Listek. Kakor ti meni, tako jaz tebi. F. Leskovar. Bilo je pczno po ncči v majhnem mestu K ... Nočni čuvaj je ravno klical dvanajsto uro. Duri pri gost !nah so se zaprla in razsvitljena okna so jedno za drugem ugaSevala. V gostilni »pri zlatem levu« so 86 Skripaje zaprla vrata in hlapec je zevaje zaprl težek zapah ter se podal spat. Med iem prisopiha hitrih korakov proti gostilni maihen, debel mož Ko najde gostilnis.-a vrata zatvorjena, jezno zamrmra v svojo brado. Pozni gost je bil Jaka Stiskač, živinski trgovec tz bližnjega trga. PriSel je na sejem v mesto K.— ter se nastanil v gostilni »pri zlatem levu«, kjer je bil dobro znan gost. Zvečer je Sel obiskat dva prijatelja ter se je t njima tako dolgo zamadil, da mu je hlapec pred noacm zaprl hiflna vrata. V tamoSnjih časih pi je bilo ostro prepovedano, čez dvanajsto nro klutiti se po ulici in vsakterega, ki ga je nažel nočni čuvaj na ulici, vzel ga je s seboj in dotični je moral hote ali nehote prespati ostale pol noči v obftinski ječi. Ko prileti torej Stiskač do gostilne, naide le trdo zapahnjene duri. Ni mu kazalo dru- gega, nego trkati. Stiskač je trkal vedno močneje, slednjič je bil z obemi pestmi po vratih — brezaspeSno, nihce mu ni prišel odpirat. — Šima, hiSni hlapec, je ležeč na postelji, dobro sliSal klicanje in trkanje, toda ni se podvizal, da bi Sel odpirat Imel je namreS Stiskača na piki in sicer iz sledečega vzroka: Stiskač je imel navado, da je vselej, kadar je prebival v mesta, izostal čez policijsko uro. Vselej mu je moral odpirati vrata, toda Stiskač se ni nikdar spomnil, kaj se spodobi, — nikdar ni dal revezu, katerega je pregnal iz tople pcstelje, titi jednega vinarja. Šimo ie to posebno jezil \ ker |e bil Stiskač jeden najbogatejflih izmed trgovcev. Danes pa ga hoče poplačati. Ko je slednjič naSel Stiskač po d^lgem trkanja zvonec ter začel zvoniti, kakor da bi hotel zbuditi vse mrtve, vstal je hlapec, ogrnil staro sukno, vzel svetilnico ter počasi korakal proti vratom. Tam je odprl majhno ckence, ki je bilo na vratih, ter zakričal: »Ali kje gori?« »Da, pod mojiini petami«, zagodrnja Stiskač. »Kaj pa pomeni to ropotanje tako poino?« odvrne jezno hlapec. >Da se leni hlapec zbudi ter odpre staremu gostu«, razjezi se Stiskač. »Tako, tako«, začudi se hlapec, »a vi ste, Stiakač in ste se zamudili — ialibog, ne moretn vam odpreti, kajti po policijski uri ne smem odpreti vrat« »Beži, beii in ne delaj neumnosti«, zakrici Stiskač, »nočem nocoj zunaj zmrzovati.« »Saj niso nobene neumnosti, ampak gola resnica«, zatrjuje hlapec, »ura je določena od policije in to je tako kakor postava < »Zadnjikrat ti rečem, odpri, če ne se pritoiim jutri pri gostilničarjn in zahtevam, da te takoi spodi«, huduje se Stiskač. »Moj Bog, saj bi rad<. zaječi hlapec, »ne morem, ne smem, policijska ura je minula.« »To se je večkrat zgodilo in vendar si me spusi.il v hiSo.« »Ne morem pomagati, postave so postave ia te so vsak dan ostrejSe ... če policija o tem izve, bom Sel kaio pihat.« »Eako ba polioja o tem izvedela? Nofini čuvaj je sedaj v gcrnjera delu raesta.« »Da, nočni Cuvaj, — pa drugi ljadje, sosedi. me zatožijo iz zavisti, ljudje so zlobni in nesreSa nikoli ne praznuie.« »Kdo bo zdaj bedel? Ni človeka blizu!« »Bog ve, jaz si ne upam!« »Ti presneto budalo«, ^aSel je kleti Stiskač. »E»j naj začnem tukaj v temi in v tem mrazu?« »Idite v kako drugo gogtilno!« svetuje  mu hlapec. »Tam je tudi 2e povaod zaprto in vrha tega sem tam popolnoma neznan« »Vidite, povsod se boje po polnoči od preti, da, da, postave so ostre.« »Pa za božjo voljo, jaz vendar ne morem zunaj prenočiti.« »Cakajte, de pride nočni čuvsj, mogoče ima on za vas prenečiSče.« »Falot nesramni, grdi! Naj bi bil jaz notri, stresel bi te, da bi ti nSesa potrgal.« >Saj sem že rekel, da ne mcrem pomagati, ker so tako hude postave«, ponavlja hlapec. Eo je Stiskač videl, da s bndim ne do8eie ničesar, začel je hlapca proaiti in prosil je vedno milejSe, čeravno je hlapec vedno ponavljal o ostrih postavah. Slednjič je rekel hlapec: »Da, da, saj v meni bijc usmiljoDO srce in vi se mi smilite, ker morate zunaj stati v zimi in temi pa za me [e ne- varno in — lej nevarnosti se ne mo- rem zastonj izpostaviti.« Zdai je izprevidel Stiskač, kam pes taco moli. »Če je samo to, nekaj desetic ti rad dam.« »Samo par desetic?« vpraSa zategnjeno hlapec, »nevarnost je prevelika.« »Dam ti torej eno krono!« »Ne morem!« »En goldinar, dve kronil« »Netarnost je prevelika. — spod petkron si ne upam« Stiskač je nekaj časa premisSjeval potem pa jezno zamrmral: »Dobro, dobiš pet kron, lakomnei, sedaj pa cdpri!« »Prej plsčajte, kar tukaj skozi okence«, silil je blapec, »ne dam nič na upanje!« Godrajsje |e izvlekel Stiskač en tolar za pet kron iz žepa ter ga pomolil hlapcu skczi okence. Kmalu |e zaSkripal zapah in vrata so se odprla. Hlapec se je globoko priklonil pred Stiskačem ter rekal: »Dobro jutro, gospod Stiskač!« Stiskac je vstopil. Naenkrat pa je začel iskati po iepih ter se delal grozDo prestrašenega. Ves vznemirjen je zaklical: »Saperlot! zdaj sem 3s mcšnjo izgubil. Zcsnaj sem jo Se imel, ko sem iz nje vzel tolar. Gotovo sem jo vtaknil mimo žepa.« »Tedaj še leži zunaj, to bom takoj naSel!« reče hlapec in leti ven s avetilnico ter začne iskati po tleh. Upal je, da Se dobi nagrado, če najde mošnjo. Ko je začel hlapec zunai iskati, skočil je Stiskač hitro v hiSo, zaloputnil vrata ter saprl zapah Nato je odprl vratica na durih ter rekel: »Dobro jutro, stric!« »Kaj pa to pomeni?« vpraša hlapec pre8traSeno, »ali ste naili moSnjo?« >O ja, že danes zjutraj!« »Pctem je niste niti zgubili, ste me imeli sanio za norca.« »Že mogoče«, odvrae smeje Stiskač. »Zdaj pa hitro odprite, zunaj {e mnlo!« zakriči htapec. •Zansj je mrzlo? Tako, je res?< d6 porogljivo StiskaJ,... »toda žal, ne morem in ne smem, policijska nra je tninala in ne smem odpreti vrat. Postave so ostre!« »Ne uganjajte neumnosti!« zaSel se ie hlapec hudovati, »za norca imeti se ne pustim!« »Neumnosti, za norca imeti?« dč Stiskač, >jaz se ne Sabm. Postava je postava in ta se mora spolnjevati.« »Zadnjikr&t vam rečem, odprite! drngače vam bom pokazal!...!« žuga mu hlapec. »In jaz rečem poslednjikrat: ne smem odpreti pa ne smern! postave so vsak dan ostrejSe in meni ne disi, da bi moral zaradi tega kaSo pihatiU Hlapec, ki ie bil slabo oblefien, se je tresel v mraza, da so mu zobi Sklepetali. Ves razjarjen je zakričal: »Odprite, vam povem! Jaz kot hiSni hlapec vendar ne bom na ulici zmrzaval.« »Saj lahko greš v kako drugo gostilno ali pa počakaš, da pride nočni Cuvaj, — ta ima gotovo zate prenočiSCe.« »Ti preklicaai hudobaež«, hudoval se je hlapec, »najprej me zbodi z najboljšega spaaja in zdaj me pa 8e mučit* »Obžalajem, postave so ostre«, odvrne mu StiskaS. Naeakrat lapoje v bližaji olici rog nofinega čavaja in kmalu na to začne s svojim hripavim glasom ozaaajevati edno oro. »Za Boga!« začao prositi hlapec, >odprite mii Cuvaj se bliža ia jaz stojim takaj samo na pol oblečen — 6e me dobi, kaj bo rekel!« »Tega ne vem!« se smeje Stiskač. »Proaim vas, spustite me v hiSo«, začne tamati hlapec; »Cuvaj me tako ne more trpeti — če me zdaj najde, me gotovo vtakae v lokdo.« »Nevarnost je prevelika, si ne upam ..« odgovori aopet Stiskač. Nek&j časa premišljuje alapec, na to pa seže v Jep po tolar ter ga ponudi skozi okence: »Tokaj imate vaSe nesrečne krone aazaj — zdaj pa odprite!« Stiskač se je tiho naran«^, pctem pa porinil zapah nazaj. Ko ie hiapec vstopil, hotel je t prvi jezi napasti Stiskača, toda ko je zagledal iiroka plefia čvrstega moia, agubil }e pogum. Z zobmi Skripaje je zapahail vrata in odSel v svojo sobico. Tadi Stiskač se je podal zadovoljen v svojo sobo. Drug dan pri zajutreku je bil Stiskač jako dobre volje in v srčni zadovoljaosti zaviil 8voj zajntrk. Ciravio so ga izpraSevali po vzroku ajegove tako izredao dobre volje, ni hotel izdati avcje dogodbe. Ko pa je poravnal račun, priloiil je 8e eno krono kot napitnino za hlapca.