olitični ogled DRŽAVA SHS. Ma podlagi sanmargheritske pogodbe je dala Italija 16 milijonov lir za zamcnjavo denarja jugoslovanskih zavodov, ki so ostali v Italiji, a imajo svoje tirjatve v naši državi. Te milijone so si porazdelile samo banke, slovenske hi hrvatske zadruge pa niso dobile nič in so tako po krivdi Pašičeve vlade oškodovane za 170 milijonov. Gospod dr. Korošec je radi tega interveniral pri zunanjem ministru. Po dogovoru naših in bolgarskih zastopnikov v Nišu se delajo načrti za skupno vojaSko zasledovanje iomitov. Ministri se toliko ukvarjajo z volilno agitadjo, dia fflslo zanemarjajo svoje posle. Celo dvorska pisarna se je moruia pritožiti, da predlagajo nekateri ministri površne, napačne in celo zakonu nasprotne stvari kralju v podpis. V AVSTRIJI ftodo v svrbo znižanja upravnih strožkov odpravili vee nainistrstev s tem, da bo v enem ministrstvu združenih več zadev. Celo vojno ministrsivo se odpravi in vojaške zadeve bo vodil notranji ininišter. NEMCIJA. Nemška vlada je posiala zavezniškim vladam spt>menico, v kateri protestira proti odredbi zasedbcnlh oblasti v Poruhrju, ki prcdvideva smrtno kazen za nemške železničarje, ki so nalašč zakrivili prestopek 'pri delu, za katerega uspeh so bili odgovorni. Spomcnica trdi, da so nemški uradniki v Poruhrju še vedno podložni odredbam nemSke vlade, ne pa poveljem za sedjbenih čet. CEŠKOSLOVAŠKA VLADA pripravlja zakonski načrt, po kalerem bi sc tobačni monopol, poštni čekovni urad in poslovanje uredilo po aasebno-gospodarskih načelih. TURSKA je poslala svoje protipredloge zaveznikom in narodna skupščina v Angori se je odgodila, dokler ne pride odgovor. Turčija predlaga, naj se obnovijo mirovana pogajaiija ter želi, da bi se to vršilo v Carigradu. Iz vohlna fcor&e Mermoljeva poiomija v Veržeju. Mermolja je prišel mnnrat iudi v Veržej. Hotel je naš trg osnčiti s sho dom sainostojiie. stranke v sredo, 7. marca. Za njcga pa je ta shod bil velika ncsrcča. Kcr se Mermolja med kme ti ne čuti varnega, je eakal z začetkom shoda, dokler ni prišla žandarmerija. Pogled na žandarja je MermoIjo ojunačil, da je začel svojo govoranco. Medklici naeih prislašev pa so ga tako zbegali, da je čisto prišel iz slaJjostojncga ravnotežja ter začel pretiti in žugati s teibami, Lep kmetski prijatelj, ki za kmeta niina drn- gega kakor tožbo! Naši vrli kmeije in drugi pristaši pa se niso zbali Mermoljevega mrmranja in žuganja s tožbo, marveč so mu tudi naprej marsikatero resnično in krepko irasolili pod nos. Grdogledi Mermolja je po shodu gledal še grše. Zaslutil je, da je s svojim nastopom izgubil še svoje zadnje pristašc. 18. marca bo Mermolja še grše gledal. Takrat pa mu ne bo pomagala prav nobena grožnja s tožo. / Kdo bo s Samostojno pri Sv. Barbari v Slov. gor.? Kljub temii da je pri nas kot tudi povsod vse obrnilo hrbet goljufivi in Iažnjivi Sambstojni, se šc najde človek, ki jo hvali in zanjo agitira, kjer more. Tej politični prismodi dr. Bolešu, ki mu vse smrdi, kar je klerikalncga, razun denarja, povemo, da nismo tako neumni, da bi drugič volili Samostojno, ki nas je tri leta v družbi vladnih strank pomagaia dreti. Ali še imaš Boleš in vsak, ki misli voliti Samostojno še premalo davkov in drugih takih dobrot, ki so nam jih la leta, kar so bili samostojni v vladi, pridno iz Beograda pošiljali?! Boleš, vse tvoje bolenje ne bo nič pomagalo, celo ko bi ti iz ust letele krogljice za Samostojno v laki meri kot besede proti klerikalcem, bi že bilo. Škoda, škoda, da si kravo zaklal, bi se lahko drugič s «parom« peljal na samostojni tabor k Lenartu; seveda če, še Puclja zadnjič ni izučilo. To bi Lenarčani gledali; gotovo bi ti tako «živijo Boleš« kričali, da bi se vse klerikalne hiše v trgu podrle. Mislimo, da je tvoja krava, čeravno samostojneževa, tudi mogla imeti krmo, ker pa te ui bilo, bi sicer poginila, kot bo Samostojna dne 18. marca, ker ji bo zmanjkalo hrane (krogljic) na volišču. Volilci, vse krogljice v drugo škrinjico! Kaj vse je za samostojne dobro obiskan shod. Iz Gotovelj nam poročajo: Pri nas se je dal videti srezki kandidat za samostojne Pikl iz — Boga mi, ne morem povedati, je li iz Žalca ali iz Gotovelj. Eni pravijo, da je Žalčan, drugi, da je «kmetovalec« v Gotovljah. — Prvo bo menda res, druga pa hvala Bogu ne bo nikdar. Torej videti se je dal ta človek v Gotovljab, Njegov osebni tajnik pravi, da je imel celo shed in sicer čedno obiskan shod oziroma le shod. Da je shod, na katerem je 15 Ijudi, čedno obiskan shod, je čedno rečeno; ravno tako se lepo bere, da je omizje 15 Ijudi lepo obiskan shod. Še bolj čedno bo in še lepše bo, ko bomo brali, da je Pikl 18. marca čedno in lepo propadel. Strahovita Drofenikova polomija v Ločah. V sredo, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne sta sklicala Drofenik in Jesenek shod v Ločab pri Kračunu. Ker sta se ustrašila lepega števila odločnih pristašev SLS, sta si skušala pomagati s tem, da sta trdila, da to ni shod, ampak zaupni sestanek. Pa ni šlo, shod je bil namreč v nedeljo pri ccrkvi javno razglašen. Namesto samostojnih generalov je največ govoril naš odlični pristaš g. Essich iz Mlač in žel za svoja krasna, dobro zabeljena in duhovita izvajanja cxl navzočih burno pohvalo. Vse je navdušeno klicalo živijo SIov. Ijudski stranki in njenemu kandidatu dr. Hohnjecu. In ko sta gospoda kandidata odhajala, je ves zbor veselo in lepo zapel: Ti boš pa doma ostala .... Kratko: vsi so rekli, da še tako veselega shoda ni bilo v Ločah. Gospod Kračun pa je imel priliko, da je od poštenib mož slišal marsikatero bridko, ker je dal prostore na razpolago takim samostojnim političnim komedjantom. Samostojni so vrgli puške v koruzo. (Dopis iz Pilštajna). Pravijo: Osel gre samo enkrat na led. Le general Kopinski Turnšek si še brusi pete; si služi več, kakor za podplate. In dokler še kaj nese, se hočemo postavljati. Doma si ne upa na shod, drugod ga pa nikjer ne manjka. Pa kdo še naj posluša takega človekat —¦ Spominjamo se okrajnega shoda v Kozjem. Bil je seveda navzoč tudi general Kopinski. Pa pogumno srce mu je padlo v hlače. Zlczel je za gnn, kakor Adam v raju, ko je spoznai, da je nag. Tresel se je in sramežljivo gledal v tla. KM je in tibo žvižgal: O du mein lieber Augustin — vse je hin! Prišlo je do glasovanja. Kdo je za zatiranje katoliške cerkve v družini in proti katoliškim šolam? Nihče? Kdo dvigne roko? Vse gleda za gnn! Kozjanski tovariš Jelšnik sune zamišljenega Kopinskega pod rebra: Kaj, ne boš! Dvigni rokol In dve roki sta šle do roba klobukov, dalje nista mogli, ker sta se preveč tresli. Adama za grmom je poklical Bog. Kopinskega pa je moral klkati Jelšnik, ker se je pošteno z Bogom skregal, odkar pobaja na Klake. Kje se najde katoliški mož ali mladenič, ki bi poslušal takega samostojnega pridij^arja! Naša škrinjka je druga. Kako je dr. Kukovčev sluga zboroval v Svečkii? — Kaj takega, kar je bilo dne 4. t. m., pa še ni videla Svčina. Za ta dan je bil napovedan shod demokratske stranke. Ljudje so drveli od vseh strani. Prostori so bili kmalu premajhni. l>ve veliki sobi nabito polni, ljudje so stali r.a hothuku, polno dvorišče jih je bilo in še daleč tja po cesti je bilo polno naroda. Znolraj je bil govor, zunaj na dvorišču pa je govoril nepreglednim mno žioam sam veliki mojster JDS dr. Koderman. Samo to je bila velika škoda, da je začelo deževati. Dež je tako ropotal po dcžnikih, da skoraj ni bilo nič slišati govora in zato tudi ni napravil govor pravega utisa. Navdušenje pa je bi)o velikansko. Tri ure so množice vrlo vstrajale v blatu, dežju in vodi. in poslušale dr. Kodermanov evangelij. Ko se je hotel odpeljati, so ljudje izpregli konje in ga lastnoročno vozili v kočiji po Svečini. Da pa ne bo kdo, ki bi to čitaJ, padel v omedlevico, povem hitro vsakcinu na uho, da sta si pač na takšen način dva tukajšnja deraolirata, seveda oba Hstoknna, predstavljala shod, toda resnica pa jc bila čislo drugačna. Na sbod sta prišli v celem dve osebi, nič vcč in nič manj. Kako kisla obraza sta napravila dr. Koderman in njegov sprcmljevalec. In poscbno, ker ts« letanjc po vasi ni nič pomagalo. 2iya diiSa ni hotela na ta demokratski shod. «Guča« ni bilo uobenega. Vscdla s!a se na yoz in si mislii«: «Koiiko bolj pametno bi bi- lo, če bi midva kar sva dala fijakerju, rajši v mariborski «Grajski kleti« zapila. Da bode pa javnost vedela, kakšna čistokrvna demokrata imamo, bodi omenjeno le samo to, da je eden izmed teh napisan na kandidatni listi JDS za namestnika predstavnika, na nemški listi pa celo za predstvanika. Kaj ne, klobuk dol pred takira demokralom, stranki pa čestitke! Od Radiča plačani agent v laškem okraju. Te dni je lazil po vaseh laškega oltraja neki Radičev plačani ngent, ki je nagovarjal lji>di, najvolijo Radičevo siranko. Ljudje pa so mu rekli, da nočejo voliti takih, ki raje ostanejo doma za pečjo, kakor da bi šli v BeograJ zastopat korisli ljudstva. Naši ljudje tudi ne marajo več samostojnežev, ki so sc v Beogradu pač razumeii na volovske in druge kupčije, pa niso zastopali nikdar koristi krščanskega lanetskega Ijudstva. Mi gremo v boj za Slovensko ljudsko stranko, ki se ne klanja beograjskim centralistom ampak dela na to, da postanemo Slovenci gospodarji na svoji zemlji. Iz Medžimurja nam poročajo o volilni borbi: Pri nas se vrši volilna borba med Radičevci, krščansko Ijudsko ali pučko slranko in demokrati. Radiču so pcprej popolnoma verjeli, ker je znal dobro hujskati; scdaj mu gre že slabo, ker Ijudje več ne verujejo njegovim besedam in obljubam. Demokratje so z Krizmanom in Novakom bili tudi precej dolgo v veljavi, zdaj jih vse sovraži in deniokratje bodo pri nas popolnoma propadli. Počasi, vztrajno pa pridobiva med ljudstvo)a tla mlada ljudska ali pučka stranka, katera hoče delaa po vzgledu vaše Kmetske zveze in Slovenske ljudsle stranke. Ljudje vidijo, da ima mlade in poštene ljudi, zato ji vedno bolj zaupajo. Že sedaj se bodo pokaza'.i uspehi, še bolj pa v bodoče. Torej le krepko držite vi krščanski slovenSki možje zastavo Slovenske ljudske stranke, mi bomo sčasoma vsi z vami, saj si tako žclimo, da bi prišli v ožje zveze s Slovenijo. Nemci bi radi ribarili. (Dopis od Sv. Jerneja pri Ločah). Komaj se je vera in upanje v Samostojno stran ko, da bo pomafala slovenskcmu kmetu-trpinu, pri vseh, ki jim ni popolnoma pamet zavrela, skadilo, ystal je zopet nov prerok med nami, za katerega so se začcli nekateri navduševati, t. j. nemška stranka. Ljudje božji, imejte pamet. Gospod Possek, ako bi bil izvoljen, M menda že skrbel za svoj okraj in volilce. Toda on na bo izvoljen. On je samo okrajni kandidat, to je nekak pomočnik, da zbira glasove za g. Schauer-ja iz Celja, ki je določen za poslanca. Ako torej vržete krogljico v 6. škrinjico, si nikar ne mislite, da volite g. Posseka, ampak g. Schauer-ja, ki ga vi ne poznate in on vas ne pozna. G. Schauer je celjski mestjan — Nemec. In sanu že menda veste iz skušnje, koliko imajo mestjani srva za slovenskega kmeta! On bo pač v prvi vrsti skrbel za nemike velepot»estaike, da pridejo do svojih pravk, z i vas slovenske kmete se bo, kakor samostojni, taalo brigal. Za vas so delali in skrbeli in bodo skrbeli ediiii) kmetski poslanci, ki sami jejo črn kruh ali pa so o*) njem vzrastli in se izštudirali, to so poslanci SLS a:i Kmetske zveze, ki bodo zbirali vaše glasove v dru<;i škrinjici. Ti ležijo Srbom najbolj v želodcu, oni so zato pravi slovenski kmetski poslanci. Verjemite, B<j^ ja temu priča, g. Possek ne bo poslanec in četudi šest) škrinjico do vrha napolnite, še manj pa Wesenšek, ampak Schauer. aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBaBaBBBaBSBBBBUBBBBaBBBBaBBBBBBBBBBBBBaaBnir-.J Maša zborovanja. V konjiškem okraja je poslanec dr. Hohnjee pirtdcli teden imel več shodov, ki so sijajno uspeli. V Zrečah se je vršilo zborevanje v nedeljo, dne 4. mami, po prvem cerkvenem opravilo, v Stranicah po drugem, v Konjicah popoldne. V pondeljek predpoldnc je bil sbod pri Sv. Kunigundi na Pohorju, v torek predpoldne na Keblju, v torek zvečer v Oplotnici. Povsod je bil obisk jako velik, v Konjkah se je zborovanja Slovenske ljudske stranke udeležila ogromna množica. Na vseb zbororanjih je bil z največjim odobravanjem sprejet progrrjn Slovenske ljudske stranke. Puslancem, odnosno kandidatom Ljudske stranke skaziijejo ljudje brez razlike stanu brezizjemno zaupajDJe. Naše ljudstvo se je iz skušnje zadnjih let prepričalo, ria je rešitev za njega edino v taboru Ljudske strarike. Shod naše stranke v Veržeju, y četrtek, 8. marca, je bila veličastna manifestacija za idejo samostojjia in avtonomne Slovenije. Udeležba je bila zelo velika, tudi nekaj nasprotnikov je bilo navzočih, ki pa niso imeli nobenega ugovora proti dokazom, ki jih je navajal Icandidat dr. Hohnjec. Njegovim izvajanjem o prcgramu Ljudske stranke in Kmetske rveze ter o vladai ju radikalov, demokratov in samostojnežev jc sledi'o spložno odobravanje. Govornik je tudi postavil v pr;1.vo luč poedine socijaldemokratske stranke in njene voditelje in voditeljčke. Shod, katerega je vodil župan Sršen, je imel najkpši uspeh. Ogromna večina tukajšnjega ljudstva je v taboru Slovenske ljudske stranke, ki edina izmed vseh strank krepko drži v svojih rokr.h ter junaško brani zastavo avtonomne in samoupravne Slovcnijc. lidino v iej stranlci najde naše ljudstvo in zlasti kmetski, obrtni in delavski sloji zavetje zop^r krivično jim naložena gospodarska in davčna bremeiu. Za tukajšnje volilce bo 18. marc postavljena samo era volilna škrinjica, in to je druga. Cast zavcdnim Urbančanom. jPri Sv. Urbanu pri Ptuju ;.e je vršil minulo nedeljo na proetem pred župnišcem sijajno obiskaiii shod KZ, katereinu je preds^doval domačin g. Čeh. Zadnji shod pri Sv. Urbanu je pokazal, da bo dne 18. marca pri vseh desetih urbanskih občinah dobila yolilne krogljice rrlo zavednih l'1.l»nČanoT avtonojaina — druga škrinjica. Kar so l:barrfani zagrešili pii adnjih yolityftk, bodo tdkral po- pravili in med njimi ne bo najbrž niti ene izdajice slovcnske samostojnosti. Dva dobro obiskana shoda našc stranke sta se vršila v nedeljo pri Sv. Marku niže Ptuja in v Spuhlji. Govorila sta g. Miha Brenčič in Golec. Shod pri Sv. Marku se je vršil radi sijajnega.obiska na prostem pred eerkvijo. Po shodu se je oglasil k besedi, katero je tudi dobil, domačin policajdemokrat in eden najhujših orjunskib Sokolašev dr. Pivko iz Maribora. V začelku svojcga govora je izjavil, da se on kot demokrat strinja z izvajanji obeh govornikov, a vendar bi še rad dal nekaj pojasnil. Nato je začel prati zamorca dr. Kukovca in pometati uši iz srbijanskih kasarn. Domačini so mu brusili bridke v obraz, posebno fantje-vojaki, ves žalosten in osrarnočen se je g .dr. Pivko pokril in jo odkuril, ker ga itak ne bi bil nihče poslušal. S svojim nastopora je zaigral g. Pivko še zadnjega aduta, katerega je imel v svoji rojstni vasi. Markovčani so neomaj no trdo v laboru KZ. Večerni shod v Brenčičevi gostilni v Spuhlji je bil tudi zelo dobro obiskan. Ponikva ob južni železnici je imela v nedeljo, dne 11. marca krasno obiskan shod Slov. ljudske stranke. Dvorana gospoda Zdolšeka (p. d. Pinterja) je bila natlačeno polna. Zborovanje je vodil načelnik krajevne SLS, g. Mlakar, govoril je tajnik Krajnc. Zborovalci so navdušeno odobravali govornikove besede in zapustili zborovališče z enodušnim sklepom, da 18. marca spravijo vse naše volilce v občini na volišče za zmago avtonomije. Tudi žekzničarji, od katerib so še nekateri pri socijaldemokratih organizirani, so izjavili, da gredo 18. marca v Slov. ljudsko stranko. št. Vid pri Grobelnem. V nedeljo, 11. marca smo imeli pri naši podružnici Završe na prostem sijajen shod naše stranke. Volilci iz 4 sosednih župnij so se zbrali. Predsedoval je krajevni načelnik SLS g. Metličar, govoril je tajnik Krajnc. Govornik je zborovalcem posebno pojasnil, kaj hočemo in v čem je naša zahtevana avtonomija. Ko jih je pozval, naj 18. marca storijo kakor Makabejski bratje, ki so očistili pred več ko 2000 leti s odličnim nastopom sveto dcželo Antijohovih centralistov, je zadonel s hriba klic: Tudi mi hočemo 18. marca našo Slovenijo očistiti centralistov! Sv. Peier pod Sv. gorami. V nedeljo, dne 4. t. m. je tukaj v gostilni g. Drofenik bil krasno obiskan shod Kmetske zveze, ki je naše vrle šentpeterčane še bolj poIrdil v zvestobi in navdušenju za KZ. Govornika, kandi dat Vrečko, ter njega namestnik Počivalšek, ki sta v krasno razumljivih besedah raztolniačila naš lepi program, za katerega se pač vsak pošten Slovenec lahko 7, mirno vestjo zavzame. Navzoči so pritrjevali izvajarijem govornikov, ter z klici «živijo avton«nija«, živijo KZ, ter enoglasnim gromovitim živijo dr. Korošec pokazali, da so odločni pristaši stranke, ki se edina bori za izvojevanje naše samostojnosti. Nato je doiuači gospod kaplan pozval zbrane k vztrajnemu delu v smislu strankinih načel. Med govorom je oporekal tukaj «slavnoznani« Umek iz Gioboke^a pri Pišecah — hud socijaldemokrat. Ljudstvo pa je spoznalo, da mu je mogoče vsled obilne udeležbe nastala temperatura moftno škodovala, zato ga je postavilo ven na sveži zrak. Ubogim samostojnim in socijakkmokratom preti ?pa6 na celi lxW polom, trdnjava za trdnjavo kapitulira. Iz Koroške. Mežiška dolina. (Prizor; na pošti.) A: Kaj, toiliko li.stov prihaja v to vaš? — B: Volitve se bližajo. Centralisti se trudijo preslepiti slovensfco ljudstva — A: Kateri list v tistem velikem paketu? — B: «Na%a vai«, radikalni list, ki izhaja v Mariboro. Srb dr. Stojadinovte, sedajni srbski finančni minisier, bi bil rad pri nas izvoljen, zato poiilja draginjske doklade, podpore za popravo ccst, subvencije ga bolnišnice in razne druge dokjade v obliki časopisa med slovensko Ijudstvo. — A: A tako! Mislim, da bi bilo za dr. Stojadinoviča bolje, da bi do 18. marca vestno izpoinjeval svojo službo in vzdigoval dlnar. Sedaj bl bilo že lažje, ko my lahko ppmagajo vsi radikalni kandidati iz Slovenije. — Med pogovorom pride kmet s dasopisom «Naša vas«, katerega odda. Na njem pa je bilo zapisano: «Nazaj v Beograd!« Prevalje. Dne 4. marca je bil pH Ahacu shod SLS. Ljudstva se je nabralo veliko — bilo je tudi par mož od drugih strank. Z velikim navdušenj«m go zborovali-i pritrjevali izvajanjcm dr. Ogrizeka iz Celja, ki je v krepkih besedah bičal sadove centralizma in njega pristaše. Za njim je govoril naš kandidat, domačin Jurij Kugovnik, ki je v kratkih besedah razvil program SLS, ki se bojuje predvsem za avtonomijo Slovenijc. Mi hočemo ostati s Hrvati in Srbi v coi državi, le izrecno zahtevamo avtonomijo. Svojo sobo si bomo sami uravnali in sami pometali, za to ne potrebujemo ne Srbov, ne Hrvatov. Nočemo biti hlapci, ampak zabtevamo pravice, ki nani grcdo po božji in človeški postavi. Navdušenje je bilo veliko, nasprotniki so molčali ;azun neizogibnega kričača Jakliča, ki jo je moral po svojem prvem medklicu odkuriti, ker bi drugaCe na svojem teksu moral občutiti, kaj se pravi delati zgago. Prevalje. Upravništvu «Naša vas«. Tukajš-nji otio:i Icpo prosimo, da bi slavno upravništvo izvolilo poslati Prihodnjič še več številk vašega lista, ker igrali bi pač ¦ trašno radi vojakc, s papirja morajo pa biti čake. Zalo vara pa obljubima, da bomo dne 18. marca v paradi ^lražili zadnjo škrinjico, da bo ostaia popolnoma neJabljena. Prevalje. V torek, dne 6. marca, je bil veličasten pogreb Viljemine jPristov. Komaj 21 let slara, je morala !^o dolgi, mučni bolezni zapustiti ta stcL Bila je pridno, !"^»o in poSteno dekk, -»ečletna cerkrcn« perka, ki s€ °* nl vsiniila nobene tei»yn« poti na podruJnicf. Kljikb nje ii hudi bolezni je bila do zadnjega občudovanja vredno potrpežljiva. Sedaj mirno počiva njeno truplo poleg očeta, njena duša pa nadaljuje pesmi v nebesib. Matcri, vdo\ri, kakor tudi hčeram našo iskreno sožalje.