. VETER / MAJ 2021 / DELOVNE SKUPINE • Na GZS bi za ozaveščanje in prenos znanja za člane lahko izvedli izobraževalne delavnice in druge izobraževalne dogodke (npr. Podjetniški klepet na temo trajnostnega razvoja, itd). Začnemo z razvojem ideje o certifikatu/ potrdilu s področja trajnostnega razvoja, ki bi ga GZS podeljevala članom, 6. ki bi izpolnili določene enostavne, relevantne in transparentne pogoje – PODJETNIŠKA ZAVEZA K TRAJNOSTI. V ta nem je bila povabljena k sodelovanju tudi ga. Andreja Sever, GZS, ki je podrobno predstavila projekt za dodelovanje (brezplačnih) Certifikatov za družbeno odgovorno podjetje. novinarske konference s promocijo preko FB oglasov in Linkedina. pripravi program za nabor »podjetnic ambasadork« in razišče možnosti za financiranje aktivnosti. Vodja DS je predlagal, da bi se sestali z interno skupino na GZS, ki je 7. Delovna skupina za medije vzpostavila platformo Član - Članu in Na pobudo UO PTZ se je 10. februarja se dogovorili, kako bi platformo lahko 2021 prvič sestala Delovna skupina za nadgradili. medije. Delovna skupina za financiranje ženskega podjetništva Delovna skupina se je sestala štirikrat v letu 2020. • Cilj vseh ukrepov mora biti, da se žensko podjetništvo spodbudi v Sloveniji. • Podporni ukrepi naj se oblikujejo v 4. Delovna skupina za pripravo obliki podpore podjetnicam v rae-delovnega zvezka »Preizkus zličnih življenjskih obdobjih. postopkov uvajanja standardov • Pri oblikovanju ukrepov je treba izhakakovosti za MSP« jati iz motivov, kulture in družbenih norm, ki jih je potrebno spremeniti. • Zagotoviti bi bilo treba sredstva za Delovna skupina za pripravo delovneorganizacijo dogodkov, v okviru katga zvezka se je sestala trikrat. Delovni erih bi iskali mlajša dekleta, ki želijo zvezek smo poskušali pripraviti s finančzačeti podjetniško pot. no podporo MGRT, SPIRIT-a, vendar • Dobrodošla bi bila finančna podpora nismo dobili podpore. Ker je vodja programom mentorstva. DS Jana Kolenc - Muženič, zaposle• Narediti bi morali nabor ženskih na sedaj na SIQ, smo dali ta delovni podjetnic, ki so uspele v mednarodzvezek v Program dela SIQ. V kolikor nem okolju in v Sloveniji. Njihove ga bo SIQ potrdil, ga bomo pripravili do zgodbe so premalo izpostavljene. konca leta 2021. Predstavitev njihovih zgodb bi spo- 8. 5. Delovna skupino za nove storitve in dbudile mlada slovenska dekleta, nove člane PTZ da bi bolj samozavestno verjela, da lahko uspejo. • Pri pripravi ukrepov je treba izhaDelovna skupina za nove storitve in jati iz drugačnega pristopa, ki ga nove člane PTZ z vodjem Gregorjem imajo ženske. Ženske so previdne, Kaminom (Bizpand, d.o.o.), se je pretehtajo različne scenarije…..Fantje nekajkrat sestala z namenom kako in dekleta preglasijo in jim s tem zbijajo na kakšen način bi lahko še dodatno motivacijo. Ni cilj vsake podjetnice ponudili obstoječim in potencialnim ustvariti hitro rastoča podjetja, ki so članom PTZ. bila v zadnjih letih zelo izpostavljena. Premalo so izpostavljeni uspehi mikro Sklepi: podjetij, ki jih vodijo ženske in so prav • izpostavi se nadgradnja obstoječe tako uspešna. platforme Član članu GZS, kako jo • Zaradi razkoraka med spoloma, ki se še povečati in pripraviti bolj aktualno. v zadnjih letih v podjetništvu veča, bi Koncept naj bi bil vavčerski v smislu, bilo treba podpreti tiste podjetnice, ki da bi specialist iz določene dejavželijo zaposlovati in rasti. nosti, podjetja, zagotovil svetovanje drugemu podjetju trikrat na mesec in Direktorica PTZ je vodja DS za finanmu s tem nudili pomoč ali združevanciranje ženskega podjetništva in članica je pri nadaljnjem poslovanju, svetovalnega organa WEGate v Bruslju. • govorili smo o možnosti različnih V maju 2021 bi DS oblikovala prodelavnicah in izobraževanja, ki bi gram za jesenski posvet PTZ, ki bi bil pripomogle k pridobitvi novih članov, priložnost za predstavitev predloga • v nadaljevanju bi se fokusirali na za vzpostavitev platforme mentorstva komuniciranje z javnostmi v različnih ženskim podjetnicam. Do takrat se oblikah, preko socialnih medijev in Nekatere sekcije/združenja se v korona krizi že dalj časa spopadajo z zapiranjem dejavnosti in niso uslišane s strani Vlade RS, kljub velikemu številu pozivov. • Ga. Sever (BTL Marketing d.o.o.) vodja delovne skupine, pove, da je bil namen delovne skupine začeti komunicirati neposredno z mediji. Glede na strukturo podjetij v okviru članstva na PTZ je nekaj skupnih vsebin, veliko pa posebnosti, ki izvirajo iz posameznih dejavnosti. • Na spletni strani smo že vzpostavili poseben zavihek ZA MEDIJE s pod zavihki; izjave za medije, vabila za medije in kontakti za medije. • Pripravili bomo adremo splošnih in posebnih adrem medijev. • Vsaka sekcija bi izpostavila dva ključna problema, ki bi ju izpostavili za komunikacijo z mediji, poslali bi jih tudi vsem članom naše zbornice. Delovna skupina za tobačne izdelke (prvi sestanek 21. aprila 2021) Evropska komisija je že sprejela pravilnik označevanja z logotipi ter njihovo fizično pozicioniranje na tobačnih embalažah. Direktiva dodatno nalaga distributerjem tobačnih izdelkov davek oziroma dajatev za onesnaževaje okolja zaradi odvrženih cigaretnih ogorkov njihovih kupcev oz. kadilcev (javni sistem – koš za smeti na javnih mestih in ogorkov, vrženih na tla). Za tovrstno slednje naj bi bili distributerji soodgovorni, zato naj bi jim takso naložili ter jih dodatno bremenili še za ozaveščanje svojih uporabnikov o škodljivosti kajenja, kar vsem povzroči dodatni strošek in nezanemarljivo breme (plakati, pobiranje smeti itd). Država mora sedaj jasno določiti parametre, na podlagi katerih bodo bremenili distributerje. Arhiv Podjetniško trgovske zbornice 31 VETER / MAJ 2021 / NADNASLOV ZELENA. USTVARJALNA. PAMETNA. Slovenija prepoznava dodano vrednost učinkovitih, personaliziranih izdelkov, ki jih izdelujejo v mednarodnem okolju nagrajeni ustvarjalci slovenske kreativne industrije. Izdelki, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje - od revolucionarnih športnih čevljev, inovativnih zložljivih smuči, pametnih steklenic za vodo do personaliziranih otroških knjig ... Potencial Slovenije je ogromen. Odkrijte ga z nami! Obiščite našo spletno stran www.sloveniabusiness.eu Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije 32 SPIRIT Slovenija, javna agencija www.spiritslovenia.si SLOVENIJA. DEŽELA NESKONČNEGA POTENCIALA ZA VAŠ POSEL. IZKORISTITE GA.