288. št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 2*—	'V Ljllbljel til, CCtftck 24« HOVčlllbfSl 1921«
NaroCnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpnn mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JUGOSLk:
1*
kmmCa
Pav*
Uredništvo:
Wolfova ulica Id. Telefon 366
Uprava;
Marijin trg S. Telefon 44,
Rokopisi se ne vračajo. VpraSanjem je priložiti znamko za odgovor.
Vladna kriza.
Beograd, 23. nov. (Izv.) V soboto bo imel muslimanski klub sejo, na kateri se bo razpravljalo o nadaljncm zadržanju kluba. V klubu vlada vsled sedanjega političnega položaja velika nesigurnost in vznemirjenost. Govori se, da namerava minister dr. Spalio odstopiti. V klubu vlada nadalje velika nezadovoljnost radi naše notranje politike ter radi tega, ker je vlada izplačala begom dosedaj samo 30 milijonov kron.
Zagreb, 33. nov. »Nar. Poitika« poroča iz Beograda: V četrtek bo seja radikalnega kluba, na kateri bo padla končnoveljavna odločitev, ki bo končala sedanjo krizo. V radikalnem klubu stoji ena skupina na stališču, da se mora za vsako ceno vzdržati sedanja radikalno - demokratska koalicija, ki mora po 6vojem programu izvesti vse zakone, ki temelje na današnji ustavi. Na drugi strani pa obstoji v radikalnem klubu skupina, ki hoče ukiniti sedanjo koalicijo in ustvariti novo vladno kombinacijo. Zdi se, da prevladuje prva struja. Vsi politični krogi pričakujejo seje radikalnega kulba z velikim zanimanjem.
Beograd, 23. nov. Po vesteh listov se javlja v radikalnem klubu nezadovoljnost nad načinom, kako se vodi
naša zunanja politika. O tem vprašanju se bo razpravljalo na seji kluba v četrtek, na kateri se bo zahtevala tudi reorganizacija naše diplomacije.
Zagreb, 23. nov. »Novosti« po-čajo iz Beograda: Pogajanja glede rekonstrukcije vlade niso še nič napredovala, ker čakajo politični krogi sklepa na seji radikalnega kluba v četrtek. Del radikalcev zahteva, da se demokrati sploh izključijo iz vladne koalicije. Pri muslimanih prevladuje struja, ki simpatizira z demokrati. V radikalnem klubu pa obstoja struja, ki meni, da bi bilo najbolje, če bi kabinet podal ostavko in da bi vstopile v novo vlado nove osebnosti s Pasičem na čelu.
Beograd, 23. nov. Predsednik skupščine dr. Ribar je danes posetil ministrskega predsednika Pašiča in ga' povprašal, kako stoje pogajanja glede radikalsko - demokratske koalicije. Ministrski predsednik je izjavil, da bo odgovoril v četrtek, ali bo vlada podala demisijo ali ne. Dr. Ribar se je informiral potem zaradi sklicanja skupščine, če bi se skupščina sklicala, bi se razpravljalo tudi
o	proračunu.
Ze zopet eksperimenti stanovanjskimi , naredbami. - Kukovec pogorel.
Beograd, 23. nov. Na včerajšnji Seji demokratskega kluba je bila odklonjena naredba ministra za socijalno
E liriko glede stanovanjskega vpra-nja. Sprejeta je bila druga naredba po kateri je najemnikom zajamčeno tedanje stanje do 1. maja 1925. Se-idanje najemnine pa veljajo do 1. maja 1923. Za čas med 1. majem 1923 in
I. majem 1925 je predvidena revizija najemnin, ako bi to katera stranka zahtevala. Po najnovejših sklepih se je predlagalo pooblastiti vlado, da od leta 1925 do 1927 zaščiti samo ekonomsko slabše situirane najemnike, v prvi vrsti državne uradnike. — Naredba o novih zgradbah je ostala neizprcmc-njena.
Iz dežele anarhije. •• Generalna stavka
v Trstu.
Trs!, 23. nov. (Izv.) Generalna stavka v Trstu se vedno bolj širi. V stavko le stopilo vse delavstvo tržaških ladjedelnic ter vseh večjih industrijskih obratov kakor tudi ono električne cen-jtrale. Trst Je sedaj brez luči ln nevarnost je, da nastane občutno pomanjkanje vode. V pristanišču počiva vse delo.
Časopisi danes niso izšli, ker stavkajo tudi tiskarji. Med fašisti je prišlo na več krajih do resnih spopadov. Pri Sv. Jakobu je bil ob priliki pretepa ubit nek mehanik. Pred neko gostilno sta bili vrženi dve bombi, od katerih pa je samo ena eksplodirala.
Praznovanje 1. decembra v Ljubljani.
Ljubljana, 23. nov. (Uradno.) 1. flecember se praznuje kot državni praznik ujedinjenja troimenega naroda Srbov; Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo pod žezlom dinastije Karagjorgjevičev.^ — V ta namen se daruje ta dan ob 10. uri v tukajšnji Stolnici sv. Nikolaja slovesno cerkveno opravilo z zahvalno pesmijo in z 'državno himno. Tudi v svetiščih vseh drugih veroizpovedanj se vrši služba l božja z običajnimi obredi in sicer se vrli v pravoslavni kapelici ob 9. in v
evangeljski cerkvi ob 10. — Po končani službi božji* v stolnici sv. Nikolaja sprejemal bode jfokrajinski namestnik v svoji pisarni čestitke uradov, korporacij in posameznikov. — Na šolah se ne vrši pouk; v državnih in drugih javnih uradih in obratih —■ in po možnosti tudi v zasebnih obratih
—	naj delo počiva vsaj dopoldne, da se more čim večje število prebivalstva udeležiti proslave. — Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne žastave.
razorožitvena konferenca
V	VZHODNI POLITIKI.
Pariz, 22. nov. Kakor poroča posebni poročevalec Agence Havas iz tWashingtona so v komisiji za daljni Uatok zastopani odposlanci v posebnem sklepu pokazali trdne namere: I. da bodo uvaževali suvereniteto, neodvisnost in integriteto Kitajske, 2. da bodo dali Kitajski popolno prostost Muzvoja in osnovanja uspešne vlade, 3. !da uporabijo ves vpliv, da se uveljavijo* načela enakosti v trgovini in industriji za vse narode, ki bivajo na kitajskem ozemlju, 4. da se obvezuje-
io, da trenotnega položaja ne bodo iz-toriičali in *i ne prisvajali predpravic, temveŽ se vzdržavali vseh dejanj, ki bi mogla ogrožati varnost Kitajske.
London, 23. nov. Govori se, da je langleški kabinetni svet na svoji včerajšnji popoldanski seji sklenil, poslati francoski vladi noto. Nota bo sestavljena v tem zmislu, da angorski dogovor ni lokalni dogovor, da se tiče stremljenj zaveznikov v Orientu in da se je Francija, ko je sklenila dogovor, oddaljila od svojih zaveznikov. Nota izjavlja nadalje, da bi bila Anglija prisiljena, da čuva sama svoje interese na bližnjem vzhodu.
Washlngton, 22. nov. Komisija za Dalnji vzhod je pričela podrobno razpravo glede teritorijalne in politične Integritete Kitajske. Jutri dopoldne bo na predlog Brianda komisija pooblaščencev petih sil razpravljala o razorožitvi na kopnem, da uredi to vpra-
pHandnvlm pdhodOBL
Washington, 23. nov. (Izv.) Japonski In ameriški delegatje so se sestali na razpravo glede vprašanja razorožitve r.a morju ter se je tozadevno že dosegel delni sporazum. Glede razorožitve na kopnem se bodo dogovori še nadaljevali.
SKUPŠČINA JUGOSLOVANSKIH ZIDOVSKIH KLUBOV.
Zagreb, 23. nov, (Izv.) Danes dopoldne se je nadaljevala skupščina jugoslovanskih židovskih klubov, na kateri se je razpravljalo o budžetnem predlogu začasne uprave Saveza. Kot prvi govornik je nastopil Jul. Stiegel iz Travnika, da se budžet razširi na podpiranje kulturnih potreb. Drugi govornik Lazar Rauny iz Tivata je govoril v židovskem narečju ter zagovarjal svobodo prepričanja ortodoksnih židov. Mihael Lowy iz Sarajeva je na-glašal potrebo reformiranja židovskih šol, učenja židovskega jezika in potrebo semeničča za odgajanje židovskih veroučiteljev. Inf. Osk. Kropi iz Sarajeva je predlagal, da se potom prostovoljnih prispevkov naberejo sredstva za take potrebe, ki niso predvidene v budžetu. Dr. Klost iz Subotice je zahteval, da se Spoštuje tudi verske obrede židov -.ortodoksov ter se protivi neomejeni avtonomiji židovskih občin. Nato so se oglasili k besedi še razni drugi govorniki, ki so naglašali, da bodi Savez predsta-vitelj židov v celi kraljevini, nakar je bil predlog začasnega proračuna sprejet. Končno se je vršila še debata o posameznih predlogih, nakar je bij ta 1 iiidovski kongres zaključen,
IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, 23. nov. Dvanajsto sejo zakonodajnega odbora je otvoril predsednik Miša Trifunovič ob 16. Po čitanju zapisnika prejšnje seje se je takoj prešlo na dnevni red in se' je stavila na glasovanje naredba o davčni politiki, zaradi katere so na prejšnji seji zapustile dvorano opozicijske stranke in muslimanski klub. Člani vladne večine so do§!i na to sejo v večjem številu, dočim muslj-mani in republikanci niso bili nav-zočni. Od 21 poslancev je glasovalo 15 poslancev za to, da se naredba vrne sekciji, 6 pa proti, ki zahtevajo, da se naredba ukine. (Zemljoradniki in Jugoslovanski klub). Naredba se torej vrne sekciji. Nato je povzel besedo finačni minister, ki je izjavil, da izjava referenta finančnega ministrstva Stojnikoviča, da se v Srbiji in Črni gori ni plačal davek na vojne dobičke, ni točna. Pomota tiči v tem, ker se davki niso plačevali posamezno, ampak skupno z drugimi davki. Nato je podal finančni minister pregled vplačevanja davkov v državi. Od 1. januarja 1919 do 10. oktobra 1921 sta imeli plačati Srbija In Črna gora 149,137.610 dinarjev davkov, Slovenija 145,909.750 din., Bosna in Hercegovina 134,025.000 dinarjev, Hrvatska s Slavonijo 167 mil 320.000 dinarjev in Dalmacija 9,645.820 dinarjev davkov, dočim iz Vojvodine ni natančnih podatkov. V .tem času je plačala Srbija 155,113.000 din. davkov, kar znaša 104 odstotke od vsote, katero je morala plačati. Toliko je bilo vplačanega doslej v 73 finančnih upravnih okrožjih, dočim so rezultati iz 16 upravnih okrožij še neznani. Slovenija je plačala 97,407.650 din., kar je približno 66 odstotkov vsote, katero bi bila morala vplačati, Bosna in Hercegovina je vplačala 89,588.560 din., kar znaša 66 in pol odstotka, Hrvatska in Slavonija 136,879.500 din., kar znaša 82 odstotkov, Dalmacija pa je vplačala 9,652.500 din., kar znaša 100 odstotkov. Vojvodina je vplačala 143,^43.790 din. Kar se tiče davka na zemljišča, je vplačala Srbija 1. 1919 6,438.178 dinarjev, kar znaša 100 odstotkov, nove pokrajine pa 1,632.128 din. V letih 1920 in 1921 je plačala stara Srbija 103,1S7-160 dinarjev. Nato se je razpravljalo o začasnem zakonu glede državnih trošarin, taks in pristojbin. S tem zakonom so ukinjene vse poprejšnji tozadevne naredbe in uveljavljene naredbe srbskega zakona. Posl. Lazič je izjavil, da se mu zde nove takse prevelike, posl. Drofenik in Vršanovič sta se izjavila tudi proti sprejetju te naredbe, nakar je bil sprejet predlog dr. Žerjava, ki je izjavil. da težko glasuje za to naredbo, ker ne predvideva popolnega izenačenja tarifa v vsej državi, kar nasprotuje osnovni ideji ustave, zakaj trošarina na vino in žganje se pobira samo v enem delu države. — Predlagal jej naj se veljavnost tega zakona ukine z 31. decembrom 1922 ali pa naj se raztegne kvečjemu še za eno leto, dokler se ne uveljavi pravičen in sistemiziran zakon, ki bo pravično uredil to zadevo. Ta predlog je bil v načelnem glasovanju sprejet z večino glasov. Pri členu 9, ki govori o trošarini na vino, žganje, špirit in druge alkoholne pijače, je bil sprejet p -edlog dr. Duli-biča o dostavi stavka: V Dalmaciji se plačuje trošarina pri uvozu vina v onih mestih, kjer se je plačevala dosedaj. — Seja je bila končana ob 19.30. Prihodnja seja bo jutri ob 16. z dnevnim redom: 1. Olaspvanje o naredbah prometnega, poštnega, poljedelskega ministrstva in ministrstva za javna dela. 2. Nadaljevanje poročila prve sekcije o naredbah finančnega značaja. 3. Obravnavanje poročila odseka za naredbo ekonomskega komiteja. 4. Razprava o poročilu prve sekcije o upravi fondov. 5. Razprava o poročilu odbora glede zakona o civilni upravi.
ZAHRBTNA MADŽARSKA AGITACIJA proti Češkoslovaški.
Praga, 23. nov. (izv.) »Tribuna« do-znava, da se je Horthyjeva vlada odločila za zahrbtni boj proti Češkoslovaški potom obsežne propagande v inozemstvu. Madžarski agenti so že zapri, čeli z obširno agitacijo proti češkoslovaški pri veliki antanti, v katero sVrho se poslužujejo najostudnejših laži o posiljevanju redovnic, nemirih v Slovaški ter o mobilizaciji, ter skušajo na ta način pridobiti veliko entento proti češkoslovaški
Izigrani demokrati.
Ekstremno centralistično gospodarstvo doživlja politično krizo najdale-kosežnejšega pomena, tudi na veliki boben udarjene fraze o državotvornosti niso mogle preprečiti krize.
Demagoška gesla o protldržavnih elementih se ubijajo v geslih samih. Umikajo se faktu, da je »protldržavnih elementov« toliko, da postajajo dr žavni. Večina je »protldržavnih« in to je državno mnenje, če priznavamo svobodo in demokracijo. Lahko se zgodi, da bodo že v bližnji bodočnosti sedanje »prot idr žavne« grupe proglasile sedanje »državotvoren za »protidr-žavne«. Zakaj tudi ne l Prav rado se namreč zgodi, da zamenja demagoški ekstrem — isti ekstrem.
Večina Slovencev in vsi Hrvati odklanjajo odgovornost za ukrepe sedaj vladajočih. Moč vladajočih je pa popolnoma slučajna in le plod nasilnih političnih aktov, ki je s spretno taktiko onemogočila uspešno uveljavljenje opo-zicijonalnega dela.
Če bi se opozicija vstrajno udeleževala boja v Narodnem predstavništvu, bi že zdavnaj padel sedanji sistem. Tako je pa vrgla neenotna opozicija puško v koruzo in ostala doma za zapečkom. Zgrešena je taka opozicijonalna taktika. Vedno smo jo obsojali. Sredi bitke ni zapuščati bojišča., To ni junaštvo. Posebno hrvatski opoziciji se mora očitati veliko krivdo, da so notranje politične prilike v tako obupnem stanju.
Ze od vseh početkov je bilo očito, da Pašičeva vlada ni utemeljena na nobenem trdnem programu, kot bi to narod moral zahtevati od življenja zmožne vladne grupacije, Pašič sam se je tega zavedal. Komaj je završil prvo zasilno kombinacijo z demokrati, že je mislil na drugo: Poslužil se je Pro-tiča.
Dozdevne koncesije radikalov demokratom so imele ediiti namen, diskreditirati demokrate. Radikc.ll so jih pošiljali v ogenj za najhujšo reakcijo,’ dočim je stal Pašič ob strani, kot Pilat pri obsodbi Kristusa.
Demokrati so z nezaupanjem motrili Pašičevega eksponenta Stojana Profita. Včasih so celo zelo ropotali. Radikali so se izmikali ter podali ofožen odgovor. Toda niti enkrat niso desavuirali Protičeve akcije. Demokrati so ostali v nejasnosti.
Pašičeva zakulisna igra je bila tem lažja, ker je prav dobro vedet, da je demokratom brez radikalov nemogoče ustvariti vladno večino. Radikali so že skrbeli, da so se demokrati pri vseh za vlado v poštev prihajajočih političnih grupah osovražlli. Radikali tudi gotovo niso zaman pripustili, da je Pribičevič »> notranjem ministrstvu skoraj nemoteno uveljavljal policaj demokratske metode.
Radikalom se sedaj zdi, da je prišel čas, da skočijo demokratom za vrat. Iz Beograda prihajajo vesti, da je Protičeva akcija dozorela. Pašič prihaja z zahtevami, ki jih demokrati ne morejo izpolniti. Radikali hočejo, da se otresejo demokratov.
Mogoče dobimo novo vlado. Seveda ne brez Pašiča. S tem tudi ne brez. upliva onih, ki niso ničmanj krivi kot demokrati, da je jugoslovansko ljudstvo nezadovoljno.
V	vsaki kapitulaciji starega režima odleti nekaj slabega. Zato upamo, da se bo pri novi sestavi vlade mnogo zboljšalo.
S tem upanjem pa še ne rečemo, da pozdravljamo eventuelno novo vladno sestavo.
ENKtTA KOMISIJE ZA RESAVA-
NjE VERSKIH VPRAŠANJ.
Beograd, 23. nov. (Izv.) Včeraj se je vršila v ministrstvu vere enketa komisiji za reševanje verskih vprašanj. Pravoslavni referent je zahteval popolno avtonomijo cerkve, svobodno nastavljanje svečenikov ter prosto razpolaganje z verskim imetjem. Zahteval je jiadalje, da sme pravoslavna cerkev prosto razpolagati z zakupnino za zemljišča. Predsednik je izjavil, da posamezni referenti niso dovolj proučili vseh vprašanj, da bi zamogli dati natančna pojasnila. Sklenilo se je, da referenti posameznih sekcij sporazumno izdelajo projekt glede vseh verskih vprašanj, nadalje vprašanje stališča cerkve do države itd. Nato je enketa sklenila, da dokler se ne izdela tozadeven enotni zakon za vse kon-fesije, naj zastopa vsako versko grupo pri izdelavi tozadevftega načrta po en referent. Po možnosti se bo vpošte-valo vse želje posameznih ver, nakar se bo načrt zakona predložil zakonodajni skupščini.
ZAGREBŠKE SOLE ZAPRTE RADI POMANJKANJA KURIVA.
Zagreb, 23. nov. (Izv.) Včeraj dopoldne se je pouk v vseh zagrebških* srednjih šolah prekinil r«d* pomanjkanja kurjave. Listi poročajo, da je vlada sicer sklenil^ z nekim zagrebškim trgovcem pogodbo radi dobave potrebne kurjave, vendar leta ne more dobaviti zadosti kuriva. Vlada se je takoj obrnila na ljubljansko pokrajinsko oblast, da ji ta odstopi potrebno količino premoga iz trboveljskih rudnikov, vendar je tozadevna intervencija zastopnikov zagrebške vlade v Ljubljani ostala brezuspešna, ker ljubljanska vlada ne more zahtevane množine premoga (okoli too vagonov) odkazati Zagrebu. Vsled tega je zagrebška vlada prisiljena, da nakupi premog iz drugih rudnikov, kateri pa bo veliko dražji od trboveljskega.
S PORTOROŠKE KONFERENCE.
Beograd, 23. nov. (Izv.) Ministrstvo zunanjih del je dobilo poročilo, da je'konferenca v Pcrtorose rešila dve za našo državo zelo važni vprašanji in sicer glede voznega parka, ki ie ostal
od bivše Avstr.-Ogr. kakor tudi glede carinske tarife za izvoz in uvoz. Konferenca je sklenila, da se sprejme naša carinska tarifa, kljub temu, da je lta? lija proti temu ugovarjala.
ZA NAŠE INVALIDE.
Beograd, 23. nov. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je sklenilo sestaviti ministrski komite, kf bo imel nalogo proučiti vse načine, kako b> se ln_ validom hitro pomagalo. Clanl komiteja bodo minister za socijalno politiko, za finance in za poljedelstvo. Sklenilo se je, da se iz izkupička nemške repara-cljske živine Izplačajo vsote v prvi vrsti najpotrebnejšim invalidom.
Borzna poročila.
Zagreb, 23. nov. Devize: Berlin 112-50—114, Italija 1270-1260, London 1230—1240, Newyork 0—317, Pariz 2200—2240, Praga 329—332, Švica 5850 —5900, Dunaj 5.10—5.15, Budimpešta 34—34.50. Valute: Ameriški dolarji 310 —313, carski rublji 25—28, napoleondor 1000—0, nemške marke 120—130, romunski leji 0—202, ital. lire 1260—1270.
Beograd, valute: iire 315, češke krone 74, marke 305, leji 61, levi 45.25, device: London 315, Pariz 560, Ncwyork 79, Milan 322.10, Praga 83.50, Berlin 808 Dunaj 1-32, Bukarešta 51, Budimpešta 1.
Praga, valpte: Marke 3422 in pol, 5v. franki 1785, lire 385, franc, franki 670.50, funti 379.50, dolarji 91.75, dinarji 119, leji 70.30, levi 68.25, avstr, krone 1.19 in pol, poljske marke 2.25, madžarske krone 9.10.
Curih, devize: Berlin 190, Newyork 531, London 2119, Pariz 3765, Milan 2185, Praga 560, Budimpešta 0.57, Zagreb 1.70, Varšava 0.17,' Dunaj 0.15, avstrijske krone 0.12.
XX. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. — Predavanje o grafiki. Danes ob pol treh pop. bo pre-, daval v paviljonu g. prof. S. šantel o tehnikah grafike na podlagi grafičnih poskusov.
Kombinacije.
V' Ako se je Madžarska udala v usodo tn napravila križ čez Habsburžane, tedaj si mora čimpreje izvoliti kralja. S tem, da bi odbila, 1:6 se je proklamirala za kraljevino, definitivno kralja, bi se formalno in dejansko zagradila habsburškim pretendentom pot eventuelne-ga povratka na prestol v Budimpešto.
V	skrajnem slučaju moremo računati tudi z možnostjo, da bi si Madžari postavili kralja, ki bi bil le neke vrste slamnati mož, to je oseba, ki bi se smatrala le za namestnika ali boljše zastop--nika Habsburga, ki bi pa bila pripravljena, da se takoj umakne s pozorišča, čim se izkaže prilika vrr.itl se na pota revanšne politike pod vodstvom Karla ali njegovih. Toda takih metod, ki so vrh tega težko Izvršljive, menda ni pričakovati; računati nam je tedaj pač z volitvijo kralja.
Zadnji meseci srednjeevropske politike so pokazali, da je Italija nevtralno in tudi spretno na delu, da se diplomatsko pripravi in dobro zavaruje zoper nas. Ta njena obramba pa je ofenzivna; nasprotuje nam pri vseh zadevah in organizira naše sosede zoper nas. To smo prvikrat opazili v nemaskirani obliki o priliki afere*z Burgenlandom. Ista politika se bo nedvomno nadaljevala, italijansko nasprotje nam bo še nadalje izpodkopavalo teren. ,
Ta taktika bi imela pred seboj kot cilj malo entcnto, ki nam nudi danes 5o največ zunanjepolitične zaslombe. Zelo mogoče je sedaj, da bi poskušala Italija, oslabiti to našo zvezo, pri čemer ima že vnaprej gotove ugodne predpogoje. Saj je znano, da je naša zveza s Češkoslovaško mnogo tesnejša nego z Rum unijo; zakaj, o te .n smo Že razpravljali. Rlimunija je že ponovno pokazala gotovo rezervo, ko je mala ententa nastopala na zunaj, iako tudi o priliki zadnjih dogodkov na Madžarskem. Po feni strani ima z nami še v gotovi meri odprto vprašanje banatske meje, po drugi pa se sploh Rumuni-ja čuti nekoliko neprijetno v slovanski družbi. Ravno v tem oziru pa je prilika za'vmešavanje Italije, ki jfe kot »latinska sestra« poveličana v to, da naveže nase najvzhodnejšo novo med samimi Slovani stisnjeno sestro. Kolikor bolj pa bi pritegnila k sebi Rumunijo, toliko bolj bi oslabila malo entento, in s tem poslabšala naš položaj.
Zbližanje med Italijo in Rumunijo pa bi pomenilo tudi zbližanje med slednjo in — Madžarsko. Opozorili smo že na možnost, da bi se Madžari skušali jSprijaznlti z enim svojih nasprotnikov, jela se na ta način lažje spravijo nad ostala dva. V to svrho bi bila najpri-hladnejša ravno Rumunija. Zato moremo vendarle kljub dementijem več važ-’ nosti polagati na glasove, ki poročajo o načrtih za personalno unijo med Madžarsko in Rumunijo. Da bi bila tudi Italiji taka kombinacija več ko všeč, je evidentno.
Ce sedaj zvežemo drugi del svojega razmišljanja s prvim, dobimo približno potezo, ki se lahko pojavi v bližnji bodočnosti pred nami. Morda so poročila, ki že sedaj govore o sličnih načrtih še prerana; gotovo pa je, da bi bila tudi taka kombinacija našim nasprotnikom zelo koristna, a nam v isti meri škodljiva in nevarna. Zato se moramo pravočasno borili proti nji.
Naročajte Jugoslavijo" 1
Besede in delanja.
Maribor, 32. nov. 1921.
Po rjihpvih delih jili bodete spoznali! Ta izrek velja tudi za našega župana g. Grčarja. I
,0 g. Grčarju poprej v javnosti nismo ničesar slišali, ker ni javno nastopal. Vedeli smo samo toliko, da je pristaš socijalne demokracije. Kot tak bi absolutno .ne odgovarjal mestu, ki ga sedaj zavzema, ako ne bi bil jugoslovanski prostovoljec.
To dejstvo so z nekakim zadoščenjem priznavali Časopisi o priliki njegove izvolitve županom. Maribora. Nam pa se zdj, da to ni zadostna garancija. Dokler ne vidimo dejanj, toliko časa ne verujemo, da se bo pristaš internacijonale postavil na odločno narodno stališče, kar je v obmejnem Mariboru neobhodno potrebno.
Toda dejanja ne govore posebno laskavo za g. Grčarja. 2e ob priliki njegove instalacije se je pokazal, da ima velike obzire do svojih sodrugov, zato je bil v svojem govoru jako previden. Nikdar se ni imenoval župana slovenskega, marveč zmiraj le jugoslovanskega Maribora. Isto se je pokazalo tudi o priliki sprejema kraljevega namestnika Hribarja. Sicer bi se inter-nacijonalcem sila zameril, ker ti absolutno nočejo ničesar slišati o kakem slovenskem Mariboru; za nje je Maribor nemško mesto, četudi se nahaja v Jugoslaviji.
Rdečo zastavo na magistratu preidemo. Glavno, kaj- osvetljuje v jako mračni luči dobrovoljca Grčarja, pride sedaj: Koroški begunec Baldhauser, ki je vestno opravjjal svojo službo v mestni plinarni od koroškega plebisejta sem, je bil, ko se je vrnil tega meseca od orožnih vaj, odpuščen iz službe, ker so to zahtevali nemčurji, zaupniki socijalne demokracije. Odpuščen jc bil iz edinega razloga, ker se ni hotel ukloniti socijalnim demokratom, da bi se organiziral v njihovi organizaciji, marveč je ostal zvest član narbdno-socijalnc zveze. Vsled svojega odločnega narodnega prepričanja so nemčurji Baldhauserja tako sovražili, da so ga nekoč naskočili in telesno poškodovali. Ko je bil začetkom ‘novembra vpoklican k orožnim vajam ie zvesto sledii klicu domovine in ko se je od orožnih vaj vrnil, so mu nemčurji zabra-njli, da bi mogel nadalje opravljati sVojo službo v mestni plinarni. Jugo-slovenski prostovoljec župan Grčar je seve odobril postopanje soc. dem. zaupnikov in koroški rojak Baldhauser jc bil postavljen na cesto. Vse intervencije pri Grčarju niso doslej nič po-magale. Za župana ni merodajna niti intervencija gosp. okrajnega glavarja, marveč edino in samo sklep nemčur-jev, organiziranih v internacionali, katera ga je postavila na župansko mesto.
Sedaj pomislimo:	Baldhauser je
pri plebiscitu na Koroškem vneto agitiral za Jugoslavijo. Ko je potem dobil v mestni plinarni v Mariboru službe, so ga nemčurji pretepli, ker se ni hotel izneveriti svoji narodnosti in nazadnje, ko se je vrnil od orožnih vaj, so ga vrgli na cesto. Jugoslovanski prostovoljec Grčar pa vse to odobrava I
Po njihovih dejanjih jih' bodete spoznali I Grčarjeva dejanja dokazujejo, da smo upravičeni dvomiti o njegovem jugoslovanstvu. Nam je nje-goVo postopanje sicer razumljiv^: so-cij&lni demokrat je in kot tak mora
upoštevati zahteve in želje svojih vo-lilcev, ako reflektira na to, da ga tudi pri prihodnjih volitvah postavijo na to mesto. Njegovi volilci pa so, kakor znano, nemčurji. Toda to dejstvo nikakor ne upravičuje njegovega postopanja. Na važni državni meji nikakor ne gre, da bi se protežiralo naše zagrizene narodne nasprotnike in preganjalo navdušene Jugoslovane. Slučaj
naicinauser je tako necuven m goro-stasen, da moramo nanj opozoriti vse merodajne faktorje.
Kakor čujemo, jc klub obč. svetovalcev narodno - socialistične stranke odločen izvajati .dalekosežne posledice., ako bo župan Grčar odobraval in podpiral preganjanje slovenskih delavcev.
Gospodarstvo.
~l~' Dobava mesa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 5. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v inten-danturi IV. armijske oblasti v Zagrebu (Jezuitski trg št. 4, soba št. 128) ofertalna licitacija glede dobave mesa garriizije Ljubljana, Zagreb in Osijek za čas od 1. januarja do 30 junija 1922. Dnevna potreba znaša v Ljubljani in Osijeku 1200 kg, v Zagrebu 1500 kg. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled.
-f- Dobava ognjegasnih potrebščin. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici potrebuje razne ognjegasne potrebščine. Ponudbe je vložiti do 15. decembra t. 1. Predmetni rglas je v pisarni trgovske in 'obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
4- Dobava rjuh in volnenih odej. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje dobavo, rjuh in volnenih odej. Ponudbe je vložiti do 10. decembra t. L Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtničke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
-j- Dobava moke ali pšenice. Komanda Dravske divizijske oblasti v 'Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 3. decembra t. 1., ob 11. uri dopoldne v intendanturi IV. armijske obasti v Zagrebu (Jezuitski trg št. 4, soba išt. 128) ofertalna icitacija glede dobave 1,200.000 kg pšenične moke ali
1,500.000	kg pšenice za garnizijo Zagreb, 650.000 kg pšenične moke ali
812.500 kg pšenice za garnizijo Ljubljano ter 650.000 kg pšenične moke ali
812.500 kg pšenice za garnizijo Osijek. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled.
-f- Nabava inventarjev. Obratno ravnateljstvo južne železnice Ljubljana bo oddalo v izdelavo naslednje
predemete: miz 179 kom,, omnr 152 kom., polic 5 kom., stolov 190 kom., foteljev 17 kom., zrcal 34 kom., umivalnikov 70 kom., zabojev za premog 55 kom., obešalnikov 56 kom., klopi 7 kom., stenskih ur 36 ljom., risalnih miz 17 kom. Natančna pojasnila glede izdelave dobe reflektantje pri odd. III/4 gorenjega ravnateljstva. Delo mora biti izvršeno najkasneje do 15. januarja 1922.
-j- Razpis natečaja za dobaVo brzojavnih in telefonskih potrebščin. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje natečaj za dobavo brzojavnih in telefonskih ootrebščin,
—	Te potrebščine se bpdo potrebovale še to leto za vzdrževanje brzojavnih in telefonskih prog in ureditev notranje naprave brzojavnih in telefonskih uradov in telefonskih naročniških postaj. Ponudbe naj se pošljejo čimprej naravnost na »tehnični oddelek poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani.« Kdor želi o tej stvari kaj natančnega izvedeti, naj povpraša v brzojavnem skladišču v Virantovi hiši, Sv. Jakoba trg 2.
+ O vinskih cenah na Štajerskem so prišla pretirana poročila v časopise. Silno naraščanje cen ne odgovarja resnici. Res se plačujejo boljša, sortirana vina tudi po 25—30 K, zato pa za srednje vrste nihče ne povprašuje. Sploh je vinska kupčija skoraj čisto mrtva. Inozemstvo nakupuje le majhne množine izbranega vina, domači go-•stilničarji si nabavljajo sproti ie po par polovnjakov, ker morajo poleg kupnine takoj založiti tudi vse naklade in trošarino. Obisk gostilen nazaduje vsled splošne draginje potrebnih živil, zato vinorejci, ki denar potrebujejo, zaman ponujajo svoj pridelek.
J- Kisik za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22 jc preskrbel za obrtnike jvečjo množino kisika. Intcre-sentje naj prijavijo svoje potrebščine na gornji naslov čimpreje, najkasneje pa do 1. decembra t. 1.
Dnevne vesti.
— Neresnico piše včerajšnji »Novi čas«, ki trdi: »Razen poslancev SLS so v ustavodajni skupščini vse druge stranke glasovale za ustavo, ki odreja razkosanje Slovenile.« Brezpogojni pristaši nove ustave v Sloveniji so bili samo demokrati In samostojni kmetie. Poslanci SLS niso imeli poguma glasovati proti ustavi, ker so kon-stltuanto preje zapustili.
— Vsem krajevnim organizacijam NSS. Talnfštvo sporoča vsem organizacijam, da le Zvezna knjigarna založila celo vrsto prav lepih knjig (tudi mladinskih), ki so jako poljudne za Miklavževa, božična in novoletna darila. Tudi Ima Zvezna knjigarna v zalogi lepe S. Santlove božične razglednice In koledarčke. — Krajevne organizacije Imajo pri skupnem nakupu gotov popust zato je njihova dolžnost, da sl vse nabav-
ljajo pri Zvezni knjigarni. Tovariši! Svbji k svojim!
—	Sprejem slovenskih mladeničev v srbske kmetijske šole. Kmetijsko ministrstvo odda 6 prostih mest za obisk kmetijskih šol v Kraljevu, Bukovu in šabcu, ki so namenjene Sinovom slovenskih staršev, Prosilci imajo nositi le stroške potovanja, dočim prevzame ministrstvo vse druge stroške oskrbovanja In šolanja. Prošnje za sprelem v srbske kmetijske šole, ki pričnejo s 1. marcem 1922 In tra)a|o po 2 leti, naj se z običajnimi dokazili predlože zadnji čas do 15. januarja 1922 pokrajinski upravi oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Pogoji za sprejem so: starost 14 do 18 let, dovr-šitev najmanj ljudske šole, telesno zdravje In dobro vedenle. Tudi se morajo starišl zavezati, da ostanejo učenci po dovršeni
šoli na domačem, posestvu. Bodi pripoml-njano, da se v Bukovo sprejemajo le učenci iz vinorodnih krajev, v Kraljevo in Ša* bac pa učenci iz živinorejskih "in poljedelskih krajev. Opozarjamo na to ugodnost brezplačnega šolanja vse naše gospodarje, ki imajo ukaželjne sinove, ker se nudi s tem lepa prilika, da se pouče v naprednem kmetijstvu in spoznavajo gbenem tudi razmere po novih delih naše skupne države, kar more služiti le v prilog našemu skupnemu gospodarskemu življenju. Priporočamo zadevo tudi merodajnim lokalnim faktorjem po deželi, da se zavzamejo za to vprašanje in skušajo dobiti pripravne mladeniče za obisk srbskih kmetijskih šol.
— Kciial dobimo 20 /o odtegljaje? — Najmanj že pol leta nas tolažijo, da se bodo v najkrajšem času povrnili 20 % odtegljaji, ki so bili odvzeti pri žigosanju starih bankovcev. Kedaj pride ta najkrajši čas?
— Sprejem v službo državnih železnic.
Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejme nekaj uradniških pripravnikov. — Prosilci naj se za informacije obračajo do g. žel. uradnika Janka Janežiča v Sotn-boru, žel. postaja. Za odgovor naj priložijo znamke.
— Generalni inšpektorat finančnega ministrstva pooblašča delegacijo, da vse vesti o moratoriju kot prosto izmišljotino kategorično dementira.
— 100-letnico Sra. Grga Martiča, slovečega ljudskega pesnika, bodo proslavila vsa društva v Sarajevu dne 22. prosinca 1922.,
— Za pokrajinsko oblast v Mariboru
Je prišla posebna komisija iskat primerno poslbpje. V poštev pride v prvi, vrsti poslopje Mestne hranilnice, ki bi veljalo 8 milijonov kron. Komisija pa si je ogledala tudi stari grad, ki ga je nedavno kupil trgovec Berdajs za 2 milijona kron. To poslopje bi bilo treba prezidat! in adaptirati.
— O to valute! Po spodnještajerskih mestih ni dobiti jajc. ker jih izvoznlčarjl pokupijo med kmeti po 12 kron ter Jih izvažajo v inozemstvo. Sedaj so začele kmetice iz Avstrije donašati na mariborski trg jajca, ki jih prodajajo po 7 naših kron, kar je enako 170 avstr. kron. Pri temu delajo Nemke velike dobičke, ker doma v Avstriji plačujejo jajca po 50 avstr, kron za komad.
— Osebne vesti. Zdravnik v Sp. Šiški g. dr. Leon Travner je imenovan za stalnega sodnega izvedenca. — Za geometra v 10. čin. razredu sta imenovana absolventa geometerskega tečaja na tehniški visoki šoli v Ljubljani gg. Milan Mravlje in Ivan Kalin. — Za rednega profesorla železarstva na tehniški fakulteti ljubljanske univerze je imenovan inž. g. Josip Hummel.
— Automobllna prometna d. d. v Ljubljani naznanja, da otvori v četrtek dne 24. novembra redni poštni avto - promet na progi Skofjaloka — Železniki s sledečim voznim redom: Skofjaloka kolodvor: odhod	ob	12.	in 7.	uri zvečer1,	prihod ob
6. uri	zjutraj	in 6.	uri zvečer.	Železniki:
odhod	ob	5. uri zjutraj in 5. uri	popoldne;
prihod	ob	pol	1. uri	popoldne In	8. uri zve-
čer. Natančnejši vozni red se bo še objavil.	/
- — Prodaja 48 automobiior In enega električnega priklopnega voza. Na magi-stratni deski je objavljen razglas komande dravske divizijske oblasti glede prodale 48 automobilov In enega električnega priklopnega voza, ki se 'vrši dražbenlm potom od 27.—31. decembra 1921. Interesenti, ki se zanimalo za nakup teh automobilov, se opozarjajo na ta razglas.
— Županstvo Sevnica ob Savi opozarja vse, ki so zainteresirani radi oddale stojnic ob času sejmov, da se bo vršila dne 6. decembra 1921 oddaja prostorov za stojnice. Naznanja se tudi, da bo ta dan velik letni sejem. — Opozarja se tudi, da tisti, ki bi ta dan ne prišli ter si stojnice ne zaslgurall, pozneje ne dobe prostora, ker je število že do sedaj prijavljenih stojnic precej visoko.
— Nova železnica v Italiji. Italijani bodo baje v kratkem začeli graditi železnico, ki bo šla iz Trsta preko Istre v Reko. Ker današnji promet med Trstom In Reko obstoječa železnica preko Št. Petra lahko ob-vtada, je razvidno, da gre za strateglčno progo, ker je Italijanom št Peter ptebllz« naše meje.
— Razne tatvine. Posestniku Francetu Trošt Iz Predgriž je bilo ukradeno Iz stanovanja več obleke, perila ln čevljev. Tatvine je sumljiv neki 181etnl Albert Bukovec, znar. tihotapec s tobakom. — Iz policijskega nadzorstva je pobegnila Iz občina
ARH. PROF. KREGAR RADO:
UK. mika razstava v Jakovi-
m
t
Grafična razstava Je bila otvorjena dne 30. okt. 1.1. brez slavnosti in pompa aii z zanimivim predavanjem g. akad. slikarja Gjurič-a o grafični umetnosti, njeni zgodovini in tehnologiji, o njenem pomenu za razvoj slovenske kulture in idejo.
Predavanje, prvo kakor drugo, je bila zelo dobro sestavljeno, pregledno in lahko razumljivo. Da se je grafična razstava otvorila z omenjenim .predavanjem, je z ozirom na malo razumevanje te umetniške panoge od strani občinstva pravilno in odgovarja namenu razstave, katere naloga je publiko zainteresirati, jo poučiti in ji dati s tem priliko, to umetniško smer spoznati.
G. Gjurič je izborno rešil to nalogo ne samo s svojima predavanjima ob otvoritvi ter z izdajanjem umetniške revije »Grafička umetnost«, ki je izšla že
V	treh zvezkih in obsega dela večine jugoslovanskih grafikov. On je prvi, neumorni pijonlr, ki širi ljubezen' in razumevanje za to umetniško smer med umetniki in občinstvom. Iz vsega njegovega dosedanjega delovanja, iz umotvorov, revije in predavanj morem sklepati, da je navdušen in resen umetnik, ki zasluži za svoje kulturno delo vSe priznanje Navzoče občinstvo je to tudi razumelo in se mu primerno zahvalilo ob koncu predavanja. Pripomniti moram, da Je inicijator Ljubljanske XX., kakor oaieške grafične razstave, katero h
niso udeležili samo Jugoslovanski, ampak tudi priznani češki umetniki.
Aranžma razstave same jo površen. Paviljon, sam na sebi reven z malimi razstavnimi prostori, od katerih ima srednji, največji, najslabšO luč in napravi na obiskovalca slab utls. Tla iz navadnih smrekovih desk, brez preprog, stene sive, sobe nezakurjene, slike brez okvirjev, nekatere izmed njih brez številk vise raztresene po stenah brez pravega reda.
Ker sem mnenja, da Je razstava prostor, kjer se umetniki s svojimi deli predstavijo občinstvu, tedaj mora biti ta nastop dostojen in ne sme kazati takoj svojo revščino. Ce tujec obišče tako razstavo, dobi usmiljenje do slovenskih umetnikov. Vsa ta beda, mraz, slaba luč itd. vpliva strašno slabo na gledalca. Kako naj uživa opazovalec umotvor, če ga zebe v roke in noge, ko mora stopicati, da si nekoliko ogreje zmrzle ude. Kam naj se usede, če je utrujen, kje naj si zabeleži utise, ko ni prostora, ki bi bil za to namenjen. Vsi ti nedostatki aranžmaja uničujejo užitek, ki ga umetniška dela sama nudijo.
Tu bi bila na mestu državna podpora, ki bi omogočala preureditev paviljona In nekoliko okusnejši aranžma. Res smo kulturen narod, ki ima svoje umetnike, razstave, koncerte itd. (da celo referente za umetnost), kako pa ti umetniki žive, to je postranska stvar. Umetnik mora biti lačen, strgan ln zanemarjen, to je tradicija, ki mora ostati.
Umetnik, ki ima obleko po modi, svojo vilo in dobro jed, ni po dosedanjih nazorih in prepričanju več umetnik, ampak špekulant in rokodelec, ki dobro žadu«. Take umetnike si sme dovoliti
drug narod, ki je bogat, slovenski pa, Bog obvaruj 1
Te prve grafične razstave se je udeležilo 21 umetnikov'z 210 deli.-Med njimi zavzemajo prvo mesto češki umetniki, kar Je razumljivo z ozirom na daljšo dobo razvoja te umetniške smeri. Z veseljem konštatiram, da na tej razstavi ni nikakega zastopnika takozvane najmodernejše struje, futuristov, ka-koršna je pri nas zadnje čase precej v modi, ampak so sami pristaši zdrave umetnosti.
Ob tej priliki podam mnenje znanega hrvatskega esteta Kršnjavi-ja o futurizmu in njegovih privržencih. Futurizem karakterizira pomanjkanje vsakega zmisla za merilo. On prekorači vsako mero in mejo, ker ničesar več ne respe-ktira in je brezobziren napram vsemu. Ideje, najbolj čudne, bizarne, nenavadne, v največji meri nezmiselne, izražene v vseh mogočih oblikah in barvah, prR merah itd. so značilne ža futuriste. Le žal, tudi za paralitike. Dr. Lorand je v svoji knjigi »O človeški inteligenci« napisal poglavje o vplivu nervoznih znakov na inteligenco, ki so posledica sifi-lide in se pojavijo neopazno počasi In se spoznajo po gotovih preje navedenih znakih. Ce ti bolniki,kljub vsej svoji norosti dobe občinstvo, ki jih občuduje, je razumljivo iz dejstva, da je precejšen del moderne družbe s to boleznijo indificiran in se vsled tega za nje pav-dušuje, drugi pa zopet iz umetniškega nerazumevanja in obožavarija modt, •je ta smer ravno vsled omenjenih faktorjev postala moderna. Zadnje umetniške razstave so sicer tudi kazale ‘zna-I ke te bolezni, ali ta je še precej zdrava > in resna.	•
Prvo mesto med češkimi grafiki na tej razstavi zavzema J. F. Simon, ki Je razstavil krasna grafična dela. Razvaline Reimsa z veličastno gotično katedralo, v ozadju tvorijo njegova najboljša dela izvršena v tehniki bakropisa »Vernis mons«. Poleg teh »Zima v Amsterdamu« (aquatlnta) ln »akt« (mezzo-tinta). Za razumevanje posameznih del je neobhodno potrebno spoznanje tehnike, njenih fines in efektov.
Japonska tehnika »Vernis - mons« je izvanredno originalna in omogoča mehke sence, polusence in polutone. — Tehnologija vernis - mous - a je sledeča: na bakreno ploščo, ki je popolnoma osnažena in zglajena se nariše risba z čopišem v tušu, v katerem je stopljen košček sladkorja; in to v črtah ali ploskvah. To risbo se potem prevleče z mehkim premočljivim firnežem (ver-nisman) in jo položi v vodo. Voda raztopi tuš mešan s sladkorjem in pusti Porozno maso nad črtami risbe. To ploščo se položi v jedkovino, ki izje v plošči one črte, ki so pokrite s to po-rezno tlrneževo maso. Konture so vsled tega bolj mehke, vpndar močne in sočne.
V	tej tehniki so izvršeni motivi iz »Reimsa«. Poleg omenjenih fines doseženih s pomočjo te tehnike, bi omenil tudi izborno obvladano risbo, perspektivo in arhitekturo. Vse je popolno, Jasno.
Poleg del izraženih Y omenjeni tehniki ima g. Simon tudi eno »Zima v Amsterdamu« v takozvani »akvatinta« tehniki, ki obstoja v sledečem. Plošča, ki ima že vjedeno ali vgravirano risbo, se v posebni omarici (Aquatintakasten) s pomočjo pihala pokrije s prahom ko-Aofonfie. Ploščo s« potem nekoliko se-
greje, da se Je ta prah prime. Med temi delci ostane plošča dostopna jedkovinl, ko se jo v njo položi. Ta jedkovlna razje celo površino plošče In omogoča, da se jo barva prime povsod enakomerno. Ce se hoče doseči gotove nijanse, se zopet one dele, ki naj ostanejo svetlejši, pokrije z tekočim asfaltom ali zato pripravljenim firnežem in na novo jed-kuje. Ker so konture risbe globoko zajedene, to ponovno jedkanje kontur ne izbriše, pač pa napravi mehkejše. Barvo na tako preparirano ploščo se prenese s prosto roko.
' Krasen »ženski akt« je bolj slika, kot risba. Tu ni nikakih kontur, vse izredno mehko in nežno. Ta risba je izvršen* v strgalni tehniki (»mezzotinla«). Umetnik vzame bakreno ploščo, na katero na-. fiSe izbran motiv. To ploščo pa preje opraska z jeklenim zobčastim valjem, tako da postane enakomerno' hrapav* in je njen odtis temno črn. S tem, d* gotove dele plošče potem ostrže z nožem in jih bolj ali manj Izgladi, dobe pri odtisu vsak poljuben ton. Najsvetlejše točke se zbrusijo, druge več ali mani zgladijo, temne pa puste grapave (ra-sksvfi)
S to tehniko se dejsežo izredno melt-ke slike brez kontur, nežne kot dih. Akt v tej tehniki izvršen, je kolosalen in izraža vso mehkobo nežnega ženskega' telesa z vsemi nijansami senčenja. Risb* je podobna sliki. Ta tehnika odgovarja v oljnatem slikanju tehniki s takozva-nlm pršilnim čopičem (Vertrelberpin-sel). Anatomična pravilnost telesa J® tu dovršena.
(Daljo prihodnjič.}
----
N
Dobrava vdova Marija Sterle, roj. v No-“anligorici. S sabo je odpeljala 1000 kron vreden ročni voziček. — Primožu Rozman-<?u> miz. mojstru na Glincah je bila ukra-flenn iz voza pred Osredkarjevo gostilno Jja Olincah dvocevna lovska puška vredna 6000 kron.
— Namesto cesarske krone — kine-®atbgral. Vdova po pok. prestolonasledniku nadvojvodinja Štefanija, sedaj grofica Lonyay, je dobila dovoljenje, da otvori s svoijim soprogom v Oroszvaru na Madžarskem kinematograf.
— Umrl Je na Dunaju Kosta Horman, Upokojeni sekcijskl šef bivše bosanske deželne vlade in ravnatelj narodnega muzeja v Sarajevu. .Doživel je 72. leto.
Ofoč. s vet ljubljanski,,
Tajna seja.
Po Izčrpnem dnevnem redu In po predlogu številnih samostalnih predlogov raz-Bovriitne vsebine, se je vršila tajna seja, v »aterl je poročal kot prvi v imenu perso-/». n<)pravnega odseka obč. svet. I. Tavčar JNSS). Odobri se Izstop 3 mestnih usluž-, bencuv Iz mestne službe. Adolf Ribnikar, Kot 'tržni nadzornik, dr. Otmar Krajec, kot jnesfni fizik ter gdč. Bajtova. Dr. Krajcu se [zreče za 15 letno vestno delo pismena za-nval?t. Tudi gdč. Bajtovi se izreče priznanje. Pr. Brilej se Imenuje za def. koncept, uradnika v IX. čin razredu. — Gdč. Franja Babšek se od 1. avgusta dalje imenuje za oflclfantko. — Vdovi in otrokom umrlega sluge mestnega fizikata Iv. Jenka, ki si je Pri prenašanju bolnikov nakopal grižo in *a njo umrl, se določi vdovnina in vzgojena, kakor gre stalnim mestnim slugam. Nekemu bivšemu uslužbencu mestne klavnice se dovoli miloščina za dobo 3 let. —
V	Itiaenu finačnega odseka je poročal obč. *vetnfk, Kocmur ter predlagal, da se dvema občanoma, ki sta bila sprejeta v domovinsko zvezo, zniža pristojbina na 100 krofi. — Občinski svetnik Srebot je poročal v Imenu obrtnega odseka o prošnjah *a razne obrtne koncesije. Tvrdka Jiillo Melnl je prosila za kancesljo za prodajo Špecerijskega blaga na debelo. Ker ni znano, 'kdo stoji za to »nacionalizirano« tvrdko, se je zadeva še enkrat odstopila odseku. Prošnja kavarnarja Vospernika za Prenos obrti iz Virantdve hiše na Stari (v Poslopje, kjer je bil doslej poštni urad), se le odstopila zdravstvenemu odseku, ki naj ugotovi, če so prostori primerili.
Ljubljanska porota.
Posilstvo.
Dne 24. augusta letos je naletel pocestnikov sin Ivan Plahutnik iz Godiča pri Kamniku delavčevo ženo J.S, ki Je šla Iz Mekinj v Godič po mleko. Fant je bil precej pijan in srečala sta se na samoti. Plahutnik je napadel žentf in jo na skrajno •urov in umazan način zlorabil: Obravnava •e bila tajna. Obtoženec se zagovarja s Popolno pijanostjo, kar so tudi priče potrdile. Ivan Plahutnik je bil obsojen na 14 Mesecev težke ječe in mora plačati one-(p&ščenkl 610 kron odškodnine.
Zagoneten ček za 29.000 Ur.
V	zadnjem času vedno bolj odmevajo bo ljubljanskih sodnih dvoranah tržaške lumparije, ki se končajo v Ljubljani. Tr-Saški ubijalec pobegne v Jugoslavijo in tu he sodi njegov zlačin. Tržaški verižnik in Klepar hitita k nam, ker je dobro tržišče »n obenem v nadi, da se med nami lahko je Izrablja lahkoverne ljudi in kjer se lahko Prezskrbno slepari In vara. Vsi ti zločinci *e Izigravajo navadno kot velike narodne »rtve, kot pregnanci, osobito pa zlorab-JlaJo Italijanski fašizem. Tudi sl pridobivajo lahko ugled pri naših lahkomiseljnih ljudeh, radi ugodnega kurza lire. — Tako se Je Vtihotapil okoli 20. marca letos preko naše Jneje današnji obtožcnec Jože Tanče, 31-•etnt trgovec (verižnik) brez stalnega bivališča, doma od sv, Križa pod Opčino.
Francoski »5ac« v hrasta. — Ček.
Tanče je Imel od nekega Medena od *v. Križa priporočilno pismo za posest. Li-Povša Iz Rudnika. V tem .pismu piše Meden svojemu sorodniku, da prideta k njemu dva gospoda, ki badeta dvignila francoski »šac« Izpod nekega hrasta. Ta dva tospoda naj on podpira, pač pa jima ne Srne zaupati nobenega denarja. Da je vedel Tar.ce, kakšno je Medenovo priporočilo, J>1 pisma gotovo ne bil izročil. Tanče ni ‘Orej dobil od Lipovša ničesar na račun jsacae. — Ko je ponudil Tanče Llpovšu £ek za 29.000 lir proti odškodnini za 1000 *ron, nul le odgovoril Lipovš, da ne da za c«k niti 5 vinarjev. Nato Je poskuša! Tanče *Vojo srečo dalje. — Po raznih podatkih, *J Jih je dobil Tanče v ljubljanskih veriž> niških krogih, v katerih tvorijo pretežno Večino ravno tržaški verižniki, je zvedel, potrebuje Italijanske lire za nakup Ita-ulanskega blaga trgovec .Ivanuš. Pod prevezo, da ga pošilja pos, In gost. Seidl jz JlSke, Je Sel Tanče k Ivanušu' In mu ponu-J*1 ček v nakup. — Ivanuš je vzel ček in ■jel v banko, da se informira o vrednosti ®eka. Tanče mu ga J>i ponudil za 80 vin. Pod takratno kurzno vrednostjo. Ček se je *>asil na ime Oino Morelll, na banco dl Koma In Je Imel sledeče pogreške: Cek ni nil podpisan od Morelhja, en podpis na E***! Je bil sumljiv, letnica je bila popravlja. Ivanuš je Tancetu tudi Izjavil, da je nejbrže ponarejen. Kljub temu, da je 'vanuš Tanceta odpravil, se Je ta vrnil čez ^ve url In hotel zastaviti ček za 4000 kron, £?*. da ima na kolodvoru konja in iilapca. , o Je bila seveda laž. Tanče se Je sploh *aa]al tam, kjer je slutil denar, za boza-‘jja, ko pa ga je aretirala policija, ni hotel ‘VCesar povedati o svolciri čeku.
w Ček na potovanju. — Aretacija.
Je uvidel Tanče, da si v Ljubljani ne ~®služl s čekom drugega, kot kvečjemu •j?Dor, se je napotil v Grahovo In Cirknico.
Ja poskušal na več krajih vnovčiti feli astavftl zagoneten £ek. Oglasil se Je tudi nekem mežnarju Jakopinu, ta ga je co(i) trgovcu Kravarju v Clrknlcl In I *° Je trkal mož 5 čekom na različna vrani! dokler ga ni aretiral dne 9. aprila orožju, I* Grahova. S tem je bila čeku, ki bi 1 Postal lahko za marsikoga usoden, pot ^ezena.
Zgodovina čeka. Zagovor.
U* Obtoženec Tanče, ki prizna, da Je veta 1 žc oc* Preobrata, pri čemer pa ni t, ®* sreče, pripoveduje v svoj zagovor fah-žar no pripovedko o nakupu neke slašči-l»e v Trstu. To slaščičarno je Tanče nJjneje za velik dobiček s posredovanjem «11 ?Sa. Primožiča prodal nekemu bogatin« IVfk Turina Gino Morelliju. Ta mu je v r“° plačila odstopil ta ček za 29.000 Ur,
izplačljivo od banke di Roma. Pozabil pa je Morelli pri tem označiti na čeku prenos lastnika. Ček je sploh zagoneten. Kako sl ga je prilastil Tanče, tega seveda ne pove. Morda je bil tudi ukraden. Gotovo pa je, da je zapadel in da je bil popravljen. Sedaj leži strgan v debelem aktu kot corpus de-iicti sleparske zadeve proti Tancetu.
Obsodba.
Senat je stavil porotnikom štiri vprašanja. Porotniki so potrdili 3 vprašanja glede poskušene sleparije v znesku čez 1000 odnosno 40.000 kron. Jože Tanče je bil obsojen na dve leti težke ječe in v Izgon iz Jugoslavije.
Slcpec pred poroto.
. Ječar pripelje v porotno dvorano malega dečka zabuhlega obraza, z zalepljeno rano na levem licu, z malo otečenim zatis-njenim levim in napol, odprtim slepim desnim očesom. Deček tava z rokami in stopa negotovo kot posebno neroden slepec. — Fant vzbuja splošno usmiljenje in uapravl utis kretena. — To je današnji
požigalec.
Janez Grintal, 27 let star, posestnice sin od sv. Križa pri Kamniku se je kot šolar ponesrečil z železno žico in je oslepel na levo oko. Pred približno štirimi leti pa mu je tudi desno oko popolnoma odreklo. Od tega časa je postal fant malobeseden in precej zločest. Obtožnica ga dolži, da je bil doma včasih neznosen. Ker mu niso dali belega kruha je prerezal dva Žaklja S pšenico, sedem mernikov pšenice pa je polil s petrolejem. Nekoč Je razbil stensko uro. Zmerjal je mater in sorodnike in jih obdajal z najsirovejšiml priimki. Radi zlobnosti so ga tudi spodili iz hiralnice v Komendi. Dne 4. Sept. pa je Izvršil zločin, ki ga je prltlral v porotno dvorano. — Zažgal je popoludne slamnato posteljo v jpritličnl kleti pod slcednom. Kljub takojšnji'pomoči je zgorelo celo posestvo In mati ima okrog
250.000	kron škode. Zavarovana je bila samo za 5000 kron.
Zagovor slepca.
Slepi dečko prizna razne zlobnosti, trdi pa, da so z njim slabo ravnali. 0;;nja ni zarietil in je takrat sedel s sestro Julijo v hiši in Jedel kruh. Ko je čul, da gori, je šel na skedenj, da bi rešil snope žita. — Priči mati in sestra sta se pričevanju odrekle, brat in teta pa sta pričala. Izpovedati pa nista mogla točno, da je slepec požigalec. Ker so bili dokazi preslabi, priznanja pa ni bilo,,so porotniki edino vprašanje glede krivde požiga zanikali in slepi dečko je bil oproščen, dasi bi bilo morda iz humanitarnega stališča zanj boljše, da bi bil obsojen v kako kaznilnico, kjer bi se dečko privadil rednega življenja in slepcu primernega dela.
Dodatno k sedanjemu sporedu porotnih obravnav ste določeni še dve obravnavi in sicer: Dne 25. nov. Tomaž Popil, goljufija in dne 26. nov. Stanko HroVat, zloraba uradne oblasti, dogodek iz carinskega življenja.
Ljubljana.
1	=* Umrl le bivši general Avgust Klein-schroiU. Pogreb bo danes ob pol 15 Iz bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Med vojno je bil pokojnik štacijski poveljnik v Ljubljani. Slovenci, ki so bili v njegovi bližini vedo povedati, da je bil Izredno konclljanten mož. Marsikateri Slovenec se ima zahvaliti Kleinschrodtu; da je ušel krempljem avstrijske 'soldateske. Tako nam pripoveduje njegov zapisnikar — Slovenec to-le: Nekega dne ga vpraša Kleinschrodt: »Ali ste mož?« »Kako to mislite, gospod general?« mu zavrne zapisnikar. Kleinschrodt' vrže pri tem v košaro za papir sveženj aktov in pravi: »Upam, da ste možt« V aktih sta bili dve ovadbi glede veleizdajstva....
= Akademike Hubllanske univerze, ki reflektirajo po 1. januarju 1922 na državno štipendijo, opozarjamo, . da oddajo tozadevne »prijave« najkasneje do petka >25. nov. t. 1. tov. Mejaku, centralnemu tajniku P. D. J. A.
= Jugoslovansko-Češkoslovaška Liga priredi v soboto dne 26. t. m. ob osmih zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« liavličkov večer. Na sporedu ie kratko pre-drivanje o Havličku, recitacije iz njegovih del, sviranje salonskega orkestra In petje. Vsi prijatelji češkoslovaškega naroda so vabljeni, da poselijo to prvo prireditev Ju-goslovensko-češkoslovaške Lige in s tem dokažejo, da simpatično zasledujejo delo tega društva In' ga hočejo podpirati v njegovem stremljenju.
= Po intcijativi društva »Kolo lugoslo-venskih sestara« se bo priredila dne 30. dec. 1921 zvečer v opernem gledališču predstava Boris Oudunov, čigar dohodki so namenjeni v prid tukajšnji organizaciji vojnih invalidov. — Ker je polovica skupnega dohodka namenjena v pomoč vojnim žrtvam, se p. n. občinstvo vljudno naproša za obilno udeležbo. — Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Šelenburgova ulica In trafiki Bellnc-Kokalj. Sv. Petra cesta 95.
Osrednle društvo pošt. in brzojavnih uslužbencev za Slovenilo v Ljubljani vabi članstvo na redni občni zbor, kateri se vrši dne 18. decembra 1921. ob 14. uri. (2. url) popoldne v .mali dvorani Mestnega doma. Občni zbor je eno uro pozneje sklepčen brjz ozira na število .članov. Predlogi morajo biti vsaj 14 dni prej prijavljeni odboru. Vdeležite se vsi. Odbor.
=> Deželni muzel zaprt. Zaradi pomanjkanja kuriva ostane deželni muzej zaprt za splošni poset do preklica.
**= Kdo le kriv? Kratka notica nam naznanja, da ostane deželni muzej v Ljubljani zaprt zaradi pomanjkanja kuriva. Ta kulturni zavod je postal posebne važnosti, odkar Imamo univerzo, a sedal naj ostane dljašt-vu nepristopen, ker ni kuriva. AH so merodajni gospodje preživeli poletje, kakor murni, da na zimo niso mislili?
*= Ravnateljstvo deželnega muzeja naproša gg. jovce kakor tudi drugo občinstvo, naj bi po možnosti darovalo muzeju ustreljene ali pa'na drug način pridobljene dobro ohranjene eksemplarje sesalcev vseh razredov. Objekti naj se pošiljajo v muzej.
= Gospod Julij Betetto najodličnejši slovenski operni In koncertni pevec bo ,v Ljubljani v sredo dns 7. decembra 1921 koncertiral. Glasbena Matica bo v svojem Jubilejnem letu priredila ciklus več koncertov slovenskih umetnikov, v katerih se bodo izvajale slovenske skladbe izza 50 let ob* stanka Glasbene Matice. Kot prvi tak kon-ceit bo nastop g. Julija Betetta dne 7. dec. z zelo zanimivim sporedom.
=*» II. redni občni zbor Narodno socila-, listične tiskovne zadruge v Llubljani se Je vršil 17. t in. v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Občnega zbora se Je udeležilo precejšnje število članov, ki so pazno sledili poročilom referentov. Poro-
čili predsednika in blagajnika ste bili soglasno odobreni, tako tudi poročilo o običajni revezlji zadruge po Zvezi slovenskih zadrug. Pri na to sledečih volitvah je bil soglasno, izvoljen načelnikom tov. dr. Iko Fst, odbornikom pa tov. Stopar D., Hafner M., Peruzzi L, Rožanc J.. Rifelj Fr. in Rojc Fr. V nadzorstvo so bili izvoljeni tov. Juvan R„ Kranjc J„ Tavčar I. in Jug R. Pri slučajnostih so bili stavljeni razni nasveti in predlogi. — Zadruga dosedaj še ni mogla izpolnjevati tega, kar si je v pravilih začrtala. Delo načelstva je dosedaj obstojalo v tem, da je intenzivno nabiralo nove člane. Z novim odborom je zadrugi zjišigiiraiia tudi lepa bodočnost, posebno še, ker je k Isti v najnovejšem času pristopilo lepo število novih članov. Pozivamo pa tovariše, ki dosedaj še niso člani zadruge, da pristopijo k hjej, kajti čim več bode Imela zadruga članov, tem lažje ji bode deiovanje. — Prijave se sprejemajo v prostoriii NSS v Narodnem domu.
= Še en koncert g. P. Holodkova in gospe Vesel-Polla. Na splošno željo občinstva se ponovi koncert Slovitega ruskega baritonista g. P. Hojodkova in primadone zagrebške opere gospe Vesel-Polla v petek, dne 25. t. m. v opernem gledališču ob 8. uri zvečer z novim sporedom. Vstopnice so na prodaj pri blagajni v opernem gledališču ob običajnih urah. Cene prostorov so vsied izrednih troškov za 20 odstotkov višje.
»r Tedenski zdravstveni izkaz, od 13. nov. do 19. nov. — Novorojencev 12 moških, 18 ženskih, 1 mrtvorojen, umrilh 9 moških,
11	ženskih oseb in sicer 10 domačinov in 10 tujcev. — Za nalezljivimi boleznimi so oboleli: 1 za davico, 1 za škrlatinko, 2 za le-garjem, 2 za grižo in 4 na ošpicah.
■ Razne obsodbe. Raiil pretepanja svoje matere je bi! obsojen Ivan Jerala Iz Pirnič na 50 din. denarne kazni. — Na dva meseca težke ječe je obsodilo dež. sod. Matevža Bajželjna, ker je pretepel 17. sept. na Porovem Janeza Podržaja in ga precej ranil. — Jud Maks \Vciss iz Karada je osleparil ljub. trgovca Dobelca za 26255 kron. Izdal se je za brata in kompanjona zdravnika Schfina v Zagrebu in je kasiral v njegovem imenu ta denar. VVeiss je prigoljufani denar zakvartal. Obsojen je bil na 5 mesecev težke Ječe. — Radi krivega pričevanja je bila obsojena Helena Pust Iz Ljubljane na dva meseca ječe. — Povodom nočnega prepira pred Zmajskim mostom je nahrulil šofer France Ogrin nadstražnika Žnidaršiča, ko je ta hotel vedeti Ogrinovo Ime z besedami: Kaj vam mar! Po poti na policijo je ozmerjal Ogrin stražnika z znanim ljubljanskim izrazom: »Reva«.,— Ogrin je bil kaznovan pred dež. sod. po § 104 na 600 kron globe.
= Pobegnil le, kaplar art. podof. šole doma \'l Ljubljane 20 letni Josip Bregar. — Dalje je pobegnil iz Ljubljane podnarednlk 40-111. p. p. Anton Kržišnik, doma Iz Podutika. —
= Nepoznata umobolnica. V blaznici na Studencu so sprejeli nepoznato umobolnico 25 do 30 let staro žensko, ki je srednje velika, ima kostanjeve lase, temen obraz, temne oči in slabe zobe. Nosi že ponošeno temnomodro obleko. Po govoru sumijo, da Je doma iz ljubljanse okolice.
= Ukradena hranilna knližica. Neki prodajalki semen pri Frančiškanskem mostu je izročila njena prijateljica Frančiška Košir hranilno knjižico »Kmetske posojilnice« v Ljubljani s precejšnim vložkom. Obenem ji je dala 400 kron, da jih naloži na to knjižico. Prodajalka je spravila denar v denarnico, knjižico pa je shranila v košaro, ki jo le Imela poleg svojega sedeža. Ko je hotela malo kasneje prodajalka vzeti knjižico, da bi šla v omenjeno posojilnico, knjižice ni bjlo več v košari. Zena je prijavila tatvino policiji in Je obvestila tudi kmetsko posojilnico. —
—Skupil lo le — s papriko. Ljubljanski šolarji in^ajo navado, da se po šoli napode na trg in trdovratno oblegajo razne stojnice ter nagajajo branjevkam in branjevcem. Posebno veselje imajo večkrat s prodajalcem paprike in raznih drugih dišav. Tako je prihitel včeraj neki šolarček pred to stojnico in začel kričati »paprika paprikaš!« Pri tem Je vtikal t>orednež prst v papriko. Prodajalec pa pograbi v jezi pest paprike in jo vrže dečku v obraz. Dečko je zajokal in prišel je stražnik ki si je stvar zabeležil v svrho končne rešitve na policiji. —
Maribor.
Po uradniškem plesu. V soboto se je toraj vendar vršil ples uradniške obednice v Mariboru, za katerega se Je sicer »Tabor« Jako potegoval, med tem ko je vaš dopisnik upravičeno grajal. Dovolite gospod urednik, da povem sedaj, ko je prireditev že šla mimo. svoje skromno mnenje. Pred vsem moram reči soglasno z vašim dopisnikom, da je Jako neumestno, da prlrelajo plese ljudje, ki pred vsem nimajo niti pojma o takih prireditvah, dokaz temu kritika »Tabora«, ki se Je, s tako vnemo zavzel za zabavo le vsled tega, ker je tam na hrani celo njegovo uredništvo, katero je prisille-no se posluževati te obednice revčkov vslod majhnih plač. Po mojem mnenju bi bila obednica prišla prej do svoje potrebne svo-te, če bi vsi oni, ki so si dovolili »špas«, da so sl nekoliko več privoščili ta večer, da bi Isto svoto stavili odboru obednice na razpolago kot delnico za nakupovanje. Ra-zun tega bi lahko obednica napravila kolektivno prošnjo za predujem za vse one uradnike. ki sc poslužujejo obednice,' kar bi veliko več doprineslo, kakor pa risldrana prireditev, ki Je mogoče končala celo s pa-slvo. Isto tako Je vse graje vredna vsaka taka prireditev od strani raznih kast, ker je bilo to prej v navadi zgol) le Iz patrljotič-nlh principov. Sploh bi pa svetovaj ‘vsem prirediteljem plesa, da se odvadijo sedanjemu načinu prireditve in naj bi uvedli nov način dostojnega plesanja brez pijančevanja in zapravljanja. Vstopnina bi morala biti seveda veliko višja. Te vrste prireditev plesov naj Imajo pravico prirejati pred vsem razna športna društva, ki golijo že prej poduk plesa, drugi pa naj prirejajo ie takozvane družabne večere, ki naj obstojajo iz zabavnega sporeda pri pogrnjenih mizah, kateremu sledi kratek čas plesa, v kojem času naj bo prepovedano točenje opojnih pijač.	—a
Kakor smo že svojlas poročali, je tukajšnji trgovec Berdajs kupil mariborski grad od barona Twlckla za 2 miljona kron. Kot pogoj Je stavil Tvvlckl, da mora preskrbeti g. Berdajs.' da se ukine sekvester nad Tvvlcklovim posestvom. To se Je tudi doseglo In sedaj Je tudi beograjska vlada potrdila kupno pogodbo.
Prvi mariborski bioskop je začel prirejati mladinske kinopredstave v prid ubožni decl. V to svriio je nabavU posebne filme s poučno vsebino. Uspeh prve take predstave se vidi že v tem, da Je vodstvu blo-skopa darovalo kot prebitek prve mladinske
predstave svoto 1000 K za zaščito dece in mladine.
K našem poročilu o ustanovitvi ljudskega vseučilišča dodajemo še, da je g. okrajni glavar dr. Lajnšič stavil ljudskemu vseučilišču od rielmendvane osebe darovanl fond po 20.000 K za kritje prvih izdatkov na razpolaganje.
Maribor ima baje 450 strank, ki so brez stanovanja. Stanovanjske razmere bodo pa še mnogo slabše, ko se nastani v Mariboru tudi pokrajinska oblast s svojim velikim uradniškim aparatom. Ali ne bi bilo mogoče banke in razna velepodjetja pripraviti do tega, da bi vendar že enkrat pričela delati na zgradbah lastnih poslopij za svoje urad-ništvo.
Všled dvomov, nastalih glede uporabe vode, opozarja mestni magistrat, da so z ozirom na trajajoče pomanjkanje vode svo-ječasno objavljeni omejitveni predpisi glede vodne uporabe šfc vedno v veljavi.
Na poštnem uradu v Mariboru še sedaj nimajo nobene slike našega kralja. Mislimo, da bi bil v treh letih že čas sl nabaviti tako sliko. Če si jo Je lahko nabavilo večina skromnih poštnih uradov na deželi In so sl Jo omislile vse šole, bi tudi poštni erar v tem času toliko zmogel ter si oskrbel vsaj eno primerno sIHcb v vestibulu. Čudno, da tega ne opazijo razni visoki gospodje, kadar se mudijo po inšpekcijah v Mariboru.
Tiskarski škrat je povišal našega somišljenika g. Novaka. V 285. štev. ga je napravil iz predstavnika NSS v stanovanjski komisiil za — predsednika stranke NSS. To popravljamo radltega, ker bi morda sklepal kateri izmed naših »prijateljev«, da so nastala pri naši organizaciji v Mariboru kaka nesoglasja in morda izpremembe.
»Kle le logika?« vprašuje zadnja »Volksstimme« glede našega poročila, da sta izstopila lz upravnega odbora Mestne hraniinice soc. demokrata Hojnik in Post-rak, ker ni bil sprelet njun predlog. Nadalje pa vpraša, če smo se zopet udinjali — demokratom. O logiki naj gospodje okrog tega lista, kar lepo molčijo, kakor tudi o udinjanju. Naša stranka nima glede udinjanj še nobenih skušenj in jih tudi ne poskuša dobiti, ker gre svoja pota. Internacljonnlci pa Imajo ravno v tem oziru zelo mnogo Izkušenj. Samo, da so se udinjali raznim strankam ne ravno za »Vorspann«, ampak sc se jim na^?dno obesi! za rep. Čo so on! hi rm.abili slavne deinokra.;ko Interriad-ionaim* vlade, ml je še nismo.
O naši kaznilnici se pišejo prav čudne Stvari o ravnanju s kaznjenci. Ker se te zadeve ponavljajo v javnosti, je dolžnost uprave, da pojasni. Z molčanjem se zadeve ne spravi s sveta, ampak se samo odpre široko polje raznim kombinacijam in še go-rostasnejšim govoricam.
Zaradi »Čičev« in drugih psovk le bil 17. tm. obsojen višji poštni kontrolor Čuš v Mariboru na 400 K globe in povračilo stroškov. Vsekakor čudno, da mora takega gospoda $e-le sodišče učiti olike tudi napram beguncem Primorcem.
CeRie.
Shod lavnih nameščencev v Celju. V pondeljek 21. tm. se je ob veliki udeiežbl uradriištva In drugih drž. nastavllencev vršil shod v mali dvorani hotela »Union«. Fin. svetnik g. Sedlar je v Imenu organizacije javnih nameščencev otvoril shod, pozdravil navzoče ter povdarjal takoj v začetku, da zborovanje ni nikaka politična prireditev, ampak zgolj strokovna zadeva za zboljšanje obupnega položaja drž. nameščencev. Pozdravil je tudi zastopnike raznih političnih strank ter podal nato besedo referentu Ivo Šubicu, Ta je v lepem referatu pojasnil bedni položaj državnih nameščencev Dokazal Je s številkami prejemke. Izdatke In deficite, k| jih redno Izkazujejo uradniške družine .mesečno. Za podlago Je vzel oficirske plače, ki so napram uradniškim naravnost ogromno visoke. Dokazal Je tudi, v koliko se je draginja'dvignila od zadnjega shoda javnih nameščencev, ki se je vršil oktobra meseca v Narodnem domu. Kazai ie tudi na Češkoslovaško, kjer država ne dela razlike v plačah 'oficirjev In drž. uradnikov. Njegov govor Je spremljalo burno odobravanje. Nato Je podal poročilo glede uredbe, ki se pripravlja in s katero se bodo regulirale plače uradiiištvu poslanec Reisner iz Ljubljane. Da se v tem vprašanju še do- | • sle) ni skoro nič storilo, je v veliki meri kriva nedelavnost parlamenta Podai je tudi poročilo giedo službene pragmatike ter obrazložil še več drugih zadev tlčočih se uradniškega stanu. Tudlv njegov ckspoze Je spremljalo odobravanje. Za njim Je dr. Brunčko načel vprašanje sccljainega zavarovanja drž. nameščencev. Apeliral je med drugim tudi na vse politične liste, da bi, vbo-doče ne zapirali svojih predalov uradniškemu vprašanju ter o njega bednem stanju malo več razpravljali. Dalje je povdarjal, da uradništvo v Celju vztraja na tem, da se za regulacilo plač uradništva vzamejo za podlago oficirske plače. Dalje se je zavzemal za to, da se Celje stavi v Isti draginjski razred, kakor Ljubljana In Maribor. Sledila Je nato še debata, v kateri sc je razpravljalo še o tem In onem. Nato so bile na dnevnem redu še nekatere druge točke, kakor sprememba pravil itd. — Končno Je bila sprejeta resolucija o ureditvi činovnlškega vprašanja, glede* bolniških dopustov, socijal-nega zavarovanja uradništva, uradniškega vprašanja Jn političnih strank, giede občinskih sodišč za pobijanje draginje in o boju proti valutni Spekulaciji ter glede fonda Glavnega Saveza.potrošačkih zadrug. — Po sprejetjil resolucije je bilo to skoro štiriurno zborovanje, ki se Je ukvarjalo s tolikimi važnimi vprašanji tičoflmi se Javnih nameščencev, zaključeno
Mestno gledališče v Celju. Danes v četrtek zvečer sq ponavlja veseloigra »Ulica št. 15...«, katera so Je' že zadnjič Igrala z dobrim uspehom na našem odru.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek 21. nov. zvečer ob pol 8. uri je predaval rudarski svetnik g. Baebler v celjskem Ljudskem vseučilišču »o premogu in vodnih silah«. Predavatelj Je Vpletel v svoje razmotiivanje sedanji položai glede zaloge premoga v Evropi in na podlagi statisilke pokazal tudi sliko bodočnosti (čez 1000 let!) ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi v naših sosednih in drugih državah. Predavanje Je bilo dobto obiskano.
Senilorat evungeljske cerkve za Slovenijo bo v Celju.
Vprašanje nove mestne aprovizaelle v Celju se Je zopet načelo. Mislimo pa, da z istim vsled slabih izkušenj, katere Je povzročila stara mestna aprovlzacija, ne bo nič.
Nabiranje milodarov za božičnico okoliškim revnim otrokom ie v polnem teku in Je pokazalo že lepe uspehe. Kdor bi želel še nabirati, naj se oglasi za nabiralno polo na občinskem uradu.
Miklavievanle se vržt dne 4. dec. ob 2.
url popoldne v dvorani Sokolskega doma v Gaberju. Na sporedu je petje, otroške Igre. deklamacije, nasfpp Miklavža itd.
Nesreča v tovarni. V livarni v Štorah pri Celju se je v soboto 19. tm. popoldne dogodila strašna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Mazač strojev v valjarni Alojz Čebular je ponesreči prišel z obleko med transmisijsko jermenje, katero ga je nato celega zgrabilo in zavrtelo okrog ter ga popolnoma raztrgalo. Bil Je pri priči mrtev. Pogreb nesrečne žrtve se Je vršil v pondeljek ua Teharjih.
Ptul.
Krajevna organizacija NSS bode sklicala v kratkem sestanek v svrho ustanovitve »ljudskega vseučilišča« po vzorcu Maribora in Celja. — Vsi gospodjž. ki se za stvar zanimajo, naj se Javijo pri odboru gorenje kraj. org. —
Dramatično društvo Je uprizorilo v nedeljo in ponedeljek dramo »Testament«. Igralci so na splošno prav dobro Igrali. — Režiserju g. Majccnu se mora vsa publika zahvaliti, ker se toliko p'otrudi, da Ima Ptuj redno predstave, četudi samo diletantske. Med temi diletanti so že nekateri, ki igrajo svojo vlogo kot pravi igralci po poklicu. Med najboljšimi je gotovo g. Majcen sam. Igra se Je začela točno ob določeni uri, vsled tega so nekateri gospodje, ki so bili navajeni, da se je čakalo zamudili prvo dejanje. Dramatičnemu društvi^ priporočamo, da tudi za naprej vedno začne ob času kakor Je določeno. Občinstvo naj se temu privadi In tako prihaja, da ne bode med predstavo s odpiranjem In zapiranjem vrat ter z ropotanjem s stolicami motilo igre. Dramatično društv,o je privatno društvo, zaradi tega na| tudi zahteva, da vsi enako plačajo in ne sme trpeti nobenih privilegirance^. —
Tovarna za usnje »Petovia« na Bregu Izdeluje tudi pohištvo. Mizarski mojstri, veste 11 o tem In kaj porečete k temu?
Umrl je v Ptuju v bolnici po daljši bolezni dne 21. tm. g. Franc Pirkmair, nadučitelj v Framu. Obče priljubljeni in spoštovani pekojnik je bil častni občan framske občine in ravnatelj posojilnice v Framu. N. v m. p.
Sokolstvo.
Stroški za L lugoslovenskl vsesokolski zlet bodo ogromni. Dolžnost vsega jugoslo-venskega Sokolstva je, da podpira zletnl odbor pri tej prireditvi ter mu kolikor mogoče olajša težko delo. Poživljamo vse brate in sestre, da ob vsaki priliki zbirajo prostovoljne prispevke za zletnl fond Jugoslov* Soli. S.aveza.
Šport in turistika.
»Odbor turistovskega kluba »Skala« ima danes v četrtek zvečer ob 8. url pri Novem Svetu važno sejo. Polnoštevilna udeležba potrebna«.
Književnost in umetnost.
»Umetnost*, almanah za slikarstvo, era-' fiko in skulpturo urejuje posebni odbor, a izdaja ga kolegij jugoslovanskih umetnikov grafikov. Kmalu bo ižšel ta na& največjl almanah, kateri je nosil prej naslov »GrafIS-ka umetnost«. S tem zvezkom se reprezen-tira naš umetniški maraščaj z originalnimi deli v litografski, bakropisni In lesorezni tehniki in nekoliko reprodukcij kiparskih del. To Je Istodobno tudi prvi zvezek, v katerem je *astopanih 20. Jugoslovensklh umetnikov Srbov, Hrvatov In Slovencev t biografijami In pregledom njihovega delovanju. E11 del Je posvečen naši domači obrti, med drugimi keramiki In slikanju na steklo. V istem zvezku Je obširen pregled razstav v Zagrebu, Beogradu, Osjeku In Ljubljani t raznimi članki o slikanju sploh. S posebnim prospektom se bo še objavila vsebina te zanimive številke. Informacije daje upravnlštvo Zagreb, Mažuraničev trg 13 in »DruStvo slovenskih upod. umetnikov (Tehniška srednja šola) v Ljubljani.
Prekmurie.
Prekmurje. Podružnica *Jugoslovanske Matice« Gorn/a Lendava je priredila dne 13. nov. 1921. v gostilni Sommer svojo prvo veselico, ki je Izborno uspela. Dobiček Je znesel 3397 K 36 vin. To je Rila prva zabava na najsevernejši točki Jugoslavije. Prvi žarek narodnega dela Je zasijal, upajmo, da bode kmalu solnce pgrevalo riaše ljudstvo na meji. Samo škoda, da se niso Vsi Javni člniteljl odzvali. Malo čudno je bilo obnašanje društvenega tajnika Leopolda Conra-dija, ki je rajši posedal v privatni hiši, nego bi se udeležil prireditve. Upajmo, da hode v prihodnje bolje. Odstranite led na meji, ako-ravno je zima. Živeli delavci!
.Pokrajina.
Kulturen škandal na Jesenicah. Lahko z mirno vestjo Imenujemo kulturen škandal to, kar se dogaja na Jesenicah v tovarnah KSD. Tam so namreč prišli do prepričanja, da je delavstvu in vajencem potrebna strokovna šola ln so jo tudi ustanovili. Ravnateljstvo je odprlo obrtno šolo, toda, to kar so pri tem storili Je kulturen škandal. Na šoli poučujejo le pristni »Jugoslovanski« nemčurjl: Inž. Hoffmann, Bachmann, Scliiil-ler, Moreincr in Heisser. Učni jezik je izključno nemški. Naši narodno zavedni do-lavci se upravičeno zgražajo nad tako nemško predrznostjo In odločno zahtevajo šolo s slovenskimi učitelji. Ce bi teh ne Imeli, bi lahko potrpeli, ampak Imamo mnogo boljše slovenske učitelje kot so nemški. Imamo npr. g. Plbrovca, Gospodariča in Zupančiča, vsi so strokovno naobraženi narodni možje in tem lahko zaupamo naše delavstvo, naš naraščal. Poklicane faktorje opozarjamo na ta kultu en škandal in zahtevamo energične rcuiedure. Zahtevamo, odločno zahtevamo, da se vsak poskus ger-'maulzacije onesposobi in nemškim privan-dranccm pokaže pot domov. Na Jesenicah vlada sploh v vseli tovarnah V.'ko l.eprljeten nemški duh In uaSa dolžnost je,'da ta duh odstranjujemo. Zahtevamo torej še enkrat, proč In zopet proč z germanizatorjl. Živeli narodni delavci!
ItniiililJiiL
E:- IBBBSE3
Michal Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
Roncherolles, je blaznel. Njegove Ustnice so bile kakor od voska. Belo je pogledal okrog sebe... In le udaril v jok: v grozoten, kratek jok, ki se je hipoma izprevrgel v zversko tuljenje. Dvoje krikov — in že sta ležali ženski na tleh. Roncherolles je bil padel na njiju kakor strela ter jima razparal grli. Z brezumnim gro-faotom je trgel bodalo v kot... Nato je obstal molče, kakor vkopan, ma-jaje z glavo, grizoč se v pesti. Po sobah, hodnikih in dvoriščih se je razlegal njegov žalobni, ječeči krik:
»Floriza!...«
S pobeSeno glavo in licem spačenim od blazne muke je krenil po stopnicah nizdol, podoben psu, ki išče. koga bi popadel. Lasje so se mu ježili...
Na dvorišču je zagledal svoje vojnike in njih preplašene oficirje. Ustnice so mu vzdrgetale. Oči so mu bile nabrekle od debelih solz, ki se niso umele razliti. Iztegnil je roke proti svojim ljudem. Hotel je govoriti, groziti, rotiti — sam Bog zna kaj.,. A besede so mu zastajale v &rlu — vse razen ene:
»Floriza!...«
Nihče mu ni odgovoril. Nameril je korak proti ulici..»Najdem jo!« si je ponavljal kakor v srni. »Najdem jo, magari, če bi moral prevrniti vse mesto z Louvroin vred...«
Ko pa je dospel do vrat, se je pojavila zunaj četa dvajsetih Škotov in mu zaprla izhod. Oficir je pristopil k njemu, rekoč:
»V imenu kralja — vaš meč, gospod!«
Roncherolles se je skrčil vase, kakor bi mu hotel planiti za vrat. A zdajci se je zrušil. Veliki profos je padel po tleh naiik volu, ki je dobii udarec s kijem.
»Floriza!...« je še dehnil. Nato se je onesvestil.
(II.
Vrata Sv. Dioniza.
Ko je oče odhajal v Louvre, se ie Floriza posvetila svojemu gospodinjskemu delu. V spremstvu svojih spletičen, ki sta bili pravzaprav njeni paznici, je pregledala perilo in zaloge po omarah, odkazala pericam delo ter naročila, kaj naj se pripravi za obed. Nato se je vrnila v svojo izbo in pustila ženščini v predsobi.
Vzela si je vezenje k odprtemu oknu; a kmalu je zateknila iglo in se predala čudnemu razpoloženju tistega dne. Zrak je bi težak kakor od bližnjega viharja. Vroče sape so dihale nad Parizom. Brezkončna vrsta koničastih streh, slemen, zvonikov in stolpičev je drhtela kakor v moreči slutnji. Z obzorja se je širil po nebu črn oblak...
Florizine misli so takoj zletele k RoyaIu.
»Oče pravi, da je razbojnik,« je šepetala z nežnim glasom. »In vendar še nisem videla poštenejšega človeka. Se li razodeva v obrazu kakega plemiča več moške odkritosti? Ali moife imeti junak nizkotno srce? Oh, še zdaj ga vidim, kako se je uprl na našem dvorišču vsem očetovim Vojnikom. Vidim ga v sanjah, noč za nočjo...«
Zamišljeno ie pobesila ljubko glavo.
»In kaj mu je velelo stopiti v pro-fosov dvorec? Vedel je, da bo areti-
ran. Vedel je, da krvnik že čaka nanj in da moj oče nima zanj druge nagrade nego veša!a...dn vendar me je spremil tik pred njegove oči! Kdo izmed obeh je plemič; razbojnik ali maršalov sin?«
Groza in ljubezen sta se začrtali na njenem obličju.
»In ko je prišel kralj s svojim spremstvom pod moje okno in mu je vrgla ženska pleteno lestvico — kdo je bil kralj ih kdo razbojnik: Henri Francoski ali Beaurevers? ...«
Zdajci pa je planila kvišku. Prisluhnila je. Grudi so ji trepetale. Brezmiselno si je pogladila lase na sencih in vzdihnila:
»Blaznost!.. .<-
Krenila je proti vratom. Sredi sobe se je ustavila in zmajala z glavo. Nato je šla do praga, pogledala v predsobo ter videla, da ženski spita... Z grozo je odskočila nazaj in jeknila:
»Resnica je.,. Zaspali sta !... Ne moreta mi braniti. Lahko bi šla z doma, če bi hotela. Pa nočem!«
Zamolkel grom je oznanil, da se začenja nevihta. Floriza ga ni slišala, niti ni videla, da se je prepreglo pol neba s švinčenočrnimi oblaki... Prisluškovala je vase. Čuden trepet ji jo stresal telo. Nikoli do tiste ure je ni izkušala želja, da bi se uprla očetovi prepovedi ter šla brez spremstva z doma. Z doma! Čemu? Kam naj gre?... Glas, ki jo nagovarja, jobo vodil!
Upirala se je. Vsa njena zavest se je protivila izkušnjavi. Boj je bil hud, a kratek... Floriza se je namah pomirila in njen obraz, ki se je pravkar še krčil od groze, je postal brezbrižen. Bila je ona — in vendar ne
več. Brez naglice je ogrnila plašč tar se odpravila na pot. Sredi velikih
stopnic je zaustavila korak, mrmraje: »Ne tod? . Kod tedaj?... Po skrivnih stopnicah?...«
(Dalje prih.)
DRAGOCENOST VSAKE HIŠE
je Ijekarija Fellera prijetno dišeči »Elsafluid«, najboljše sredstvo za drgnenj^ hrbta, rok, riog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zabnega mesa, ust, > glave, itd. Močnejši in boljši kakor francusko žganje. 3 dvojnate steklenice ali
1	specijalno steklenico skup z zamo-tom in poštnino za 48 kr. pošilja: Eugen V. Feller, Stublca donja, Elša-trg š t.357, Hrovaško.	ce.
Proda se:
VEČ SPALNIC
boljše vrste: ,črešnjeve masivne politirane, hrastove, orehove z modroci ter kuhinjske oprave, ima po nizki ceni v zalogi Ivan Andlovič, mizar. Gosposvetska cesta št. 13, Kolizel, pritličje 38.1	2339
ENONADSTROPNA HIŠA
z dvemi lokali, pekarijo, z gospodarskimi poslopji in velikim sadnim in zelenjadnim vrtom, kakor tudi vinogradom takoj na prodaj. — Naslov v upravi lista. 2347
STROJ ZA IZDELOVANJE ŽELEZA
(Eisenfressmaschine) nemškega izvora, še nerabljen, se po ugodni ceni pr,oda. Natančnejša pojasnila in cena se izvejo pri M. Rižnar, trgovec v Ljutomeru.	2284.
USNJARIJA
s posestvom blizu Maribora na prodaj. — Maribor, Vetrinjska ulica 24.	2344
PRODA SE
14.000	kg lepe vrbe *a pletkarski obrt. — Alojz Saje, Mirna, Dolenjsko.	2343
HIŠA
v Radovljici št. 24 z dobro vpeljano pletkar-sko obrtjo se z vso zalogo in izdelki proda Ogleda se lahko v nedeljo od 11. do 12. ure na licu mesta, kjer se dobe tudi natančnejša pojasnila.	2345
LEPA ENONADSTROPNA HIŠA
z gostilno in vso gostilniško upravo in lepim vrtom v Ljubljanski okolici. Nask)(v pove uprava tega lista.	231«.
Kupi se:
KUPI SE POSESTVO
z nekaj poljem In travniki. — Marija Klemenčič, Trbovlje,	2.34(1
Službe:
UČENEC
z boljšo izobrazbo, se sprejme v trgovino z železnino Erjavec & Turk, Ljubi j aha, Valvazorjev trg 7.	Z*40
2	IZKUŠENA, NEOŽENJENA
gaterista se sprejmeta. Ponudbe na Fr, Dolenc, lesna industrija, Škofja Loka.
ODDAM I7-LETNEGA MOČNEGA DEČKA
v uk. najtaje v kako trgovino z mešano uli manufakturno trgovino. Fant je poštenih stariSev, oz. sirota In ima 4 gimnazije. Najraje k trgovcu z vso oskrbo v hiši. Ceni. ponudbe prosim na upravo lista pod lit. »2293«.	2293.
RABIM 300 DELAVCEV
za izdelovanje železniških pragov in drv. — Ker je delo stalno za 3 leta se ozira le na dobre delavce. Alojz Saje, Mirna, Dolenjsko.
SLUŽBO
oskrbnika, skladiščnika ali kaj sličnega išče trgovsko naobražen mlad vpokojenec. — Ponudbe pod »Služba« na anončni zavod. Drago Bcseljak In drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.	234$
Haasfios
ODDA SE MEBL1RARA SOBA
2	gospodom. — Kje pove uprava »Jugoslavije«.	2345
Telefon štev. 508.
Štev. pošt. čekov, urada SHS 12.051.
Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s
Obrtna banka v Ljubljani
Kongresni trg štev. 4.
daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
4
0!
0
od dne vloge do dne dviga.
Pohištvo in topetnišlia delavnica
Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub-garniture, kuhinje in železne postelje vsake vrste po nizki dnevni ceni.
Brata Sever
Ljubljana, Kolizej, Gosposvetska cesta štev. 13.
i
i
‘5S
gr
ANDROPOGON
najboljše sredstvo proti izpadanju las in brade razpošilja BALOH in ROSINA, Maribor steklenice 80 kron, poštnina se zaračuna posebej. I
••••S
najmodernejše urejena tovarna a izdelovanje najraznavntoejl
te prvovrstnega materijala In v vsaki množini. Prevzemajo se tudi stare pile. v novo nasekanje.
Brata KOLENC, Mirna, Dol.
Cene zmerne.	Izvršitev	tožna,
v Pazite na znamko: BRAKO MIRNA.
MII«
Za Miklavža! Ukaj Me 1000 H?
NnicAnikilA In nnlhunlafnAUft Hnrlln	^
NajcenejSe In najhvaležnejše darilo našim malim je:
Mol zverinjak
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočih besedilom, za pouk In kratek čas K 20*-
Moli ljubčki
Iske slike za naše malčke na tre očno vezanem kartonu K 32*-
Mladi slikar
10 tiskanih predlog za pobarvanje^ akvarel - barvami ali pastel - barvnlkl K 12*-
uCrnipeter", staro .znana, vesela družabna Igra za zimske večere. 1 igra K 8* -
Vse s« dobi v
Zvezni knjigami
v Ljubljani, Marijin trg 8
mr1
I
I
e
I
I
Za leto 1922
Žepna koledarja
Za leto 1922
v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in 6x4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro
limanem papirju.
Naroča se direktno pri
Zvezni knjigarni in tiskarni
v Ljubljani, Woifova ulica štev. 1.
I
m
l
m
S
I
Oglejte si blago in cene v veliki izbiri od 400—600 K pri
H. Seljak, Ljubljana
Prešernova ulica 52.
■
j Pred nakupom naj si j j vsakdo ogleda veliko \
! zalogo I
j	j
;	jedilnega orodja, jeklene-	!
ga in aluminijevega, potne	2
*	košare, čeVljarak. orodja,	•
:	rinčic in zapon za čevlje,	;
;	sukanca, gumbov, vezenin
in našivkov ter vse druge ;	potrebščine za krojače,	‘
šivilje, čevljarje, sedlarje	;
===== i. t. d. pri =*=	i
Josip Peteline-!! j
Ljubljana, Su. Petro nasip St. I j
Največja Izbira! Nizke cene! j
TIA VELIKO IN MALOll I
I Franji! Faganel, Celje i
Gosposka ulica 26. V
usnje!
» vseli ral pi | Prepričajte se! 8
Tračnice
7 do 9 cm visoke kot nove se ceno prodajo, istotako 10 Kipp-vkgen, klanfe in prazne cementne vreče. Vpašanje na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. št. 5 pod ,Tračnice".
Trije
z« strope In stene Izdelujem z najmodernejšimi stroji.
Strelno lepenko lesni cement
vse to dobavlja najcenej«. ,
Tel 613	30S. R. PUH, Tel. o 18.
Ljubljana, Gradaška ul. 22.
8USS8!HKQBB2!
bi		iBimi po- nbra ično
1 13	]U6GlQHlll0i PODHUŽlilCB KR9N1 naznanja, da le pričela slovati dne 21. noven	
	ter sprejema vsa v bai	
	stroko spadajoča narc	»čila.
		
		Sl
©
J®©®©«
Prof. S. Santel
•j
Božične razglednice
S so ravnokar izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah 1
©
V
z papirjem, knjigarnah in trafikah.	#
Božične razglednice so umetno izdelane v raznih	•
barvah In tiskane na finem Chrcmo papirju.	•
Serija 6 razglednic 2*50 din.	|
Naroča se direktno pri	I!
ZVEZNI TISKARNI iit KNJIGARNI	|
v Ljubljani, Woifo\?a ulica štev. 1. ^
Ul?  ________®	J____® _______________IS_______J_____________®*	1	J	.	,_jjj__	Obrestovan}«	vlog,	nakup	in	prodaja	vsakovrstnih	vie^-
M&-
ir#
*
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
jfe LJUBLJANA Prešernova ulca št. 50, v lastnem poslopju. LJUBLJANA
jfc.	  .	Brzojavni	naslov:	KREDIT	LJUBLJANA	-	Telefon	št.	40	In	457.	■=;
Obrestovani« vi op’, nakup in prodaja vsakovrstnih nostnih papirjev,- deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku^
pondv, nakazila v tu- in inozemstvo, saie-deposits
       ................................
aionnt im flA»ounwd uradnik GToeka F«Lcšau
IzdabLkonzorcli dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v
Uublianl