Strajki v Pa.
I -
Ipiačani izzivači v premogar-f skem okraju v Westmore. • landu izzivajo štraj-karje.
POBOJI.
Scranton, Pa., 29. avgusta Tukajšna premogova družba jfima zaposljenih mnogo skabov, Pki pod varstvom posebnih de-putijev neprestano izzivajo revne štrajkaitje. Vsletl izzivanja •je prišlo včeraj do pretepa J med skabi in strajkarji. Takoj : so pa nastopili pennteyttvanski kozaki, državna policija, in v teku boja je bil en Štrajkar ubit in mnogo težko ranjenih Poleg tega je pa surova dr-! savna policija zaprla se 38 (štrajkarjev. llštrajkarji >v tem okraju so šele 14 dnij na štraj-ku, in včeraj so sklenili, da se vrnejo na delo. Ker se je pa kompanija branila jih vzeti na delo. je prišlo do nemirov. Ska-so povzročili pretep, nakar je nastopila policija.
New Bedford, Mass., 29. avgusta. Tu je prišlo do pretepa med strajkarji in skabi. Nastopili so deputiji, ki so sprva streljali slepo v zrak, a koneč-'>?,no se poshužili svojih krepelj. Zaprli so 18 štrajkarjev.
Cfevelandfc je prišel sem prvi regiment narodne oliioske garde, da skrbi "za mir in red" v tem mestu. Vojaki so jako nevoljni, ker piorajo v mestu upravljati policijsko službo. Strajkarji, prejšni uslužbenci pocestne električne železnice, so jako vztrajni pri (štrajku; nepobito zahtevajo vse svoje prav ice. Da si se trui župan in trgovska zbornica, da se štrajk čimprej konča, ven-kdar družba pocestne železnice neče v ničesar privoliti, kar Zahtevajo strajkarji. Mnogo policije je že zapustilo svoje službe, ker nikakor nečejo da bi vršili štrajkarsko službo in se venomir postavljali smrtni nevarnosti. V mestu sta sedaj dva polka narodne garde. Vse kaže, dia bo štrajk trajal še precej časa.
——
K'i'v
, .Junaški čin matere!"
»JT it?, ■ ' . *
Sedan, Kans., 28. avgusta. |Mrs. Burch se je izkazala včeraj pravo junakinjo. Njen devetletni sin je padel v vodmjak. Mati, ki je to videla, je takoj skočila sa njim v vodnjak, kjer je bila voda 5 čevljev visoka. Tako je stala in držala otroka v naročju celih osem ur, dokler se njen mož ni vrnil od dela. Sosedji niso slišali klicev na pomoč. Ki so Mrs. Burch potegnili iz vodnjaka, se je nezavestna zgrudila, dočim je bil otrok zdrav. Prebivalci vasi so sklenili delati na to, dia dobi mati Carnegijevo medaljo za junaštvo, .i
-O——
h
jI Postna tatvina.
Ere
Washington, 27. avgusta. Poštni oddelek je razpisal, $1.000 nagrade onemu, ki najde tatove, ki so 9. avgusta u-kradli iz poljskega tafbora v Otis, Wyo. svoto $6700, dasi je šest vojakov stražHo denar.
T3 A I	*»	i*« KJIn
Kolera na Dunaju.
' > .
V	glavnem mestu Avstrije je pripetilo veliko slučajev nevarne bolezni
kolere.
EVROPA OKUŽENA.
Dunaj, 29. avgusta. Minister-stvo za trgovino 111 Obrt je do-gnalo, da se je zadnje čase pojavilo večje število slučajev kolere na Dunaju in da je že pet oseb umrlo za to nevarno boleznijo. Na Dunaju je zavladalo velikansko presenečenje in groza. Ker je kolera razširjena po celj Rusiji in tudi po Italiji, se Evropa 1>oji, da se ta nevarna morilka človeštva raznese po celi Evropi. Kolera se baje razširja po celem dol. Avstrijskem in gor. Štajerskem. Oblasti so odretMle najstrožje odredbe, da tee prepreoi pot tej nevarni morilki.
Bari, Italija, 28. qvgusta. V teku zadnjih 24 ur je umrlo 17 oseb za kolero v teh okrajih ( in naznanilo se je 25 novih slu-( čajev. Z zadovoljstvom se opa-j zuje zadnje čase. da kolera po južni Italiji preneliuje.
Bukarešt, Rumunija.27. avgusta. Rumunska vlada je odpovedala letošnje jesenske vaje, ker se boje. da se zna za-fctofci. kolera preko luske* ujejj;*,
Petrograd. 27, avgusta Na Ruskem je kolera nekoliko pojemala. Po uradnih poročilih je tekom pretečenega tedna zbolelo 16.106 novih oseb za kolero in umrlo jih je nekaj nad sedem tisoč. Dosed aj jih je zbolelo 161.000 in umrlo jili je 57.000.
-b-
Salvation Army.
London. 28. avgusta. Mrs. Kate Clibor, ki ie hčS vrhovnega generala Hootha znanih fanta sto V o<l Savation Army, je v takem pomanjkanju, dt se niti preživljati ne more. Njen oče ji ne da nobene podpore, ker je odstopila od Salvation Army. Tn ta slednja Salvation \rrny povsod pridiga medsebojno krščansko ljubezen. Najbrž same za denar.
-o-
Slonov obisk.
Pittsburg. Pa., 27. avgusta.
V	stanovanje Morlleva je prišel ,v soboto zjutraj slon, ki je pobegnil iz cirkusa. Na dvorišču ravno pod oknom spalnice je dobil tri bušlje krompirja in tri steklenice mleka, kar je vse mimo povžil. Ubogi Morllev je telefoniral po policijo, ki je s pomočjo uslužbencev cirkusa "aretirala" predrznega slona.
Čin blaznega.
Ellis, Nebr., 27.avgusta. V vlaku Union Pacifik železnico je neki potnik nenadoma zblaznel in pričel srteljati na sopotnike. Dva je nevarno ranil. Šele petim uslužbencem Vlaka se je posrečilo zveza ti nevarnega človeka. Dr. Temple, iz Denver, Colo je tako nevarno ranjen, da najbrž ne bo okre.val
Von Gottes Gnaden
/ s '_
Nemški cesar se je zopet neznansko zameril svojim ponižnim in sestradanim "podanikom".,
' CESARJEV GOVOR.
Herohn, 29* avgusta. Nemški cesar je zopet blaniiral vso nemško državo, ko je zadnjo soboto povdarjal na nekem bankteu v novem gradu na Prusko-Poljskem, da je njega Bog poslal na zemljo in da Bog hoče, da on vdada nemškemu narodu. Dejal je. da so vsi vladarji od Boga, in da Bog hoče, da se jim nalagajo davki in dti morajo trpeti krivice in krivične davke, kakor j š «
]jh nalaga nemška gospoda pri-prostemu ljudstvu. Posebno je govoril: Moje kraljevstvo prihaja od Boga in vsi vladarji na svetu so postavljeni od Boga, da vladajo nad svojimi podaniki. Vsakdo je torej obvezan na neomejeno pokorščino svojemu vladarju. Kralj je po-j vzdignjen nad ljudmi in Zoper njega ni sodbe.
Iz tega jasno spre vidimo, da se nemškemu cesarju vsak dan bolj meša. Xe čudili bi se prav nič, če bi danes dobili brzo-
fa zaprli v ^nonsm^F^fvaP' ta'
človek od "Gottes - Gnaden -Skhnautze" že govori po svetu, je več kot od sile. Nemško državo, ki je sicer precej demokratična. posebno zadnje čase, je že parkrat spravil v toliko zadrego, da se je moral državni kancely odpovedati službi. Sicer pa prismojenemu Vilje-miu ni toliko zameriti kot pa-rasitski dvorski kliki, ki 11111 pri vsakem koraku liže pete. in povzdiguje "svojega vladarja" v deveta nebesa. Ni 'čuda, če se že itak prismojeni Viljem prenapihne in začne pri-digovati. cla ga ie Bog poslal na zemljo da osreči s svojim jezikom vse človečanstvo.
Vsi nemški listi sq polni o-gorčenja nad skrajno norčavimi besedami nemškega cesarja! Včeraj so imeli vsi listi v Nemčiji dolge uvodne članke, ker so strogo kritizirali svojega vladarja, ki prihaja k njim "od božje milosti". Če bi Bog res pošiljal take vladarje Zemljanom, bi bila pač slaba za te cesarske podložtiike. Celo pe-tolizna "Vossische Zeitung", ki pade pred nemškim cesarjem vsak dan dvakrat na kolena, pravi v svojem uvodnem članku, da je cesar s svojim go vorom prekršil ustavne pravice države in da hi- moral dobiti ukor. 'lako sodijo Nemci sami o svojem vladarju.
Takih klepetulj kot.nemški cesar, ki pravi, da živi od božje milosti, dasi ga ljudstvo s krvavimi žulji plačuje na leto 7. milijoni, ne potrebujemo na svetu. Najboljše je, če Nemci svojega "Gottes Gnaden" cesarja pošljejo v pokoj. Pa ljudje so povsod enaki. Nikjer drugje pa ni klečeplastvo tako prirojeno ljudem kakor v Nemčiji, torej se nikakor ne čudimo, če njih cesar govori take oslarije svojim "ponižnim potfc-fožnikom."
/ --o-
„ UCIKldl 1	J
1T'« •. V,; • : I fk ■ k g .v- • ■ i
Naseljevanje,
m
Kaj pravi generali komisar za
naseljevanje o naseljencih iz Evrope in >4|zije.
i ;V
SLABŠI NASELJENCI.
V Cleveland se je v petek mirdil Daniel J. Ke&fe, generalni komisar naseljevanja. O1!) tej priliki je imel v$f govorov in med drugimi se je izrazil tudi. da po njegovem bi morali vsakega naseljenca na Kllis Islandu prav natftrično preiskali, če je sposoben if za Ameriko ali ne. Nadalje bi moral vsak nuvodošJec imdti vsaj $25 v žepu in vožnjo d4 dololčene kraja plačano. -Z fiskalnim letom, ki se je neftjilo junija mesecu, je prišlo 1.000 novih naseljencev v ftjedinjjer^ države. V zadnjih Jedrnih letih je prišlo sem v« naseljencev kot znaša v9e ||f#bivalstvo Move Anglije ali psi pacifičnih držav. Okoli 70 oditttkov vseh nnselnikov je prisl^ iz južne Italije, Avstrije in Susije Na-drtlie pravi Keefe.Jpa so današnji naseljenci Vwiko slabši kot oni leta nazaj HPred dvema letoma je.pri« v Zjedin-jeue države	naseljen-
cev in od teh jih j^bilo 11.000 poslanih nazaj tatfto leto je pa prišlo i.c^i.f)0<|'iaseljeHcev
poslali. Postave za pripustitev so iste kot so bile prej,' vendar vzrok za toliko deportiranih leži v tem, ker prihajajo slabši razredi naseljencev.
Nam se ne zdi pravilna izjava generalnega komisarja, da di sedaj prihajali slabši ljudje v Ameriko. Isti prihajajo kot so prihajali leta nazaj, samo da^so se postave na Ellis Islandu stokrat poostrile,' in da je Amerika že skoro sita naseljevanja. Da pa Amerika 'brez ev-ropejskih in drugih naseljena cev ne more napredovati, to je potrdil sam zvezini cenilnl urad s sledečimi številkami: Prebivalstva v Zjedinjenih državah so našteli letos okoli 90 milijonov. Pred desetimi leti leti pa 77 milijonov. V teku desetih letih je prišlo 14 milijonov naseljencev v našo republiko, dočim so se domačimi pomnožili samo za 9 milijonov. Te številke jasno kažejo, da bas naseljenci največ pomo-rejo k napredku in razvitku Amerike, a ne domačini. Če tako velikanska in ogromna država kot je Amerika v teku desetih let napreduje samo za 9 milijonov prebivalcev, morr, vsakdo vedeti, da bi. Amerika čakala stotine let, da bi prišla vsaj do roo milijonov prebivalcev. Naseljenci so ljudje, ki pomagajo k razvitku Amerike, to so pijonirji po postranih državah, ki prično obdelovati zemljo, za katero se Amcrika-nec sicer ne zmeni. Naj govore fanatični ameriški nativisti kakor hočejo, dejstvo pa le ostane resnično, da Amerika brez naseljevanja ne bi bila Amerika.
Glede Kitajcev se je komisar izjavil, da pride le neznatno število sem. Tisti, ki pridejo, se utihotapijo. Canadska vlada pobira od vsakega Kitajca, ki se tam naseli $500 davka. Kitajec ne plača ta davek, da bi ostal v Canadi, pač pa ker ima nado, da bo pozneje se utihotapil v Ameriko. Če ga pa tukaj d olje ameriško I
rudo ki da zahteva zonet S^ool
Mestne novice.
Poročilo o nedeljskem shodu
faranov sv. Vida glede zidanja nove slovenske šole.
RESNO DELO.
—Oikoli • 200 faranov. samih družinskih očetov in nekaj samcev se je v nedeljo popoldne zbralo v šolski dvorani sv, Vitla, da začno z resnim posvetovanjem, na kak način bi se pričelo z resnim delom, da se v Clevelandski slovenski naselbini postavi nova šola, ki sle jo tako zelo potrebuje voči-gled vedno naraščujolčega števila otrok. Mnogo govornikov je govorilo, vsi v kratkih, toda jedrnatih besedah. Govorilo se je, Itako so Slovenci v drugih naselbinah prišli do svoje .šole in cerkve, kako se drugi narodi postavijo z veličastnimi stavbami, samo mi tukaj v Cle-velatidu ne moremo pokazati ničesar. To je navdušilo navzoče. Je d ti ogla s 110 se je sklenilo, da se naloži toliko in toliko na vsako družino, kar mora plačati v gotovem času: seveda, kdor je brez dela ali u-božen se ga počaka ali pa daruje toliko kot more. Rev. Po-nikvar, žnpušk sv. Vida je po-kazid tiačrfc#bodoče. ^QW^a&tt. farne šole y Cleveland ti. Načrt je jako mičien in poslopje odgovarja vsem modernim zahtevam in ugodnostim. Tako kot mislijo postaviti poslopje sedaj, bi <talo okoli 40.000 dolarjev. Sola se pa zida tako, da če bi pozneje kdaj zmanjkalo prostora, se na pročejlu ali frontu lahko podaljša, V nov'i šoli bi bilo začasno osem razredov, dočim bi ostali v stari šoli Štirje razredi. Nadalje je bilo povedano, da ima fara sedaj nabranega okoroglo $7^oo.oona banki in cerkev pa ima dolga Okoli 3000 tNarjev. Škof zahteva, da mora imeti fara, pre d no začne zidanje najmanj $20.000 skupaj, sicer se ne sme prilčleti s zidanjem, kar je tudi poplnoma pravilmo. Več se plača naprej manj se bo pozneje plačevalo na obresti. Zato ni pravo mnenje istih, ki bodejo darovali šele tedaj, ko bo šola zidana, Vsaka stvar velja denar, tako tudi zidava. Delavci ne morejo delati zastonj, če ni denarja, oprava velja veliko denarja- Lep vzgled, kako se naj zloži denar, je tlal Nik Novak, ki prvi stopil naprej in odštel $25 za enkrat in obljubil je še darovati. Njemu je sledilo še mno go drugih faranov. Nadalej je bilo sklenjeno, da pride tekom meseca vsaka družina se upi-•safi v župnišče in tam plača kolikor more V teku meseca pa se zopet priredi farni shod, I jrr se bo oka zalo, koliko se je darovalo in koliko se je nabralo. Če je v enem mesecu nabranih $14.000 kar je prav lahko, tedaj se takoj lahko prične s stavbo.
Izvoljen je bil posebni stavbeni odbor, o katerega delovanju poročamo^ prihodnjič.
—Starišem Zele v Collin-woodu je umrl 13 mesečni sinček.
—Društvo sv. Alojzija, slov. kat. vit.dr, je pri nedeljski seji nabralo $6.00 za slovenske štrajkarje v Peimsylvaniji. Svpta se je izročila nfysemu
i	1	.j	»
s svojim zrakoplovom v torek 'iz Euclid Beaoha dO Cedar Pointa; Za svoj izlet ima obljubljenih $15.000. Curtiss hoče pri tem izletu naredfiti nov rekord glede hitrosti vožjnje.' Baje bo jadral po zraku eno miljo 11a uro.
— Clev. društva so se kaj lepo spomnila štrajkarjev v Westmoreland okraju, ki prosijo po-moči od elevelandskih Slovencev kakor smo že zadnjič ome nili je darovalo dr. sv. Janeza Krst. št. 37 J.S.K.J. iz svoje blagajne $15.00, nadalje so pa .še darovala sledeča društva: Društvo U Boj št. 53 S.N.P.J. v Collimvoodu je dovolilo i/ svoje blagajne za revne štrajkarje svoto $14.00, kar se je tudi odposlalo na primermo mesto. Prostovoljni doneski so pa znašali $5.45, kar jc bilo zajedno z zgorej omenjeno svoto odposlano. Društvo Tolstoj, št 26 S.S.P.Z, je pri seji nabralo prostovoljnih doneskov $1.05 in je bila tudi ta svo-ta odposlana na štrajkarski odbor. Ddruštvo Tolstoj se naha. je v Collimvoodu. Vsega sku paj se je poslalo iz Clevclandn $42.60 kar bo ubogim štraj-karjem, ki s svojimi družinami trpe glad za svoje pravice gotovo dobro prišlo v sili. Pri čakuje se tudi od drugih dru stev. da 'store svojo dolžnost in odpošljejo kako s\loto zati ranim rojakom v Pennsyvaniji
—Na delavski dan, prihod
mvaaris&H^ % ym, teySS
že enkrat omenili piknik pod
pornega društva Naprej, št. 5 S. N. P. J. in sicer v Lakeside vrtu poleg Cordon parka Društvo je priredilo mičen program. Pre<f piknikom se vrš; parada društev, ki so ohljubik svojo udeležbo. Samo društev, ki spadajo v S.N.P.J. bo skupaj g. Vsem Slovencem je vstopnina prosta in so najulud-neje vabljeni, da se piknika udeleže.
—Cleveland se veča. Sedaj je vsa bližnja mesteca okoli Clevelanda pograbila naenkrat mrzlica, da se priklopijo Cle* veiandu. Tako East Cleveland, Lake wood, Newburgh City, in Euclid Hieghts. To bi dalo mestu kakih 20.000 novih prebivalcev. Po vseh teh okolicah se prebivalci zelo trudijo, da pridejo pod upravo Cleve1 landa.
—Na Labor day, prihodnji pondeljek ima tir. sv. Frančiška K.S.K.J. v Percovi dvorani na K. 7Qth £t. veliko društveno veselico, kamor je vsakdo vabljen. Obeta se dobra zabava. Vstopnina prosta Slovencem. Začetek ob 2. uri popoldne.
1 ' o......
Črnogorski kralj,
Cetinje, črnogora,, 29. avgusta je bil edini knez 11a balkanskem polotoku proglašen kraljem, kar je bila že dolgo srčna želja črnogorskega kneza. Naslov "knez" se je starem Nikoli zdel premalo važen, da bi mogel igrati isto ulogo kot njegovi kolegi, ki se imenujeji "kralji". Sklenil je torej, da si tudi on posadi kraljevo krono na glavo Prvikrat so ga torej v nedeljo pozdravili s 101 strelom it topov.
Ob tej priliki je prišlo v me sto toliko tujcev, da jih niti desetina ne more prebivati v mestu. Napravili so v naglic« stotine barak v in šotorov Zmanjkalo je tudi živeža. Mesto kupuje sedaj po deželi ko
• ± ■ ...k,.,	Jtt*
Zv III J^d	I Oci P MUC UUVU1]
Teddy-delighted
V	Cheyenne, Wyo. ga je mno-
žisa cowboysov navdušeno sprejela; politični
govori
VELIKANSKO
SLAVLJENJE.
Cheyenne, Wyo,, 29. avgusta. Teddy je prišel na ':divji t zapad" v soboto, kjer je bil od velikanske množice navdušeno* J sprejet. Kot nekdanji poveljnik J "rough riders" je seveda ce*o| lemu zapadu zelo priljubljen. Ob tem času obhajajo v glavnem mestu Wyominga v Che- * yenne takozvane "Frontier, (• Days", na kateri praznik pri-S de več indijanskih rodov s svd*|| j i m i glavarji. Cowboy si iz le dežele pridejo skupaj k$»C4j žejo vse jahaške umetnosti priU slavnostih. Teddy je vse to vMB del in bil neizrečeno vesel.
Med drugimi je imel tu^(d| več političnih govorov. Dejjj£|| je, da se on bori vedno za poji Itenost v politiki in v vsetijH javnem življenju., da se trail jo bogati in revni zločinci jeiHM nako kaznovati, kar je pa m| veda samo ob sebi umevijHH Priporočal je tudi milosti fcM(|9 gate zločince. Dejal je, sedaj sicer navaden
mere, in če bo politični'
žaj tako zahteval, bo l^^H javno nastopil za korist atfgBj riškega ljudstva.
Tako si dela Roosevelt tk-m klamo po Ameriki m ne bi iS kli dvakrat, da pri prihodj^J predsedniških volitvah ngggH bil izvoljen 'predsednikom, aH se niti čudili ne bi, če bi proglasil kraljem ^necKiviiaH zjedinjenih državah am^H kih". Pulla ima dovolj.
Parasitni kapitalisti.
Newport, R. I., 27, avgufrtBB Včeraj se je zbralo tukaj ki h 50 milijonarjev, ki a^^H po ivoje, prav po živinske^ JH bavali. Vsaka oseba te je reprezentirala vsaj 25 tuH jonov vrednosti, med njimiJM bil tudi J. P. Morgan. VA| kapitalistične pijavke abraH se cenijo, da so vredne tisoč milijonov dolarjev.
-—- J
—Od 1. septembra napnl se bode mleko v Cleve«H podražilo in sicer bo ve!|ai9 tedaj naprej en kvort mlfl 8 centov, mesto kakor tM 7 centov. K temu koraklil slovenski mlekarji povse^'1 pravičeni, ker jim je mldfcii^B trust, ali pa farmerji na dd^H neverjetno visoko zvila! ceflB za mleko. Zvišal jim je ktr centov pri galoni, dočim bo4w| jo mlekarji, ko podražijo mleko dobili samo 4 cente več kakor dosedaj pri galoni. O tem Bj^ slovenske gospodinje, ki j^W^I Ijejo mleko od slovenskih iriHg karjev blagohotno - opozarjm|l
V	Clevelandu se je že ve«Hr''| pričela gonja proti podrai«|K ^ mleka, ker farmerji in mlip^H^ ski trust na deželi dela ceM , kakor se jim ljubi in mntMlfl krat stavi take cene. da prodaji mleka dandanes 11H prav malo zasluži. MfjwB trust farmerjev je oni. kij biva mastne dobičke od mM dočim naši mlekarji po titefl delajo po noči in po dnevni
< c levelandska
Hj^AM ERIKA"
Ki Uhaja v torek in petek. — Hidejft: Slov. tiskovna družba Amerika.
Mfe ,»'.-■ .	---
Naročnina:
t ZA AMERIKO: ......$aoo
ZA EVROPO: ........$300
PtA CLEVELAND po posti..
$ Posamezne številke po 3 cente.
Dopisi brez podpisa in osob-| nosti se ne sprejemajo in ne
Vsa pisma, dopisi in denar | naj se pošiljajo na: Tiskovna družba 'AMERIKA' 61 ig St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
M*Clevelandska AMERIKA" I Issued Tuesdays and Fridays
The AMERIKA Publ. Co;
(a corporation.) 61 j 9 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
' Read by 15.000 Slovenians BtKrainers) in the City of Cle-I veland and elsewhere. I i Advertising rates on request, v Tel Cuy. Princeton 1277 R.
fr4 Elite red as second - class jlfaatter January 5. 1909, at the post office at Cleveland, O'hio Binder the Act of Mar. 3. 1879/'
E «;,	*
gllo. 69 Tue. Aug. 30'10 Vol III
I ■ Smrtna kosa
pjVsein je znano, da naš narod Hfcej obširni Ameriki dela pri HMtežavnejših delih. Smrtna Hh: visi od dneva do dneva glavami naših bratov. Kdo Hb^sl, kaj. ce pobi je stotine ■Hlfisinov ki dela v rudnikih, HKopilnicah železa, v rovih, HHrtfienolomih ? Dnevni listi so» Kritni o samih nesrečah nesreč -Mili, delavcev. Dosti je. če re-■ftpnio, da ko se vsako leto pre-pteje število delavskih žrtev v ppitieriki, da številke presega-gjtf one, ki jih štejemo, kadar ■jfe/vrši najbolj krvava vojska. , Današnja ameriška industrija'' Bp podobna krvavemu bojišču, Pier vsaki najmanjši oddelek k je napoljnen z delavsko krvjo Hpavskih mučenikov, Čemur fflt ponajveč vzrok hudodelska Hbeabriženost ameriških kapi-PPtitov. V misli, da si kapi-
čimprej nabavi gore de- ' ratrja, necenjene milijone, ka-H^talisti ne štedijo življenja de- 1 lavcev, jim ni mar za tisoče 1 | krvavih rok in nog, ni mar za 1 t tisoče zgubljenih delavskih ži- 1 gtvljenj, ni mar za jok in stok delavskih sirot, mar jim je 1 milijon, mar jim je dolar. De- 1 Slavci so roba, ki je prepoceni, ' £ pravijo kapitalisti, kdo se bo Pporej še za delavca pobrigal! HP; V državi Pennsylvaniji je ; pneki rabeljski zakon, da če en ( .^delavec pogine pri svojem de- ' tudi če ni bila njegova kri- ' njjjftya. in ako nima nikakega so- 1 prodnika v bližini in če je "fo- ' ^retRner". da nima pravice to- 1 5|ftti za nikako odškodnino. SrVsein je še znano in dobro v ( Sporni!iu, kako je odločil sod- 1 nik v Pennsylvaniji. ko jc pri p njem bil delavec in tožil za od-/iilkodnino. ker mu je odtrgalo obe noge po krivdi kompanije. gADoma je imel gladno ženo in I gladne otroke. Sodnik je pa £ odločil, da delavec, ki je "foil reigner, ni opravičen niti do ! enega centa ne. Tu se ne i vpraša, če je delavec umrl ra-krivde kompanije. radi kriv-^ de koga druzega .ali pa je bil ^ sam kriv smrti. O11 je naseljenec. ni državljan, torej za nje-V ga ni zakona, nobene postave. £ Ce ima tak delavec v stari do-| inovini ženo. otroke, stare roll dttelje, ki mogoče po (lelavče-I ri smrti morajo prijeti za be-| raško palico, to ne briga onih. j za katere je delavec zadnikrat/ I dihnil — kapitaliste. Zato se)
i kral;£Jfi MLfc
ne stane toliko kot navadna mula.
Sledelči dogodek najbolj osvetljuje današnji ameriški kapitalistični značaj. Nekega dne je preniogar delal v premogovniku. Dve muli ste vlekle premog iz jame, kolikor ga je bilo nakopanega. Ker je šlo iz rudnika jako strmo navzgor so se mule prekotalile, voz se je zvrnil in ubil delavca. Kakor hitro se je to zgodilo, so že prihiteli drugi delavci, da potegnejo mrtvega delavca izpod voza. Eden odide, naznani smrt nadzorniku. Povedo mu kaj se jc zgodilo. Nadzornik pa sc zadere nad njimi: Vi voli in lopovi, zakaj ne pazite na naše mule! Kdo bo plačal mule, kdo bo kupil druge? itd. In ta nadzornik je vsak dan kričal radi mul, a o ubitem delavcu ni izgovoril niti besedice. Vedel je, da je foreigner, ki nima pričakovati niti centa, človek ni vreden ničesar. a mule so — dfage,
Velikanske so nesreče, ki se dogajajo dandanes v ameriški ndustriji. Kakor smo rekli, kompanije se prav nič ne 'brigajo za varnost delavcev, in tako nastajajo nesreče, katero ' i sicer lahko preprečili. Mno-w>, mnogo se jih poslovi od tega sveta, a drugi ostanejo, ook varjen i za celo življenje, ter so prisiljeni obiskovati tuje prage, če mečejo, da umrje-jo od gladu. In oni, ki ostanejo živi, malokdaj dobe od kompanije kako odškodnino, ker zakoni kapitaliste bolj varujejo. kakor pa delavca. Veliko vzrokov je k temu položaju. Vaj navedemo onega, ki je glavni.
Večkrat je že kdo imel priliko, da je hodil s kakim delavcem iskat za slednjega dela. Večkrat je že kdo imel opravka s svojimi tovariši, ki so "hodili okoli raznih kompanij, da dobijo odškodnino za poškodovanje telesa. Mnogokrat je žre tako izgledalo, da če po-škodovflni dobiti lepo odškodnino, A kakor naenkrat se vse preobrne ter poškodovani dobi komaj toliko, da si kupi en-':rat krtilia. Kompanije dado, samo da se "sitne/a" redijo. S to "odškodnino" se siromak ne more živeti, niti ne more umreti. Zakaj tu dobil več, ker te imel dobro upanje? Kakor nam očividec pripoveduje, so že večkrat sodelavci, iz stra* Itn, da sami ne bi zgubili dela, govorili nadzorniku tako kotli si bil poškodovan sam kriv poškodbe. To je žalostno, zelo žalostno, pa je gola resnica. Posebno se ta istimi pokaže, kadar je poškodovan po kom-panijski krivdi, kak foreigner. Domači delavci, irski ali ume* rikanski, gotovo ne bodejo nastopili za takega Foreignerja temveč skoro bi še raje slabo povedali. Bojazljivi strah, da ne zgube dela. jih dovede da ne povedo resnice.
Take sramote bi se morale izkoreniniti. Zakaj bi se tajila resnica, zakaj bi se škodovalo delavcu, svojemu sodrugu? Vsakdo mora pri tem pomisliti, da tudi njega lepega dne zadene nesreča, in kaj potem, če se tudi <> njem ne pove prave resnice. Ali si bo voščil, da bi prišel v tak položaj, kot morda oni, o katerem je prej sam govoril neresnico? Kako bo njemu pri srcu, ko pridejo sodelavci in r tičejo, da si je de'avec sam kriv nesreče, a ne kom pa n i ja ? Kako če biti njemu pri srcu. ko dobi mesto odškodnine v roko. beraško palico svojega prednika? Hudo mu bo, zelo hudo!
Ker se tiranski kapitalizem ne briga za delavce, bi morali biti vsaj delavci med seboj vedno in povsod složni, v vseh zadevah, v vseh nesrečah. Vselej. kjer le morejo, bi morali pokazati edinost. Pošten delavec se ne bo nikdar kesal, da, je govoril resnico. Slabo za onega, katerega delo je odvisno od volje gospodarja. Tak postane suženj svojega gospodarja. Bistremu in razumnemu delavcu so odprta vrata povsod.
Je pa dovolj žalostno, da se v Ameriki kaj tacega sploh do-
sa. dokler ga ne potlači popolnoma. Ko je eden opravil svoje delo, pride lahko na vrsto drugi. Delavcev dovolj. Delavec je zastonj, mulo se mora plačati. Doklej še torej ta žalostni položaj v Ameriki? Dotlej, dokler bodejo delavci zadovoljni z vsem, kar jim kapitalist vrže v jasli, dokler bodejo zobali kapitalistično hrano. Kadar pa bodejo začutili, da so delavci edina podpora in moč kapitalizmu, ki jih nesramno izrablja, tedaj se bodejo tudi razmere spremenile. In Bog daj, da se nesramna, iz-koriščevalna oblast današnjega kapitalizma kmalu ovrže in potepta v prah, da bi delavec prišel do pravice, da bi dobival za svoj pravi znoj 0110, kar mu gre po vseli pravicah. -o-
Iz stare domovine.
KRANJSKO.
Potrjen zakon. Cesar je potrdil v deželnem zboru kranjskem sprejeli zakon glede varstva tiče v, koristnih za poljedelstvo.
Pomiloščenje. Cesar je od~ puslil nadaljno kazen 47 kaz-jencev. med katerimi so trije kaznjenke i/ ženske kaznilnice v Begunjah.
Umrl je v deželni bolnišnici posestnik in gostilničar Franc Lovšin.'
Pokojnina finančnih paznikov. Ki 11 a ničnim paznikom, ki ^o stopili v pokoj že pred 1. oktobrom iH<j<). se zvišajo njihove pokojnine tako, da bodo znašale toliko, kot pokojnine poznejših umirovljencev.
Strela, Dne 10 avgusta po-,poldne je Jožef Otipati z lirez-nice kosil 110 svojem travniku na gmajni onstran Vrbe. Ker se je bližala huda ura, ga žena prosi, naj pusti delo ter jre ž njo domov; a pridni mož ji reče, da ima samo še dve redi poseči in da prej ne gre domov. Žena odide, a ni bila še doma, ko trikrat močno zagrnit. trešči in strela ubije nesrečnega kosca. Iffa nenadna smrt Zupanova je po vsej okolici Obudila občno sočutje in žalovanje. Umrli je imel poleg šole na Breznici malo hišo in malo trgovino v. železnino in lesenimi izdelki. Bil je silno' priden, skromen, čislevi in pošten. Zapusil je vdovo s sedmero nepreskrbljenimi otroki in nad sedemdeset let staro bolno mater. — Čuden slučaj, da je na isti gmajni ravno pred enim letom dne to. avgusta tudi u'bila strela kosca z Ure ga.
Izkopnine v Novem mestu.
Za okrajnim glavarstvom, kjer kopljejo temelj za vilo Vlad. Vojske, so delavci izkopali 85 cm dolg meč, ki se je pa se- : sni. Meč ki je oddan deželnemu muzeju v Ljubljani, imq obliko rimskih mečev, kar je popolnoma verjetno, ker so ob tej stari cesti, kakor tudi v , okolici Novega mesta že več- , krat naleteli 11a spomine iz rimske dobe.
ŠTAJERSKO.
Lepe razmere. Neki Slovenec je te dni zahteval v restavraciji na Pragarskem četr-tinko vino v slovenskem jeziku. Natakar je gosta premeril od nog do glave ter z za-ničljivim izrazom odgovoril: "Ich vestehe nicht slove-niseh". Slovenec je precej časa mirno čakal, da pride kak natakar, ki bo razumel slovensko. ker se pa nihče ni zanj zmenil, je poiskal drugega natakarja. katerega je vprašal, če nihče v restavraciji ne zna slovensko, i^e predno je natakar odgovoril, je pristopil neki orožniški stražmojster, l^i je začel Slovenca izpraševati. kaj hoče, odkod je doma itd Slovenec je povedal, da je prišel pit četrt vina, da ga pa ne more dobiti, ker menda nihlčse ne razume slovensko. Vsled tega odgovora je stražmojster vrgel slovenskega gosta iz re: stavracije, rekoč: "V imenu postave vas pozivljem, da gre-
• jpbmmt ~ ' w -sezidali? hienda tudi za Slovence in1® samo za Nemce. Reš eudno/#^stopanje tako od stra ni restavracijskih uslužbencev, kakor* od strani orožništva.
De«v|dant,ki se sam javi. 35let^pSan Hack! iz Podčetrtka na Spod, Štajerskem je kot bjiatfajnik poneveril svojemu gospodarju, urarju Giova-nu v Trstu večje s vote ter pobegnil. Ko je denar zapravil, se je vrnil v Trst, ter se sam javil policiji.
Soprogo zastrupil. Preiskava proti posestniku Josipu Klisu iz Podgorja na Štajerskem, ki je osumljen, da je zastrupil svojo pryo ženo. se pridno nadaljuje. Flis je trdil, da ni nik; dar imel' nrsenika, ko mu je pa orožnik pokazal arsenik, ki (?a je izročil orožništvu sedaj-na Flisoya žena. je dejal, da je arsenik last njegovega umrlega brata Josipa Flisa ali pa njegovega sina Ivana iz Drobna dola. Flis odločno taji, da bi bil kdaj dal svoji ženi kako zdravilo, ali da bi se bil ž (tlijo prepiral Klis je obdolžen za-vratnega umora.
Živa hoče v nebesa. Iz Konjiške vasi na Štajerskem je 8 avgusta izginila ^letna gostja Marija Fink, V eni poslednji nočhso prebivalci slišali v bližnjem gozdu nečloveški vpitje. Nekaj mož seje takoj podalo proti kraju, od koder so prihajali čudni glasovi. Nad nekim visokim prepadom s< dobili vso razmršeno Marijt Fink, ki je kričala, da hoče živa v nebesa. Ce bi je ljudje ne bili prijeli, skočila bi goto vo v prepad. Preje je bila či sto pametna ženska, ko je pa prišla od porciu nkule, je bik vsa zmešana, Govorila je samo o nebesih in da hoče na vsak način v nebesa.
PRIMORSKO.
Slaba vedeževalka. V Gori c; so zaprli neko ciganko iz Galicije. Prerokovala je nekemu mladeniču iz njegove dlani najlepšo bodočnost- Za svoje prerokovanje je zahtevala tako visok znesek, da ga mladenič nikakor ni hotel plačati, Ker sta se menda pričkalaT je pristopil stražnik, ki je vedeže-valko aretiral. Če bi bila ciganka dobra vedeževalka, bi bila pogledala* v svojo dlan, iz katere bi bila spoznala, da jo bodo zaprli,
Sirovi vojaki. V neki gostilni v Gorici sta popivala dva vojaka pijonirskega oddelka do q. zvečei. Predno sta zapustila gostilno, sta potegnila vsak svoj bajonbt ter napadla in ranila gosta Antona Brezigarja. Ko sta odšla je jima lirezigar sledil, da*ju da aretovati. Vojaka sta to opazila in sta v novic potegnila bajonete. Tedaj je priskočil nek stražmojster, ki je s pomočjo civilistov ukrotil sirova vojaka ter ju odgnal na glavno stražo.
Samomor. V Trstu se je ustrelil 5 tlettni delavec Josip Trevizan radi dolgotrajne bolezni. Bil je takoj mrtev.
RAZNOTEROSTI.
Nemci, Turki in vseslovanski kongres. Na napade nemških in turških listov na kongres, je odgovoril predsednik pripravljalnega odbora BObčev v bolgarskih ilistih, 'tam pravi: "Nezaupanje, ki ga goje gotovi nemški in turški krogi, napravlja žalosten dojem, Mi Slovani smo mirni, kadar hočejo Nemci ali Turki z raznimi organizacijami, kongresi, društvi in kulturnimi manifestacijami ojačiti svoj narodni razvoj. Mi Jugoslovani se zelo radujemo, da so se Turki sedaj spravili, ker smo prepričani, da je tudi slovanskim močem v evropski Turčiji z uvedenjem konstitucije omogočen razvitek in napredek. Zato sme 1110 pričakovati, da bode tuji svet. a osdbito na!si turški sosedi imeli pravo mnenje o našem kongresu. Slovanski kongres ne bo demonstracija zoper kak narod, temveč miren sestanek, ki naj širi medsebojno Spoznavanje in kulturno zbli-žanje. Svojim turškim sosedom
nemogoča, a napram Nemcem
> izjavljamo, da nimarffo nfka-koršnih tajnih ciljev. Kar se , tiče onih slovanskih bratov, ki nočejo priti v Sofijo, ponavljam, da jim je najpotrebnejši rusko-poljski mir, in torej slovanski kongres. Vsak Slovan bo dobil vtisk, da tisti, ki se ogiblje dogovora, ne zeli miru.
—	Slavnim društvom vseh Jednot se priporočamo v na« ročila raznih tiskovin. Na razpolago imamo zahvale številnih društev za krasno izvršitev tiskovin. Naš urad ima samo unijske delavce. Delo jako fino, trpežno, cene nizke, kakor nikjer drugje.
—	Mi smo agentje plinoye družbe. Plačajte svoj račun za plin v našem uradu. Prihranite si žzz in denar.
— Kadar ne morete sami nam pisati ali vam je predaleč do pošte, obrnite se na našega za- • stopnika v vašem mestu, ki vam bode prijazno in dobro postregel.
—	V vsaki nsfeelbini bi radi imeli poštenega zastopnika, ki bi prevzel naše posle v tamoš-nji naselbini. Pogoji dobri in pošteno delovanje.
POZOR ROJAKI f
S Po dolgem času se mi je posrečilo iz najti pravo in najboljše sredstvo , za ' rast las, pro- , ti izpadanju las in odstranitev < luskin na glavi, t. j. Alpen tin- ' ktura in pomada, od katere ( resnično moškim in žen skin , zrastejo lepi lasje; ravno tako < moškemu zrastejo lepi brki in. ' brada. Revniatizem v rokah
«
in nogah se popolnoma odstra- 4 ni, ravno tako kurja očesa, o <■ zebline, bradavice in potne 110 * ge to zdravilo hitro odstrani. ^ Vprašajte pri	<
J. WAHČIČ, 1092 E. 64th St. ; Cleveland, O.	!
AVSTRO - AMERIKANSKA	' ČRTA.
Napripravnejša in bajcenejša	J
parobrodna črta za Slovence	i
in Hrvate. Regularna v.ožnja	\
med Trstom in Reko. Brzi	J
poštni in novi parobrodi na	i
dva vijaka: Martha Washing-	J
ton, Laura, Alice, Argentinia	]
in Oceania. Drugi novi par-	i
niki kateri vozijo 19 mil na	i
uro se gradijo.	^
Parniki odpljujejo iz New	^
Vorka ob sredah ob I popol-	4
dan in iz Trsta ob sobotih ob	i
2 popoldan proti New Yorku.	\
V,si parniki imajo brezžični	\
brzojav, električno razsvetlja-	j
vo in so moderno urejeni. Hra-	*
na je domača. Mornarji in	4
zdravnik govore slovensko in*	J
hrvaško. Za nadaljne infor-	<
macije, cene in vožne listke	i
obrnite se na naše zastopnike	\
ali pa na:	J
Phelps Bros. Co., Gen'L	<
Agt's, 2 Washington st.,	4
New - York.	*
Vi nas poznate. Izvršujemo v« fotografična 1 naročila.
Husposks Bros
1841 Euclid Ave.
j	Satkonič Brata,
]| VTimmmt , i	naro£i	Jq^J nalČtte
zastonj Rojaki, oddajte, stavbenska dela in po-| prave pri poslopjih domačinom ne pa tujcem! Se ! . pripoorčata Satkovič Brata, 1192 Norwood Rd.
Geo. A. Lorentz
6702 BONNA AVE. N. E. PLUMBER
Polaganje cevi za vodo in plin. kopeli itd. Se priporoča
rojakom.	Cent. 8873 R. !
* ZAKRAJŠEK IN ŽELE *
i	• n1ov©»inUr po^rehnika
f Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjava, da sva otvorila nov pogrebni zavod in sicer se urad naha-! ja na 6106 — 08 St. Clair ave. * -
Za vse nesreče v tovarnah ali kjersibodi imava za to pripravljene vozove, da ponesrečence lahko hitro odpeljeva na dom ali v bolnišnico. V zalogi imava lepo izbiro mrtvaških krst (trug), vencev in vse priprave, ki spadajo v to vrsto.
Za razne prilike kakor poroke, krste, izlete, itd. imava vedno na razpolago lepe odprte kočije. Postrežba točna in solidna. Kadar nas potrebujete, pokličite nas po telefonu ali pa se zglasite v prodajalni na
eioe-6š Nr. Olair Ave.
Se priporočava ZAKRAJŠEK & ŽELE Tel. Cuy. Princeton 1277. L.
jjj	STOJI GLEJ! BERI!
tt	• _____ , ......s
[J	The Steel Co, je kupila 2145 akrov zemlje v Sand-u	vich West, Ontario, ravno nasproti reke pri Detroitu 1!	ter namerava zidati velikansko mesto,- kakor Gary, [J	Ind. kjer je zaposlenih okoli 20.000 delavcev z do-jj	brimi plačami. Kompanija bo kidala velike mline, to-1*	pilnice, žgalnice, tovarne za kare itd- Mi smo bili pr-i	vi, s središčem lotom v Gary, Ind. in smo pr-[J	vi, ki prodajamo lote v Dominion, kjer bo zidano noji	vo jekleno mesto. Prodajamo stotine lotov in sicer ^	po sledečih lahkih pogojih: Mi ne računamo obresti [J	onim, ki kupijo lote, nobenega davka do leta 1912,
*	če ste bolni vam ni treba plačati, če ste brez dela, vam
*	ni treba plačati, če umrjete, predno ste plačali za lot jj	ostane lot lastnina vaše žene, ne da bi Še kaj zraven »	plačali. Pridite v našopisarno, kjer se vam vse razlo-»	ži. Mi vam pokažemo, kako se hrani denar, kako se J	naredi denar.
t	J. M. MARTIN, 1296 E. 26th St-
l	L. KRIVO KAPIC, glavni zastopnik, i,
Resnica je!
/
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
■M denarje v staro domovino i*-
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	New York, N. *j
aH u njeno podružnico
6104 St Oair Ave. N. L, Cleveland, 0,
' • ' "L - -, , ... ga JML	» .^dbl	^f^_____1 U| |_«J
" '"T*	"	i, >. ~w'
■grTr™n^ ■J •	■	,	- ■■ „ , 4
Hp^vV• v	•	~	~ • " • ' ■ ■»«-»-	" M
: Tihotapec.
Hp Josip Jurčičeva povest.
!j&>v Tihotapec je nam Sloveti-I cem znana in splošno priljub-V I jena povest in med dmge naj-I boljše Jurčičeve povesti spada, tudi Tihotapec, ki se odlikuje posebno potem, da je povzeta i iz narodnega življenja. Kakor dstvo samo, tako so tudi 110-dobni pisatelji spoznali yred-st Jurčičevih povestij in jeli slovenski dramatiki iz Jur-evih romanov pisati velike zanimive igre. Kakor so prvotno povesti iveselile čitalce sirom domo-le, tako je tudi glas o pr-jurčič-Govekarjevi igri na-ivtl pravo senzacijo med' Iju-:vom. Ljubljansko gledališče bilo pri predstavi Jurlčič-Go-icarjevih iger vsikdar nabito Ino. -Tudi po deželi Kranjski, imorski in Štajerski, so jeli rizarjati Jurčičeve igre. I Prve <lve igri sta bili "Ro-kovnjači" in "Deseti Brat", * tretja najnovejša pa "Tihotapi pec". To igro uprizori sedaj dri&vo Lunder Adamič. Ker je povest skoro vsakemu zna-; na. preidemo takoj k igri, katero vidimo na odru.
Prvo dejanje. Nahajamo se na domu očeta §t:ivernika, slabotnega posestnika. udovca 7. dvenia otroko-H tna. Sin France in Rezika sta edina, ki pomagata očetu pri : gospodarstvu. Oče sedi pri tle-lu pred hišo in k njemu pride načelnik graničarjev, a ne iz ^ prijaznosti do očeta, ampak iz ljubezni do Štivernikove hčerke Rezike. Oče odide po opra-f? ...vilili, a sedaj nastopi gredoc Opf? vodo — Rezika. Načelnik l jc kar razočarjen pri pogledu pfjia lepo dekle. Mladi in zaljubljeni načelnik se prilizuje Re-ziki, a v tem trenutku se prikaže načelnikov smrtni sovra-žnik — France. Z osornim -pogledom in besedami zapodi Pei'ja od hiše.. Peč žugaj e odide.' Smrtno sovraštvo med' Fe-' coni in Francetom se še bolj, poglobi.
France za-vihti "žaltaho" nad polenom, da trsk^ lete na vse r strani; Rezika jih je trebala za podkurjavo Olče zopet nastopi ; in izprasuje sina, čemu tako bili. France se le le zadira nad I sivolasim očetom. Oče sluti da se France vlači s tijiotap-■ ci Rezika prinese večerj«* na-li, Var vsi molče povečerjajo. L Oče pa pozneje vendar ne od-F tieba prositi in rotiti sina naj pusti skrivarsko druščino. Rezika je doslej molčala, ker je mislila, cla bo brat ploslušal starega očeta, a ko vidi, da tr-moglavec ne odneha, začne tudi ona prositi, a ne izda ničesar. Sin se jezi, da mu ne privoščijo veselja, oče pa tarna in joka, da nima kje vzeti, da bi sin v kremah zapravljal. France pa še nadalje očita oče-tti skopuštvo in reče: "Le vi doma bodite brez denarja! Dajte meni kaj, da ne bom brez nič, jeakor deseti brat, ki
t k vsaki hj&i priberači." Ko se oče izgovarja, da nima. mu zabrusi France: " Ali niste proda !i prešiičev?" Tu pa gospodarju zave kri po žilah, ko sliši, da bi isn rad vzel ono, kar sta oče in hči tekom leta s težko mujo pridelala. Oče se zjoka nad sinovo hudobijo in smrtno užaljen od'ide v hišo.
Brat in sestra ostaneta sama na odru. Po kratkem molku skuša Rezika še enkrat bra-ta pregovoriti, naj pusti tihotapce, in med drugim mu Oči-| ta, da hodi v krčmo samo ra- , di krčmarjeve hčere France; , jTs tem je mislila da ga bo od- , I vrnila od njegovih korakov. A , » France si mijli ravno narobe , ' in pove, kaj Ifjudije govorijo j o njej. »njeni sestri, da "jeblaj- , tar" Peč smolari po vasi za \ njo, stoji ponoči pod nje- j nim oknom. Rezika pa svesta svoje poštenosti reč«: "Aaj morem zato, če jc Pec prismojen!" France pa stopi -bližje sestre, ji pogleda v o£i in reče: "Ali se^mu nisi ogla- 1
teboj, ga ubijem!" Po teh besedah prime suknjič in krep4co odhaja. Sestra v strahu gleda 2a njim.
Kakor se vidi iz tega kratkega orisa, je prvo dejanje zasnovano na obširni podlagi is* le težko čakamo nadaljevanja. Kakšna bo usoda starega očeta in neubogljivega sina, na drugi strami pa zaljubljenega Peča in lepo Reziko in dalje dveh smrtnih sovražnikov, Franceta in Pelča. To nam pO; ve
Drug«* dejanje
Dobimo se v gostilni pri Re-berniku. Vaški modrijani stari vinski bratci, mocfrtijejo pri polnih kozarcih o drtevnih novicah. Ta pogovor pa hrupno pretrga France, ki ob nastopu palme pred seboj starega, smešnega možička Tekmeca, ki smešno jezika in skače, da bi se ga okoli sedeči hali. Tega Tekmeca pivci s čudnimi imeni vabijo k mizi. »kakor: "\Ta pij, koza žejna, suha kro-ta, kaj se repenčiš, zgaga prismojena!" Smešni dedec pa še vedno skače in grozi, da jih da vse zapreti, da bodejo sedeli Štirinajst dni j in trinajst noči}. Konečno pa vendar prisede k mizi, pije s kravjimi požirki in bahato kliče "Pijačo, gor!" češ, da ima denarja kot peška na iablanci! France se pa tilio pogovarja s hrvaškimi tihotapci tobaka, ki ga prinašajo čez Gorjance. Tu si začuje glas iblajtahjev. Hrvata se poskrijeta, France pa prisede k drugim pivcem. C.ra-ničarji pridejo, odlože puške 111 sedejo k mizam. Njihov načelnik se kilialu poslovi in gre pod okno Štivernikove Rezike. kakor reče svojemu tovarišu. Kmetje povedo Francetu, kam je šel načelnik. France se dvigne, prime klobuk in s strašno grožnjo zapusti gostilno.
Kmetje sprevidijo, da se zbirajo hudoumjt oblaki nad bi'so ter hoičejo plačati račun. Tekmec, ki je prej pil vino. kot bi sam vse plačal, se hoče ztuuzati, Kmetje ga primejo, češ: Vkup pili, vkup plačali in zopet jih mora obilo preslikati. Ker le neče plačati, ga možje primejo za vrat, a Tekmec se obrne do skritih Hrvatov, ki ga pa odpode. V skrajni sili se obrne možiček do cesarskih mož in jim reče. če 111^11 pomagajo, da jim pove imena skrivnih tihotapcev. Ta zlobna vest spremeni " ves položaj, Kmetje obstoje, granicarji skočijo kvišku iti vele kmetom, da pustijo moža,, da pove za tihotapce.
Možje odstopijo in še predno pove Tekmec za tihotapce, pristopita' oba Hrvata in ga hočeta z gorjačami pretepati. Vname se litid pretep, med gra-ničarji 111 tihotapci. V tem trenutku pride France v sobo ter iztrga prvemu graničarju pu: ško iz rok: vname se strelja^ nje in metanje. V istem hipu* pa priteče Francetov oče iii naznani, da leži Peč zunaj mrtev. Graničarji beže ven, oče pa kara sina radi pobijanja. Hrvata med splošno zmešnjavo pobegneta skozi Okno. Tekmec se pa veselo smeje, da je tako poteni plačal vso stvar.
1
(Konec prihodnjič.)
Naznanilo.
Naznanjam vsem rojakom v Clevelandu in okolici, da sem otvoril na novo urejen saloon iia 4835 St. Clair ave. Zraven saloona se nahaja, oziroma'je * v moji skrbi hotel in restau- : rant, kjer se bode rojakom ve- ' dno preskrbelo z dobrim in če- 1 dtuiiu ležiščem prav po nizkih 1 cenah ter se bode kuhala prav ' domača hrana. Priporočam se ] vsem tukajšnim rojakom, ka- ] kor, tudi onim, ki pridejo v J mesto, da se oglasijo pri m,eni 1 in prepričani naj bodo, da bo 1 postrežba najbpljša. , • 1 1 V obilen Obisk se priporoča ( Frank Weichich, . fi
4835 St. Clair ave. f ■ \
— Kdor ima naprodaj zem- \
mNM	Popolno Resnico in ne prazno Govorjenje
I kmS^^T^r I	DOKAZUJEJO »KtJSRNI ZMOŽNI IN VEdčl ZDRAVNIKI Nldoveij UtiMSioaAmndk Ur lm«tt ^^[l?	GgB
I fr F. P POLLING I	***** po iwopMh. Na ubogi, bolni Skmauki narod potrebuje, dobre reUe in iMkuiene sdnmiike	M
lami jim uuaorejo▼ bolenA tadi n»ni«no pomAgatf, keruUibolniSbrenoi ne mon^o njih tolkopridnAenideoar tneupalM	W^u^SE ■vrhe proft metati ter prasne lepe neveUlh amwukor polniti feer si > njih »lmblmi adraTul bolesen le bolj poelabfotL
Tut&noritelj	ROJAKI t ne Terojte ahdkim in lepim bcaedam tekih sdnrntkor kateri ae t malih OflMih in tawpblh mmo hvalijo	t
in pisarijo o njih veiAnostah, kateri ne moiojo niti jednega povoljnega alnteja njih adravljenja dokaaatL
Ako trpite na:	Zdravniki THE OOLLXNS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ao dobro pcaoati med wan Slorenoem. Tl sdramfkl	^•^ JMiiBI
. . .	ae fcrtmjejo »e monogo let sa nai bolni SloveMki o&rod ter njlb dobroto in »dovoIjnait.UMli in pcaktlolrali eo mnogo, mnog«	tfi'ii	I m
T,	let tako da so sedaj »možni, a Oajboljlim nspehom ozdraviti rukovrstne boleioi najsibode le tako »starana In sanemarjew	ifes^WnS 1 M
uHiZt t ' 9FV' 1 r	v*led nepravilnega zdravljenja in slabih zdravil, drngih zdravnikov. Na tisofie ln ttofe zahvalilio. ter veselje ln zadovoljno*	M
reumatizem^ rfavoboT	mnogobrojoih drniin Yam to dokazujejo ter hvalijo poirtvovalno in oapetao delovanje teh zdravnikov.	M^W^Z /M
fttrofeljne, 'hripavoei!	THE OOLLIN8 NEW YORK MEDIOAL INSTITUTE iprejema tamo najboljše. najveMe in najiakslene zdravnik« M?/ /gk
naduho ali Jetiko,srčno	kateri praktlctrajo zdravila. To ga nI bolnika, katerega bi ti zdravniki odpustili nezadovoljnega ln da bi mu ne bUo pomagano.	- /	I
napako, nervosnoznost	Zadravila katere zdravniki teqa zavoda predpišejo so najboljSa na sveto ln katera nikdar svojega oilja ne sgreie ter vedno po-	/ jxF^'^M
zlato iilo, kilo, nli bo-	magajo proti botesnl. / Sm^P'-vM
lesen pljufi, jeter, ledio	Ako torai trpite na kakorfnl koli bolezni, najsibode nova, akutna zastarela ali kronttna, ne fiakajte dokler ae Ista le bolj ;H\M/^^mH'pM
ufies ali oči. Napihnje-	ne poslabSa ln da ne postane neozdravljiva, temveč polftčite si pomoč takoj ln nemudoma.	\f\//^
™ t(S°.ha- »Btar »	Ako zahteva Ya8a bolezen takojSnjo pomoč, piSite ali pa pridite brez obotavljanja ln čakanja. Ako ne veste sami prav F:	i
SuS v al	gotovo kaj da Vam manjka ln na kakej bolezni da trpite vprašajte zkravnike The Oolllns New York Medical Institute pismeno v ,/f f
ralSo mazali l°l£ek"	^ 0861)110 nakar Vam bode^°Uti z veseljem ln to popolnoma brezplačno razložili ter svetovali.	. \ 'gm b^'M
drage' notranje "ah	Toje smoter in požrtvovalno delovanje zdravnikov tega zavoda, potom katerega postajajo vedno bolj priljubljeni in V-.'- "(|N sMT^^aW
vnanje bolezni, kakor	Vsa pisma naslovite na: Dr. 8. E. Hyndmann M. D. of F'^M^B'I^H
Si^Še i?:	The Gollins New Ydrk Medica! Institute	V \M ^
dite osebno, na nave- _ _ _ ___ _ ■ ■ ■ ^	__	mm a	V V ^JfJ
pm	140 W. 34th Street - New York City, jlfp'
jedno zanamenitili in	W / J,-.,^
prekoriatnih od Dr. E.O.	1 f—-/	—
Oollins-a spisanih knjig,	Uradne ure za osebne obiske eo; vsaki aan od 10 do 0 ure popoldan. Ob nedeljah ln prasnlkih od 10 do 1 ure popoldan l—/ .. '
katero dobite povsem	in vsaki torek ln petek zvečer od 7 do 8 ore.	.	1 '
brezplačno.	^^ _ gtfgj^J-^' _
: Mali oglasi.
i
1 Saloon na prodaj v sredini slovenske naselbine. Najboljša prilika za Slovenca. Vprašajte v našem uredništvu, Ivi : vam bo vse pojasnilo. (70).
Lepo novo pohištvo za dva se proda takoj po ni/.ki. ceni ra fli odpotovanja v drugi kraj !, Marentič, 1098 Norwood
' ft d.	(70).
Dobro službo dobi takoj dobra dekla: stalno delo. dobra plača. Oglasite se pri J. Kozel v. 17 u Hamilton ave. ;	' '	(75)
Zahvala.
- \.....j............ .j
* . Spodaj podpisafii v svo-P jeni kakor tudi v imenu svojih k sorodnikov tem potom najis-. kreneje zahvahijeni slavnemu občinstvu in prijateljeni, ki so : hiojo sestrKmo Franjo Ulaga
■	spremili k večnemu počitku. 1 t Tinrla je ifi. avgusta previde-
■	na 1 s svetilni zakramenti
\ 'umirajoče Pokopana je bila . r9. avgusta pod voilstvom 11a-I šega pogrebnika Antona Or
■	dine v najboljšo zadovoljnost vseh sorodnikov in prijateljev
-	pnkojnice. Tem potoni tudi , ita j topleje priporočani omenje-
-	ni pogrebni zavod našega pogrebnika Antona Oj'diue vsem
c-
■	slovenskim rojakom.
Žalujoča
Ivan Ulaga, soprog, Ivan Strajner bratranec
i
Opomini
Tem potom še enkrat opominjam Andreja Volk, star 50 let, doma iz Gradišča, da se zglasi pri spodaj podpisanemu in poravna svoj dolg. Kdor roja k o mogoče ve za njegov naslov.. naj mi naznani: za trud 11111 plačam Sr.oo
Jože Kuhar, 5477 Hamilton ave.
(70)
Naznanilo.
Slovensko lovsko podporno društvo V Cleveland^, O., opozarja rojake, da bi pristopili k zgorej omenjenemu društvu vsi tisti, ki šc niso pri nobenem podpornem društvu. Slovensko lovsko podporno drulštvo se je ustanovilo pred tremi meseci in šteje danes* že 94 udov, kar je jako lepo število. Vsakdo ima lepo priliko za pristop.
Člani se sprejemajo po starosti od 16 do 45 leta in plačuje se tudi po starosti. Mesečnina je samo 50 centov. ObjecUnem se pa pri tem društvu tudi vežba v streljanju, kar mora znati vsak lovec.
Natančna pojasnila dajejo
Dobro ohranjen harmonij (orgije) na prodaj. Proda se pO nizki ceni Vprajšaj pri Fr. Birtilč; 4521 Collins ave. Colltmvood, O.	f70.)
Šivalne Stroje jiove in obra "hijene vsake vrste kupite po najnižji ceni pri rojaku: J N.Kunauer, 6024 St. Clair. Prevzamem tudi zunaj na naročila za vsaki kraj po fa-briški ceni. Vsakovrstna popravila za vse izdelke, se izvrši hitro in dobro. (69)
POZOR DEKLETAf
Mladenič, star 28 let, s pre-, cejšnim premoženjem (er stalnim delom bi se v svrho ženi-tve rad seznal s pošteno slovensko deklico. 'Samo resne ponudbe, katerim mora biti priložena slika naj se pošiljajo na upravništvo "Amerika" pod imenom "Gotova sreča", 6119 St. Clair ave. Cleveland, O.
• (69)
Saloon na prodaj na jako pripravnem prostoru, blizu pli-< nove tovarne. Proda se radi preseltve. Najlepša prilika za vSloventca, da si naredi denar. , Poizvedite za podrobnosti pri Anton Mihelčič, 1016 Main St. Cleveland, O.
(7o)
-
Slovenec, star 24let, slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika zmožen v govoru, branju in pisavi, išče kake službe bodisi pri Slovencu ali Hrvatu. Pismene ponudbe prosim na naslov Frank Goettlicher, 1383 E. 39th. Si Cleveland, O.	(66)
Hiše in loti 11a prodaj Vzamem tudi v zameno. Poizvedite na 1591 E. 27th St, Jako ugodna prilika za Slovence.
(72)
Zastonj!
Dajemo krasno iglo, vsakomur, ki nam pošlje 5 naslovov svojih prijateljev. Igla je kot od pravega demanta. Pišite takoj in pošljite npkaj znamk za poštarino, in iglo dobite zastonj. Walter Davis, 1307 Flatiron Bldp. New York City.
Hiša na prodaj po ceni z 2 loti Ena prodajalna in 7 sob ter hlev. Proda se vse skupaj za $1400. Polovico se plača takoj, ostalo pa po dogovoru. Hiša je v dobrem kraju na Kelson ave. v Nottingham« blizu Drugoviča. Več se po-izve,pri J. Glavič, 1139 E. 63 St.	(69)
POZOR t j 6
Delo! DeJo!
Službo dobi, takoj izven Ohio dekle od 18—24 let, tla bi pomagala v kuhinji in v saloonu. Najboljša plača. Za vse drugo vprašajte v uredništvu, ki bo v.nn vse pojasnilo, /glasite se takoj.	{69)
Naznanilo!
Vserii prijateljem in znancem naznanjam s tem, da se. odprl lastno gostilno v prostorih na 5422 Hamilton ave. Priporočam se rojakom v obilen obisk svojih gostilniških prostorov, ker jim obljubujem, da bodeni vsakega gosta postregel najbolj prijazno in v njegovo zadovoljnost. Kadar tne mislite obiskati, pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. Vsak rojak je ve%dno dobrodošel.
S spoštovanjem, Henrv Za-lokar, ^422 Hamilton ave
(68) J
■	ANDREJ JARG	1
|
pr i slovenski krojač
t ^ '—-- ;
J	Rojakom posebno priporočam na ogled veliko
f	vzorcev (sampelnov) za najfinejše jesenske in zim- J
^	ske obleke. Pridite in prepričajte se. Izdelujem po j
J	meri in najnovejši modi. Dobra postrežba, fino de-1
i|	lo in zmerne cene. Se priporočam v obilen obisk.
|	ANDREJ J ARC, M
l	6110 ST. CLAIR AVE.
» 'tiin.tiif-if.Afijy,:tt;l 11 ti; f	1	;.'Tnfi.Ti»liilirT«fcfž	t:aii»ni-«.aJ
* »TT4rrr i- l' *- iTTj:rir4T"r » r"i?rjr • "A^lT^rT'l■ 'T^IT ■ irTiTTTTiJTj^iT^^TfTftTiirri
tE. A. SCHELLE NT RACER,
LEKARNAH. 3361 St, Clair Ave. N. E. Govorimo sJoveaakoM
■	Driska in krči se hitro ozdravijo, če se vzame?^ ;	Schellentragerjevo proti kolera miksturo. Dobro
I	ita^e in mlade. 25 in 50 centov za steklenico.
I	-L i 1' l^tfS^^^^H
Pozor! Pozor!
diif da imam V zalogi 500 polletnih oblekj
katere moram prodati tekom mesecu julija in avgusta^! da naredim proHtor za jesenske in zimske obleke.
Vse obleke gredo $2. ceneje,
kakor so mene veljale.
Tu ima vsakdo izvrstno priliko, da si kupi lepo, dobrcil trpežno obleko po tako nizki ceni kot nikjer drugje!
!	'	ritim 'lit	:'.
Obleke veljajo od 7 do 12 dolarjev, vrednel so pa od 10 do 20 dolarjev.
Nadalje Me priporočam NloveiiNkim Ntarinem, imajo iotow birmauee, <1«, pridejo v mojo rrgrovinot 1 J jahlio re^em, da imam največjo zalogo dedkih ob* | lek srajc In čepic najlepne vrNte za birmanee.
Cene OBLEKAM od $2.50 naprej
Izdelujem najmodernejše obleke po meri; vj zalogi imam vse moško perilo lepe. najmo- J dernejše klobuke iti letne slamnike največ jej izbere in vseh mer in druge potrebščine. Rojaki. pomnite geslo: SVOJI K SVOJIM I 1
Ktan in Iškarijot.
Spisal Mrol may; 'Ameriko" priredil L 3. P. DRUGA KNJIGA.
■K	(Nadaljevanje.)
I "Nič slabega. Hunterja že Bp&ko pregovorim, da smo se »Kstarim Kirge-bejom pošalili. m&ti) ti je vendar znano, da čitn-t|$otj zloben je človek, tem la-| jfiftje ga je preslepiti."
- V tem trenutku potrka mek-do, in stari Salam vstopi. Nje-|j»jjov gospod ga je poslal z de-| setimi jezdeci, da Winnetoua S in Emmerya odpremi v njegovo stanovanje. Emmery plača mati hotelski račun, nakar se ■prnlda konjenica napoti protj F|§tanovanju poglavarja telesne Nptraže, dočim odjaham jaz pro-£ ti Zaguanu.
1'SKo pridem tja, mi n<i bilo, fej&Eko, da povprašam za stano-Lvanje Bu Marame. Ker je bil I Itonjski trgovec, je gotovo k (pjcinu prihajalo mnogo oseb, PnSitoj moja oseba ni mogla g vzbuditi mnogo pozornosti. I JKinalu obstoj i m pred dolgo, belo pobeljeno hišo z 1 ravno streho. Marama prkle i'^Sm ven, odpre vrata, nakar jgjaham na dvorišče, kjer je sta-Isto več konj. Najprvo pogleda gptiene, potem mojega konja, in fm razjaham, me vpraša:
1 "'Mogoče si prišel, k meni, I da prodaš tega konja?"
"Ne."
If'Dobro, ker sicer bi te lah-j^ifteo smatral za konjskega tatu. ®feonja poznam, ker je najljubši si konj poglavarja telesne straff in polnokrvn arabec. Po-Š veljnik telesne straže mora llinfeti pač veliko zaupanja do Itfbč, ker ti je poveril tega ko-
I "On je moj prijatelj." P'Potem mu povej, da sem HB|gov, kakor tudi tvoj naj po-HBfnejši služabnik. Cesa iščeš meni, gospod?" WffiAl} je prišel danes k tebi
ki hoče ostati skrit ?" HHfaz ne vem ničesar. Kdo Hj« povedal?" reče vidno pre-iitrašen; ko vidi pred seboj Hpjatelja poveljnika telesne Hpiie, ki ga vprašuje po čto-Hp ki hoče biti pri njem k ri t»
B;"Le na dan z resnico, ker §y lahko zaupaš. S tujcem ||im prišel skupaj z isto ladijo ■p sem pozneje poslal tudi BBBp^ kovček za njim. Povej KBl- da bi rad govoril z njim."
"Najbrž te ne bo sprejel," Irdee Bu Marama še vedno ne-Eptipno. "Moj gost se hoče rav pno pred istim, katerega prija-fctelj si ti, skrivati. Vendar ho-H&m takoj zvedeti, če si ti isti, ||j§ttcrega pričakuje. Od kod in ! kdaj si prišel z ladijo?"
||"Iz Aleksandrije danes zju-
« 'trni "
'j "Kje je tujec, s katerim holies govoriti, stopil na suho?" "Pri Ras Hamart." "iz katere dežele si prišel?" "Iz Anglije." fv "Kako se imenuješ?" "Joties."
"Tvoji govori se ujemajo, i^'in peljati te moram k njemu, f Tod's povej mi še prej, če na-| čelni k telesne straže ve, kam t ii odjahal?"
"Nikakor ne."	'
"Toda mogoče mu boS po- 1 vedal?"
iT "Mi niti v glavo ne pade. I Jaz vem, da si ti prijatelj sto-stnika Kalaf ben Urika, kakemu v postrežbo si prevzel tujca pod svojo streho. Prosim | :te torej, da me misliš ničesar |v slabega o meni,- (ptič! jpa me nemudoma pelješ k tujcu ker prihajam radi jako važnih stvarij, katere ne smem odla-sati." "Torej pojdi!" Nikakor se nisem čudil, ker mi konjski trgovec ni zaupal. Najbrž mu je Tomaž Melton 'f kaj zaupal, radi česar se je ze- 1
lo bal, da oblasti ne zvedo, da .gkriva skrivnostnega tujca h pod svojo streho. Sedaj sem i s <pa prišel k njemu jaz, in sicer i filpM konju poveljnika telesne j/|(traž«, kar je vzbudilo njego- i g#o sumnjo, da mogoče oblasti i f pri njem iščejo tujca. / i
JpS tw •	•	' i**..'
• n.uii]3 pustim na flvpnsi.u
e videzni namen, zakaj sem pri-e šel sem, je bil, da napačnemu i. Hunterju povem, da se stot*
-	nik še ni vrnil v Tunis, pravi namen je pa bil, da ob tej priliki napačnega Hunterja pre-
-	govorim, da odide z nami na
-	vojno.
Toda kako naj začnem go-i voriti z njim, da ne zbudim
-	njegove sumnje? Slabo pri tem i je bilo to, da me je napačni : Hunter poznal kot Mr. Jo q nesa. če pa pride k Kirge-be-; ju pa mu bo slednji gotovo
-	povedal, da sem druge narodnosti. To stvar sem moral na
\ vsak način nekako razjasniti.
Trgovec me pelje skozi več 1 sob, nakar me pusti v nekem j prostoru, da odide naprej in , me naznani. Dolgo časa je tra-i jalo, predrto se vrne in mi po-. ve. da lahko vstopim. , Napačni Hunter je bil v z drugi sobi: stoječ me pričaku-5 je. Ko me zagleda, mi pod;* r roko in reče:
"Tn ste! Skoro bi vas ne i pustili k rticni. Kaj ne?" i "Gotovo. Vaš gospodar mi
nikakor ni zaupal." , Resnica ie! Jn mogoče veste, zakaj ?"
"Mislim, da mi vi razložite."
"Ker ste prihajali na najbolj . sem konju poveljnika telesne
-	straže. Povedal mi je. da mo-
-	rate biti zaupnik tega visoke-• ga gospoda."
i "A takbl IIml Ugjanil: Jje ) prav. pa tudi neprav,"
■	."Kako to."
"Vsedimo se. pa vam vse povem. Pripetilo se mi je ne-i kaj čudovitega, pa upam, ,da
-	se Še kaj več zgodi. Le po-i mislite! Po vašem naročilu
sem šel v vojašnico, da dobim tam stotnika. Več vojakov je sedelo pred vojašnico; ko pa i zagledajo mene, skočijo kviš-
-	kn in me počaste. Jaz pogle-1 dam okoli sebe. Prihajalo je
več jezdecev, med njimi visok
■	častnik. Ko zagleda mene, me pozdravi in imenuje Kara ben Nemsi."
"Ah! Čudno! Torej se mi > zdi. da ste istemu človeku, po1 r katerem vas je imenoval, pre-cej podobni. Ali ste mu povedali takoj, da se moti?"
"Seveda: torej verjeti ni hotel na noben način, ker je mislil. da se šalim. Peljal me je v vojašnico, kjer me je pogostil Ker je pa imel še nekaj opraviti v vojašnici, ni hotel da bi se jaz medtem dolgočasil: pustil mi je pri meni nekega starega narednika, ki se imenuje Salam. Tn kar je res čudovito, je pričel tudi narednik trditi, da me pozna po i-menu Kara ben Nemsi. Ker : me je že poveljnik tako nagovoril, nisem hotel naredniku ( ugovarjati, pač pa sem si izmislil izvrstno šalo, Vam je znano, da sem trgovec s kožami in usnjem. Nisem tore) 1 hotel tajiti, da sem Kara ben I Nemsi; mislil sem namreč: t
"Poveljnik telesne straže v i Tnni.su je mogočen gospod, iti mogoče mi ho še pri moji kup- i čiji v Tunisn šel na roke. ker < ie znano, da Beduini v te i o- s kolici prodajajo najboljše ko- i že." .	i
"Da. da," reče navidezni Hunter, "to je že vse prav, če ne bi, če ne bi ——"
"Kaj če ne bi?"
"Jaz mislim namreč, da vi i nikakor nečiete pregovoriti I Kirge-beja, da se moti?"	'
"Seveda ne."	1
"Toda kupovali pa liodete	f
vseeno za Mr. Jonesa. Kako	j
se to ujema? Vi vendar ne mo-	-
rete biti Mr. Jones, objednem	J pa nastopati kot Kara ben Nemsi!"
"Saj ne bom tega storil. To	i
nasprotstvo se kaj lahko re-	t ši. Ja.? sem Kara ban Nemsi:
Mr Jones je moj prijatelj in	j
mi je naročil, naj zastopam	<
njegove koristi. Ali me razu-	j
mete?"	k
"Da tn,bi nik-,km- vria
tttl dfl n,K'1K01 .. J I,
i	bro igrati ulogo Kara ben Nenisija."
"Kar se tega tiče, sem jaz
*	druzega mnenja,"
"Pa vaše mnenje je krivo. Vi se podajate v nevarnost, ki vas lahko pogubi. Prav mogoče se mi zdi, dh vas razkrinkajo."
"O, kar se tega tiče, se prav i- nič ne bojim. Enakost je tako u velika, da je razkrinkanje ne-
*	mogoče."
'i "Pa vendar svetujem, da i- ste zelo previdni, Enakost sa-i- ma ne zadostuje. Če je Kara a ben Nemsi prijatelj poveljnika telesne straže, mora poznati t- tudi vse njegove navade. Ena
ii	sama neprevidna besedica vas n lahko pogubi. Potem pa pride i maščevanje in mislim, da ve-
3	j ste dovolj, kako se zna mo-
-	slemin maščevati nad onimi, > ki so ga izdali."
"Kar govorite je že res in [\ dobro rečeno, toda nikarte me strašiti! Ulogo Kara ben 6 Ne m sij a je prav lahko igrati, i Ko sem bil namreč s »t ari m i na redni,ikoni sani, sem ga o
-	vseh okoliščinah natanjko iz-
-	prašal, torej vem, pri čem sem."
v "Je res, prav lepo! Želim
-	sreče. Toda povejte mi ven-i dar, ali niste prej omenili, da
je Kirge-bej prvotni Nemec?" *'lu ta Kara hen Nemsi je "Da."
i najbrž tudi Nemec, ker "Nemsi" je arabska beseda za Ne-
-	mec."
"Pravilno!" ' "Torej bodite previdni! Si-j cer ne rečem, da so Nemci 1 v-i pametni ljudje, toda beda-
-	ki tudi niso. Kaj pa če Kirge-
-	beju pade v glavo, da začini'
vami nemško govoriti? Kaj bodetc naredili?"
"Kaj naredil? Nemško bom govoril."
"Ali! vi govorite nemško?"
-	\ praša začudeno.
i • "Nekaj. Svoje duij sem vil v
-	Nemčiji, kjer sem se toliko je-i zika naučil, kot ga bom sedaj i rabil. Kirge-bej je že precej ; pozabil ta jezik, da sedaj ne. i bo mogel razločevati, kako
■	govorim, dobro ali slabo"
"Potem imate, seveda srečo, ? pa morate bili vseeno previ-; dni. t e vaz razkrinkajo, ne bi
4	bil rad na vašem mestu. To-i da ali naineravate dalj fčasa
ostati tukaj?" i "Že jutri odpotujem in fri->( cer z Sir Knunervem."
"S tem? Res? —- — reče
-	presenečen." !Bil sem prepričan, da gre z inčnoj na la-
-	dijo."
"To se seveda zdaj ne bo
*	zgodilo. Ko je šlisal, kaj na-
■	meravam, je takoj sklenil, da j. gre z menoj: seveda se njego-I vega spremstva zelo veselim,
ker je izkušen in hraber mož. 1 Toda ne samo ta gre z me-
■	noj, pač pa še nekdo drugi: Kirge-bej sam."
"Ali je res?"
"Da poveljnik telesne straže vzame s seboj konjenico. Vidite torej, da se mi ni ničesar bati." "Konjenico? Zakaj?" "Da kaznuje Uled Ajarje." "Čudno! ,Slišal sem o teh beduinih in mislil, da so že kaznovani! Kalaf ben Urik, r tuneski stotnik, je šel proti r njim, da jih kaznuje."
"Seveda so tudi te stvari, ' meni znane, in sedaj šele pri- ^ dem na predmet, o katerem sem hotel govoriti. Kakor ste mi naročili, sem poizvedoval po stotniku." "No in ali se je že vrnil?" * "Ne. Imel je nesrečo," "Res?" zakliče prestrašeno. "Da. Mesto da bi Tied Ajarje premagal, je liil od njih obkoljen, En sam vojak je pobegnil, ki je prinesel žalostno novico sem "
Napačni Hunter je skočil s svojega sedeža in hodil po sobi gori in doli. Saj ni bilo čudno, ker injegov dče se je nahajal v največji nevarnosti; seveda povedati ni smel, da -je stotnik njegov oče; ko tako . nekaj časa premišljuje, mi re- j če:	, j
"Ker ste prijatelj Kirge-be- j ja, imate pri njemu gotovo tu- j di upljiv. Ali ga tie bi mogli j pregovoriti, da pošlje stotni- d ku pomoč?"	j
"Ta . • •	. - Mr i
veljnik telesne straže s tremi : stotnijami konjenice proti sovražniku"
"Proti l led Ajarjem ?M , "Da."
"In mislite da so tri .stotni je dovolj?"
"Dovolj za upornike, če niso medtem že umorili stotnika, i ker nevarnost je velika in razdalja pet dnij. Poslanec je hodil sem pet dinij, mi tja pet dnij, kar znese že deset."
"Deset dnij! Koliko hude-i ga se v desetih dneh lahko zgodil In vi ste sklenili, da se pridružite četam Kirge-be-ja kakor tudi Emmery?"
"Da, telo ben; Asra, naš Somalec, gre z nami." (Nadaljevanje.)
Mila prošnja.
Radodarnost elevelanskih Slovencev je splošno znana; kadarkoli se gre za pobiranje kakega ponesrečenega rojaka, kadarkoli je kdo v stistab, vselej se dolu stotine radodarnih Clevelandčanov, ki žrtvujejo od svojega imetja del ubogemu rojaku. To se mora priznati Slovencem v Clevelandu. Odprte t-oke in srce imajo za rojaka vedno.
In baš sedaj se nudi prilika clevclandskim Slovencem, da še enkrat pokažejo svojo radodarnost. Slovenci v Clevelandu! Nekaj sto milj od nas se nahaja na tisoče rojakov — v uboštvu, revščini, gladu in žeji. To so slovenski strajkarji v Pensylvaniji, ki se bore že peti mesec, ničesar ne delajo, ne zaslužijo, a jesti morajo! Strajkajo, ker se bore za svoic pravice, katere jim kapitalizem neče priznati. Ne zahtevajo mnogo, toda kar zahtevajo, jim gre po vseh božjih in človeških pravicah, samo kapitalističnih ne. Premogar-ski baroni Pennsylvanije bi najraje, da bi ubogi premogar tičal po 16 ur pod zemljo, da bi delal za par centov ves dan in se ubijal — da pozneje mi-Jijonarski potepuhi vlečejo tem-večje svote denarja, da tembolj polnijo svoje nikdar site želodce.
Vsakdo pa ve, da v tem slojem obupnem boju proti kapi> talizmu, ko ne zaslužijo ničesar, morajo vseeno jesti ali pa umreti lakote. So sicer v uniji, ki jih podpira, kolikor nio-r^. Toda predvsem so tudi na- , vezani na blagohotno podpor ro svojih lastnih rojakov, či-tali smo. da se pobira za spomenik zasutim premogarjem. Rojaki, ne potrebujemo mi spomenika mrtvim, pač pa potrebujemo denarja, da podpiramo žive in ne mrtve žrtve kapitalizma. Glejte, v Pennaylvani-ji imate žive spomenike delavskih žrtev, ki kličejo za podporo. Tem najprvo darujmo, potem šele glejmo, da bode-mo postavljali spomenike.
Rojaki, bratje trkajo na naša vrata! Iz iste domovine smo prišli, vsi smo Slovenci! Kam se bo rojak zatekel v sili ? Kam drugam kot k svojemu rojaku, ki mu je najbližji. In danes strajkarji v Pennsvlvaniji , stradajo, mučijo jih kapitalisti, otroci kričijo po kruhu. Katero slovensko srce se ne bo tedaj odprlo in prihitelo na po- i moč potrebnim. Trdno smo prepričani, da ta poziv na radodarnost slovenskih Clevelandčanov ne bo zaman. Trdno smo prepričani, da se dobi nekaj slovenskih mož, ki se bodejo toliko žrtvovali in šli okoli ter pobirali milodare za slovenske štrajkarje. Rojaki, vaše milosrčno delo rojakom ne bo zaman! Povrnejo vam vaši bratje, kadar bodejo mogli, in kadar mogoče mi pridemo v enake neprilike, katerih nas sicer Bog obvaruj! Slovenski trgovci v Clevelandu! Vi ste prvi, ki se lahko ganete in poka žete z lepim vzgledom tu» di drugim, da je v Clevelandu še doma radodarnost, da sirio^ vedno pripravljeni priskočiti na pomoč rojakom, ki s solzami v očeh trkajo, na naša srca za mile podpore. Upamo da nismo pisali zastonj ter da najdejo te vrstice odmev prijaznega daru po vsej slovenski 1 naselbini v Clevelandu. Darove 1 sprejema naše uredništvo, ali j pa naj se pošiljajo naravnost ' na John Baticha, Box 487, J Claridge. Pa. Westmoreland S Co., ki je blagajnik in tajnik 3 štrajkarskega odbora.
Dristvo Naprej, slev, s. S. N. Pi J,
VABI -
.............na	!
vrtno veselico, j
"	ki jo priredi	!
na običajni delavski dan (Labor Day)
t. j. 5. SEPTEMBRA '10. j
v Lake Side vrtu, poleg Gordon Parka.
ODHOD Z GODBO NA ČELU.	j
- j
SPORED KORAKANJA NA LICE MESTA.
Slov. Sokolice, Slov. Sokol, Deški naraščaj., Sam. pod. { dr. Slovenija, Slov. Nar. Čitalnica, dr. U Boj št. 53. dr.Pri- j mož Trubar št. 126, dr. Lipa, št 129, dr. Balkan št. 133, dr. 1 Brooklyn št, 135, Napredne Slovenke št* 137, dr. Tabor, dr. ] Mir, dr. Naprej št. 5. S. N- P. J.
N A V R T U :	j
Pozdrav udeležencem. . Raznotere zabave: šaljiva pošta, petje,,ples, trg, i. t. d. t . ijjiijVniiiiiM'	' ....................«
Vstopnina Slovati|tdi prosta, j Druge narodnosti 25c. ;
Slov. godba pod vodstvom g. F. Butala	' '
i ' 1
Na razpolago raznovrstna gorka in mrzla okrepčila. <
/ ■ '■ 4
Za obilen pose t se uljudno priporoča	<
Društvo Naprej.;
JOHN fioRNiK,	:
Priporočam se vsem rojakom v nakup lepih, modernih trpežrtih jesenskih in zimskih, oblek. Prodajam ob-	-leke po meri in-prodajam ie narejene obleke. Pripo-	-ročam se si društvom y napravo uniform in izvršu-	j
1	^	^ ^	i
-Zastonj-
V vsakem žaklju Forest King moke.
KUPONI mi katerimi dobite po-
hiitvo za svoj dom.
Napišite svoje ime — izrežite to in pošaljite sam in mi vam pošljemo katalog naŠib daril.
The Weideman Flour Co.
W. 53rd St & Big i R. R.
Ime.........................................................................................
Naslov...................................................................................
...............i.................................................(Pišite natančno)
^^^llll 50.000 KNJIŽIC
1	■	ZASTONJ MOŽEM
I Vsaka knjlžrca Je vredna $10.00 bolnemu človeku.
»Pl m*AI f^-Ml Ako trpite na kterikoli ti»;ni moški bo-I leani, želimo, da takoj piSctt po to fvdcii o HI knjižico. Ta knjižica *f.m v lahko raxum-I Ijtvem jerk v pove, kr ko se na d< mu tewe-■ ki VI f J 3 U	ljito zdravi sifilis ali aatrupljei je krvi, Ii-
I^U^^^^^U^HI votnu slabost, zguba apoh e kreposti, re« H vmatizem ali kaatobol, or^an»ke bolezni, I želodec, jetra In bolezni obittih in ▼ mehur-■	ju. Vsem	so se že
^^■•■■■■■■■il^Wi naveličali Tečnega plačevanja brez vsakega vspeha, je ta brezplačna knjižica vredra etotfne dolarj. v. Pove vam ta-di, zakaj da trpite in kalio luhko j ridete <1o trdni ga idr{>vja Tis* Je mož je že zadobilo perfektno zdravje, telesno moč In poii vljenje p. tr m dragocene knjižice, kije zaloga znanosti in vsebuje stvari, ktepebi m ralvsak človek zuati. Zapomtite ai, ta knjižica se dobi pr point tea tt ato* J. Ml plačamo tudi p< Stnino. Izpolnite odrezek spodaj in prllite num ea ie danes, na kar vam mi poilemo naio knjižico v vaSezn. materinem jtziku popolnoma zastonj.
POŠL1TE NAM TA ODftEZE K dE DAN t S
Dr. J os. Lister & Co., Aus. 705 Northwestern Bldg. 22 Fifth Ave,, Chicago, III.
Gospodje: — Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno: piosim pošljite mi jo takoj.
Ime..........................................Poita........v.......................Država................
l	POZOR !
I Večkrat mi kdo očita, da ne more dobiti odgo-
jt	vora, kadar kdo kliče nas na telefon, operator mu
,t	namreč pravi, da mu ne odgovorimo, raditega izjav-
!	Ijam sledeče: Nas se more vsako minuto takoj do-
i	biti na telefon, ponoči in po dnevu, ob nedeljah in
'	delavnikih, vedno je kdo pri telefonu. Kdor ne dobi
>	odgovora, mi nismo krivi, pač pa nemarnost opera-
I	torjev pri telefonu. Mi smo obljubili $50 nagrade Te-
'	lephone Co. če nam dokaze, da samo enkrat nismo
I	odgovorili, kadar je zvonec zvonil. Mi imamo eno li-
j	nijo pri telefonu, tci je najboljša, da se ne more nik-
:	dar reči, da je linija bussy, ker telefon je samo za
I	našo trgovino, in iz te v hišo, kjer stanujemo, da zvo-
j	nec zvoni na obeh prostorih. Kadar nas kdo ne more
;	poklicati, mu svetujem, naj zahteva supervisorja in
I	naj odločno zahteva, da nas pokliče, ker smo pri te-
1	lefonu noč in dan. Na&i telefon številki so nekaj dru-
'	gačni kot na koledarjih.
; Cuyahofa Tel. Prinwtoi 1381 Bell. Tel. East 1881
, Te številke ostanejo za vedno. Kdor pa želi po-1 noči naše postrežbe, naj se oglasi v hiši ali v stanovanju, ki je ravno čez cesto nasproti mrtvašnice, ali druga hiša zadaj za Schulistom. Tu se nas vedno dobi ponoči na zvonec.	-
ANTON GRDINA,
trgovec in pogrebnik.
6127 ST. CLAIR AVE. STAN. 1053 E. 62nd ST. :
*	S tetm naznanjam mojim odjetii^em in pri jate- 1 J ljem, da sem prestava prodajano na
^P-CLloiic Bq.xxso:©
l	kjer-im&m v zalogi veliko vrst žganja, likerjev do-	1
,	mačih in importiranih, kar vse prodajam po jako	J
»	nizkih cieiiMl.	4
*	Kranjci imajo jako radi tropinjevec, slivovko bit-	< '	ters in grenko vino, californijikega vina in vse dru-	1 J	go, kar potrebuje^salooner.
LEWIS MAXA,
v	4a PUBLIC SQUARE.
»	Prodaja likerjev na drobno in debelo.
r Mi prodajamo tudi pivo.
k- t	I M u * M a	«■-*- « a	m (