Leto VI., štev. 284
LJubljana, petek 13. novembra 1923
Poitnlna paviailraoa.	Cena 2 Din
«=a lthaj» oh 4. «|«tw|. mm
<t>ane mesečno Din «s—i «» inozemstvo Din 40-— neobvcma.
Oglasi po tarif«.
Uredni£ivo i
Dnevna redakcija: Mtktoiičeva cesta
»ter. 16/I. — Telefon »ter. 7». Nočna redakcija t od 19. ure naprej * Knaflovi ul, St. &/L — Telefon Ji.

I
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpravnOHrot IJublhni, Prešernova ■lica »t. 54. — Telefon K. 36.
teseratnl oddelek t LJubljana, Preier-nova uKca it. 4. — Telefon tt. 491
Podruinld: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račan pri poštnem Cck. zavoda 1 Ltub-Vana *t. 11.841 • Praha Malo jl.iAe, Wicn,Nr. 105. 1.
LJubljana, 12. novembra.
Danes dopoldne je povsem nepričakovano podal demisiio minister prosvete gosp. Velia Vukičevič. Formalni razlog, ki ga navaja za svoj korak, je precej razumljiv. Znano je, da je takozva-na redukcijska njegova politika naletela na velik odpor predvsem v samem radikalnem klubu. Gosp. Vukičevič je mnenja, da imamo hipertrofijo višiih šol na škodo osnovnega šolstva. Ne da se oporekati, da ie njegovo naziranie v marsičem stvarna utemeljeno, ravno tako pa ie res. da je prosvetni minister že v svojih prvih korakih udaril tudi zavode, katerim nikdo ne more oporekati upravičenosti in potrebe obstoja. Klasičen primer za to je Murska Sobota. Proti odreienim redukcijam so ss naravno v radikalnem klubu dvignil poslanci neposredno prizadetih okrajev. Revolto je uspelo potlačiti le na ta način. da se ie končna odločitev prenesla v ministrski svet. ki je reševal to vprašanje pod predsedstvom samega kralja. Medtem sta samostoina demokrata De-metrovič in Vilder vložila v tej zadevi posebno interpelacijo. Niuna akciia je dala povod za novo pobuno v radika1-skih krogih in pripoveduje se. da ie dal radrkalskih poslance".' grozil podpreti interpelacijo in se tako v sami Narodni skupščini postaviti nroti lastnemu ministru. Interpelaclla je bila za danes postavljena na dnevni red. Na snočnji seji ministrskega sveta je minister Vukičevič obrazložil, kai bo danes odgovoril Interpelantom. Zatrjuje se, da so se pri tej priliki poiavili novi. tehtni pomisleki proti akciji gosp. Vukičeviča. ki je. vl-devši. da vlada v tem vprašanju ž njim nI več absolutno solidarna, izvaja! kon-sekvence.
Formalno je torej vse v redu in odstop enega ali drugega ministra, ki smatra. da ga niegovi kolegi ne podpirajo dovolj v izvajanju njegovega resortne-ga programa, ni nič. kar bi moralo biti smatrano za posebno težko politično stvar.
Toda vse kaže. da ima Vukičevičeva demisija ve!enolit'čno ozadje. Znano je. da je današnia neureiena politična situacija po velikem delu posledica ostrih in hudih nasprotstev. ki vladalo v radikalnem klubu. V glavnem se tu očr-tavajo poleg raznih maiili kotenj tri velike griroe. ki se razlikujejo po svoiih taktičnih in tudi splošno političn'h pogledih. Da je vprašanle Rad:čevega vstopa v kabinet do danes »ostalo nerešeno, je pripisovati dejstvu, da so notranii spori pri radikalih ostali dosedai nerešeni. Gosp. Vukičevič pripada takozva-ni konservativni skupini goso. Jovano-viča. ki smatra, da sedai ni čas za nove eksperimente, temveč da se mora na psnovi obstoječe koalicije poskušati, ali se da Priti v normalne razmere. Njegova demisija se od enih komentira kot pričetek protiofenzive gosp. Pašiča, ki da se čuti danes že dovolj močnega za razračursanje s svojimi protivniki. od drugih pa kot nov sunek konservativne gruoe proti Pašiču. Ako se vsi dogodki zadniega časa objektfvno precenijo, se j zdi, da ie druga verz-.ia verjetnega. V i tem slučaju bi bilo demisili gosp. Vnkl- j čeviča pripisovati z ozirom na celokup- j no sltuaciio podoben pomen, kakršnega ! je imela lani ieseni ostavka go<rp. Had- j žiča, kot pričetek velike PoliHčrte krize, j V zvezi s tem ie treba zabeležiti govo- j rico. ki napoveduje že demisijo celokup- j ne vlade . . .
Vsekakor ie eno gotovo: latentna kri- j za. ki že dolgo gloda na koreninah koa- j licije RR in katere znak je biln afera j Radičevega imenovanja za mimstra. je j stopila v akuteff Stadij in ie raz5:š~°n;e | postavljeno na dnevni red. Gosp. Paš;č j je bil danes v dolgi avdi''enci pri kraliu. ; Jutri bo baje pozval gosp. Vukičeviča. | da prekliče svoio demisfio. Ako g^sn. Vukičevič to stori, bo to znak. da je nastopila izvestna ooravnava in v tem slučaju imamo pač računati s skoraišniim vstopom Srienana Radiča v vlado. Ako ostane pri demlslli. ie popolnoma n^go-tovo. kaj se bo dogodilo, a popolnoma sigurno, da le nadaHevanie današnje nejasne situacije lzkl'iičeno.
Jutri je torej kritični dan prvega reda.
Akcija SDS proti podpredsedniku Subotiču
Beograd, 12. novembra, p. V znak protesta proti netaktičnemu in samovoljnemu piostopamu podpredsednika zbornice dr. Subotiča proti gosp. Sve-tozariu Pribičevičn. ie samostojni demokratski klub danes sklenil, da se ab-sentira od sej Narodne skupščine za dobo traiania kazni gosp. Pribičeviča. Na Pobudo samostojnih demokratov se sestaneio jutri zastopniki opozicijskih skupin, ki bodo raznravliali o akciji, ki naj se začne proti dr. Subotiču. ki je s svojim nastopom v zbornici kršil ugled in dosftoianstvo parlamenta in ki ni s svojim neresnim obnašanjem ogorčil le opoziclie. ampak naletei tudi na odpor j pri lastnih tovariših.
Valil lil ttko
globlje vzroke, nego iih Je navedel gospod Vukičevič. Splošno se smatra, da ie s to ostavko predvsem Izbruhnila kriza radikalskega kluba in politike NRS. Zvečer se raznaša govorica, da poda Pašič ostavko celokupne vlade, ker hoče končno razčistiti odnošaje s svoiim! protivniki. Drugi memjo, da se z ostav bo g Vukičeviča pričela končna ofenzi-va Pašičevih nasprotnikov. Govori se tudi, da iz napete situacije ne bo drugega izhoda nego nove volitve.
Zvečer od 5. do pol 7. ie bil Pašfc v avdiiencl ter je kralju obrazložil svoje staFšče. Za nj'm je bil sprejet zunanji minister Ninčič.
7a hitri dopoldne je povahil Paš'i g. Vukičeviča ln Izgleda, da ga bo pozval nai svoio ostavko prekliče. Mnogo verjetnosti, da se to zgodi, pa ni. Na-diljnii dogodki se prlčakulelo z naiveč-io napetostjo. Kot nalveriptnelše se smatra, da pride do aranžmana med obema grupama.
Velepolitičen značaj Vukičevičeve demisije. — Formalni povod. — Pred demisijo celokupne vlade? — Nasprotujoči si komentarji. — Kritičen dan za režim RR.
Beograd, 12. novembra, p. Na sinoč-
ni seji ministrskega sveta ie prišlo med posameznimi člani vlade in ministrom prosvete g. Vukičevičem do nespora-zumljenj glede njegovega stališča napram interpelaciji posl. Demetroviča in Vilderja radi ukinien.ia nekaterih gimnazij odn. gimnazijskih razredov. Kakor se danes doznava je minister Vukičevič že sinoči zapretil z ostavko. Pripoveduje se, da mu ie g. Pašič na pol šaljivo odgovoril: «Pa. ovaj, Veljo, šta se žu-riš? Zato nvek imaš vremena!* Vukičevičeve pretnie ni nikdo vzel za resno. Po seji min. sveta je bil g. Vukičevič v doigi avdiienci na dvoru.
Danes dopoldne ob 10. se le zglasll pri miri. predsedniku in mii Izročil n?*-rao, v katerem podala svo'o demlsiio z motivacijo, da v vladi n? naš^l dovolj opore za svojo prosvetno poFtiko.
Demisija ie izzvala oravo senzacilo ln je prišla tudi m no?'rn vladnim krosrom popolnoma nepričakovano. Po!;t"čnl krogi so si na jasnem, da ima demisija
Interpelaciji dan v Narodni skupščini
Protest in svarilo oosl. Timotijeviča. — Burna prerekanja. — Interpelacija o ukinjenju gimnazij odložena.
kalL Nato je dobil besedo klerikalec Oeza Šiftar potem pa zastopnik federalistčnega kluba dr. LorkcrvIČ, ki je ljuto napadal vlado, posebno pa radičevce, češ da tudi oui uvajajo sistem komisarjev i® da niso v stanu, da bi v vladi kaj dosegli Rekel je, da se radičcvci samo ponižujejo, radikali pa delajo, kar hočejo. (Iz vrst radikalov se ču-je glas: «a!i so mords znoreli?« Velik smeh.) Za izvajanj dr. Lorkoviča se ne presta.no prerekajo radičevci in zajedničarji.
Davvdovičevec Jova Jovič je končno v imenu opozicije predlagal vladi nezaupnico, radikal Varjačič pa prost' prehod na dnevni red. Po zaključnih besedah ministra Maksi-moviča je vladna več«a sprejela Varjači-čev predlog za prost prehod na dnevni red.
Kot druga točka bi rmirala priti na dnevni red interpelacija poslancev Jurja Demetroviča tn V Vtlderja na prosvetnega ministra o zatvoritvl gimnazij In poedln h razredov na Hrvatskem šn v Sloveniji. Predsednik je izjavil, da pride interpelacija na dnevni red na pr hodniem interpe!aci)skem dnevu, v četrtek, ker minister prov> ete ni navzoč v zbornici. Minister Vukičevič pa je sedel na svojem poslanskem sedežu, ker le v ostavki. Opozicija ga je zapazila, zbijala na njegov račun šale in ga vpraševala, zakaj ne sporoči, da Je odstopi.
Predsednik je zaključil sejo ob tričetrt na 9. in odTedil prihodnjo za jutri dopoldne ob 10. uit
Beograd, 12. novembra, r. Seja Narodne skupščine se ie pričela ob 10.15 popoldne. K zapisnik« je govoril posl. Kosta Tlmoti-levlč. ki je naglašal z ozirom na včerajšnji incident, da ie bil prvič po 20 letih, odkar ie poslaaec. kaznovan oziroma opominjan a da se mu je še sedai zgodila krivica. »Nikdar b! ne sedel v vladni večini,« je !z-jsvll, «rki postopa z uglednimi člani parlamenta, ki ji niso storili ničesar žalega, najmanj pa g. Sv. Pribičevič (obrnjen k radikalom), ki ni dopustil vaše sm-rti. VI pa mu sedaj ne pustite živeti«. Zatem se ie obrni! k radičevcem in deial: »Svarim vas! (Ka-žoč na radlkaiske klopi) Pazite, da te klopi ne pričnejo udariatl enkrat tudi po vaših hrbtih«.
Nato je prešia skup-ščlna na dnevni red, razpravo o interpelacij dr. Miloša Radosav Ijevlča o nepravilnostih pri občinskih volitvah v Strugarih. Med njegovim govorom ie prišlo co ostrih prerekanj med radikali in davidovičevcL Posl. RadosavVevIču ie odgovarial notranji minister Boža Maksimo vič. Nato sta govorila še posl. Vujič in Ku-Icvec, nakar je bila seia zaključena ter ie bilo nada'.ievanje napovedano za 5. popoldne.
Na pepoidanski seji le najprej govoril spahovec Hasan Miijkovič, lc: je ostro napada! notranjega ministra in sploh vso vlado zaradi nasilja v Bosni hi Hercegovini. Med njegovimi izvajanji je prišlo do burn:h nastopov med spahovci in bosanskimi radi-
Ogorčenje radi atentata na zavod sv. Jeronima
Protest našega vatikanskega poslanika. — Intervencija pri rimski viadi. — Klsrikalci smatrajo afero za disciolinarno zadevo, ki se tiče le Vatikana, a ne naše državel
Rim, 12. novembra, r. Jugoslovenski po« slanik pri Vatikanu dr. Josip Smodlaka je včeraj osebno protestiral pri državnem taj« niku kardinalu Gasparnju zaradi nasilne polastitve zavoda sv. Jeronima po Vatika* nu. Kardinal Gasparri je odgovoril, da je bila dosedanja uprava odstavljena na pod« lagi bule «Slavorum gentium« papeža Leo> na XIII. Na podlagi te bule ne more Vati« kan priznati narodnega značaja tega zavo« da in zanika pravico jugoslovenske vlade do vpliva pri imenovanju vrhovnega voclt stva v zavodu. Tudi jugoslovenskemu posla ništvu se ne more priznati nobeno sodelo« vanie pri upravi.
Dr. Smodlaka je izjavil kardinalu, da je iugoslovenska vlada na ta način prisiljena, poiskati si na drug način primerno zado« ščenje, ker je tudi italijanska vlada priznala s posebno pogodbo narodni značaj zavoda sv. Jeronima in s tem priznala tiidi jugo« slovenski vladi pravico, da razpolaga z za« vodom kot svojo narodno svojino.
Beograd. 12. novembra, r. Postopanje Va« tikana v zadevi zavoda sv. Jeronima je v vseh političnih krogih povzročilo veliko ogorčenje. Skoro vsi politiki ne glede na strankarsko obeležen je se živahno zanimajo za razvoj te zadeve in stališče jugosloven« ske vlade. Vsi so si edini, da se zavod ne sme prepustiti Vatikanu, ker je bil odkup« ljen s predragimi koncesijami od italijanske vlade. Zdi se, da zavzema tudi viada enako stališče, ki je izraz splošnega razpoloženja. Jugoslovenski poslanik Antonijevič je dobil nalog, naj zahteva od italijanske vlade var« stva. Ako ne ho nasilno postavljena uprava zavoda zapustila in ga izročila jugosloven. skemu poslaništvu pri Vatikanu, bo posla« nik Antonijevič po prejetih navodilih za« hteval od italijanske vlade vzpostavitev pravnega stanja ter izročitev ključev zavo« da poslaniku dr. Smodlaki. Govorilo se je celo, da bo jugoslovenski posianik dr. Smod laka v znak protesta odpoklican, kar pa se demantir«.
Beograd, 12. novembra, p. Danes je dr.
Korošec posetil papeškega nuncija, potem pa zunanjega ministra ter se ie informiral o koraku Vatikana proti zavodu sv. Jeronima. Klerikalci stoje na stališču, da ima Jugoslavija v zavodu sv. Jeronima le častno mesto in da se ne sme vmešavati v »disciplinske zadeve«, za katere je izključno kom petenten Vatikan.
Zaprti dijaki pozdravljajo kralja
Zagreb, 12. novembra, n. Danes ob 10. dopoldne so se zbrali akademiki na univer« zi. Imeli so povodom obletnice rapallske po« godbe vsi črne kokarde. Po kratkem zboro« vanju jih je več sto krenilo na cesto, ne da bi prišlo do kakih spopadov s policijo, ki je zasedla \Vilsonov trg. Akcijski odbor di« jaških klubov je imel danes popoldne sejo, s katere je bila poslana v Beograd sledeča brzojavka: »Kraljevi dvorni pisarni: Veli« čanstvo! Patrijotična akademska omladina, zaprta radi upravičenih manifestacij proti Italiji, pozdravlja svojega kralja! Po želji aretiranih tovarišev: Akcijski odbor.
Zagreb, 12. novembra, n. Razburjenje med univerzitetnim dijaštvom postaja vedno večje. Silno ogorčenje je danes popoldne povzročila posebna vest iz Rima oziroma Beograda, da bo naša vlada na zahtevo Mussolinija one dijake, ki so bili že policij« sko obsojeni na 14 dni zapora, izročila po prestani kazni še sodišču. Študenti so odlo« čeni, da prično v slučaju, ako se to v resni« ci zgodi, z novimi akcijami.
Akcijski odbor dijaških klubov je objavil danes protestno izjavo proti pisanju «Bal« kana« in «Doma» povodom zadnjih dijaških demonstracij. Izjava z ogorčenjem zavrača pisavo obeh listov in obsoja tudi nediscip. liniranost onih radičevskih akademikov, ki so na pritisk svoje stranke razbili enotnost dijaškega nastopa.
Voda je poplavila cele doline in naredila ogromno škodo. —■ Najhujše je prizadeto Prekmurje, kjer je tisoč ljudi brez strehe. — Razrušene železniške proge. — Silne poplave tudi v Posav-ju in v zagrebški okolici.
Podrobna poročila prinašamo na 6. strani.)
Železniški promet z Mariborom zopet obnovljen
LJUBLJANA, 13« novembra« Ob 2. zjutraj nam sporoča železniška direkcija, da se je cosrečilo cd povodnji poškodovano železniško progo med Mariborom in Celjem toliko popraviti, da je zopet mogoč direktni promet z Mariborom. Od 3. zjutraj naprej bodo v obeh smereh vozili zopet direktni vlaki.
Nevaren položaj v Italiji
Atentatu na Mussolinija naj bi sledil splošen oboroženi upor po vsej Italiji. — Vladna akcija proti emigrantom. — Scialoja odklonil obrambo Zaniboja« — Otvoritev senata v soboto.
Rim, 12. novembra, e. Kompeterrtne oblasti so te dni proučile vse okoliščine, ki so v zvezi z nameravanem atentatom na Mus-sotmija dne 4. novembra. Ugotovile so, da bi imele izvršenemu atentatu na ministrskega predsednika slediti oborožene vstaje po vse) Italiji.
Davi je tmel Mussolini razgovor z zborničnim predsednikom Casartanom. Po tem razgovoru je Agenzia Štefani objavila, da se zbornica otvori v sredo, dne 18. novembra, Na prvi seji bo vlada predložila zbornic zakonske načrte glede ukrepov proti političnim emigrantom.
Nadalje se je Mussolini danes dopoldne sestal z generalom Bonzanijem, državnim podtajnikom Cavallerom, notranjim ministrom Federzonijem in pravosodnim ministrom Roccom. Sklenjeno je bilo, da se sestane ministrski svet v soboto. Na tej seji bo podal Mussolim daljše poročilo o zunanje - političnem položaju. Sodni svetnik ko-mendator Marclano, ki vodi sodno postopanje proti poslancu Zaniboniju, generalu
Capellu in drugim obtožencem radi nameravanega atentata na Mussolinija, je Imenoval za Zanibomijevega uradnega branitelja senatorja Scialojo, predsednika rimske odvetniške zbornice. Senator Scialoja Je odkloni! braniteljsko funkcijo z motivacijo, da je večkrat odsoten iz Italije radi važnih političnih poslov v Inozemstvu, vsled česar se ne more kakor prej posvetiti pravnemu poklicu.
Na otvoritveni seji senata, v soboto dne 14. novembra, kateri bodo prisostvovali vsi kraljevi princi, bo zaprisežen prestolonaslednik Umberto, ki Je postal vsled svoje polnoletnosti član senata. Ob začetku seje bo predsednik senata Tittoni imel kratek nagovor na prestolonaslednika, nakar bo prečkal besedilo prisege. Kot prestolona-sednikovi priči bosta fungirala mar. Diaz in veliki admiral Thaon De Revel. Odbori senata so sklicani za nedeljo ob 16. uri radi konstituiranja in proučevanja zakonskega načrta o tisku in redukciji državnega uradnlštva.
Fašistovska akcija proti opozicijskemu tisku
Farinacci zahteva ustavitev klerikalnega «Popola», Nittijevega «Monda» in milanskega «Corriere della Sera».
Rim, 12. novembra. L «Gremona Nuova», glasilo glavnega tajnika fašistovske s*ranke Farinaccija, zahteva takojšnjo ustavitev vseh apozlctjoaalnih K sto v. L;st utemeljuje svojo zahtevo ta ko-le: Fašistovska vlada je po razkriti zaroti storila potrebne korake zoper protidrfavne stranke ta časopise. Toda to ne zadostuje. Treba je nastopid proti vsem strankam in časop;som, dasirav-no niso proti državi, ki pa so odgovorni za izjalovljen atentat. Zaroto je vodila prostozidarska opozicija in elementi, ki so proti sedanjemu rež mu. Časopisje je kot življen-skj organ skozi tri leta zastrupljalo narodno dušo io sejalo seme sovraštva proti režimu.
Ust omenja nato klerikalni *Popolo», ki se je vedno protrvil fašistovskim načelom In ki zato ne zaslug, da preživi izjalovljen i atentat na Mussolinija, ki so ga pripravljali i
Zanfooni, Capello ter drugi prijatelji IderK kailcev tn Amendole. Tudi se ne sme dovoliti, da bi «M0ttd'0» še nadalje pomagal opoziciji Ta dva časopisa, ki ju je podpiralo framazonstvo z inozemskim denarjem, nima pravice do nadaljnega obstoja. Njihov na-daljni cbstoj bi bil neprestana žalitev dostojanstva italijanskega naroda in velika nevarnost za notranji red in mir.
Končno očita »Cremona Nuova» tudi milanskemu dnevniku »Corriere della Sera», da je odgovoren za zaroto proti Mussolini-Ju. List pravi, da se ne sme pozabti trud izdajatelja «Corriere della Sera», senatorja Albertiinija, ki je deloval z vsemi močmi za likvidacijo fašizma. List se čudi, kako je mogoče, da izhaja še vedno <rCorriere della Sera«, dočim so bili drugi opozicijonaini listi že zatrti.
Nemški nacijonalci proti Locarnu
Nemški nacijonalci uganjajo kampanjo proti podpisu locarnskih pogodb. — Odpor konservativcev. — Demagoška propaganda
ekstremnih elementov«
Berlin, 12. novembra, e. Nemški nacijonalci se mrzlično pripravl ajo na borbo proti locareškemu paktu. V pondeljek se prične v Berlinu kongres nemške nacijonalne stranke. Za ta dan so sklicali nacijonalisti ln pristaši nemške ljudske stranke vsa pa-triotična udruženja v Lustgartec, kjer se bodo vršile protestne manifestacije proti locarnskemu paktu. Berlinskim manifestacijam bodo sledile enake manifestacije tudi v ostalih nemških mestih.
Spričo teh priprav je vodstvo konservativne stranke potom VVolffovega »rada danes priobčil Izjavo, v kateri obsoja postopanje nemških naciionalistov ter naglaša, da Nemčija prav sedaj krvavo potrebuje močne meščanske vlade. Z oslabitvijo sedanje vlade bi se položaj Nemčie v inozemstvu kompromitiral. Izjavo je podpisalo približno 300 pristašev konservativne stran ke. med njimi več plemdčev in veleposestnikov, ki so dosedaj podpirali nemške nacijo-nalce.
Kakšne posledice bo imela ta izjava, nI mogoče predvidevati, vendar pa osvetljuje veliko krizo, ki lo preživljajo v Nemčiji. Stranke so razdeljene v tri tabore: prva je za ratifikacijo locarnskih pogodb, druga za odklonitev pogodbe, tretja pa zato, da se pogajanja za ratifikacijo toliko časa odlože, dokler bi se ne videle njene posledice v zasedenem ozemlja. Med tem pa širijo nemški nacijonalci in ljudska stranka letake, v katerih poživljajo državljane, naj odklonijo locarnski paJrt, ker onemogoča nepristransko preiskavo glede vojne odgovornosti. Nemčija se v locarnskem paktu prostovoljno In zavedno odreka zasedenim nemškim teritorijem, in bi bila na ta način Nemčija prisiljena vstopiti v Zvezo narodov, ne da bi sa. to dobila potrebne laranciie. Kot
članica Zveze narodov ne bi imela Nemčija pravice braniti nemških manišin v inozemstvu. Nadalje odreka locarnski pakt Nemčiji pravico do kolonij, ki jeh je zgubila na pod lagi versajske mirovne pogodbe. Na podlagi tega pakta bi bila Nemčija tudi prisiljena izročiti Franciji svoje največje junake iz svetovne vojne, med njimi tudi Hindenbur-ga, da se obsodijo.
S tem geslom vršijo nacijonalisti posebno mpešno propagando na deželi, kjer je vpliv demokratičnega tiska skoraj neznaten. »Z ogniem se igrajo«, pravi »Vossische Zei-tung«, in ta igra je toliko nespametnejša, kolikor nacijonalisti prav dobro poznajo sedanji gospodarski položaj Nemčije.
«Istarska Riječ» zaplenjena
Trst, 12. novembra, e. Današnja številka »Istarske Riječi* je bila zaplenjena. Uredništvo še nI dobilo od pre-fekture nikakega dekreta.
Prelom med Holandsko in Vatikanom
Berlin, 12. novembra, e- Iz Haaga poroča« jo, da je zbornica z 52 proti 42 glasovi sprejela predlog, da se odpravi nizozemsko po-slsntStvo pri Vatikanu. Radi tega so štlzje katoliški ministri podali ostavko.
Tirolci napadli karabinjerje
Trldent, 12. novembra, e. V Naru sta hotela davi aretirati dva karablnjerja brata Dominka in Evgena Busatllja, ker sta očitala karablnjerjem bojszl ivost Oba sta se uprla aretaciji In poklicala na pomoč sosede. V trenotku se je zbralo okoH 300 kmetov, ki so osvobodili oba Busattija ia pretepli karablnleria.
Zadnji teden pred volitvami v ČSR.
Volilne priprave. — 6000 kandidatov._
Volilne prognoze. — Amerikanska propaganda.
Praga, ia novembra.
Ogromne so priprave xa volitve ▼ Seiko slovaško poslansko zbornico ia senat Vse stranke so posebno zidnjo nedeljo pred volitvami razvile najživvhnejšo igitacijo.
V 23 okrajih je postavljenih 29 kandidat« nih list za poslansko sbornico ln v 13 okra« jib 22 kandidatnih list ia senat. Na kandi. datnih listah za poslansko zbornico in »e« nat je oznafienih 6000 kandiditov; izvoliti je pa za poslansko zbornico 309 poiltincev in za senat 150 senatorjev. Vsekakor Ko družba propadlih kandidatov prav Številna
Pri zadnjih volitvah leta 1920 je bilo pri. glašenih za poslansko zbornico 23 in za se« nat 17 kandidatnih list Torej se je Število kandidatnih list za letošnje vol'tve že znat« no povečalo.
Interesantna je ststistika volilnih priprav. Za razpis volitev je bilo izdanih 100.000 razglasov. Na vsakih 1000 prebivalcev pride po eno volišče. Praga jih ima 475. Volilne komisije dobijo od vlade posebne volilne in strukclje in pomožne formularje, ki so bili natjpnjeni v skoraj 600000 izvodih. Volitve se vršijo z listki, katerih sc tiska 261.670.000 v 38 tiskarnah. Za natis je hilo porablje« nih 70 vagonov papirja. Stroški za volilne listke znašajo 9 do 10 milijonov Kč. Cela republika je te dni preplavljena z milijoni letakov in lepakov in Število shodov, ki bo> do prirejeni tekom tega zadnjega tedna se ceni na 50.000!
Volilne prognoze so zelo različne. Naj na vedem eno, ki se mi zdi precej objektivna:
Na češki strani se napoveduje nazadova« nje posebno češkim socijalnim demokratom Leta 1920. so dobili 74 poslanskih manda« tov. Takrat še ni obstojala komunistična stranka. Sedaj jih bodo izgubili morda po« lovico, največ v korist komunistom. Narod* ni demokrati so dobili leta 1920. 19 mandat tov. Vsled nezadovoljstva v lastnih vrstah proti Kramafovi politiki, računajo z izgu« bo petih mandatov. Demokratski disidenti so postavili svojo lastno listo kot stranka uela in ni izključeno, čeravno ne zeio ver« jetno, da dobe kak mandat. Napredovali bodo češkoslovaški socijalisti (narodni so« cijalisti) in agrarci. Tudi klerikalci bodo nekoliko napredovali in računajo na 5 do 7 mandatov več. Leta 1920 so dobili češki Uerikalcl 26 in Hlinka 18 mandatov.
Glavni boj socijalistov, agrarcev in demo kratov je naperjen proti klerikalcem in ko« muni.*fom. Obe stranki označuje večina če« škoslovaškega ljudstva kot anacijonalni in sovražni republiki. Klerikalci vodijo svojo politiko v popolni odvisnosti Rima in še vedno sanjajo o časih njim naklonjenega habsburškega dešpo'stva. Klerikalcem vred« ni drugi so komunisti, ki delajo z denarjem moskovske internacijonale in se v doseoo svojih političnih ciljcv ne branijo najožjih stikov z Nemci, z največjimi sovražniki ČSR.
Navzlic srditi volilni borbi se dosedaj še ni nikjer v republiki kalil mir. Vsi števil« ni shodi so se zaključili v redu. V karakte« ristiko volilne kampanje bodi prinomnjeno. da so sklicali češkoslovaški socijalisti zad« njih 14 dni okrog 5000 shodov. Agrarci se pri agitaciji poslužujejo tudi kinematografa. Čez štirideset avtomobilov agrarne stranke potuje no deželi s kinematografi, kjer se pred shodi kažeio slike iz dni kmetskega tlačansrva. iz voine dobe rekvizicij in iz se« danie doV>e napredujočega kmetijs+va. Prav amerikanski način volilne borbe. Vse stran« ke so tudi izdale tepe. profiramatične s sli« kami okrašene lenake. V Pragi govori v pe« t<*k v re*vezrntsnčnem Hornu znnanli mini« ster dr. Beneš. kot kand;dat češkoslovaške socijalistične strmke.
Rezultat nedeljskih volitev je odločilne a/nosti za bodo?? razvoi r>"+ranjeno!iti?» nih razmer v Češkoslovaški. Kakor so vse državotvorne stranke prepričale di 1So po« novna koalieiia čeških strank c^snlutno no» trebna. tako tndi prevled-M« rnnenie. da bo skupno s klerikalci sls tr*Vr> sesti zrmet k vladni miri. 7n slučai. da klerikalci iridejo 17 volitev >>rerlno močni In da se rudi po« sebno o, r-T>e druge protidr?avne stranke (Vf-mri in komunisti"! ni izključeno. <Jn bo življenje novoizvoljene poslanske sT-"nšč?ne kratkotrajno in da se ze tekom po! leta vr« 5e nove volitve. S tem se prav resno raču« na na Češkoslovaškem.
Ob pričetim nove notranje vojne na Kitajskem
Pred nedavnim se je sestala v Pekingu tarifna konfererca, ki naj bi uredila vprašaš nje reform glede kitajske vnanje trgovine in carine Kitajska se je na njej postavila na stališče, da ji morajo velesile priznati pravo avtonomije in velesile so naposled pristale na to zahtevo, toda z rezervo, da se podrobna, to je faktična izvedba tega načela izvrši, ko se Kitajska na znotraj to« liko konsolidirs, da bo mogla država zares sama upravljati svoje carine in omogočiti normalne trgovske in sploh ekonomske od« nošaje z inozemstvom. To se pravi z drugi« mi besedami, pekinika vlada mora najprej uveljaviti svojo avtoriteto na vsem terito« riju, za katerega zahteva zase avtonomijo v carinski politiki.
Zdi se pa. da ta predpogoj Se dolgo ne bo izvršen. Zastopniki velesil so imeli npra« vičene pomisleke glede kitajske notranje konsolidacije, saj so videli, v kakih odnoša« jih so si medsebojno posamezni genersli širom Kine. In nt neposreden dokas zs skep so ni bilo treba dolgo čakati; bsS te dni pri« čenjajo znova prave krvave borbe med ki« tajskimi generali. Zadnje vesti poročajo o izbruhu sovražnosti med gospodarjem Pe« kinga Feng«ju«hsiingom ln gospodarjem Mandžurije Čang«t»o«llnom. S tem preneha več kot enoletna doba relativnega notranje ga miru na Kitajskem ln Tlrshpta državljan« ske vojne prično SBOra.
Vojna ae je pripravljala z obeh strani ie vež tednov, alarmantne vesti so postajala vedno pogostejše. A videti je, da pade glav« na krivda glede obnovitve vojne na muk« denskega generala Čang«tso«lina. Zakaj ie pred par dnevi je pekinška vlada, za kate« re stoji Feng«ju«hsiang, sklicala v Peking mirovno konferenco ter povabila nanjo Čang»tso«Iina, Feng«ju«hsianga in generala Hsiao Jaonana, guvernerja province Hou« pe. Poslali naj bi se posebni komisarji na mesta najbolj napetih odnošajev, da aose« žejo sklep premirja. Toda da bi imela ta miroljubna akcija uspeh, je prav malo ver« jetno, zakaj prvič Pekingu ne bodo dovolj zaupali in drugič so generali, ki tekmujejo za gospostvo v Kini, tako močne osebnosti in tako krepki egoisti, da si je pač težko predstavljati, kako bi mogla nasprotja mod njimi odpraviti enostavna mirovna konfe« renca. Zdi se, da more samo orožje odločiti med njimi.
In zares javljajo zadnje vesti, da se borba že razvija v polnem obsegu. Čang»tso*lin je pričel ofenzivni marš proti Pekingu, do« segel spočetka uspehe, nato pa se moral s prednjimi četami umakniti nekoliko nazaj.
Istočasno stopa lani premagani Vu»pej«fu zopet v ospredje in sicer se je pojavi! s svojo obnovljeno vojsko za hrbtom Feng« ju«hsianga.
Med tem postaja živahno tudi v južni KI« tajski. Boljševiška vlada v Kantonu razšir« ja polagoma svojo oblast po provinci Kvan« tung in preko nje ter se bije z generali« nasprotniki. Istočasno širi svoj vpliv s pro« pagando, z organiziranjem štrajkov. ki so se na primer razširili osobito v šangaiu.
Iz vsega navedenega se jasno razvidi, da je enotno protitujsko, za popolno osamo« svojitev države usmerjeno nacionalistično gibanje na Kitajskem zopet odnehalo in da imamo mesto njega zopet nesrečno, brez« plodno notranjo vojno vseh proti vsem.
Politične beležke
-f Proti Žerjavu cela SLS nič ne premore, tako tarna včerajšnji »Slovenec«. navajajoč razloge, zakaj SLS «noče» v vlado. Škofov list smatra, da bi sicer SLS mogla sedeti v vladi, toda «vladali bi pa v resnici samostojni demokrati pod prikrito zahrbtno patronan co dobro znanih beograjskih krogov. «Ne, tega si SLS ne bo nakopavala na svoj hrbet!« Ali klerikalno glasilo ne vidi. kako slabo izpričevalo daje politiki SLS. kateri z njenimi 20 poslanci ne pripisuje toliko ugleda in moči. kakor ga imata 2 slovenska demokrata? Škofov list se tudi norca brije iz g. Puclja. češ da v Beogradu ne pomeni nič in da se zgodi to. kar hoče opozicijonalec dr. Žerjav, ne pa kar želi vladinovec Pucelj. Med »dokazi« navaja škofov list tudi slučaj ravnatelja okrožnega urada za zavarovanje delavcev, češ slovenski «radika!i» in pucljevci so si prizadevali na vso moč spraviti na to velevažno mesto može svojega zaupanja, imenovan pa je bil demokrat dr. Bohinjec. Mimogrede povedano je ravno ta argument povsem jalov. Resnica je. da so pucljevci na vso moč intrigirali. da bi ministrstvo onemogočilo imenovanje dr. Bohinjca, ki je bi! od upravnega odbora Okrožnega urada z veliko večino orezentiran kot edini kandidat Središ-niemu uradu v Zagrebu. Res je. da jim ni uspelo ministrstvo zavesti na nezakoniti postopek, a če je v tem in tudi v drugih slučajih zmagala pravica, to še ne pomeni, da bi tudi g. Pucelj ne mogel doseči uspehov, če bi se zavzel za stvarne interese ljudstva, kjer bi ga tudi demokrati lahko podpirali.
4- Kdo ie duševni oče češkoslovaške lidove stranke? V CSR imaio dve klerikalni politični organizaciji: eta je Šramkova lidova strana. druga je fllin-kova ludova strana. Prva je skozinskoz eportunistična. Ona ie za centralizem, stoii na stališču češkoslovaškega narod-iega edinstva in že dobra tri leta sodeluje s skrajnimi svobodomisleci v vladi. »Slovenec« v posebiem članku našteva, kako se Sramkovi klerikalci niso pri nobeni priliki dali izriniti iz vlade: oni so akceptirali zakon o razdružljivosti zakonske zveze, dopuščajo, da »soclialno-demokratski minister neče preprečiti širjenja protikatoliškega duha v šoli« in so celo pristali, da ie bil proglašen dan zažiga velikega češkega reformatorja in »krivoverca« Jana Husa za narod ti praznik. »če bi LS izjavila, da ga ne more spreieti. bi bila morala izstopiti iz vlade. Če ga pa prizna, pride v nasprotje s cerkvenimi predpisi.* Škofov list povdaria, da se ie Sramkova stranka odločila za »maniše z!o», t. j. za pre-grešek proti cerkvenim predpisom. Izstop iz vlade le bil zanio v primeri z grehom »večte z!o». — Povsem drugačna je Hlinkova slovaška lucbva stranka. Kakor naša SLS odklanja ona tarodno ©dmstvo. je strogo avtonomi-stična. povdaria. da mora voditi naj-ostrejšo borbo Droti »sovražnikom vere«, t. j. naprednim češkoslovaškim strankam, smatra proglasitev Husovega praznika za atentat na cerkev in vero — skratka niena gesla so mutatis mn-tandis natančno ista kakor fraze naše slovenske SLS. tiena politika ie celo v podrobnostih po<k>bna politiki naših kle rikaJcev. Le v efektu se njeno delovanje nekoliko razlikuje od dela SI .S: Hlinkovci namreč niso mogli slovaškemu ljudstvu povzročiti toliko škode ln nesreče, kakor so jo prizadejali Koro-ščevl iiudie slovenskemu ljudstvu. Tako. Sedaj pa ču.imo »Slovenca«. On obsoja Hlinkovo nolitiko. ki ie v stvari njegova politika ter proglaša drja. Korošca za duševiega očeta Sramkove klerikalne stranke!! Voditelj SLS je torej duševni oče politike, ki je skoraj v vsem nasprotna niegovlm lastnim političnim naukom. Kai takega more škofov list servirati res le bralcem, o katerih
zzv/e uh sroča
Mamica in otročifefc, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veseio zdravje se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kafodontom« je najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.
J&tecnajic&tia.
K-
A všaJ&pa)"
sodi. da spadajo v — »božje kraljestvo« . . .
+ Ljubljansko vseučilišče. »Slove-
nec se je pred dnevi spustil v polemi-
ko z beograjskim bulvarnim lističem «Pokretom». ki nima nikogar za seboj. Kakor je že navada pri takih listih, je »Pokretu« ta polemika dobro došla in da bi zbudi! več pozornosti, je v sredo objavil daljši članek, v katerem dokazu, je nepotrebnost ljubljanske univerze in odreka Slovencem pravico do univerze
v Ljubljani. Mi se nočemo spuščati v polemiko s tem listom, ker je za razvoj naših političnih in prosvetnih razmer popolnoma postranskega pomena, kaj piše. četudi utemeljuje svoja izvajanja s separatizmom slovenskih klerikalcev. Prepričani smo namreč, da je univerza v Ljubljani potrebna in dobra, da se bo tudi nadalje razvijala in da ne morejo neupravičeni napadi kake^ zakotnega lista prav nič ovirati njenega razvoja, ker jih diktira samo želia po senzacllo-nalnosti in ker jih gotovo obsoja vsa pametna jugoslovenska javnost. Tak! napadi morejo tem manj škodovati najvišjemu kulturnemu zavodu v Sloveniji. ker kažejo obenem tudi popolno ne-poznanje razmer v Sloveniji.
-j- Cinična nesramnost. Sledeč zagrebškim vzorom je začel sedaj tudi »Kmetski list« udarjati po »gospodi«. V svoji zadnji številki piše o slovenskih intelektualcih takole: »Velika večina naše gospode je pokvarjena ter ie na razpolago vsakomur, ki jo more ali hoje kupiti. Tako je bilo v Avstriji, tako je še danes«. Brez dvoma so za »Kmetski list« pokvarjena gospoda vsi oni slovenski intelektualci, ki nočejo kloniti glave pod krvavo sekiro c. Puclja in srebati marksistične republikanske, av-tonomistične. separatistične, monarhi-stične, centralistične juhe g. Prepeluha. Gotovo bi ta gospoda ne bila več pokvarjena. ako bi se hotela predati za eventualne Pucljev« drobtine Iztod vlade ali pa za kako manufakturo iz klerikalne Oblačilnice. Sicer pa bi bilo zelo potrebno, da bi »Kmetski list« točno povedal, kdo je tista »pokvarjena gospoda«, ki se ie pustila za Avstrije in tudi pozneje od vsakogar kupiti. Mi poznamo le par slovenskih Intelektualcev. ki so za Avstrije delali po navodilih dunajskih central svoje stranke in ki se tudi pozneje niso sramovali prežvekovati borne vladne drobtine v svoji švigašvagarski strankarski politiki. Demokrati pa to niso bili.
-f Razočaranje Pucljeve stranke. — Ob vstopu posl. Pucl.ia v Radičevo stranko «Kmetski list« ni mogel zadosti na dolgo in široko opisati, kakšne dobrote more prinesti ta dogodek Slovencem. Sedaj je posl. Pucelj že nad štiri mesece član vladne stranke, a pričakovanih dobrot Slovenija še ni zagledala in niti to se ni zgodilo, da bi se zboljšal položaj Pucljeve stranke. Zato ni čudno, da godrnja čez Puclja že njegova najbližja okolica. Da zabriše svojim bralcem oči, piše zadnji »Kmetski list« tole: »Iz ministrskih sob ne pride na svetlo skoro nobena rešitev še tako važnih in nujnih zadev. Storjene krivice se ne popravljajo več. al' pa silno počasi. Parlament pa so začeli pošiljati na počitnice, namesto da bi delali!« Tako piše glasilo stranke, ki ima v vladi štiri ministre! Ali ni to najhujša obsodba Pucljeve »politike«? »Kmetski list« piše. da to ne more biti v smislu sporazuma, tistega sporazua. ki ga je tako vneto zagovarjal, še predno je videl kakšen bo. Nadalje trdi »Kmetski list«, da morajo biti nekje velike zapreke, ki se izvedbi sporazuma upirajo., četudi proti volji jako visokih ln tudi po usta-
vi zelo merodainih krogov. To se nravL
piše »Kmetski list«, da se bije med mogočnimi člniteljl v državi hud boj za in proti sporazumu. Po izvajanjih »Kmetskega lista« bi bilo treba torej snora-zum šele ustvariti, ker se zanj boj šele bije. In vendar so zastopniki Pucljeve stranke že štiri mesece v vladi. »Kmetski list« napada Pašiča. češ, da je pač znal upravljati malo predvojno Srbijo, ne zna pa velike Jugoslavije. Pašič tega ne zmore, četudi mu pomaga 9am Pucelj. Tako je «Kmetski list« obsodil samega sebe, posl. Puclja in njegovo stranko. Hujše samoobsodbe ni mogel izreči!
-f- Zakaj je dr. Pucelj «v viaal«? — Pod tem naslovom piše »Kmetski list«, ki ie podelil sedaj posl. Puclju tudi doktorat, da je Pucelj samo zato v vladni stranki, da »tišči pred dr. Žerjavom vrata v vlado«, kar da je za Slovenijo — velikanskega pomena. Tudi mi smo tega mnenja, da igra posl. Pucelj «v vladb samo vlogo vratarja, kar pa je seveda za Slovenijo velikanskega pomena.
4- O vstopu Stjepana Radiča v vlado poroča poloficijozni radičevski «Ju-tarnjj list«, da se to vprašanje še ne rešuje, marveč preostaja, da se o njem sporazumeta Radič in Pašič. Ni nikakega stvarnega razloga, ki bi ovira! mo-mentano rešenje tega vprašanja, toda se odgaja iz enostavnega razloga, ker niti ena niti druga stran ne insistira na tem. Smatra se, da bi se to vprašanie utegnilo rešiti skupno z ostalimi vprašanji, ki se nanašajo na vlado, vendar pa n! izključeno, da se reši posebej . . . Ta vest je prilično konfuzna. Naenkrat je to vprašanje postalo postranske važnosti, dasi je g. Radič v »Domu« od prejšnjega tedna svečano povdaril. da se razne nezakonitosti dogajajo samo zato, ker on ostaja izven vlade. A v najnovejšem »Domu« grozi, da ne vsto_ pi v vlado, ako se ne odstavita da'ma-tinska velika župana in ako se v Dalmaciji ne provedejo občinske volitve. Radič torej v svojem tedenskem glasilu stavlja pogoje, a njegovo dnevno glasilo sporoča, da se morata sporazumeti Radič in Pašič. Kolikič že? Na ta način prehaja »sporazum« v neprestano sporazumevanje, ki mu noče biti kraja.
Iz demokratske stranke
Preteklo nedeljo so se vršil! dobro obl« skani srezki sestanki v Krškem, Novem m t« s tu, Radovljici in na Rakeku, kjer je bilo v prvi vrsti izraženo ogorčenje proti italijan« skemu nasilju nad našimi brati v Primorju, Dalje ps le bilo izraženo popolno zaupanje poslancu dr. Žerjavu s pristavkom, da naj zastavi vse sile, da se invalidski zakon iz« vede enako zs vso državo in vse invalide. Dalje naj forsira prevedbo zakona za iz« enačenje davkov, predvsem pa naj se zavza me za omiljenje. odnosno odpravo 3 odst. davka na ročno delo. Zahteva se dalje, da se v vseh podjetjih vpošteva v prvi vrsti domače ljudi in nsie državljane, ker je bres poselnost tako katastrofalna, da preti na« šim delavskim rodbinam pogin. Končno so bili izvoljeni delegati zs kongres stranke v Beogradu, ki se vrši 6. decembra.
Za nedeljo, dne 15. t m. pa so sklicani sledeči srezki sestanki, odnosno občni zbo» ri krajevnih organizacij:
Za litijski okraj v Litiji ob 2. popoldne v pisarni srezkega tajništva, Udeicii se ga delegat iz centrale.
Za brežiški okraj v Brežicah ob poi 4. po* poldne. 1'deleži se ga delegat iz centrale.
Za kočevski okraj v Ribnici ob 10. dopoU dne. Udeleži se ga g. Ivan Kolar.
Za kamniški okraj v Kamnika ob 10. do» poldne. 1'deleži se ga g. Fraaa Majcen.
V	Streli pri Novem mestu se vrši usta« novni občni zbor k. o. ob L pop. v gostilni Vintar. Udeleži se ga g. Janko Blagajne.
V	Toplicah pri Novem mestu se vrši obč« ni zbor k o. ob 8. uri zjutraj. Udeleži se ga g. Janko Blagajne.
V	Starem trgu pri Rakeku se vrši shod ob pol 8. zjutraj. Govori g. dr. Stane Rape.
V	Novi vasi pri Rakeku se vrSl sestanek k. o. ob pol 11. uri dopoldne. Udeleži se gs g. dr. Stane Rape.
Po svetu
—	Estonski parlament. Državnozborske volitve, ki so se prošli mesec vršile na Es. tonskem, so dala zanimive rezultate, t 8o zanimivejša je sedanja pestrost v parlamen« tu. Estonski parlament šteje 100 poslancev, od teh j« 65 starih, 35 novo izvoljenih. De« lijo pa se v nastopne frakcije: nemška frak« cija 5 mandatov, Rus 1, staroverci 2, pravo« slavni 2, Poljaki 2. Agudas Israel 2, Misro« hi I. Zejres Sion 1, krščanska nacionalista 2, hišni lastniki 1, rudarska stranka 4, ns« rodna kmetijska zveza 1, poljedelska zveza 16, opustošenj kraji 1, L mladi kmetje 3, II. mladi kmetje 3, letonski katoliki 1, de« mokratski centrum 5, lergalski krščanski se« ljaki 4. letgalski seljaki 2, letgalski izven« strankarji 1, letgalski demokrati 2, letgal« ska delavska stranka 2. desni socijalističnl demokrati 4, levi socijalisti 31 in židovska zveza 1. Skupno torej 26 parlamentarnih frakcij. Dovolj značilno je že, dt so židje dobili 5 poslancev, ki pa so razdeljeni kar v 4 parlamentarne »skupine*. Estonska hna tofei vseloakor najbolj pisano Narodno skupščino.
—	Svečan podpis locarnskih pogodb v Londonu. Po dosedanjih dispozicijah pri« spelo k svečanemu podpisu locarnskih po« godb v London vsi ministri, ki so v Locarnu parafiral) pogodbe. Izjema bo menda samo Mussolini. Ceremonije se bodo vršile ali v palači St. James, ali pa v zunanjem ministr« »tru. Ministri bodo gosti angleike vlade.
—	Sodelovanje med angleškimi liberalci In aocifalisti. 26. t. m. sta se vršila v Lon« donu zanimiva »hoda. Na liberalnem sho« du. ki se ga je udeležil tudi lord Oxford, je OOOiarial znani nrofeaor Murrav ca bodoče
•odelovaaje med liberalno in delavsko stranko, katere načelne socijalistične tecri« je ne tvorijo nobene ovire. Ločitev delav« ske stranke od komunistov bo zahtevah naravno zbližanje med obema strankama. Član bivše Macdonaldove vlade Snowdc^ pa je na delavskem shodu izjavil, da bo bo. doča vlada delavska in da bo njen politični program popolnoma socijalističen.
—	Habsburški načrti. Z Dunaja poročajo, da je bivši eekcijski načelnik Sohager odpo« toval v Berlin, kjer hoče pridobiti nemške kroge za velikonemško habsburško državo.
—	Spremembe v grški vladi. Dosedanji prosvetni minister Rufos je prevzel zunanje ministrstvo, vseučiliški profesor Tivathino-pulos pa je bil imenovan za prosvetnega ministra. Istočasno je poda! ostavko finan& nI minister Kafisas.
Za 3 dni
vnaprej so že iszpiodane vstopnice v z*gret> Skem Balkap.-Pa ace-Kinu za veldllm o modetrJ kulturi telesa
IVIoč in lepota
(We^e zi<'. Kraft und SchOnhe t)
Elitni Kino Matica 0 svinčenih zastrupi jen jih
Obče znana 6tv»r je, da je svinec zelci strupen. Toda akutno svinčeno zastruplje. nje, ki bi imelo težje posledice, se v življe« nju pojavi le redko. Neskončno bolj, kakor bi si mislil marsikateri iajit. pa je razširjeno kronično svinčeno zastrupljenje, 3a« strupljenje, ki nastaja počasi, dan za dnem, mesec za mesecem, z malimi količinami svia ca, ki pridejo v organizem bodisi skozi po« žiralcik, bodisi skoz: sapnik (v obliki pra« hu). To zastrupijenje je zato tembolj opas« no. ker se njegove posledice ne opazijo ta» ko brž, navadno šele po preteku več mese« cev.
Učinki tega zastrupljeni a so vrlo različni Najbolj znani so sledeči, oa zunaj vidni simptomi: svinčene proge na robu dlesna, smrdljivi dib, otečenje ušesnih sluznic, da« Ije je preveč znana svinčena kolika, vnetje ledvic, možgansko, vnetje v zvezi z deiiri« jem in krči, ohromenje komolca, bolečine v členkih in celo protic. Omenjeni simptomi so klasični znaki svinčenega zastrupljenja.
Razen teh vnanjih posledic so pa še dru« ge, skrite, ki jih je treba pravočasno odkril ti, ker ie tako je mogoče obvarovati delav« ce, ki delajo v svinčenih industrijah, kje>-so izpostavljeni počasnemu s progresivne* mu zastrupljenju, pred težjimi obolenji. Čim ie ti znaki pojavijo, je treba delavca čim* prej osvoboditi iz nevarne okolice ia ga ta* koj začeti zdraviti. Da pa te znake pravo^ časno zaslede, morajo zdravniki od časa do časa preiskati kri, slino in urin delavcev, ki imajo posla v svinčeni industriji.
Okoliščine, ki pospešujejo zahrbtno t>vic« čeno zastrupljenjc, so izredno mnogolične in vsak dan se pojavljajo nove, včasih da« cela nepričakovano. Vzrok temu dejstvu le» ži v tem, ds ss nahajajo svinec in njegove soli v najrazličnejših spojinah v najrazličo nejših oblikah, tako v industriji kakor v vsakdanjem življenju.
Industrije, ki imajo direktnega opravka g svincem, stoje seveda v prvem redu. To so predvsem svinčeni rudniki, tvornice svic« čene svetlice, minija, svinčenega kromats it barv, ki se izdelujejo iz svinčenih soli. Toda Se bolj prihajajo v poštev tiste obrti, kjer se uporabljajo predmeti iz svinca ali pa svia čenih soli. Omeniti velja torej: livarje svin« čenih črk, tipografi, tvorničarji akumulator* jev, lončarji, pleskarji, delavci, ki izdeluje« jo barvan papir, umetne cvetice, stanijol, voščeno platno, konzervoe škatlje, igle, igrs če. fajense, emajl. popravljala kotlov itd.
Tudi širša javnost je v neštetih okolno* stih, ne da bi se tega zavedala, izpostavijo« na zastrupljenju s svincem. Svinec se naha« Ja v vodi nekaterih vodovodov, dalje (v manjših količinah seveda) v pudrih, kre« mah in pomadah, v kuhinjski posodi, ki je slabo pocinjena, v ibarvanih igračkah, ki jih otrori preradi vtikajo v usta. V teh pred« metih se nahaja strup, kakor že povdarie« no, ie v zelo majhnih količinah, toda če sc to rsstrupljenje ponavlja dan za dnem, lah« ko nastane resno in opasno zastrupljenje, ki mu fs včasih težko določiti pravi vzrok.
Kot sredstva proti svinčenemu zastrup« Ijeniu se uporabljajo mleko, sredstva za čiščene želodca in črev in pepelika. Delavci ki obole na svinčenem zastrupljenju, mora« jo uživati absoluten mir in se morajo do« bro paziti, ko se vrnejo n3 delo. Morajo si pogosto umivati roke in usta, uporabljati čim bolj ten; bolje kopeli, uživati mlekc in se vzdržati slehernih kislin in alkohola. Delavnice treba dobro venfirati in skrb« no pomesti, pri čemer se je izogibati prahu. Kjer se nahaja v barvah svinčena svetlica, je dobro, da se nadomesti s cinkovo svet« Hcc.
Vprašanje svinčenega zastrupljenja, ki je sicer že staro, postaja vnovič aktualno, od« kar so začeli porabljati kot dodatek motor« nemu olju neko organsko svinčeno sol, ta« kozvano tetraetilov svinec, pomešano z ma« lo količino etilenovega dibromira. Ta zmes se uporablja vsled tega ker brani plamenu v motorju, da bi udarja! nazaj, kar tvori, kakor znano, največkrat povod letalskim katastrofam. Vsled tega se je ta zmes hitro udomačila po svetu, najbolj v Ameriki. Pri njeni uporabi pa nastane nevarnost: odha« jajoči plini vsebujejo svinec in Ie«ta se na« bira na stenah motorja. V Zedinjenih dr« žavah se Je vsled tega pripetilo v sedem« najstih mesecih enajst smrtnih slučajev, en slučaj blaznosti in sedemdeset slučajev vefi ali manj težkih obolenj. Nalčešče se je po-jevilo možgansko vnetje kot posledica vdi« havanja zastrupljenega plina in prahu. Slič» na obolenja se opazujejo tudi v garažah in pri delavcih, ki čistijo cilindre, s le takrat, če se uporabila omenjena zmes bencina. Da se vsem tem opasnostim izogne, je n. pr. sklenila Švica, prepovedati uvoz bencina, ki vsebuie tetraetilov svinec.
Jessn na Jadranu
Dubrovnik, v začetku novembra
Jesen je na.iprijetnejši letni čas na na. šem Jadranu. Res je, da zima preseneča s svojo blagostjo, večkrat pa preseneti tudi s svoio ostro burjo in se potem bolj občuti in težje prenaša kakor zima v zasneženih severnih krajih. Divna ie pomlad in rano se javlja, toda morja spomladi ne užiješ: spomladanski južni vetrovi ga razburkajo, tako da vožnja po morju ni prijetna, kopati pa se tudi ne moreš, voda je še prehladna. Najsi-gurne.iši čas za morske vožnje je poletje, vreme je stalno, morje mirno, le popoldne ga dvigne maestral. Kopi.ieš se lahko, kolikor ti drago, toda bivanje ti zagreni neznosna vročina, kateri ne ubežiš niti v vodi, ki sama doseže toploto do 24 stopinj Celzija.
Meni pač najbolj usraja jesen. Toplota ni več neznosna, ampak prijetna. Jesenske nevihte niso tako vehementne kakor spomladanske in tudi ne tako dolgotrajne. Če je morje nekaj dni nemirno, pa pridejo zopet lepi dnevi. Še v maju so izleti po morju riskantni. Odpelješ se opoldne samo eno uro daleč j iz Dubrovnika v Cavtat, ogledaš si tam \ Račičev mavzolej od Meštroviča. Bogi- i šičevo zbirko in nekaj slik od Bukovca j v mestnem muzeju; ko pa se proti ve- i čeru vračaš, že plačaš Neptunu svoj davek. V jeseni je vreme stalno, če je predpoldne lepo, se popoldne brez skrbi podaš v čolnu na morje in veslaš do večera.
In jesenske morske kopelji! Voda te res osveži, ker ni več tako mlačna kakor v avgustu, a je še dovoli topla, da te ne stresa zima. V drugi nolovici septembra je morje imelo še 22 stopinj Celzija, do novembra se ohladi na približno 20 stopinj Ceizija.
Včeraj smo pri kopanju merili temperaturo. Zrak je imel v senci 22 stopinj Celzija; pečine, na katerih se soinčimo. so se razgrele na 37 stopinj Celzija, morska voda pa je imela 20 in pol stopinj Celzija.
Rastlinstvo ie oživelo. V začetku septembra je bilo še vse suho. Ni čudo. da so zgoreli veliki kompleksi siromašnih gozdičev na Peliešcu in je morala pomagati vsa vojaška sila Gruža. bataljon pešadije in četa mornarjev, da so pogasili ogenj. Ko pade prvi jesenski dež. ozeleni trava in oživi vsa narava. Oleandri imaio še tuintam kak zapozneli cvet, vrtnice pa so v bujnem cvetu kakor v m3iu. Rožiči cveto v dolgih mačl-eah podobnim orehovemu cvetu, rož-marinovo grmičje ie posejano z drobnimi modrimi cveti. Nekaj spomladnega se čuti o naravi.
Pri tem Da ti narava nudi svoje sladko jesensko sadie. Grozdje ie na tr"n od avgusta do novembra, v septembru si dobil kilogram črnine za 3 do -i Din: sedai ie črnina pošla, dobi se še pozna bela vrsta z velikimi podolgovatimi Jagodami, Imenuje se »krivalja« ln stane po 6 Din kilogram. Prijatelji fig tudi pridejo na svoi račun.

Edina resna neprijetnost v jeseni so komarji. Držijo se v nižinah med zelenjem v bližini stoječe sladke vode. V hišah, ki stoje na zračnem prepihu, je malo komarjev in se jih lahko obran:š, ako v spalnici v noči previdno ravnaš z luč.io. po dnevi pa dobro zračiš.
V lepem jesenskem času tudi ne manjka tujcev. Zlasti letos po otvoritvi liške železnice je bil promet zelo živahen. Tudi kraljev prihod je privabil mnogo gostov, tako. da tujski promet v septembru nI nič zaostala! za spomladnim prometom. Največ je bilo Nemcev in še v oktobru si illi v večernih urah sreča! v tropični toaleti: v hlačah in športni sraicl brez suknje in brez klobuka.
Sedaj tujski promet že pojema. Ljudje pač ne računajo s tem. kako krasna zna bit: trka i jesen, ko se cele dneve lahko sprehajaš po suhih solnčnih potih, dočim v notranjosti kontinenta vlada megl?., dež in blato.	F. V.
BGIeinka strokovnega delovanja E. Skalickega
Ravnatelj kmetijske šole na Grmu. gosn. Bohtisiav Skallckv. ie praznoval te dni v krogu svoie obHelji in v ph-vzočnosb* vseh novomeških kmetijskih strokovnjakov — 301etm'co svoiega usneSnesri In plodionosnega d?1ovanin kot kmetiiski strokovnlak v Sloveniji, posebno na vinarskem poliu.
Leta 1?W5 ie prišel fr>tp. Sk^Uckv kot mbd vinarski iadzor«;k na l^olenisko. kier ie takoj priče! nad vse težavno re-e^nernciio Pr. frtnl uši oonstošenih dolenjskih vinogradov. Osnova! ie več trt-n'c In matlčn>akov po deželi, prireial neumorno — leto za letom — daHše In kraiše vinarske ln kletar^ke t^ča'? ter vzpodbuja! in bodril z m.ioeoštev"n;mi nreda"anii. nasveti na svoiih nofnva-niih. članki, brošurami in gospodarskim5 navodili, kakor tnaloVa*?**? «4rol"iv!'>'' vinogradnike k modernemu In naprednemu vrtnarstvu Da ie na?® vinctvo doseglo seda.iio s^onnio na Dolenjskem, ie v prvi vrsti ravno zasluga gosp. rav-naH.ia Skalickega.
Častno občanstvo raznih občin, nhf; spoštovanje med našimi kmetovalci-vinogradnikt. priča dovoli o veliki hvaležnosti za niegovo požrtvovalno delovanje Niegova knffa «K1etnrcfvo«. k; io ie spisa! lansko leto. ie moderno i" oraktlč.io delo — edino te vrste pri na = — v katerem naide tudi prenesti k'etar lahko raz"m!iiv celoten poduk, ki mu ie neobhodno potreben. Pa f"d' veščemu kletariu je ta knjiga neobhodno potrebna. Vsa moderna zaflralna sredstva proti trtnim bol^zn'*^ ViW; nrav-'1r>a
Plesalke Pariza, Berlina in Londona nastopalo v razkošnem filmu smeha in zabave:
Kraljica punčk
Od danes naprej
v Elitnem kinu Matica
Natančen naslov je *
Gledališki repertoarji
Liublianska drama
Petek, 13.: «Za narodov blagor®. E. Sobota, 14.: ob 4. pop.: »Ifigenija na Tavri« *" r'iaš'<a p. Istava nri zni"an:h cenah. Nedelja, 15.: ob 3.: »Kraljice Vidke kresna noč«. Mladinska predstava. Igrajo gojen« ke ženske gimnazije in osnovne šole. Ob 8.: »Periferija«. Izv.
Liublianska opera
Petek, 13.: «Mrtve oči«.- D. Sobota, 14.: »Povratek«. F. Nedelja. 15.: ob 3.: »Netopir«. Znižane ce» ne. Izv.
Celjsko gledališče
Petek, 13.: «George Dandin« ali »Prevara«
ni soprog«.
Nedelja, 15. ob 16.: »Georg D«ndin» ali
»Prevarani joprog«. Znižane cene.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 14.: ob 20.: »Težke ribe«. (Repriza.)
Elegantno! Veselo! Razkošno! Novo' Veliki nemški )ITrianon-film*, Berlin
t€s*al§ica punčk
Sijajna napeto-zanimiva veseloigra v 6 dejan ih polnih smeha in imenitne zabave. V vlogi prikupi iivega grofa Duplcssis-a nastopi na lepš kino-pralec, splo"no priljubi en' in elegantni HARRY ! IEDTKE, ki je ravno v tem ko legalnem filmu doživel v Berlinu ve'ikansl<i uspeh. V vlogi internacion'1. hotelske?« tatu vidmo dobro nam znanega Viggo L?rsen-» Kot glavna p?rpe'ica brilj ra "temperamentna Msria Jacobini - Pikantno plesalko Pa-iiza ki nam ostane £o'ovo v prijetnem spominu igra srčkana Erra Bogner. Posebno uspele so scene kot: Beg ženina na svatbenem potovanju - Grofovskl avto in lažni grof -Ho'elskl tatovi — Srfkane runčke — Razkošni ples v elegantnem baru .Bonbonlera* Ziata ljubezen nad vse — Krasne na;nn>eiše toalete itd. Ce želite fino zabavo in zdravi humor, preskrbite si pravočasno vstopnice — Mladini vstop pri tem filmu ni dovoljen -Pazite na znamko .BALKANFILM". Predstave ob 4., 1/26. '/j8., 9. V nedeljo ob 3., >/25., 6., "j8. Ir, 9. Prvovrstni umetniški orkester svita pri vseh predstavah.
Elitni kino Matica
vodilni kino v Ljubljani.
Tel "f on 124.
Dva nova baleta v Htihlianskl operi. V seboto. dne 14. t. m. se vprlzorita na opernem odru poleg Hatzej-ve opere »Povra-tak« dva nova baleta ln sicer: Fiunova noč od Tadeja Sygietynskl ln pa Svatovac od Zaje Baranoviča Balet Faunova noč je napisal na osnovi Ke. Begovičeve drugi ka-pelrrik varšavske filharmonije g. Tadej Sy-gletvnski, k! se trenotno nahaja na bolniškem dopustu v Jugoslavi'1. Dejanje baleti se vrši na Poljskem in je sobotna vpilzo-ritev tega dela na našem odru sploh prva njegova uprizoritev. Svatovac pa je skupno delo dveh hrvatskih skladateljev zna-rega Zajca in pa kapelnika zagrebške opere Baranoviča. Baranovič ie spopoliil delo slavnega mojstra, mu napisal nov konec ter delo sploh preinstrumentiral. Oba ba'eta se plešeta poleg opere »Povratak« mesto Ger-blčeve opere »Nabor«, katero delo se bo na novo predelalo in potem zopet vprlzo-rilo.
Celjsko gledališče. V nedeljo bo v celjskem gledališču prva repriza Mollerov* ko-
naprava modre galice. Škropljenje ln žvepljanie trt z raznimi pripomočki n. pr. s saloidinom, hioermanganom. su-likolom itd. so bila večinoma na njegovo iniciiativo vpeliana na Dolerr^kem. še mnogo bi se dalo govoriti o zaslugah ravnatelja Skalickega za naše vin-stvo. Pa nai zadostujejo za enkrat te sknom.ie vrstice.
Bog ga živi se mnoga leta!
Dolenjski vinogradnik.
G. Rudolf Knez
šolski upravUell na Igu pri LIubl'anI.
Gosp. upravitelj Knez le dobil, kakor smo že poročali, pri žrebanju Za H. se-riio »Jutrovih« nagrad prvo darilo v znesku 7500 Din.
Ptujsko gledališče
Vsled elektrifikacije gledališča se je po» četek gledališke sezone 1915/26 precej zavle ke!. Kakor vse kaže, bo vendar mogoče pri« četi s predstavami meseca decembra, v ze» lo ugodnem slučaju še koncem novembra.
Dramatično društvo je ime'o za letos ob« sežen repertoar, ki pa se je mora! naravno iz navedenega vzroka občutno skrčiti. Vse« kakor pa se bodo izbrale predstave iz na« slednjih de!: Spavaj moja deklica. Vozel, Revček Andrejčfk, Za narodov blagor. Noč na Mmeljniku, Hlapci, Mož usode Pasijon, Dolski župnik. Bratje sv. Bernarda. Za prav do in srce, Zora, dan, noč, Pcgica mojega srca itd.
Kakor lansko leto, se bodo tudi letos od« dale lože oz. po-.amezni sedeži v abonman. Starim ahonentom se lanski prostori rezer« viraio do 17. t. m., po tem ' iku do vključ« no 22 t. m. se bodo oddajati drugim intere« sentnm. Oboji se lahko prijavijo dnevno od 12. — 13. v pisarni deške osnovne šole ( i srez. poglavarstvu) pri učitelju g. M. Majcenu. Cene in pogoji za abonman so lanski.
Slednjič se vabijo vsi novodošli, dobri di« letantje, ki bi bili pripravljeni žrtvovati ne« koliko časa in truda ter sodelovali pri pred« stavah, da 9e oglase istotam.
Uprava »Dramatičnega društva v Ptuju*.
Za naše dijaštvo
(K občnemu zhorn Diiaške kuhinje v Mariboru.)
Nedavno se je vršil v Mariboru redni občni zbor Dijaške kuhinje. Med slučajnostmi se ie obravnavalo vprašanje združitve «Diiaške večerje« z Dijaško kuhinjo. Občni zbor je pristal na združitev obeh dobrodelnih društev, tako da bo odslej daiala našemu diiaštvu ve. čerjo tudi Dijaška kuhinja. Umestni sklep je treba vsekakor pozdraviti, ker je upati, da se bodo denarni viri stekali v blagaino enega zavoda in bo osredotočeno delo samo v prid podpirancem.
Iz blagainikovega poročila posnemamo. da so dobili revni dijaki v preteklem šolskem letu 16.433 obedov, za katere ie plačalo društvo 82.165 Din. Med podpiranci je bilo 44 gimnazijcev, i re-alčan, 33 učiteljiščnikov, 5 gojencev trgovske šole. ki so dobili 246, oziroma 5, 178. 30 obedov na teden Pet go.ien-kam se je izplačalo 135 Din podpore na teden.
V šolskem letu 1925-26, je dovoljenih okrog 400 obedov in 200 večerij na teden, t. j. 2.600 Din tedenskih stroškov.
Na naših denarnih zavodih, okrajnih zastopih in prijateljih naše mladine je, da Dijaška kuhinja ne bo vsled nomanj-
medije »Ueorge Dandiru. Cene so zelo znižane. Da bo mogoče tudi občinstvu od zunaj prisostvovati tej Izredno dobri predstavi. se prične predstava že ob štirih popoldne in se konča ob pol sedmih. Tako, da bodo vsi posetniki iz okolice imeli ugodne vlake za domov Ljubitelji dramske umetnosti se opozariaio, da se more ta igra uprizoriti na vsakem manišem odru.
Književno pismo Iz Slovenije v zagrebški »Novi Evropi«. Zadnja (14) številka »Nove Evrope« od 11. novembra priobčuje iz peresa publicista g. B. Borka »Književno pismo« iz Slovenije, v katerem osvet-liuie poročevalec današnje kulturne prilike na slovenskem kn:iževnem polju.
Kvartet Zika v Zagrebu. Kvartet ZIka je nastopil te dni v Zagrebu s tremi godalnimi kvarteti (Smetana, Dvorak, Reger). Produkcija je izvrstno uspela. Kritika hvali komorni značai prednašania, veliko razumevanje in tehnično znanje koncertantov, ki nastopijo še enkrat.
DrugI klavirski koncert Aleksandra Bo rovskega v Zagrebu, ki se je vršil v četrtek zvečer je prinesel Stravinskega tro-delno Suito Iz »Petruške«, troje skladb Fran cr.7s Debussvja. dve skladbi Prokofieva ter
kanja denarnih sredstev sredi šolskega leta podpore zmanjševala ali celo preklicala.
Mesto umrlega dosedanjega predsednika dr. Antona Medveda je prevzel g. dr. R. Pipuš, mesto umrlega podpredsednika dr. Fr. Roshie pa dr. V. Kac.
j cikel ChopitK)vih etud. Umetnik ie bil tudi topot živahno aklamiran.
Zagrebška filharmonija. Kakor poročajo zagrebški listi, so se naposled našla sred stva za obnovitev zagrebške filharmonije. To važno ustanovo je s posebno velikim razumevanjem podprl veliki župan TreSčec Filharmonično društvo je pred letom dni že obstojalo, toda radi slabega gmotnega položaj se je moralo raziti. Obnovljena filharmonija bo sestojaia po večini iz godbenikov, ki so angažirani v orkestru zagrebške opere, ter bo dajala koncerte s prvovrstnim programom.
Slavnostna predstava v zagrebškem Nar. gledališču. V pondeljek zvečer se je Izvajalo v zagrebški operi na novo naštudi-rnno Lhotkino delo »Morje«, katero je dirigiral kapelnik g. Baranovič in v katerem so nastopili kot glavni pevci- ge. Zaludova. Ožegovičeva, ter gg. Križaj, Primožič, Knittl. Zet itd Režira! je dr. Oavella.
»Klub mladih« v Splitu. Poročajo nam, da ne razstavita v Splitu samo brata France ln Tone Krali. marveč tudi drugI člani vKluba mladih«, in sicer gg.: Božidar Jakac Veno Pilon, Fran Zupan, Stiplovšek, Drago in Nande Vidmar, kipar Ivan Nanotnflc ln
Danes zadnjikrat:
Mae Murray
v velefilmu
,Qeo, plesačica Pariza"
Jutri velika senzacija!
Tine Kos. Razstavi o se: oija, pasteli, akvareli in velika plastika — skupaj čez 50 del večjega formata. Dela so že odposlana v Split in razstava se otvori koncem novembra. O priliki razstave izide katalog z Ilustracijami.
Vrnjen Meštrovlčev kip. Iz Soflle so te dni prinesli v Beograd Meštrovlčev kip »Sečanje«, katerega so odnesli Bolgari med svetovno vojno Iz srbske prestollce v svoie glavno mesto. Kip se nahaja sedaj v beograjskem Narodnem mu-zeia.
Razstava moderne potiske grafike v Ljubljani, ki se otvori v nedeljo ob U. dop.
v Jakopičevem paviljonu, nam nudi 250 Izbranih del cele vrste živečih poljskih umetnikov. Zastopani so E. Bartlomiejczyk, Kon stantin Brandl. T. Zeszliewski, E. Czerwln-ski, H. Frojadovna. L. Gottlleb. W. Jarocki (s!:kar poljskega selskega življenja). A. Ka-trienski, Janina Konarska, A!. Man K. Man-dral, T. Neskowski, And. Oles, J. Her.<ow-ski, J. Skotnickl, J. Tom itd.
Komorni kvartet Zika r Zagrebu. Komorni kvartet Zika nastopi v Zagrebu v torek, dne 10. novembra. Na sporedu Ima tri točke: godalne kvartete Smetane, Dvofak* ta Resreria.
Kulturni pregled
Ustanovitev šolskih poliklinik
V ministrstvu za socijalno politiko je bil izdelan te dni sporazumno z ministrstvom za narodno zdravstvo in zastopnikom Udru ženja učiteljev načrt za otvoritev šolskih poliklinik po vseh važnejših mestih in veča jih šolskih centrih v naši državi. Pokazalo se je, da je zdravstvene zaščite potrebna v prvi vrsti šolska deca v Južni Srbiji, Bosni in Hercegovini in bodo zato za enkrat otvor jene šolske poliklinike predvsem v teh po« krajinah. Učencem se bo nudila v polikli* nikah celokupna strokovna zdravniška nega.
Za otvoritev teh poliklinik je dalo mini« strstvo za narodno zdravstvo dosedaj na razpolago več hišic, nabavljenih na račun reparacij v Nemčiji, vzdrževala pa jih bos sta ministrstvi za narodno zdravstvo in so* cijalno politiko. Učcnci bodo pregledovani in zdravljeni brezplačno. Pozimi bodo izs vršene vse potrebne priprave, porr^adi pa prično graditi poslopja, tako da bi pričet« kom prihodnjega šolskega leta bilo otvor« jenih najmanj pet novih šolskih poliklinik, kakršne že obstojajo v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Subotici in Novem Sa« du, kjer je zelo dobro poskrbljeno za stro* kovno zdravniško nego šolske mladine.
Novomeško pismo
Novo mesto, sredi novembra.
Kakor hitro je prišlo Sokolsko društvo v Novem mestu po težkih bojih, navzlic neumestnemu odporu od raznih strani v posest in last bivše Narodne čitalnice, je osnovalo svoi gledališk' odsek in se z vso vnemo oprijelo zelo hvalevredne, a težavne naloge. Kot otvoritveno predstavo je priredilo dramo nemškega pisatelja Antona Ochorna «Bratje sv. Bernarda«, ki je doživela pri premijeri na dunajskem ljudskem gledališču pred nekako 18 leti s:ja-jen uspeh, ostala stalno na repertoarju in Izzvala silen odpor v ultramontanskih krogih. Tudi v današnjih časih m" izgubila — zla s? v naših razmerah in odnošajih — svoje aktualnosti.
Z uprizoritvijo te drame si je gledališk! odsek naprtil težko nalogo. Nastopajoči igralci so se morali namreč zamisliti in poglobit v n]im povsem tuj milje. Zato tudi ne smemo prestrogo ocenjevati predstave v celoti, kakor tudi ne posameznih igralcev, zlasti če vpoštevamo, da je bila ta predstava prva ta podana brez prave, enotne režije.
Marljivost ta požrtvovalnost vseh sodelu jočih je sicer vsega priznanja vredna, vendar pa Je bila trprzorltev nekoliko prenagljena ln zasedba vlog ne vseskozi posrečena. Tempo igre Je bil zbog tega malce prepočasen, dikcija ne povsem uglajena ln duhovita konverzacija prvega dejanja premalo poantirana.
Kar se tiče posameznih vlog. Je v prvi vrsti omenjati g. Dularja kot patra Prl-dolina, ki je bil Izvrsten v igri, maski in govorici. Brezdvomno mu gre palma večera.
G. Paučič kot brat Pavel, ki je sicer svo io vlogo, kot si !o Je zamislil, dosledno Iz-pelja', bi bil dosegel še večji uspeh, da Je bil nekoliko manj sentimentalen in patetičen. Prijetno je učinkoval njegov mirni in elegantni nastop. Simpatičen in prisrčen je bi g. Mžnard kot pater Merižrd. Presenetil nas je ta veliko cbeta g. Zura M., kot pater Simon, ki je v zadnjem hipu vskočil v igro in prevzel težavno, karakterno vlogo jezuitskega intrigama. Tudi g. Be r-n a r d Je dobro poda! vlogo prorja in pogodil tej vlog! odgovarjajoče dostojanstvo ta dvoreznost Da ie bila, kakor vedno, kos svoji nehvaležni vlogi. k! ne spada v njen j repertoar, ga. dr. Sušnikova kot Zakotni-kova žena, je samorbsebi umevno. Za to j! gre še posebno priznanje. Pohvalno moramo omenJti g. Blažona v vlogi Franceta Sodnika, ki se nam Je že v večjih vlogah predstavil, g. Šetinca kot resnlurnega Za-kotnika ta g. Beleta kot Brinjarja. Ostale manjše vloge so podali začetniki, katerim sta kolikor tol ko manjkala rutina hi energična roka učitelja, ki bi tudi iz teh ustvarila prav porabne moči. Od teh omenjamo še zelo mladega g. Koširja kot fratra Er-harda.
Posebno poglavje te prireditve pa tvori scenerja, kakor je na našem odru nismo videli še nikoii. Oskrbel Jo je z ljubeznijo in umetniškim svojim okusom naš, ne samo doma, marveč tudi v tujini prlznan: akade-mični slikar g. Božidar J a k a c. Tako sli-
Kino «LJU BLJANSKI DVOR»
Telefon 730.
Predstave ob nedeljah ob pol 11 dop in ob 3, Va 5., 6., H 8 in 9 uri zvečer, ob de* lavnikih oh 4, H 6., H 8 in 9.
ka v refektoriju, predstavljajoča izgnanje barantavcev iz templja, kakor tudi sv. Peter v kap:teljski dvorani, sta umotvora. ; Vsestransko zadovoljiv uspeh obeh pred-i stav bodi gledališkemu odseku novomeškega Sokola v zadoščenje in vzpodbudo.
Dopisi
JEŽ1CA. Zveza kulturnih društev priredi dne 14. novembra poučno predavanje o prvi ! pomoči pri nezgodah. Predavatelja pošlje j Higijenski zavod iz Ljubljane. Predavanje j bodo pojasnjevale skioptične slike. Vabimo vse, ki se žele poučiti o prvi pomoči. Predavanje se bo vršilo v šoli, točno ob 8. uri zvečer.
DOMŽALE. Dramatični odsek »Unije« iz i Ljubljane gostuje v nedeljo, dne 15. novem-j bra s Špicarievo dramo «Na Poljani«, ki se j prične točno ob 5. uri popoldne v Sokol-
iskem domu. Vstopnice so v predprodaji v Sokolskem domu. Vsi ljubitelji drame se uljudno vabijo k prireditvi.
JAVORNIK. Dne 15. novembra ob 8. uri
| zvečer gostujejo člani dram. odseka jeseni-: škega Sokola na našem odru. Uprizorili bo-i do igro »Vdova Rošltaka«. Pridite vsi! j LITIJA. Čutim se dolžnega, zahvaliti se i v imenu «Edinosti - Litija« vsej napredni ! javnosti, ki se je vabilu napredne mladine, j cb priliki prvesa nastopa dramskega odse-j ka »Edinosti« v nedeljo — zelo častno od-: zvala. Obšrna dvorana Sokolskega doma ■ v Litiji je bila polna prijateljev napredne ' mladine. Res je, da to pot nismo biti popolni, ker «Vozcli> zahteva še več dela. Kdor pozna razmere in težave p»i zasedbi odra, j ob številu organizacij, ki Jih imamo, bo z ! mirno vestjo prešel preko vsake večje kri-j tike. Hvala Vam. ki ste se odzvali klicu na-1 predne mladine! Hvala vsem, ki ste se žrt-; vovali in pripomogli do prvega nastopa, j Hvala tudi odboru Sokola Litija - Šmartno, ta' nam je odstopil oder — ta dvorano. —i j Fran Jeriha, t. č. preds. «Edinosti» Litija.
RIBNICA NA DOLENJSKEAL Najboljši i odgovor na zadnja italijanska nasilja so da-: Ii naši zavedni Ribničanje, ki so v nedelja na »Dinarski dan» podružnice Jug. Matice, darovali 829 Din za naše nesrečne, zatirane brate. V trgu samem se je zbralo 657 Din, v okoliških vaseh pa 162 D:n. Hvala darovalcem in požrtvovalnim nabiralkam in nabiralcem! — Odbor podr. Jug. Matice, ! HRASTNIK. Ne pozabite, da uprizori v ; nedeljo dne 15. novembra ob 4. urj popoJ-1 dne dramatični odsek vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani v Narodnem domu v Hrastniku veseloigro «Tlt Grom«. Pa Igri : prosta zabava s plesom in bogatim spore« i dom ter licitacija živega prašička. Čisti do-! b:ček Je namenjen božičnici revnim članom ; in članicam. Pridite vsi brez razlike, da pomagate ubogim vojnim žrtvam, ki po nedolž i nem trpe in prosijo pomoči. Prosimo obilne i udeležbe. — Odbor.
i ŽUŽEMBERK. Pretekli teden nas je za-j pustil starešina oddelka fnančne kontrole I g. Ivan Kramar in odšel na svoie novo službeno mesto v Jesenice. Z nlim smo izgubili izbornega uradnika, moža kremenitega narodnega značaja m veselega družabnika. Želimo mu cbilo sreče tudi na novem mestu,
SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Železniški uradn"k g. Fr. Miklavec je v vesel! družbi v gostilni g. Mikla, z nekaj krepkimi besedami o brutalnosti laških fašistov v Trstu napravi! bojevito razpoloženje in se je v protest nabralo za Jugosl. Matico 110 Din, ki so se izročili glavnemu odboru v Ljubljani
KINO IDEAL
Danes
„Trgovci z dekleti"
v glavni vlogi Eva Novak. Podučljivi življenski doživljaji sedanje dobe.
Predstave vsak dan pop. ob 3., ^ 5., 6* Vt 8. in 9. uri, v nedeljah tudi ot pol 11. dopoldne.
Domače vesti
Naročnike, ki do danes niso še poravnali naročnine, pozivamo-da store to nemudoma, da bo mogoče upravi sredi meseca račun naročnine zaključiti.
Upravništvo «Jutra». •
*	U draženje lastnikov listov. Lastniki listov v na5) kraljevini so Imeli 9. In 10. novembra v Beograda konferenco, tičoče si skupnih Interesov. Na konferenci so lastniki ustanovili udruženje lastnikov v kraljevini SHS. Cili udruženja bo zaščititi gispo-darske In materijalne interese lastnikov listov. Sedež udruženia bo Beograd. V prvo upravo so bili izvoljen! gg.: Jovan Tanovič sa »Politiko« (Beograd), Manojlo Soklč za »Pravdo« (Beograd.) Nenad Diordjevič za »Vreme« (Beograd). Joso Lakatoš za »Jugoslovenske Stampo« (Zagreb), Adelf Rlb-rftar za »Jutro« (LJubljana). V nadzorni odbor so bili Izvoljeni: gg. MIlan Band za »Tipografijo« (Zagreb). !o<o Slrorilc za »Večerno pošto« (Saraievo), dr. Jovan Plani za »Bii.Tiečey Naplo« (Subctlca). Častni sod: dr. Mllivoj Dežman za »Obzor« (Zagreb), Vinko Kisič za »Novo Dobo« {Split), dr. Dragutin Radišlč za »Reč« (Beo grad), dr. Pran Lipold za »Tabor« in »Mar-burger Zeltung« (Martbor), Petar Jurišič za »Novosti« (Beograd). Glasom ČL 4. pravil lahko postane član udruženja vsak lastnik Usta v naši državi kl se priiavi v 14 dneh in ki izjavi, da spujema cilje In pravila združenja.
*	Centralna uprava Jugoslov. novinarske sa udruženja ie l.tiela od S. do U. L m. v
Beogradu sejo, na kateri je temelifo wt-ganizirala vse notranje poslovanje Udrrie-nja. Dosedanji poslovodja g. Radosavljevič je bil docela prldelien Novinarskemu klubu, za poslovodjo Udruženja pa je bH imenovan i Boško Radovanovič. »Novinar« bo Izhaja! odslej vsak mesec in ga bo dobil vsak član na svojo adreso. Z novim letom se uve dejo nove, za vso državo enotne legitimacije; vse dosedanje se razveljavijo. Železniške ugodnosti ostanelo začasno nespremenjene. Penzijskl fond udruženja znaša okrog 300.000 Din ia se naloži v Državno htpote-karno banko, penzijski pravilnik bo uveljav lien potom ministrske uredbe in stop! v veljavo te*kom prihodnjega ieta. Istočasno s Centralno upravo je zboroval tudi sindikalni odbor, ki le izdelaj načrt za zakon o novinarjih ter načrt za strogo revizijo članstva, izdelal je tudi smernice in glavna načela za bodoči penzijski pravilnik. Tako centralna uprava kakor sindikalni odbor sta bila v stalnem kontaktu z ravnokar osnovanim Udruženjem lastnikov listov. Obojestransko se je pri tem ugotovilo, da imata obe udruženj! toliko skupnih interesov in tako malo diferenc, da bosta lahko v bodočnosti trajno sodelovali, kar bo le v korist vsega novinstva v državi. Sodelovanje bo tem lažje, ker vodi;o tudi organizacijo lastnikov v prvi vrsti poklicni novinarji, dočim ie na drugi strani tudi v vodstvu novinarske organizacije več lastnikov, oz. solastnikov listov. — V pondeijek ln torek se Je sestal tudi nadzorni odbor, ki je odredil reorganizacijo blagajniškega poslovanja. Odbor si Je izvolil za predsednika g. posL Frana Smodeja.
*	Imenovanja v vojaški službi. Imenovani so: v pehoti: poročnik Anton Šproc za kapitana 2. razreda; podporočniki Štefan Kos. Anton Sabati, Josip Hočevar, Anton Lovrič, Ladislav Križ, Otmar Sever, Vladimir Prikril, Rudolf Marn. Fran Trubar, Egon Žitnik in šimen Adešič — vsi za poročnike. V ari i Ije ril i: Fran Tomlnšek za kapitana 2. razreda; Štefan Kovačič. Bo židar Kraut. Ignacij Furlan, Slavko Grum. Danilo Trampuš, Miha Vajda, Vladimir Tauzes In Fran Golob za poročnike; v ko-nilcl: Andrej Kiler ln Anton Krpan za poročnika: v inženjeriji: Jaromir Grego-rlč in Drago Globočnlk za poročnika; v a vi ja tik i: Stanislav Balanč, za poročnika; v sodni stroki: Milan Kolar za kapitan 1. razreda. Administrativni poročnik Luka Čadež ie upokoien, žandarmerij-ski kapitan Bogomil Leban je poda! ostavko. — Premeščeni so: administrativni kapitan Hinko Žabkar od zetske divizije v vojno ministrstvo, administrativni poročnik Fr Rupnik od remontnega depoja IV. armije k Vrbaski diviziji, poročnik Josip Lukež od 9. pešpolka k zavodu za vojno odelo, poroč nik ekonomske stroke Martin Topljak od zavoda za vomo odelo k skladišču v Poža-revcu, sanitetni major dr. L. Debeljak kot upravnik k Celjski boinici in sanitetni kapitan dr. Rado Šober Iz Ptuia kot upravnik k Mariborski bolnici.
*	Izpremembe v državni službi Na Srednji tehnični šoli v Ljubljani so napredovali profesorji Mihael Prezelj v 4. skupino I. kategorij, Josip Čopič in Stanko Dimnik pa v 6. skupino I. kategorlie: na trgovski šoli v Ljubljani predmetna učiteljica Ana Schlf-frer v 2 skupino II. kategorije, na trgovski šoli v Maribora pa predmetni očlte'1 Fran Škof v 2. skupino fl. kategorije. Pri podružnici poštne hranilnice v L!ubl|anl le dosedanji pisar Josip Florjančlč imenovan za skladiščnika.
*	Iz železniško policijske glnibe. Po službeni potrebi sta premeščena: pomočnik komisarju železniške in obmejne policije OJor-gje Slavuievič na Rakeku v Istem svojstvo v Koprivnico ter pomočnik komisarju želez-niške hi obmejne policije Vinko Trumbič lz Dravograda na Sušak.
*	PokoJn'ne orožnikov. Pišejo nam: Ministrstvo za notranje zadeve v Beograda Je na razne resolucije ln predloge priznalo vsem po prevratu vpokojenim orožnikom na ozemlju Dalmacije dinarsko pokojnino Po avstrijskih predpisih od dneva vpoko-jitve. Za podlago se je vzela poslednja dinarska plača. Veliki župan Perovlč v Splitu kaj hitro izgotavlja tozadevne dekrete In
Lepa Is vesela
Kraljica punčk
je že v Ljubliani
iih pošilja upravičencem. Tako ie dobil ne-upokojeni narednik (stražmojster) v Ljubljani dekret, s katerim ima dvigniti lepo vso to pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani za 4 in po! leta nazaj.
*	Okrajni zastop v Kozjem. Kakor se uradno razglaša, se občini Veliki kamen in Mrčna seia z veljavnostjo izza dne 1. Januarja 1926. izločita lz območja okrajnega za stopa kozjanskega ter pridelita okrajnemu zastopu v Sevnici.
*	Pri vlšiem deželnem sodišču v Ljubljani se odda .-nesto pisarniškega oiicijanta-zvanlčnika in vsako drugo mesto pisarniškega oflcijanta-zvanlčnika. ki bi se izpraznilo tekom razpisa. Za to mesto se zahtevajo pogoji za zvaniško službo. Prošnie je vložiti najkasneje do 15. decembra pri pred sedništvu višjega deželnega sodišča v Ljub Ijani.
*	Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v LJubljani je sprejelo notarja dr. Petra Jereba v Radečah v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
*	Koncesijonlrani Inženierji In arhitekti. Minister za javna dela Nikola Uzunovič Je podpisal pravilnik o razdelitvi in delokrogu posameznih strok koncesijoniranlh Inženjer-jev ln arhitektov. Po novem pravilniku se dele inženierji in arhitekti na deset skupin. Skupine so razvrščene po strokovni izšola-nostl. S tem pravilnikom so rešena mnoga sporna vprašanja.
*• Smrtna kosa. V Gradcu je umr! po dolgotrajni bolezni na posledicah težke operacije g. Josip D a c a r. Pokojnik ie bil dolga leta neumorno delavni poslovodja znane ljubljanske veletvrdke J. C. Mayer v L ub-Ijanl in ljubezniv družabnik, ki je užival splošen ugled. Pogreb se bo vršil v soboto ob 3. popoldne iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. — V Mokronogu Je umrla včeraj v starosti 62 let gospa Rozallja SI r c e 1 i. toj. Zugelj. Pokoinica Je bila skrbna mati in blaga žena. Pogreb bo v soboto. ob 9. dop. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Razpisane so naslednje pošte: črna pri Prevaljah, Mežica Rogaševci, Toplice pri Novem mestu, Raka. Sv. Peter pod Sv. gorami, Jesenice ob Savi, Radomlie. Sv. Urban pri Ptuju, Jurklošter. Trzin in Kokra. Prošnje vložiti pri pošt. direkciji v Ljubliani..
*	Županstvo občine Št. Rupert pr) Mokronogu razglaša, da se v Št. Rupertu zopet oživijo hi vpeljejo živinski sejmi za govedo in prašiče. Prv! se bo vrši! v pondeijek 23. novembra.
*	Tiskovine za prijavo davka telesnih delavcev ima v založbi Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru. Te tiskovine so pa uporabne le za večja podjetja.
*	Izlet na kulturno-zgodovinsko razstavo v Zagrebu priredi Umetnostno-zgodovinsko društvo pod vodstvom vi. svetnika drja. F. V»dics v nedeljo. 15. t. m. Strokovno nzla-go preskrbi vodstvo razstave. Odhod lz Ljubljane z gl. kolodvora ob 8..% (brzovlak) Za obiskovalce razstave velja polovična vožnja. (Informacije- Tourist-Offlce).
*	Slovenci v ruskem uletnlštvu. Preko Beograda se vrača te dni h Sibirije v domo vino vojni ujetnik Jereblč iz Rogatca. Kakor poročajo beograjski listi, pripoveduje Jerebič, da se nahaja v ujetniškem taborišču. iz katerega ie ušel še približno 1500 Slovencev. Godi se jim slabo. V taborišču še ne vedo ničesar o Jugoslaviji. Uietniki meraio obdelovati zeml:o. za kar dobi.-ajo hrano in obleko. Nastanjeni so po barakah. Ruske oblasti izjavljajo, da tih ne tepuste teko dolgo, dokler naša država ne prizna sovjetske Rusije.
*	Železniške zveze z Inozemstvom. V smislu sklepov mednarodnih prometnih konvencij, ki so bile sklenjene v Parizu ln Haagu, bodo od 1. decembra 1925. vozili na teden štirje novi brzovlaki na progi Sušak-Biidimpešta-Bratislava, od 15. maja 1926. dalje pa tedensko štirje novi brzovlaki na progi Beograd-Solun.
*	Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec. izdala pevsko društvo »Liublj. Zvon«. 11. In 12. zvezek letošnjega letnika izideta v prvi polovici novembra obenem z vabilom na na-ročbo na >Zbore« v letu 1926. v katerem do bi list poleg razširjenega glasbenega deia tudi kniiievno prilogo.
*	Naši v Ameriki. V Clevelandu v Zedlnje-nlh državah se !e 16. oktobra smrtno ponesrečil 8 letni sinček našega ro;aka Andreja Ulčarja. Deček je šel s svojo 9 letno sestrico v neko trgovino. Ko se Je vračal preko ulice ga Je zgrabil neki avtomobil in ga vrgel na tla ter tako težko poškodoval, da Je umrl, še predno so ga pripeljali v bolnico. — Dne 18. oktobra se ie v Nottlnghamu zbralo več naših rojakov, kl so se zabavali in pili pri rojaku Erjavcu. Ko so Imeli že precej razgrete glave, je prišlo do prepira, v katerem ie bil — baje po naključju — ustreljen Ivan Perico. Ustrelil ga le Erjavec, s katerim sta skupal popivala. Ubiti Perko je bil star 41 let bi rodom Iz šmihela na Dolenjskem. Zapušča ženo In pet otrok. Erlavec )e bQ aretiran in pride pred veliko poroto.
n— Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokol, doma na Vlčn priredi v nedeljo 15. novembra 1925. ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču »Martinov večer«. Spored. Martinova goska. Burka: »Drzni zrakoplo-vec«. Kuplet: otročiček. — Šaljiva poŠta in ples. Vstopnina 5 Din.
o— Olepševalno dra štvo v Rožni dolini
vabi na Martinov večer, U se vrši v nedeljo dne 15. novembra t L v restavracijskih prostorih na Strelišču pod Rožnikom. Spored: Godba. Petje. Ples. Martinova goska « Vedeževalec. Začetek ob 7. ari zvečer. Vstopnina prosta.
*	Nove kuverte za vrednostna pisma. Poštno ministrstvo le Izdalo ovitke v dveh različnih obsežnostih. Veliki ovitki po 78 par, mali pa po 50 par
*	Najstarejši človek v Beogradu. V Beograda živi 106 let stari Turčin Mustafa De-vfrtakovlč, rodom lz Beograda, ker je bil njegov oče muslimanski svečenik. Ko je bil 15 iet star je bil s sultanovim fermanom Imenovan za finančnega nadzornika. Do 74 leta je napredoval v turški državni službi. Dc3ro se še spominja historičnih dogodkov ki se tičejo »sode Srbije, in t«dl dne. ko jc Osman-paša izročil mestne ključe kne*s Mihaltu.
*	Nesreča na fcrščansko-socOalnem shodu v Radgoni. Predvčerajšniim sta prišla bivši avstrijski minister dr. Seipe! in deželni glavar šta erski dr. Rintelen na krščansko-so-cialni shod v Radgono. Na brvi. ki vodi pre ko nekega jarka v mesto, jo je pričakovalo toliko ljudi, da se ie brv porušila. En moški ln štiri ženske so si zlomili noge in se tudi sicer poškodovali. Prepeljali so jih v bolni-
co.
!z l.ju jliane
u_ Povodom avstrijskega državnega praz nika so včeraj čestitali tukajšnjemu avstrijskemu generalnemu konzulu zastopniki oblasti, drugih konzulatov ter raznih korpo-raci:. Konzulati so povodom praznika Izobesili svo'e zastave
u— Prošnja na gereniskl svet. Prebivalci na Resljevi cesti hi zgornjem deiu Slomškove ulice prosimo gg. gerente. naj bi nam še pred zmo vsaj nekoliko odpravili hudo nadlego ter na kakršenkoli način tlakovali voga-l pri stiku obeh cest Na tem mestu mora človek kar broditi po vodi. Ne vemo zakaj ni prejšnji «ljudski» zastop tlakoval Slomškove ulice do konca, tako. da je aa najožjem koncu ostaia najbolj neprehodna. Prosimo, zveiite nas kakorkoli z že nova tlakovano Miklošičevo cesto.
u— Tovariši Jadranaši! Danes, v petek dne 13. novembra vrši v dvorani naprednega dijaškega doma članski sestanek cb
20.	uri zvečer. Gg. generalni konzul ČSR dr. Boneš m predsednik Jugoslov. - češkoslovaške lige dr. Trrller bosta razvljaia program kulturnega zbližanja med obema narodoma. Ker je želja omenjenih gospodov, da se pritegne k temu delu črn več akademske omladine. Vas pozivamo, da se sestanka polnoštevilno udeležite. Plesna vaja se lz tega vzroka prične šele ob pol
21.	uri. — Odbor.
u— Narodna čitalnica v Šiški priredi v nedeljo, dne 15. novembra L 1. v dvorani pri Valjavcu svoj « Martinov večer«. Bogat spored, vstopnine ni!
u— Šiška. Tukajšnja društva Sokol, Čitalnica, Orjuna in obe podružnici Ciril - Metodove družbe so se sporazumela, da bodo prirejala v tek. zimski sezottf po možnosti redna predavanja vsako soboto ob 20. uri v prostorih gostilne «Pri raci». Vsakokratno predavanje bo razv idno iz lepakov, kJ bodo Izobešeni v izložbenih oknih nekater h šišenskih trgovin. Vstop bo vsakomur prost. Prvo predavanje bo v soboto dne 14. t m. ob 20. uri. Predaval bo profesor g. Paviič o »Življenju po smrti«. RazmotrivaJ bo na-ziranja raznih narodov v tem vprašanju. Vahimo k predavanjem vso Sšensko napred no Javnost.
u— Ean de Cologne znamke Superbe zelo prijetnega in osvežujočega duha, se dobiva v lekarni Levstek, Ljubljana. Resije-va cesta št 1 ln v vseh večjih trgovnah.
u— Klub Primork priredi letošnji pr odpust začetkom februarja I. črno - belo re-duto. Kdor se namerava udeležiti prireditve v kostumu, dobi Informacije vsak pondeljek od pol 6. do 7. ure v damski sobi kavarne «Emona».	2028
u— Martinov večer priredi Orjuna Št. Jakob - Krakovo - Trnovo pri Kavčiču na Prulah v soboto, dne 14. novembra cb 20. uri Orjunaši in nakianjeno Jim občinstvo uljudno vabljeni. Za jedi, dobro pijačo in zabavo preskrb!je«o. Vstopnina 2 Din. Svi-ra lastni orkester. — Odbor.	2029
u— Mladina mladini. Marljive gojenke ženske realne gimnazije in osnovne šole na Mladiki prirede v nedeljo dne 15. novembra ob 3. uri popoldne v dramskem gledališču v dobrobitne namene Marije Grošljeve pravljično Igro v 4 dejanjih »Kraljice Vldke kresna noč». Poleg kraljičine Vdke nastopi gospoda iz Srebrnega potoka, potočnlca, žabica, kačji pastirček, marjetka, keberček, metuljček, pika polonica in dr. Kuharica, Spela debela tn kuharčki bodo zabavali mladino in gorzdni Škrat bo ibjaJ svoie šale in smeh. Igra |e polna naivnega otroškega humorja bi ljubke detinske poezije. Kraljica vil m njene tovarišlce bodo rajale z metullč kom In Vidko. Pričetek ob 3. uri, konec po 5. uri. Kratki prikaz, pravliica bodočnosti, odigrana 11. t m je bHa zgolj domorodna slavnost bi Je gdč. Grošlleva čisU dobiček 2500 Din izročila skladu Jug. Matice. 2031 u— Žepar okradel delavca. V noči na 10. t m. se je delavec Josip Učakar, stanujoč v Oradcu pri Litiji predolgo zadržal v neki gostilni na Tržaški ceatl ta odšel potem v precel veselem razpoloženju na kolodvor. Pred vstopom na vlak je nenadoma opazH, da mu )e nepoznan žepar ukrade! Iz notranjega žepa suknliča rlavo Hstnloo z vsebino okrog 200 Din, raznimi legitimacijami Id železniškim voznim listkom do Litije.
u— Vlom v sušilnico za meso. KDobasiCar TovladHac Novak, stanujoč v Rafal doHnl na cesti XIII. št 1 Ima zadnje čase izredno smolo. Neprestano ga obiskujejo tatovi V noči na 11. t m. se |e nepoznan uzmovtf ponovno splazil v njegovo sušilnico mesa ta mu odnesel 6 kg suhih klobas. Lačnega tatu išče sedaj policija.
u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bJH prijavljeni poHcfll sledeči sluča-!!: 1 prestopek beračenja, 1 tatvina, 1 goljufija, 1 prestopek kaljeni a nočnega toka.
Elegantna vseeld&t in na neumna burka fe najnoveJU film najlepSeg/a kinoigralce Harry Uedlketa:
Kraljica punčk
Od danet naprej
t Elitnem kinu Matica
3 prestopka cestnega policijskega reda Is I prestopek zglaševainih predpisov. Aretacija le bila izvršena 1 lis sicer radi beračenja.
Iz Maribora
a— Glasbena Matica v Maribora Ima v
petek dne a), novembra ob pol 20. ari v društvenih prostorih svoj občni zbor.
a— V Ljudski univerzi predava danes g. prot. Te?ly o razvoju slovenskega »lovstva.
a— Glasbene Matice v Mariboru redni občni zbor bo v petek dne 30. t. m. ob po! 8. uri zvečer v društvenih prostorh. Na dnevnem redu so poročile o društvenem delovanju v preteklem ponovnem (šolskem) letu te volitev novega odbora.
a— Veliki žnpan dr. Pirkmaler ki bi Imel bia še prihodnji »eden aa dopustu, jo danes vsled katastrofalnega nastopa povodnf: prekinil svoj dopust in nastopil službo. Stopi! je takoj v stik s svojimi srezkurt poglavarji, da organizira prvo pomoč v popl&vljesiih okrajih.
Iz Celja
e— Mestni urad ne posluje. Rad' snaže-nja uradnih prostorov mestnega magistrata bo mestni urad v četrtek dne 19. t m. popoldne »n v petek dne 20. novembra ves dan zaprt Za ta dva dneva povabljene stranke se nai zgtase v srboto 21. t m
e— Proračunska seja — preložena. Proračunska seja občinskega sveta, ki bi se morala vriiti v petek dne 13. i. m., ie preložena na prihodnji seden, ker de<a v odsekih še niso končana.
Iž Trbovelj
t—• Občinske doklade za upravno leto 1926. V pokritje občinskih potrebščia zs upravno leto 1926. se bodo pobirale: 160 od. stotne občinske doklade na vse direktne davke izvzemši osebnega dohodninskega davka. 200odstotne občinske doklade na vi. i.o in vinski mošt, 25 Din od hektolitra po« točenega piva. 10 Din od vsake hektoliter« ske stopinje alkoholovine navadnega žganja in 5 Din od vsakega pntočenega litra posla, ienega žganja. Morebitni ugovori zoper ta sklep se lahko vložijo do 14. t tn.
t— Zborovanja glede naklade na meso. Po občinskem razglasu bo znašala naklada na meso: 25 Din od vsakega kosa govedi in telet nad 1 ietonn, 15 Din od telet pod 1 letom, 5 Din od drobnice, 20 Din od 100 kg svežega, prekajenega, nasoljenega in dru gega mesa. slanine, konzerv, salam in tne» »enih klobas. V svrho glasovanja o teh na» kladah se vabijo vsi, ki imajo volilno pr&> vico. na zborovanje v pondeljek 16. t. m. od 8. do 10. ure dopoldne. Giaaovalo se bo v vzklikom. O vsakem, ki 9e glasovanja ne V udeležil, se bo smatralo, da je zadovo> ljen z nakladami.
t— Razburjenje v revirjih radi novega davka. Zaradi najnovejšega davka za Delav sko zbornico v Ljubljani vlada v vseh re« virjih silno razburjenje. Vsevprek ga kriti« zirajo in se razgovarjajo o nastalem polo* žaju.
t— O smrti rudarja Alojza A h lina soio naknadno prejeli pojasnilo, iz katerega je sklepati, da se je pokojnik ponesrečil ter da ei ni sam končal življenje. Že 18 let je bil namreč podvržen padavici. Več let je prebiva! pri sorodniku Župančiče, 12 let pa pri bratu Antonu Ahlinu. Dal se je tudi že operirati na možganih, večkrat je nenado« ma odšel od doma. Tudi zadnjikrat so ta. koj pričeli poizvedovati za njim njegovi domači, naposled pa zvedeli žalostno novi. co njegove smrti. Ker vodi po tisti poti v Sirjah pri Zidanem mostu ozka steza, je iz vsega povedanega razumljivo, zakaj je p&> del v prepad.
t— Francoski zlatnik v mihi. V * Zlato. rog» milu, ki je bilo kupljeno v rudniškem konsumu, je našla vdova ga. Kus francoski zlatnik. Ker pride po izjavi tvrdke, ki raz« pečava «Z!atorog» milo, na tisoč kosov, po en francoski zlatnik, je še! zlatnik ge. Kuso« ve iz rok v roke ko- priča izrednega do» godka.
Iz Primorja
•	Rojstni dan italijanskega kralja v Trstu V sredo so obhajali v Trstu 57. obletnico rojstnega dne italijanskega kralja. Povodom tega dogodka se je vršils na trgu Unita pa^ rada čet tržaške garnizije. Vojaške oddelke je pregledal armadni poveljnik, general Vaccari.
•	Nadaljnje preiskave radi napada na ^Edinost*. Tržaške varnostne oblasti so za. sliiale osobje uredništva in tiskarne «Edi> nost* v Trstu radi zadnjih izgredov, iz ka« terih se je izcimi! neprijeten napad na trža. ški dnevnik «Edinost». To je napravilo na tržaške Slovence kolikor toliko dober vtis. Morda se vendarle bliSajo časi, ko bodo oblasti morale pokazati, da slovenski živelj ni samo zato v Italiji, da ga bijejo izvestni elementi kakor jih prime slaba volja.
•	Goriiki podprefekt v Kaiu pri Grahom vem. Goriiki podprefekt je te dni obiskal Kal pri Grahovem ter se je osebno prepri. čal o škodi, katero je napravO zadnji po« iar. Podprefekt bo vladi v Rimu predlagal, naj priskoči pngorelcem na pomoč s primer no vsoto denarja.
•	Poroka. V Matenji vsei sta ae poročila Mara Toroševa in Venče 2niderii& Bilo srečno!
•	Nemci In faiisti. Pod svstrijako vlado ie bils drznost v Primorju naseljenih Nem« cev taks, da so počeli.' kar so bai hotelL Ščitila jih je dunajske vlada in znali so se prilagoditi razmeram tako, da so se postav, ljali na stran Italijanov v gonji proti Slo« vencem. Italijani so se pred prihajajočimi Nemci globoko klanjali in jih puščali lepo v miru. Po vojni je ostalo v Primorju še precej Nemcev, ž njimi je ostal pe tudi vw. lik del prejšnje samozavesti ker tiči Ita!L>
Jenom v krvi ie vedno trepet in strah pred nemško mogočnostjo izpod prejšnjega reži« ma. Na fašistovski praznik ni hote! usta. viti Nemec dr. Garbs dela v svoji tvoraici v Terteole. Fašisti so bili sicer ogorčeni ra« di tega, toda Nemcu niso storili ničesar, marveč so izlili vso svojo jezo v svoje glic silo, kjer žigosajo dr. Garbs a, da nima no. benega pravega spoštovanja do Italijanov, o katerih se nekako zaničljivo izraža in pa da je neodpustno, da izziva italijansko potrpežljivost na fašistovski praznik. List zahteva od dr. Garbsa, da naj se v bodoče odkrije pred Italijani, ker sicer mu zbije« jo klobuk z gleve. Dr. Garbs se lahko sme« je, ker ve, da se mu ie bo nič zgodilo. Ako bi kak slovenski podjetnik na dan fašistov« ske proslave ne praznoval, H mu gotovo tvornico razbili ali cclo zr.fgali ic njega bi gotovo napadli in pretepli ali celo ubili. 1'otem bi pa še še! i>-> ;t»':j» nskem tisku slavospev za junaški in pstrotični čin.
Ljubljanski Zvon
za mesec november je izšel. Na uvodnets mestu prinaša četvero pesmi Frana Eilerja, v katerih nam govori koroški rojak o svoji domovini-. N2 Karavankah se razgleduje proti Go9pi Sveti, gleda Dravo, misli na Zi» lo in se zavija v topel plašč pred sapo le« denih Tur ter kliče: »Kaj v puhlih upov tre« bite rogove? Matjaž nam kralj je klical, ni. smo čuli —Pesem o svitnici obravnava motiv trpečega naroda, v naslednji pesmi (Bil trd si...), pisani v sonetni obliki, ps odkriva pogled v lastno notranjost. Četrti: Ellerjeva pesem eKaj trkaš* nam pove, da je pesnik trdno zasidran v svojem pristanu ter 9 svojo ulogo popolnoma na jasnem. Karlo Kocjančič objavlja odlomek iz «Več» ne plamenice» (Jaz bom umr!...). Juš Ko« zak nadaljuje roman «§entpeter» in popisu« je divjanje črne smrti. Dr. Niko Županič objavlja »Antropološki očrt Ivana Tavčar« ja», iz katerega izvemo, ds je spada! pisa« telj Tavčar v kategorijo visokih ljudi ia da je pripadal tako zvanemu jadranskemu tipu (Hotno edriaticus). Slavko G rum. mlad, talentiran črtičar, prispeva kratko in kancizno pisano «Mansardo», dr. Nikolaj Preobraženeki govori dalje o Novi Rusiji ter podaja kratek pregled pisatelja VIadi> mirja Lidina poleg črtice Noetova barka iz zbirke cMišja vsakdanjost«. Popolnoma umestno je, da skuša «Zvon» seznaniti svo« je bravce z novimi umetnostnimi pojavi ruskega slovstva. Sledi še nadaljevanje in konec Zamjatinove »Afrike*. Jemej Jereb priobčuje predzadnje poglavje romana «Sus ženj demona« in na koncu tekstov beremo Papinijevo študijo o \Va!tns Whitmasu.
Književna poročila govore o Resovem »Danteju*. Prof. Kidrič se peča 1 Žigono« vim in Puntarjevim prešernoslovjem ter do« kazuje, da sta i Puntar i Žigon izgrešifa cili ko sta gledala na Prešerna z vidika arhiteks tonike in podobnih zmotnih tolmačenj Pre. Sernove poezije. A ta stališča so nekateri žc sprejeli, zato jih Je treba revidirati. Upa* mo. d« nam dr. Kidrič kmalu pripravi za tisk Prešernovo feoreapoodcnco. ki bo 00» jasnila marsikaj, česar še danes ne vemo ter popravila nepravilne razlage. Andrej Buda! porota o Wend1ovi knjigi »Der Kampf der Sudslawen utn Freiheit u. Ein« heit», C. Go!ar ocenjuje Sorlijev roman »Zadnji val*, I. S. piše o »Plavi gospod j 1», romanu Milice Jankovičeve. V Kroniki je zanimiv prispevek prof. Ozvalda o »Pare« demarsehu*, Sinclsircrvi študiji o ameriškem vzgojstvu.
»Ljubljanski Zvon* stane letno 1210 Dit in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljublja« ni, Prešernova ul. 54. Revijo priporočamo,
Kje je tisti staroslovenski spomenik?
Nekje na Poljskem sem našel staro knjigo. Knjiga se Imenuje »Dawna Polska«. Knjiga le »skreslona w jubileuszowym Mlkotaja Kopernika roku 1843 przez Adryana Krzyža nowsklego«. Tiskana v Varšavi leta 1844.
Vsebina te knjige le nekako prijetno kram Ijar.je o polskl zgodovini, o kulturnih In sc-cijalnlh razmerah Poljske v raznih časih, govori o čarovnicah, o hjsltizmu na Poljskem, vse križem kražem, kakor pač cavro misli čestitemu pisatelju. Deseto poglavje te knjige Ima napis »Slowiaanczyzno«. V tem poglavju citira Krzyžanowšk! zapiske, katere ie objavil profesor Andrej Kucharsk! o svojm potovanju po jugoslovenskih krajih v »Gazeta Polska«, z dnia II Lutego 1829«.
Odnosnl citat se glasi v slovenskem prevodu:
»Tore! meseca avgusta 1. 1828. sem naše! v okolici Ljubljane (Lalbach), glavnega mesta današn e Ilirije, starožitni slovanski napis iz predkrščanskih časov, v katerih so Slovan! pisali po primeru (na tryb) vzhodnih ljudstev od desne k levi rok!, če bi ne bilo slovanskega i.nena Jaromyst. katero lahko tu razločno prebereš, bi bilo komaj verjetno, da je tako staro žitni napis slovanski. Napisi katere sem prebral, dokazujejo da Slovani niso prišli v te kraje še le v petem stoletju po Kristusu, temveč da so Imeli že pred Kristusom tukaj svoja selišča in da so znali pisati že pred Sv. Jeronlmom (slove! je v četrtem stoletju po Kristusu in je bil Dalma-tlnec). Besedilo napisa, ki sem ga laz odkril, ie pisano od desne k levi roki: Zydaku tu dli Jarmelse! župni pan etc. (To je, tu leži Jaro-irlsl. županov pan) In bo povzročilo popolet: prevrat v naučnem svetu slovanskem. Da ne gre tu za sveže skovane čelade, da napisi niso sveže Izmišljeni, to se vidi z očmi telesa In uma«.
Kaj porečejo k temu naši slavisti, filologl? Kai gospod Žunkovič? Kje v okolici Ljubljane se nahaja ta starožitni napis, ki se vidi »1 očmi telesa in ema«? — Dr. Anton No-vačan.
ixcella s
|» naiboijšl ln vendai najcenejU stroj zs rodbino in obit — Nadomestni deH zs vse stroje.
J. GOREČ, LJUBLJANA
peiač« Ljubljanske kteditce banke.
Gospodarstvo
Ravnanje z letošnjimi vini
Letos po trgatvi 90 mošti na splošno prav dobro in hitro pokroeH. To je povzročilo predvsem ugodno in toplo južno vreme v drugi polovici oktobra. Kleti so se namreč prilično ogrele, z njimi seveda tudi mošti.
Vendar pa kvaliteta letošnjega vina v splošnem ni leooorečna. Sicer se dobijo na Dolenjskem srednji m tudi prav dobri mošti. ki vsebuiejo povprečno od 3.5 do 11.5 % alkohola, pa tudi več. {maio pa razmeroma veliko množino kisline. in to od iO do 12 •/<».
Znano je. da se mora i o sodi takoj po Jitpeniu do vrha zaliti ln zamašiti, drugače se Dri šibkih vinih kai hitro napravi kan ia vrhu. Pa tudi delovanje ocet-riih baktertjev ni Izključeno, zlasti v toplejših kleteh.
V primeru, da liso mošti popolnoma poktpeli in da se pri pokušnjl istih do-žene. da vsebuiejo še vedno sladkor, moramo te mošte premešati. Kvasnice namreč, ki so se deloma vsedle že na dno. prisilimo s tem k novemu delova-niu; potrebna ie seveda primerna toplota 03* C).
Letos ia jesen se na vsak način priporoča. ker Imamo opraviti z močno kislimi mošti. da iste takoi po kfpenlu dobro ln temeljito premešamo. Kvasnice same ln druga živa bitia v vinu. kakor bakterij. «mierococcus malolacti-<ms» (Seiferi) in bacterium gracile (Mfil-"s? - Thurzau) imajo namreč lastnosti, da v popolnoma pokmelem moštu (brez vsakega sladkorja} zmanišajo Jabolčno kislino v vinu in jo spremene v plinasto ogljikovo ii šibkeišo mlečno kislino.
Dognano je. da se tako zmaniša kisli-:ia v vinu do prvega oretakania pri 15® C za 2—3 */«. osobito če je bilo grozdie zdravo in če so mošti bili s čistimi drožmi poklpeli. Sami sebi prepuščeni mošti brez mešania zgube do prvega pretakanja naravno samo od sebe komaj 1 Ve« kisline. !n to se močno pozna.
Naravnemu razvoju prepuščena vina dobiio zraven tega še sirov In nehar-moničen okus. zlasti če so šibka in imajo samo 6 do 8 % alkohola.
Naiprikladnelšl čas za nremešavanie moštov, ie preden se začnejo čl**lt1. oziroma ko preneha burno klpenle. Prepozno mešanie. mogoče šele koncem decembra ali iaiusria meseca, bi pa na vsak načm škodovalo Lahko nastanek potem neljube komplikacije v vinu. Tudi močno žveplanie pri prvem in tudi pri drugem pretakamu ter prenizka toplota v kleti onemogočita zlasti Proti pomladi vsako dslovanie zgorai navedenih koristnih bakteriiev. V primeru, da nri pretakaniu kako vho ne drži barve, bodisi da nam poriavi. bodisi počrni. pojem moramo seveda ista ori pretakanju zmerno žvepliati. ne premočno.
Fr. Kaiol (Novo mesto!).
Projekt zakona o dajanju koncesij za izkoriščanje vodnih si!
Kakor znana je po dosedanjih zakonih vodopravna oblast L stopnie na snlošno okraino glavarstvo (srezkl poglavar). le za naprave, odnosno pod-etia z uporabo vodnih prog. ki se upo-ahliajo za plovbo (brodarstvo. splavar-ienie) je vodopravna oblast 1. stopnje deželnoupravna oblast. Ta razporeditev pristojnosti ie utemeliena v tem. da so plovne vodne proge večie važnosti in da je deželni upravni oblasti oskrbova-1 in nadzorovati uravnavo rek. Da se Pa ni podel'evalo koncesij za izrabo • odnih sil brez ozira na racijonalno vodno gospodarstvo, zato je skrbel hi-drografični centralni urad na Dunaiu. ki ■s izdela! in vodil točen, dragocen kataster vodnih sil in vseh važnejši vodnih naorav ter imel ingerenco Pri vseh važnejših vodnih ppoiektih. ki so prihajali v razpravo. Vodopravne koncesije so se podeljevale z omejitvijo koncesijske dobe. Olede koncesijske dobe so uživale posebno ugodnost komunalna podjetja (koncesijska doba do največ 90 let), rudarski obrati (za dobo trajanja rudarskega obrata^ in železnice (za dobo traiania železniškega obrata), dočim so zasebna podietia ■'-"rrotfa dobiti koncesijsko dobo n3 splošno največ do 60 let (upoštevajoč amortizacijo investicij in dr.). Ta razporeditev praktično uvedenih maksimalnih koncesijskih dob ie na Prvi pogled utemeliena. ako se upošteva pri železnicah in rudarskih obratih z dolgodobnimi amortizacijami -astočih investicij važnost glavnegi podjetja, kateremu služi vodna nanrava kot pomožno podjetje, pri komunalnih ?odietjih pa občno koristnost tramega podietia. ki je ni istovetiti s koristno-stjo špekulativnih zasebnih podietij Avstrijska vladna predloga novega deželnega vodnega zakona iz leta 1911. je ustanavljala posebno prednostno pravico za izrabo važnejših vodnih prog državnim. deželnim in občinskim podjetjem. ne da bi ie onemogočala ali posebno otežkočala zasebno micijativo in podietnost. (Na Kranjskem v deželnem zboru spreieti novi vodni zakon je bil 1. 1914. sankcioniran, a žatibog ne proglašen.) Dočim je v sosedni avstrijski republiki vodno gospodarstvo že urejeno z novimi zakoni no modernih načelih ter se grade velikanska vodomočia podietia. tičimo pri nas v starih zakonih ter smo na tem. da z uzakonitvijo projektiranega zakona o dajanjn koncepti za izkoriščanje vodnih sil storimo Se
velik korak nazaj. Pridobitev koncesije za podjetje 3. kategorije bo v večini primerov zelo otežkočena. ker ta podjetja pod nobenim pogojem nimajo pravice do razlastitve, oziroma do prisil ie služnosti na tujem svetu za dovod In odvod vode ter dotično napravo, dočim ie ta pravica po dosedaniih zakonih (§ 4. lil a drž. vodnega zakona. § 17. kranjskega. odnosno §S 24. in 26. štajerskega dež. wdnega zakona) ustanovljena pod gotovimi pogoii Ta nodietja tedaj lahko onemogoči najmanjši nesporazum z zemlilškinti posestniki, brez katerih pristanka se podletie ne more oživotvto-riti. Upravna pot ie z dosedanjim stanjem tudi otežkočena. ker ie sedai v vseh primerih veliki žtman L Inštanca. ministrstvo pa. ki končno naših zakonov m tmravne iudlkature nI in ne more biti vešče, pa 2. (pritožbena) Inštanca. Vendar bo ne b? bilo še tako hudo zlo. Pravi križev pot pa bodo hodil! prosi'oi koncesll za podietia 2. in 1. kategorije. Ponavliam tu besede kritika prvotnega projekta: «V pravnem oziru bi pomenla-io uzakonienie določila da se Izdaia do-vofienie s kralievim ukazom, naravnost tjv8'*nie kabinetne lustice ki oa ie že no naši ustavi nemogoča Vodni zakoni segalo namreč orav eloboko in občutno v privatno pravo Vodopravna ob'a^t razsoja in odloča često o zasebnoorav-nih Interesih nosamezi'ka. izreka eks-nroipriaciie. ureia medsehoine odnoša'«? glede uporabe vode itd Vsa ta vnra-šanla se rešuleio no določervh vodo-oravnlh inštancah. Proti niih Izrekom ie dana no ustavi not na mvravna s^š^a. v gotovih zasebnooravnih sluča"b kier se stranke ne zadovolle z odločbo upravnih oblast na oritlče koična razsoia rednim sodiščem Vseh teh nravnih garancij bi bili državljani oropani, ako b! se dovoljeni da'ah s kralievim ukazom. Kakšen nai bi bil v tem slučaju postopek, tega osnutek ««• om>«ia.»
(Dalje'prih.)
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Pšenica: baška, 0 vazonov 237.50 240; baška, 4 vagonf 240; ba?ka, 2 vagons 245; baška, Tisa, 3 vagoni 250: sremska, 4.5 vagona 235. Oves: baSk!, 3 vagoni 1(55. Moka: «6», 8 vagonov 255; «7», 2 vago«a 210. Tendenca mlačna.
Zagrebški tedenski sejem (11. t m.) Dogon domače goveje živine man i Si, zato pa je bMo bosanske v izobilju. Svinj dovolj. Cene goveji živini so v splošnem nazadovale, tako slabšim volom in iunicam za 50 par in kravam skoro za 1 Din pr' kg. Za izvoz se tvi kupovalo Cene za kz žive teže: voli I. 10.50 - 11.50, II. 8.50 - 9.50. fll. 7 do 7.50, bosanski 1. 9 - tO, II. 7.50 — S. Ili. 6-7. krave {. 8 — 9. H. 6 — 7.50, TI. 4 do 5.50, bosanske H. 5 — 6. III. 3—4, Ju-nlce L 7 — 8. II. 5 — 6, luncl l. II — 12. II. 9 — 10, teleta 12 — 13 (zaklana 15 do 16), svinje, domače, mesti« 12 — 13.50 domače, pitai>e 15 — 16, sremske 15 — 16 (zaklane 16 — 17), prasci do l leta 10 — 12, nad S letom 12 — 13 Dm. Krma: seno I. R5 — 100. II. 70 — 75. navadna detelj in lucensa 125 — !50, oiava !0Q — 125, slame 75 — 100 Dia ia 100 kg.
= Nadaljnje povečan'e vlog pri regulatlv-nfh hranilnicah v Sloveniji. Delegacija finančnega ministrstva v Ljubliani je obiavi-la izkaz o stanju hranil, vlog (po kniižlcah in tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za III. četrtletje t. I. Po tem izkazu ie naraslo stanie vlog pri 26 zavodih od 3S48S2.I82.16 Din v početku III. četrtletja t. !. na 383.743.063.12 Din koncem četrtletja t 1. Promet v tem času le bil nastopen: nove vloee na hranilne knllžlce so dosegle 42.917.859.58 Din in nove vloge v tekočih računih 27.529.110.83 Din. kar da skupno stanje v začetku IH. četrtletja t. 1. svoto 425.329.152.57 Din. Ker so dvigi znašali tekom tega časa 41-586.1S9.45 Din. osta ne kakor rečeno 333.743.063.12 Din. S*anie le torej naraslo za 28.S6\830.r6 Din. Porasle so vloge pri vseh zavodih razen pri Občinski hranilnici v Kostanjevici in pri Okrajni hranilnici pri Sv. Lenartu, kjer se le stanje nekoliko znižalo. Od vseh ravo-dov tiokaztiie naivišle stan'e vlog Mestna htanilnica ljubljanska (161, 133.689.60 Din) potem Mestna hranilnica v Mariboru (43 miliionov 505.385.14 Din). Kramska hranilnica v Ljubliani (43.063.732.06 Din). Hranilnica mestne občine celjske (22 483.no7.rt5 Din). Mestna hranilnica v Kranlu (18 milijonov 623.881.81 Din). Mestna hranilnica v Kočevju (17.608.435.12 Din). Mestna hranilnica v Novem mestu (17.183.859.94 Din). Mestna hranil, v Radovljici (11.509.680.89 Din), Občinska hranilnica na Vrhniki (10 miliionov 161.622.33 Din). Mestna hranilnica v Kamniku (9.972.767.65 Din). Okraina hranilnica v Slovenjgradcu (9.828.394.74 Din). Južnoštaierska hranilnica v Celju (9 milijonov 505.129.70 Din) in ostale.
—	V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrake: siadranc. ir.-dnstrlia dežnikov, družba z o. z. v Dolnji Len-davl; Arčon & Zobec, trgovina z morskimi in domačimi ribam! ter sadiem na drobno ln debelo v Ljubljani: »Jadran«, skla dišče žele7oindustrijsklh izdelkov M. J. J are v Mariboru.
—	V zadružni register sia se vpisaH naslednji zadrugi: Prva delavska hranilnica ln posojilnica, registrirana zadruga * o. t. v Ljubljani; Stavbena zadruga Sokolski dom v Št. Juriju ob južni železnici, r. z. z o. z. Izbrisala se ie Kmetijska nabavna in prodajna radniga v Polhovem gradcu, r. z. z o z. v likvidaciji (ker je likvidacija končana).
—	Priprave za mednarodno železniško konferenco v Veronl. Iz Beograda poročajo: Prometno nsteistrstvo vrši priprave za med-
baentoo žtieanHSto konferenco. Udi te bo u-čela dne 17. decembra t. L v Ver oni Ore predvsem za ureditev prometa hrtih tovornih vlakov sa lahko pokvarljivo blago, kakor sadje, lajca, sirove kože bi drugo. Jugoslavija si prizadeva, da b: dobila dtrekt-ne brze tovorne vlake za grosdje iz Bana-ta in Smedereva v Budimpešto ta Prago kakor tudi boljše zveze z Rutminijo in Grčijo.
= Dohodki državne trošarine v avgusta
t. L sa znašali skupno 65.926.532 Din napram 41,939.224 Din v enakem času lanskega leta. V proračunski dvanajstin! je bilo za ta čas predvideno le 50.156.666 Din. tako da ie znašal višek 15,759.916 Dir.. Največji dohodki so bili od kave. bencina ln sladkorja. a najmanjši od ocetne kisline.
= Podržavljenje beograjske papirnice Vapa. Iz Beograda poročajo, da s« ie zadeva podržavljena tvomice papirja Vapa uredila tako-le: Država, odnosno Uprava monopolov plača Vapi takoj v gotovinj 13.5 milijona dinarjev in od vsote 6.5 milijona dinarjev bo plačevala 6.50 odstotno živ-llensko rento. Tako prede tvornica popolnoma v državne roke.
= Pred zaključkom trgovinske pogodbe z Albanijo. Trgovinska pogodba z Albanijo bo po vesti iz Beograda v najkrajšem času sklenjena. Največ pomena trna ta pogodba za gospodarske kroge Južne Srbije.
= Otvoritev konkurza nad Beogradsko ujedtnjeuo banko. !z Beograda poročajo, da je tamošnje trgovnsko sodišče otvorilo konkurz nad vso imovino Beogradske uje-dmjene banke,
= Odprava konkurza. Konkurz ra^;!a-šen o imovini Mihaela Schmidta, trgovca na Duna:a, je odpravljen, ker ie samo en upnik.
= Občutno pomanjkanje drv za kurjavo
v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: Zaradi nastopajočega mraza ie nastalo veiiko povpraševanje po drvih. Pokrivanje s drv-mi pa je težavno, ker so v vsej državi zaloge Jako majhne. Spričo majhnih zalog je Zveza madžarskih trgovcev z drvmi v dru-£ polovici prošlega meseca povišala prodajne cene na 6000 mK za 100 kz.
= Reševanje kritičnega stanja poljskih bank. Kakor javljajo iz Varšave, Je poljska vlada ponudib bankam 100 milijonov zlatnikov 'z Inozemskega posojila, za katero se vrše pogajania že dalje časa. S to vsoto naj bi se omtilla sedanja denarna kriza. Parlamentarni odbor Je to vsoto zniiai spočetka na 50 milijonov, vendar Je naknadno dovoli! celih 100 milijonov zlatnikov.
12. novembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševa-
n a. druge ponudbe in v ckiepajlh kupčijskl zaključki.) Vrednote: investicijsko posojilo 75—77. Vojna škoda 0—319. zastavni Kranjske 20—22. komunalne Kraniske 20— 22. Celjska posojilnica 200—2 >2. (201), Ljub iianska kreditna 210—0, Merkantilna 101— 105, Praštediona 950—960, Kreditni zavod 175—185. Strojne 120—123. Trbovlje 332— 344. Vevče 12>—125. Nihag 0—32. Stavbna družba 100—110. šešir 145—14S. — Blago 1 e s: deske. 20. 25. 30 mm. monte, fco meja 3 vagoni 520—520. (520); hrastovi plohi, neohroblieni. monte 70 mm od 2.70 naprej. SO mm od 2.80 m naprej. 110 mm od 2.20 m naprei. fco vag. Postojna tranz. 990—0; hra stovi plohi, obrobljeni. !.. I!.. 43 mm, 53 mm fco vag. Postojna tranz. 1250—0; remel ni. 70/70. 80-80. od 4—6 m, fco vag. Postojna tirnz. 570—0; bukova drva. rreterska. zdrava, sečnja junij — avgust, fco vag. nakl. post.. 10 vagonov 17.50—17.50 (17 50); bukova drva. suha. zdrava, meterska fco vag. nakl. post. 10 vagonov 20.50—20.50 (20.50): poljski pridelki: ajda domača, vag. Beltinci 0— 265: pšenica baška 67-77, fco nakl. post. 0—212.50; turščica: baška. stara par. Novi Sad 0—165. sremska. umetno sušena. par. šid 0—145. baška. umetno sušena. par. Novi Sad l vagon 145—145 (145) baška. umetno sušena, fco Vinkovci 0—150. nova baška, kval. gar. slov. post. fco Novi Sad 0—108, bs^ka. umetno sušena, par. Postojna. tranz. 0—190; oves. dvojnorešetani. fco slav. post. 0—170; proso, fco prekm. pest. 0—210; otrobi, drobni, par. Postojna tranz. 0—165: krompir: lep! beli. fco prekm post. 0—72. lepi roza. fco prekm. post. 0— 72: želod, fco nakl. post. 0—180; kostanj divji sad, fco nakl. post. 50—0; ježlce. z!a-terumene. ico nak!. post. 190—0; fižol: ban.. b-n, egal. vreče, par. Postojna tranz. G— 275. rjavi ban., b-n, egal vreče, par. Postojna tranz. 0—260, rlbnlčan, fco Ljubliana 300—0. prepeličar. fco LJubljana 300—340. mandolon. fco L ubliana 350—0; brinje letošnje. italijansko ali Istrsko, fco Ljubljana 375—0: koionijalno blago: rozine Sultanlne, Smyrna. Extra v zabojih po 13 kilogramov, b-tara 10%. fco prosto skladišče Trst 0—156.80; krma: seno: sladko, stisnjeno, fco Staj. post. 0—75. polsladko, stisnjeno, fco štaj. post. 0—60; slama, stisnjena, fco Staj. post. 0—50.
ZAGREB. V bančnib vrednotah je biia ten denca slaba in so papirji dalje nazadovali. Enak je položaj v industrijskih papirjih. Vona škoda se je napram včeraj začela trgovati po nekoliko nižjem tečaju kakor včeraj, in sicer po 315, katero višino le tekom sestanka v glavnem obdržala. Za november je bila zaključena po 315, za december pa po 316. — Tendenca na d e v i *-nem tržišču je bila nespremenjena. Za ki reč nI tečaji napram včeraj niso zabeležili nt-kakfh sprememb. Le Italija je zaradi svoie mednarodne oslabitve padla tndi v Zagretnt za 1—2 točki. Blaga dovolj. Povpralevanje zmerno. Narodna banka nI Intervenirala skupni promet je znašal okrog 6.4 mililona dinarjev. Notirale so devize: Dona! 791.3 —801.3, Berlin 1339—1349, Bodlmpeit« 0.0788—0.0798. Italija izplačilo 223M— 225.96, ček 223.55—225.95. London Izplačilo 272.97—274.97, Newyork ček 56.14 ia četrt
— 86.74. Pariz Z&-Z2n, Praga 166.4—168.4 Svlca 1085.5-1093.5, ček 0-10»; valute: dolar 553—56.1; efekti: bančal Es-komptna 121—122, PoKodjelslu 20-21. Kre dltna Zagreb 135—138, Hlpo 65-66. Jiigo 109—110, Ljubljanska kreditna 210-0. Obrtna 85—86.5. PraStediona 980—952.5, Slavenska 49-^50. Srpska 144—146, Narodna 4200—0; industrijski: Dubrova&a 57«— 600, Isis 60—62, Nlhas. zaključek 38. Gnt-mann 400—406. Slavonija 42.5—43. Trbovlje 0—340. Vevče 120—125; državni: Investicijsko 75—76. agrarne 46—48. Vojna škoda. promptna 314—315, za november 314— 315, za december 317—318.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 795—796.5. Berlin 1344—1346, Bruselj 255.5—257.5. Budimpešta 0.0791.5—0.0792. Bukarešta 26.3— 26.5. Italija 224—234.5, London 273.85— 273.92 In poi, Newyork 56.42 in pol — 56.45 Pariz 224.5—224.75, Praga 167.45—1673, Svlca 1089—J0893. Atene 72—78.
TRSt: efekti: obligacije Julijske Krajine 68.60, Žvnostenskž 282. Lfoyd 1060, Split cement 470, Krka 380; devize: Beograd 44.50 — 44.80, Dunaj 352 — 362, Praga 74.30 — 74.80, Pariz 99.75 — 100.25, London 121.70 — 122, Curih 485 — 483, Newyork 25 — 25.20; valute: dinarji 44 — 44.75, 20 zlatih frankov 95 — 98 dolarji 24.90 do 25.10.
LONDON. (Opoldne). Beograd 274. New-york 484.75, Italija 121.87, Dunaj 34.39, Švica 25.15.
NEWYORK (zaključno !i t m.) Beograd 1.77 in četrt, London 4.84 la četrt, Italija 3.97. DtKiaj 14, Švica 19.28.
Sokol
Sokoi 1. (gospodarski odsek) vljudno ve» bi svoje člane, članice in prijatelje Sokola, ds se udeleže družabnega sestanka, ki se vrši v soboto 14. t. tn. ob 8. uri zvečer na Taboru. Najprvo predavanje, nato prosta zabava s plesom.
Statistika češkega Sokolstva v Ameriki. Ameriška Obec Sokolska združuje 7 sokol, skih žup in sicer ima newyorška sokolska žups 1677 člsnov in 494 članic, cleweland« ska 846 in 591. chicaška 3966 in 2640, oma. hanska 873 in 372, teksaška 554 in 205, pa« cifiška 281 in 134. minnesotska 300 in 109. Celokupno češko Sokolstvo v Ameriki šte« je danes 107 društev v 7 župah z 8003 člani in 4545 članicami, skupno torej 12.548 člans stva.
Spori
Nadaljevanje prvenstvenih nogometnih tekem
V	nedeljo dne 15. t m. se odigra VII. ko« lo prv. tekem. Zadnje kolo, ki bi se moralo vršiti v nedeljo 8. t. m., se vsled poplave igrišč ni odigralo ter se bo termin teh tekem naknadno določil.
V	nedeljo nastopita samo SK. Slovan in SK. Jadran ter njiju rezervi SK. Slavija iz« pade iz nsdaljnega tekmovanja, zakar je za« prosila pri LNP., vsled česar izgubi vse tek« me v razmerju 3 : 0.
Tekma med zgoraj navedenima kluboma se pričakuje ne samo pri članih teh klubov, temveč tudi pri ostalih športnikih s precej« šnjim zanimanjm. šanse na zmago ima SK. Jadran, vendar pa iznenadenja niso izklju« čena. posebno pa ge pri nogometu. V koli« kor je Jadran tehnično in taktično boljši, to liko zna to Slovan nadoknaditi s požrtvoval nostjo in ambicijo.
Tekma se vrši na igrišču Ilirije ter prič. ne ob 14. uri. Tekma med rezervama se ods igra dopoldne na igrišču ASK. Primorje ob 10. uri.
Službene objave LNP.
(Seja p. o. in k. o. dne 11. XI.)
Verificirajo se sledeče prvenstvene tekme !SSK. Maribor : SK. Svoboda (Maribor) 5 : 1, odigrana 1. XI. v Mariboru; SK. Slo« van : SK. Slavija 6 : 1, odigrana 27. IX. v Ljubljani: SK. Ilirija : ASK. Primorje 3 : 2, SK. Ilirija rez. : ASK. Primorje rez. 1 : 4, obe tekmi odigrani dne 1. XI. v Ljubljani.
Vzame se na znanje izjava predsednika SK. Slavije g. Korošcs.. da jc SK. Slavi ji ne« mogoče nastopiti v prvenstvenih tekmova* njih. Na podlagi te izjave se smatrajo vse Sodoče tekme, ki bi jih morala odigrati SK. Slavija za izgubljene s 3 : 0. Glede od» padajočega dela na prihitku prvenstvenih tekem se bo stavil u. o. tozadeven predlog.
Na dopis SZNS., Ljubljana z dne 11. XI. se odgovori pismenim potom. — Vzame se na znanje dopis uprave športnih prostorov SK. Ilirije z dne II. XI. in dopis SK. Ilirije z dne 11. XI.
Poživlja se MO. v Mariboru, da zasIiSi igč. Zupančiča, člana SK. Ptuj. Tozadevno sodniško poročilo se odpošlje takoj MO. — Ukinja se zabrana igranja, izrečena po čle« nu 40. k. p. JNS. igralcema Gaberšček in Budja, kaznujeta pa se igr. Gaberšček in Jereb (oba SK. Slovan) po čl. 30. k. p. JNS z enomesečno zahrano igranja in sicer od 11. X. do II. XI. 1925. — Zabranjuje se na. stop igralcu Urbančiču po čl. 40. k. p. JNS
Na/vel/i iti najtepSi film sveta ne* pozabni veiefilm
Alibelungi
se v Berlinu predvaja že v ČETRTI reprizi, kar pomeni rekord uspeha. Na splošno željo in zahtevo cenj. obiskovalcev prinese ta veiefilm i« ia mesec
Elitni kino Matica
in to toliko časa, dokler se ne odzove pozi. vu LNP.
V nedeljo dne 15. XI. ob 10. dopoldne se odigra na igrišču ASK. Primorje prven. stvena tekma SK. Slovan rez. : SK. Jadrau rez. in ob 14. na igrišču SK. Ilirije prvenstvena tekma SK. Slovan : SK. Jadrati.
Službujoči odbornik LNP. za 15. XL do. poldne na igrišču ASK. Primorje g. Dorčec (nadz. nad red. in blag. službo), popoldne na igrišču Ihrije g. Cimperman (nadz. nao red. službo) in g. Shosti (nadz. nad blae. službo). — Pozivata se kluba Primorje in Hermes, da do 14. XI. javita LNP., kdaj, odigrata c-stalih dvajset Btinut prvenstvene tekme.	Tajnik IL
Reprezentanca Rima : reprezentanc* JNS. K svojim včerajšnjim vestem o tej tekmi imamo še dostaviti, da je naša repre* zentanca, ki je bila poražena s 7 : 3, vodila po prvem polčasu z 1 : 0 in ne s 3 : 0. Ve« lik poraz našega moštva je predvsem zakri« vila obrambna trojica Mihelčič, Pctkovič, Pažur. V krilski vrsti je zadovolji! edinole Hitrec. Napad je bil dober. Tekma z Ri. mora se je sklenila šele po tekmi v Padovi. odnosno Napolju. Vsekakor nastane vpra> šanje, ali je bilo potrebno, da naša reprezentanca, ki je na potovanju že od 2. no« vembra, nastopi po lepih uspehih v Pados vi in Napolju še v Rimu. Ti uspehi so sedai brezdvomno precej zatemneli, zlasti že ra» ai tega, ker je morala naša državna repre* zentanca podleči reprezentanci mesta.
Službeno iz LNP. Za medmestno tek« mo Ljubljana : Celje, ki se bo vršila v »e^ deljo, dne 15. t. m. v Celju odrejam sledeče igralce: Erman J.«Janč;gaj, Beltram.Zemj Ijak, Gabc Zupančič, Lado ZupančičsPodui-je, Erman A., Buljevič. Oman, l/ršič in Bir« sa. Omenjeni naj bodo točno ob 7.20 na gl. kolodvoru. Seboj morajo prinesti vsak be« le hlačke, dokolenice in čevlje. Drese da podsavez. — Podsavezni kapetan.
Lahkoailetični miting SK. Jadrana sc vrši v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 10. na igrišču SK. Ilirije. Nastopiti smejo samo ve« rificirani atleti. Prijave s prijavnino 5 Din za točko in osebo in 15 Din za stafetno mo« štvo je poslati na naslov: M. Vončina, Trnovski pristan 40, najkasneje do sobote 14. t. m. Naknadne prijave le z dvojno prijava nino. Discipline so sledeče: 1. 200 m; 2. tek 800 m: 3. tek 1500 m; 4. skok v vis z mesta; 5. met diska: 6. 200 K 200 X 600 X 800 m.
Hazenske mladinske pokalne tekme. V nedeljo se odigra na igrišču Atene prva mk dinska pokalna tekma med našima najmoč« nejšima bazenskima kluboma TKD. Atena in SK. Ilirija. Tekma obeta postati jako za* nimiva, ker nastopi v obeh družinah po več igralk, ki sicer stalno nastopajo za prve družine. Imena Petan, Jermol II, Koch H, Sporn itd nam jamčijo za lep športni uži« tek. Boj bo nadvse interesanten ic napet ker si bosta skušali obe stranki zasigurati zmago in se s tem piacirati za finalno tek« mo, ki se vrši eno prihodnjih nedelj najbrže izven Ljubijanr. Tekma 9e vrši dopoldne ob po! 12. V slučaju skrajno siabega vre. mena tekma odpade, kar bo pravočasno o' javl;?no.
h damske sekcije SK. Ilirija. Prihodnji trening jutri, v soboto ob 6. v telovadnici. Opozarjam na točnost in polnoštevilno ude ležbo. K treningu se imajo zglasiti pred« vsem Cerkvenikova, Petanova, Ozcbkovu, F"rjančičeva, Tratnik va. Za nedeljsko mla dinsko tekmo je treba vsaki ig ilki pre. s'rbeti pravo"-sno 'remo, črna krila, belo zelene bluze. Za mladinsko tekmo pridejo v poStev: Sch:fr-'-, Sporu, Sch\veiger, Ko. želj, Tratnik, Koch II, Petan, Jermol IL — N ičelnik.
E Igarski nogometni prvak Levski jc n^-vno igral v Parizu ter premagal Stade: Francais z 2 : 0.
Delavska vlimpijads na Dunaja. Na Dunaju se vršijo od 4. do 11. julija 1926 ve* like delavske telovadne in sprtne nrire= ditve, katerih se bo udeležilo približno 100 tisoč oseb. D majska občina je za to delav« sko olimpijado dovolila 20 000 šilingov podpore.
Es-ka g* so Jogo E 1» Torpedo ^	naJbolJS«
@:anchi £ esfcers^E pri
Jgm	Palača Ljubljanske
,<reditne '°anke in M IIVI	Gosposvetska c. 14
Vsi nsdoBsestoi deli in oprema.
Izjava,
Tvrdka S. Matte, tovarna kožuhovme, Ljubljana, obvešča, da je g. Rozalija Priv« šek izstopila kot tiha družabnica ter je se« daj samo g. Stanislav Mattc upravičen skie« pati pravoveljavno kupčije. 2027	S. M ATTE.
remenesko poro6S ž o
LiublUna, 12 novembra 1925.	Ltubijana 306 m nad morjem
Krat opazovanja		ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Vete	Oblačno 0—10	Padavine mm
L lubliana . .	•	7.	759-7	53	ssv. zap.	dež	286 |
L|nh1jana . .	.	14.	762-0	66	■	•	1
Ljubl|*na . .	e	21.	764-7	62	m	obl.	
Zagiab .o«.	0	7.	756-9	80	vzhod	dež	7-0
Beograd . „	e	7.	758 9	13-0	jug. vzh.	poL obl.	4-0
Dunaj , . .	0	7.	768-7				1-0
Praga . . »	.	7.		2-C	sev. vzh	obl.	
Inomost . .	•	7.					
Solnce vzhaja ob 6 53 zahaja ob 16*38, luna vzhaia ob 2 13, zahaja eb 15*7. Barometej višji, temperatura nižia.
H in oa Mi
Radi dolgega deževja so vse reke v Sloveniji silno narastle in poplavile cele doline. - Železniški promet med Ljubljano in Mariborom prekinjen, med Ljubljano in Zagrebom oviran. - Podsut vlak. - Grozna opustošenja v Murski Soboti in ostalem Prekmurju. - Železniška proga poškodovana - Ogromna škoda,
LJubljana, 12. novembra.
Ze približno 10 dnj trajajoče neprestano deževje je napolnilo v Sloveniji vse reke in njihove dotoke. Ljubljanica je nenavadno narasla in so Barjani v veliki nevarnosti Tudi Sava je dosegla že več metrov nad normalo in na več krajih poplavila obrežja. V Krškem je dosegla včeraj popoldne 2.70 m nad normalo in momentano pa še vedno narašča. Velik! most čez Savo je zaort za vozovni promet in odprt samo še za pešce. V elektrarni je motor pod vodo in je bilo Krško že danes ves dan brez električne razsvetljave. V brežiškem okraju je po nekaterih kraiih že nastopila povodenj in so v posameznih vaseh polja in travniki pod vodo. Vozovi z Bizeljskega so morali deloma že po poplavljenih cestah.
Se bolj kritičen je položaj na Štajerskem. Voglajna, Savinja in Dravinja so že na več krajih prestopile bregove in napravile velika opustošenja. Železniški promet od Celja proti Mariboru ter na progah Ormož-Ivanjkovci, postaja SI. Bistrica mesto je ukinjen. V noči od srede na četrtek sta se na progi Po-nikva-Poličane utrgala dva plaza s hriba in zasula vse tire. Mogočen plaz je zasul ponoči pri Poljčanah tudi tovorni vlak št. 42 iz Zagreba. Stroj in vozove bodo morali najprej izkopati in potem utiriti, da bo prost vsai en tir.
Vedno bolj nevarna postaja situaciia tudi na Hrvatskem, posebno v Zagrebu in okolici. Sava je že na več kratili preplavila železniški nasip in prodrla nri Zagrebu do topničarske vojašnice, kjer je črnomerski potok celo poruši! neko hišo. Ognjegasci so le z veliko težavo rešili njene prebivalce. Med Dobovo in Savskim Marofom je bila včeraj železniška proga v dolžini dva kilometra in pol pod vodo. Zagrebški osebni vlak, ki pride ob 10. dopoldne v Ljubljano, ie bil zadnji, ki je vozil neovirano, vsi ostali pa so imeli velike zamude. Beograjski brzovlak št. 6 je prišel v Ljubljano s šesturno zamudo, brzovlak Mo-nakovo-Beograd pa je prišel samo do Zidanega mosta. Od tam se .ie moral vrniti v Ljubljano, nakar je ob 13. tiri nadaljeval vožnjo preko Bubnjarcev in Karlovca. Češki brzovlak Zagreb-Du-naj-Praga. ki odhaja iz Zagreba ob 11. dopoldne, je bil dirigiran preko Karlovca v Ljubljano, kjer je bil potem raz-puščen. Brzovlak Trst-Dunai, ki se odpelje ob 12.02 iz Ljubljane, je moral kreniti na Dunaj preko Jesenic. Dunajski brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob 16.40, je bil dirigiran preko Dravograda čez Celje; njegov prihod v Ljubljano je napovedan šele za pozno noč. Osebni vlaki iz Ljubljane proti Mariboru so vo. žili včeraj samo do Celja, promet proti Mariboru in na novi prekmurski progi pa je bil popolnoma ukinjen.
Toliko naša prva poročila, ki smo jih prejeli tekom popoldneva.
Povodnji v mariborski oblasti
Maribor odrezan od prometa. Pretrgane železniške proge proti Koroški, daljo pri Poljčanah. pri Štorah, pri Ormožu. Pro-Ka Proti Št. Ilju pod vodo. Katastrofalno stanje v Prekmurju. Maribor. 12. novembra ob 23.
Promet je bil predvsem v bližini avstrijske meje prekinjen. Med Ernovžem in Špiliami se ie namreč utrgal radi deževja SO metrov dolg podporni zid nad progo, katero so pa že čez nekaj ur toliko popravili, da se je popoldne že vršil enotirni promet. V Št. Ilju samem je bila poplava največja v vasi. dočim je bila proga kolikor toliko nepokvarjena. Pač pa je vdrla voda nad Leiters-perškim predorom na progo, po kateri je potem tekla v višini enega metra proti mariborskemu kolodvoru, ki je trenutno še ves poplavljen. Šele. ko je voda ponehala, so mogli v glavnem popraviti škodo in popoldanski vlak je žc odpeljal proti Št. Ilju.
Plaz zasul vlak v Poljčanah.
Jutranji vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 5.28. je srečno pripeljal v bližino postaje Poličane. Tam pa se ie naenkrat utrgal velik plaz zemlje, ki je z drevjem vred prihrulil na progo ravno v času. ko je peljal mimo neki tovorni vlak ob pol 6. zjutraj v smeri proti Celju. Plaz je zasul pod seboj lokomotivo in službeni voz te r vrgel s tira 8 naslednjih vagonov. Poškodovan k sreči ni bil nihče, pač pa je materijalna škoda precejšnja. Že ob 8. zjutraj se je odpeljal pomožni vlak fe Maribora ter so nato ves dan pod vodstvom načelnika mariborske progovne sekcije gosp. inž. Le-bena popravljali progo. Delo pa je bilo silno otežkočeno, ker se je zemlja še naprej plazila na progo. Jutranji osebni vlak v smeri proti Mariboru je torej moral ored to nepričakovano oviro obstati. Vendar so mogli polagoma potniki progo preiti in prenesli so tudi pošto na nasprotno stran, do kamor je pripeljal iz Maribora pomožni vlak. Tako je s popoldansko pošto prišlo tudi «Jutro» v Mariboru in so ga naročniki že okrog 16. ure dobili v roke. Radi te poškodbe bi se oramet It lahko vršil, točk poten
ko je jutranji vlak že odpeljal proti FV>lj-čanam, je preplavila progo voda pri Štorah v dolgosti 200 m, kjer je stala še do večera, tako. da je bil promet na tej progi popolnoma izključen.
Nesreča jutranjega koroškega vlaka.
Zjutraj okrog 6. pa se je odtrgal velik plaz tudi na koroški progi med postajama Št. Lovrenc in Fa!a. Ta plaz pa je prinesel s seboj tudi dve velikanski skali in več kamenja, kar vse ie obležalo na progi. Jutranji osebni koroški vlak št. 1712. ki odhaja iz Maribora ob pol 7.. je zapeljal v eno teli skal i a je skočila s tira lokomotiva. Poškodovan pa tudi tamkaj ni bil nhiče. Pomožni vlak iz Maribora se je podal tudi na to mesto nesreče s progovnimi delavci, katerim se ie pridružilo še več delavcev iz železniške delavnice, tako da ie bila proga okrog 15. ure že v toliko popravljena. da so mogli usmeriti tržaški brzovlak čez Dravograd in Slovenigra-dec na Celje in dalie v Ljubljano. Stroj vlaka, ki je ponesrečil na koroški progi, je precej pokvarjen in ie bil do večera še na mestu nesreče.
Prvotno so hoteii usmeriti promet vsaj za brzovlake z juga proti severu čez Zagreb in Cakovec, vendar je bilo to v zadnjem momentu onemogočeno, ker ie poplavila voda železniško progo na daljši črti tudi med Zagrebom in postajo Dedekovci. Nočni brzovlaki bodo torej vozili še vsi preko Celja, Dravograda v Dravsko dolino.
Pač pa so zjutraj in dopoldne še pripeljali redni vlaki no ptujski progi. Po-noldne okrog 2. pa je že tudi tu med postajama Moška niči in Ormož voda tako preplavila progo, da je bil tudi tam kaj promet onemogočen in ukinjen.
Najnevarnejši položaj pa je nastal na Murskem poliu. zlasti v Prekmurju. kjer je bil največji naliv v Goričanah. Tamošnji potok Lendava ie tako narasel, da ni bila ogrožena samo imovina prebivalcev, temveč tudi človeško življenie. Oblastva iz Prekmurja so prosila v Mariboru za nuino pomoč, ker tamošnji lokalni faktorji niso kos ogromni nevarnosti. čeprav je takoi poseglo vmes lokalno voiaštvo s požarnimi hrambami in kljub temu, da so seveda pomagali vsi domačini. Mariborski veliki župan je takoj zaprosil za pijonirje. Ob 6. zvečer se je odpravil posebni vlak v Prekmur-je. Id je naložil v Ptuju tamošnje pijonir-sko vojaštvo, ki je odšlo s po n toni v pomoč v Prekmurie. Ta vlak je bil omogočen le zato, ker so vzeli izredno visoko lokomotivo, s katero upajo, da prepeljejo preko preplavljene proge med Moškanjci in Ormožem.
Središče in okolica pod vodo.
Iz Središča ob Dravi nam proti večeru telefonično sporočajo: Dež, ki lije ic par dni po Dravskem polju in vzhodnih Slovenskih goricah ie dosegel nocoj vrhunec. Potoki so vsi narasli. Ljudje že od leta 1S79. ne pomnijo tako visoke vode. Vsa okolica h nižji del trga Središče ie preplavljen. Živina in poljski pridelki plavalo po vodi. Potoki prinašajo in odnašajo s seboj živino, les, pridelke itd. Škoda ie ogromna. Zveza z vlaki je pretrgana.
Tudi z ostalih srezov mariborske oblasti prihaiaio enako žalostna poročila o povodnjih in velikanskih opustošenjih.
Katasrofa v Prekmurju
Ogrožene in razrušene hiše. — Tisoče ljudi brez strehe. — Murska Sobota pod vodo. — Vojaška rešilna akcija. — Prekinjen železniški promet.
Murska Sobota. 12. novembra. (Ob 21. uri.) Povodenj je poplavila vso Mursko Soboto. Hiše stoje meter in pol do dva metra globoko v vodi. Povodenj je nastala opoldne v obliki katastrofalnega vodnega vala, ki je prišel od severa. Tekom dveh ur je bilo vse mesto pod vodo, tako da je bila železniška uprava prisiljena pretrgati železniški nasip, da se pospeši odtok vode. Pomoči ni bilo od nikoder. Prebivalstvo je bilo popolnoma presenečeno od povodnji. Nihče ni mogel več na cesto. Delavce za reševalna dela so morali pripeljati s posebnim vlakom iz Veržeja in Beltincev. Štiri hiše v Murski Soboti so se porušile. Poginilo je veliko število živine. Voda ie odnesla daleč na okoli vse poljske pridelke. Poplavljenih je več kvadratnih kilometrov.
Šele ob 8. zvečer se je posrečilo delavcem pod vodstvom inženjerjev omejiti učinke katastrofe. Iz Ptuja so bili pozvan; na pomoč pionirji.
Ljudje so ostali brez vsake obleke In se nahajajo sedaj na pol nagi v železniških vagonih.
V sosednih vaseh kličejo na pomoč ljudje s streh in na drevesih. Železniški nasip je razdrt v dolžini 200 m in teče voda skozi to odprtino, da se zniža vodna gladina.
Tudi železniška postaja v Murski Soboti je pod vodo.
Ljutomer, 12. novembra. Uprav katastrofalno je nastopila povodenj v Prekmurju, posebno okoli Murske Sobote. Tam ie ogroženih okoli 300 hiš, poškodovanih pa 150, ki jih je treba evakui-
rati. Prizadetih je okoli 1000 ljudi. Zelo mnogo je uničene živine, krav, svinj in mnogoštevilne prekmurske specijalitete — perutnine. Nekaj hiš se je celo podrlo. S čolni in rešilnimi splavi je pričela požarna bramba z domačim prebivalstvom in tamošujim vojaštvom izvrševati prvo reševalno akcijo. Okoli 150 družin so spravili na kolodvor v vagone, kjer so na varnem. Tam jim je železniška uprava, ki jim je sploh šla zelo na roko, zakurila vagone in jim nudi. kolikor je sploh mogoče. Po glavnih ulicah v Murski Soboti dere voda meter visoko, drugod pa stoji celo 2 m visoko, tako, da ie v Murski Soboti vsaka komunikacija nemogoča.
Zaradi velikega obsega katastrofe, je veliki župan dr. Pirkmayer zaprosil tudi za vojaško pomoč, ki jo je komandant Dravske divizije radevolje takoj obljubil. S posebnim rešilnim vlakom se je odpeljalo zvečer proti 20. iz Ptuja okoli 150 vojakov pijonirjev, s 25. pon-toni in potrebnim orodjem. Izstopili so deloma v Ljutomeru, deloma pa so se odpeljali naprej v Mursko Soboto, kamor so prispeli ponoči, ter pričeli takoj pomagati pri reševalni akciji.
Med Ptujem in Ormožem ter ponekod tudi med Ormožem in Mursko Soboto je tudi železniška proga na več krajih poškodovana. Zato je železniška uprava koncentrirala svoje delavce, ki so se tudi odpeljali z rešilnim vlakom leg vojakov, da pomagajo vzdrževati železniško progo. Veliki župan dr. Pirk-mayer je odposlal iz Maribora šefa hl-drotehničnega urada, svetnika Javana ter inženjerja Fugino, da vodita v Murski Soboti reševalno akcijo. Od železniške uprave pa vodi vsa reševalna dela načelnik progovne sekcije v Ptuju inž. Osvald.
Poplava je velika tndl okoli Ptuja, kjer sta prestopila bregove Pesnica in potok Graiena. Pri trgovcu Benk • v Ptuju je voda vdrla v skladišče cementa in mu uničila pol vagona cementa. Tudi železniška proga med Mursko Soboto in Hodšem je razdrta. To progo je pustila železniška uprava sama razdreti. da se omogoči odtok vode. Voda sedaj že pada vsake pol ure za približno pol centimetra, kar je sicer še malenkostno. vendar oa v toliko zadovolilvo. ker nevarnost ne postaja večja. Vsa ta množica vode v Murski Soboti pa se še sedaj vali proti Dol. Lendavi, kjer se ie bati nocoj še katastrofe. Poplava okoli Murske Sobote nudi strašno sliko. Ljudje ogroženih hiš se nahalaio večinoma še v podstrešjih ali pa kličejo na pomoč s streh.
Katastrofalna povodenj v Celju
Celje, 12. novembra.
Radi neprestanega deževja, ki je trajalo od minulega petka in ni prenehalo niti do četrtka večera, so nastale velike povodnji. Odo nesrečno središče, ki od povodnji ved« no silno trpi, je Celje s svojo bližnjo oko« lico. Zanimivo je, da tokrat ni bila Savinja s svojimi dotoki Ložnico in Sušnico tista, ki je »pravila Celje v nevarnost Res, da je to vodovje »ilno narastlo in zalilo Celje ■ svoje strani, vendar pa je sedaj Voglanja s svojim pritokom Koprivnico največja so« vražoica Celjanov. Voglajna je valila silne množine umazane in blatne vode tik pod Celjem v Savinjo, tako da se je ta začela jeziti. Jez slabo odtekajoče se vode je gnal Voglajno nazaj in ta je preplavila vas Za« vodno, ter se razširila po vsem Čretu tja do Teharja. Koprivnica pa, zanikrni poto» čič, je postal močna reka. In tako se je zgo« dilo, da je Savinja s pritokoma in Voglaj« na s Koprivnico zalila na jeziku med njima »e nahajajoče se Celje. Pod vodo je ves takozvani otok z vilami, čez novi del me« sta z uradniškimi hišami (Ulica Zrinskega in Frankopana in Kersnikova ulica) dere veletok, del mesta od osnovne in trgovske šole proti Invalidskemu domu in pol Miklo« šičeve ulice je pod vodo. Mostovi pri ru« darski šoli (Koprivnica) in pri protestan« tovski cerkvi (Sušnica) vode ne požirajo. Radi tega voda narašča in preplavlja svet. Podlaz pod železnico pri pošti je ves v vodi. Voglajna dere tik za železniškim nasipom divje v Savinjo in ni misliti, da bi prišel kdo prek voglajnskega mosta, ki je še ne« koliko nad površino vode, v Zavodno ali naprej. Voglajna je narastla do Rebeuše« kovih hlevov in jih je poplavila. Prebival« stvo ima sicer pri tem hotelu pripravljen čoln. a ni varno podati se v deroči element za mostom. Pravijo, da je ob desetih do« poldne nekdo pri podlazu utonil. Neznanec je hotel priti preko železniškega nasipa ca cesto, a se mu je na oni strani na ograji zmaknilo, da je izginil v struji. Hiše na de« sni - trani Aškerčeve ulice od pošte do ru« darske šole so v vodi. Nekateri stanovalci, ki jim leze voda skozi okna, so pospravili svoje drobne potrebščine k veznim vratom, ter se pripravljajo na beg. — Posebno ža» lostno je okoli javne bolnice in gori proti Lavi. Vrt in dvorišče okoli bolnice je jeze« ro. Zdravniki in uradništvo bi morali bro« diti vodo do kolena ali celo do pasu. Dostop s ceste pa je sploh nemogoč. Med bolniki je bilo veliko razburjenja. Ker vlaki ne mo rejo voziti r.a vse strani je načelstvo posta« je še pravi ča* opozorilo upraviteljsta in
ravnateljstva šol, da se je zunaj stanujoč*
mladina x zadnjimi vlaki odpeljala. — Kleti v predmestjih in celo v dobršnem delu hiš v mestu samem so polne vode. Po nekod je hrumela kar z vrtov in dvorišč v kleti, ka« ker bi bučala v prepad, drugod pa se je dvigala iz tal ali pa je prodirala skozi stene. Povsod tam ljudje ne morejo ne ven ne do« mov. Po vrtovih in dvoriščih pa plava si« cer vode nevajena perutnina. — Ponekod so si stanovalci pripravili lestvice, po ka« terih se plazijo v svoje domove. Pri rudar« ski šoii na primer, katere dvorišče je globo« ko pod vodo, sloni do drugega nadstropja dolga lestvica, ki služi dijakom. Svoj višek je voda dosegla ob dveh popoldne. Do te« me se je precej odtekla. Mestne osnovne in trgovska šola pa so vendar še nedostopne. Z gimnazijo ni dosti bolje. — Kot poseb« nest navajamo, da je v Celju v četrtek ob tričetrt. na tri v jutro močno grmelo in da je švigal blisk kakor po leti. Za to pa morda še v petek ne bomo imeli luči, ker je falski transformator pri \Vestenu v Gaberju po« kvarjen. Tako bo v temo zavito Celje pla« valo v vodi. Zadnja tolika povodenj je bila v Celju leta 1901. Dne 25." septembra 1672 pa je bilo celo Celje dobesedno pod vodo. Star napis, ki je vklesan v srednjeveški obrambni stolp v Razlagovi ulici blizu Sa« vinjskega mostu, nam namreč pravi in kaže, da je bila voda takrat v mestu tolika, da bi jo morali odrasli možje povsod do pasu gaziti.
Take so razmere. In te se slabšajo iz le« ta v leto. Smo li res obsojeni, da utonemo?
Poročila iz drugih krajev
Brežice, 12. novembra, (ob 22.). Dočim je bila Sava ob 3. popoldne 3.6 m nad norma« lo, je tekom nadaljnih štirih ur narastla zo* pet za 20 cm in še vedno narašča. Prestopi« la je bregove po vsem Posavju in ž njo vred tudi drugi potoki. Pri Vidmu se je ob progi udri plaz in poškodoval železniški tir, ven« dar pa so poškodbe kmalu popravili. Okoli« ea je tako poplavljena, da so bile danes pre« trgane vse poštne zveze. Celo na sodniji se niso mogle vršiti razprave, ker nrso mo« gli ljudje iz vasi v mesto. V Kostanjevici stoji voda na cestah. Kake nezgode dosedaj Se ni bilo.
Žalec, 12. novembra. Sicer tako pohlevna Savinja je danei pobesnela in preskočila svoje škarpe. Poplavila je velike dele Sa« vfnjske doline in naredila ogromno škodo. Voda teče na par mestih tudi preko držav« ne ceste; nekatere vasi so popolnoma odre« zane od prometa.
Konjice, 12. novembra. Tudi Dravinjska dolina je pod vodo. ker je narasti« Dravi« nja za približno dva metra. Napravila je veliko škodo od Konjic dalje. Zaradi tega je tudi prekinjen železniški promet med Konjicami in Poljčanemi. Istotako je preki« njen promet na okrajni cesti pri Radencih, ker je vod« odnesla tamošnji most.
Ptuj, 12. novembra. (Ob 20. uri.) Pri Mo« škanjcih je voda pretrgala železniško pro« go na več mestih. Od Ptuja do Velike Ne« delje )e skoro vae pod vodo. Skoda na polju je neprecenljiva. Pri Ljutomeru je železni« ška proga pol metra globoko pod vodo. Prometne težkoče »o zelo velike. Nobeni cestni in železniški objekti niso dovolj moč« ni, da hi se mogli upirati navalu vode, ker je poplava zelo velika. Nekatere doline iz« gledajo kakor veletokl.
Škoda več milijonov dinarjev
Maribor. 12. novembra, škode vsled nastale katastrofalne povodnji doslei še ni mogoče preceniti. Vsekakor pa znaša več milijonov. Veliki župan dr. Pirk-maier je že danes stopil telefonično v zvezo z notraniim ministrstvom, obvestil pa je o katastrofi tudi ministrstvo za kmetijstvo in vode ter ministrsko predsedstvo. Zaprosil je nujno, naj vlada nakaže vsaj četrt milijona dinarjev za prvo pomoč. Sam je takoj nakazal 5000 Din za prehrano naibolj prizadetim v prvi noči v Murski Soboti. Ogromna je zlasti škoda, povzročena na zemljiščih in cestah Velika ie seveda tudi škoda na železnici. Vsi srezki poglavarji vrše nepretrgoma službo, ter organizirajo reševalne akcije. V Murski Soboti je tudi srezko poglavarstvo v vodi in mora tamošnji srezki poglavar urado-vati kar na kolodvoru.
Maribor, 12. novembra. (Ob 22. uri.) Od povodnji so naibolj prizadeti naslednji okraji: Murska Sobota. Ljutomer. Lendava, Ptuj, Maribor levi in desni breg, Celje, Šmarje in Prevalje. Najhujša nesreča je zadela Mursko Soboto ln Ljutomer, kjer je tudi okoli 40 hiš ogroženih, ki leže večinoma globoko pod vodo. Te hiše bo treba evakuirati in se ie rešilna akcija že pričela.
Kritičen položaj v Zagrebu
Zagreb, 12. novembra. (Ob 22. uri.). Od včeraj dopoldne do danes opoldne je z ma« lim prestankom zjutraj neprestano deže« valo. Vsi kanali, ki vodijo skozi mesto in na periferiji, so tako narasli, da so se raz« lili po ulicah. V Dolnji Ilici so morali usta« viti tramvajski promet v dolžini pol kilo« metra, ker je llica popolnoma pod vodo. V Černomercu pri Zagrebu je povodenj poru« šila dve hiši. Na pomoč je bilo poklicano takoj vojaštvo. Pri reševalnih delih bi sko« ro ponesrečil neki kapetan, ki je padel v vodo. Neki vojak mu je v odločilnem tre« notku pomolil kol. katerega se je oprijel, na kar so ga potegnili na suho.
Proga od Zaprešiča do Zagreba je pre« kinjena. Nekatere postaje so tako pod vo« do. da prebivalci sploh ne morejo do kolo« dvorov. Brzovlak Beograd=Ljubljana, ki je odšel iz Zagreba nekaj minut pred 10., je moral na potu večkrat čakati, da so progo za silo popravili, in je prispel v Ljubljano mesto ob 11. šele ob 17. Brzovlak Ljubija« na^Beograd je moral kreniti iz Zidanega mosta nazaj in se odpeljati preko Karlovca v Beograd. Dunajski brzovlak, ki prihaja v Zagreb ob 18., danes do 23. ure še ni pri« šel.
Proga Zagreb«Samobor je popolnoma po<j vodo in je ustavljen vsak promet V Samo. boru je na glavnem trgu udrla voda v rj, še. V Zagrebu je velika nevarnost, ker v«, de v Sloveniji še vedno naraščajo. Ob 2! uri je dosegla Savs 3.30 nad normalo. 20 hiš ob Savi je moralo prebivalstvo na od, redbo vojaštva izprazniti, ker obstoja ne. varnost, da bo kmalu udrla v nje voda.
Vode so pričele padati. Človeške žrtve.
Maribor, 12. novembra ob 24 uri. r, O polnoči javljajo iz Murske Sobote in iz Ljutomera: V Prekmurju je voda okoli 8. ure zvečer dosegia svoj višek ter je potem pričela polagoma padati. Do 11. ure ie padla za približno 15 cm. V mestu stoji voda še vedno nad 5 H m visoko. Prebivalstvo ie povečini še vje zaprto v hišah. Reševalna dela so ote>-kpčena. ker ie na razpolago samo en čoln. Z nestrpnostjo vse pričakttje, da pridejo psjomrii. Ker so hiše skoraj no. polnoma izolirane, se ne da dognati, ko. liko se je zgodilo nesreč. Dosedaj se v6 le. da je utonila neka žena.
V Ljutomeru in okolici je stanje še vedno kritično. Vas Pristava ie popnl-nema pod vodo. Rešilna ekspedicija is mogla spraviti prebivalce na varno. Pogrešajo ie enega.
Cakovec. 12. novembra ob 23. Voda je tik pred postajo pretrgala železriško progo. Nočni brzovlak ni mogel več nadaljevati svoje poti.
Razkošne najnovejše toalete prinaša salonska veseloigra
Kraljica punčk
Od danes naprej
v Elitnem kinu Matica
Novi vozni predpisi v Avstriji
Avstrijska vlada je izdelala osnutek za nov vozni red motornih vojil. ki ga predloži tekom tega meseca narodnemu svetu v odobrenje. Predpisi, ki sedaj še v veljavi datirajo iz leta 1910., ko je bil motorni promet še v povojih.
Nov osnutek je bil izdelan povodom velikega narastka števila motornih vozil. Na ozemlju sedanje Avstrije je bilo leta 1914. le okoli 5000 avtomobilov, motorna kolesa pa skoroda niso prišla v poštev; sedaj šteje Avstrija okoli 15 tisoč avtomobilov in preko 10.000 motornih koles.
V	teku zadnjih let so spoznali, da je nemogoče voditi promet po starih okostenelih predpisih, ki onemogočajo redni promet in ne dovoljujejo zadostne iz. rabe motorja, niti ne upoštevajo višie sigurnosti modernega avtomobila. KTa drugi strani pa zahteva višja frekvenca prometa novih in izvršljivih predpisov.
Čas je, da slednjič vendar tudi pri nas revidirajo vozne predpise. Še vedno Imamo v naši državi dva vozna predpisa, kar grajajo že inozemski časopisi. V večini prečanskih krajev vozijo levo. v ostalem ozemlju naše kraiie-vine pa desno. Poleg tega obstoja še vedno — vsaj pri nas — predpis, da se mora voziti po mestu 6 do 15 km, česar se seveda nikdo ne drži. Ako b! policija limitirala maksimalno hHrnst višje, bi lahko tudi kategorično zahtevala. da vozijo avtomobilisti po njenih predpisih.
V	Beogradu imaio za avtomobile poseben signalni sistem (enkrat sismai pomeni naravnost, dvakrat levo. trikrat desno), ki je bil na enwyorškem kongresu prometnikov-policistov hvalno omenjen ln vpeljan v mnogih inozemskih mestih. Zakaj ne tudi v ostalih jugoslovenskih mestih?	F. L. Y
Dve železniški nesreči
v Franciji
Brzovlaku na orogi Pariz-Charleoi se je pripetila dne 10. t. m. v bližini N<vel-leja težka nezgoda. Radi odskočivše tračnice ie lokomotiva zdrknila s tira in se zvrnila. Potegnila je za seboj več vagonov. Dasi manjkajo pc,drobne informacije o natančnem številu žrtev, je vendar ugotovljeno, da ie ranjenih mnogo potnikov, med katerimi je devet ljudi težko poškodovanih.
Danes opoldne je skočil par sto metrov pred kolodvorom tik dirkališča Maison-Lafitte nri Parizu s tira vlak, ki je vozil na dirkališče veliko množico športnega občinstva. Ljudje so prihajali iz Pariza. Lokomotiva se je odtrca'a od vaconov, ti so se pa zarili v zemlio. Vendar ;e potekla ta nesreča Ivez žrtev. Bil ni nihče ne težko ne lahko ranjen, strah na, ki se je lotil potnikov, je bi! velik, da je izletnikom pokvaril ves športni užitek.
Proces proti Collarichu
Obravnava proti Collarichu gre h kraiu. Zagovorniki so opravili svojo nalogo. državni pravdnik Tasso je predlagal za posamezne obtožence kazni, ki so po njegovi sodbi primerne in kasacij-sko sodišče v Rimu je zavrnilo proša'o odvetnika Matosela-Lorianiia. ki je pritiskal, da bi se sedanii proces proti Collarichu prekini! in nadaljeval v drugem kraju. Matosel-Loriani in Cerlenizza, ki zagovarjata poglavarja "Črnih prtov-, sta napela tudi vse sile. da bi dokazala porotnikom duševno manjvrednost bandita. Niunim poskusom pa se na vse kriplje upira državni oravdnik, ki trdi, da je bandit pri zdravi pameti in da je docela odgovoren za svoja dejanja. Razorava je neinteresantna in se Se nadaliuie. O sodbi borno uoročali.
Mariborsko pismo
Maribor, 10. novembra,
Veier, mraz, oblaki, pa dež in konec bilo prelestne jeseni z njenimi zlatimi barvami in njenih čudovitih sanj o lepo-:i umiranja. Zadnji listi so frfotali v raz. itiočeno zemljo, brez šelestenja in tiste Bi:ne vabljivosti, ki vabi slikarja in sesnika. Park se je izprazni! in vse vrvenje se je zgostilo na ulice. Zimska svežost jih je ovila in vsak dan so bolj prijazne, bolj domače in naše. Ko se stemni, zažarijo izložbe. Velike obloč-nice nihajo pod vetrom sem in tja nad ulico, še živejše, beie in barvane žarnice ričšajo to žarko svetlobo in vabijo v svoje bogastvo. Kričeče barve pestre svile, baržuna, celi skladi naložene vol, ne, težkih, dragih kožuhov, lesklega belega perila, razkošnih spalnic in salonov s rantastičnimi svetiljkami orientalskih rož in pa na tisoče enih drobčkanih. ljubkih stvaric za deco in za dame, kjer ni nobene cene, ampak samo gracijozen napis — luksus . . ., umetniško aranžirane izložbe elegantnih čeveljčkov z rrikavnimi, prozornimi nogavicami ali intimno zbrane škatljice pisemskega pa-.'-•a, pariški saloni razglednic z večer-•iitn solncem rumene jeseni, ki druži Njega in Njo, — to je bila slika zadnjih lepih večerov. Množice nijh, ki hrepene za vsem tem lepim ln dragim Komfortom — sreče, so šetale in kramljale po ulicah mimo vabečih oken z eno samo željo: imeti, odnesti domov.. 0č; so bile polne neutešnih želia. Kako ealeč ie še oni novj človek Františka j'aieja, prerano umrlega češkega filozo-ki je hote! vzgojiti tega novega človeka tako, da bo lahko še! mimo izložbe in jo rad pogledal brez želja ln zavisti.
Mariborčani še niso tako daleč. Ali :;ali so bili vseeno prazni, ker vlada jesenska puščoba po žepih. Kriza diha ■ zi ulice kot sirupen, oster veter in •rs upogibajo svoje hrbte pred njim. Tudi nad večerno promenado leži torej .nora težkih dni z davčnimi eksekucija-;:.■: in pomanjkanjem. Samo mladost, ta i .hkokrila pesem življenia, ona se sme-kramlja in brzi naprej, pa četudi je suknja že davno pretanka za te hladne večere in oguljena. Kaj nam mar, v očeh so zvezde, na licih — zdravje!
"akšni smo torej stopili v nedeljo. Kaj bi z n.io po tolikem prazniku sobotnega ■večera?.Mnogi so napravili vsaj majhen sprehod s sokolskega Martinovega ečera z muziko, smehom, plesom in vi-
nom v nedeljsko jatro. Dragi smo našli zlato realnost na dopoldanskem protestnem zborovanja radi barbarstva Italija-nov in še parurno politično zborovanje smo imeii demokrati z govori dr. Pivka, dr. Kramerja in drugih, ki so tudi segali v notranjost — ob slikanju težav s carino, izenačenja davkov, političnih intrig in sporazuma, pa težkem zidanju srečnejše bodočnosti. Popoldne je lilo naprej, ko so zvonovi peli na zadnjo pot zadnjega mariborskega nemškega župana proti Kamnšci,
*
Najpogurnnejši turisti so v nedeljo kljub dežju krenili na Pohorje z vlakom do Fale na Klopni vrh, ki se je odel v sveži blesteči sneg in izvablja! unrav božično razpoloženje. Tudi vrhovi krog Ruške koče so bili pobeljeni. Malo niže pa so še igrale jesenske slike nad gozdovi. Popoldne so prišli naši turisti v Mariborsko kočo, ki je to pot še ušla. snegu. Vrh tega jo je v nedeljo še obsevalo solnce in tako se je razprostrla nad mariborsko meglo zopet prekrasna panorama tja doli na Mursko poije. Trudne cči neugnanih turistov so z razglednega stolpa pozdravile ob zahalaio. čem so!ncu celo zeleno Muro ob daljni nemški meji. Končno pa se je razernil še slikoviti Maribor s svojim pravljičnim nedeljskim večerom ob Dravi.
in šport
Poročilo na ustanovnem zberu Zveze jngo-sfovenske demokratske mladine, Organizacija demokratske saladiise v Sloveniji morji služiti splošnim ciljem no» žranjega duševnega, nacijonalnega ia tudi telesnega preporoda. Ne zadostuje orga. niziratš mladino, treba jo je še navdahniti z visokimi cilji jugoslovenskifc državljan« Bkih dolžnosti, s svežini jugoslovenskim na cijonalizmom, nadalje z aalogarni samo« vzgoje in samoizobrazbe ter navduševanja 2 vsemi idejami splosnonarodnega napred« ks>. Omladina treba, da se navduši za vse lepo in koristno, da se pripravi za resni življenski boj, ki čaka vsakega v poznejšem dozorelem življenju, Samovzgoja, samoiz« obrazba, življenje a neumrljivimi ideali naroda in države, s ponosno jugoslovensko državno idejo, to so stvari, za katere se mora navduševati v prvi vrsti demokratska omiadina. Na ta način so torej hoteli prvi ustanovitelji uaše organizacije zanesti v vrsta demokratske omladine velike misli
tamovzgojje ia »amoiiobrazbe, ilkleiavanja
značajnosti in plemenitega življenja. Naia stranka je voditeljica takega dela in nje« gova duša. Vsak sloj naroda bodi namreč
delaven, bodi tvoren, ustvarjajoč činitelj javnega življenja in narodovega napredka!
Zato je čisto razumljivo, da so usiaso* vitelji pokreta jugoslovenske omladine v Sloveniji že pri prvih početkih mislili na idejo telesnega izpopolnjevanja, telesnega zdravja, kakor se nam javlja pri vseh mo« dernih narodih v obliki športa. Šport se imenuje vsako človeško delovanje, pri ka« tereni hodi poeainec v prirodo, da se tam« kaj navžije čistega zraka, da se razgiba v čistem zraku, na solncu, da se v naravi uda svojim naravnim igralskim nagonom in da igrajoč razvija svoje telo za borbo in za poklicno življenje. Šport je iuristika, je ri« bolov, je lahka atletika, je nogomet, je ha« zena, jo plavanje, smučanje in drsanje. Zla sti zimski športi, plavalni športi, lahka atle« tika, turistika, nogomet in hazena so športi, s katerimi bi se moral baviti vsak omladi« nec, če hoče veljati za modernega človeka, če hoče v prosto naravo, na solnce in zrak, v zelenje, kjer se mu odkrijejo mogočne skrivnosti matere prirodo pa tudi velike odporne sile lastnega telesa. Kdor je samo enkrat okusil slast smučarskega pohoda v visoke Alpe, na strma planinska pobočja, raz katerih je mogel občudovati zimsko na« ravo, ne zapusti turistike in zimskega spor« ta nikdar več in spozna, ca mu more ta šport nuditi nenadomestljivih užitkov. Med pravimi športniki ni zlobe, ni malenkostnih prepirov. Po pravici trde veliki raziskovalci švicarskih Alp, da so te Alpe stotisočem iz vseh krajev Evrope in sveta povrnile no« tranje zadovoljstvo, jih storile srečne ter jih pridobile za ves?!o, radostno pojmovat nje življenja, za borbo in vztrajnost. Kar velja za zimske športe, lahko trdimo tudi za vodne športe, za hazeno, za nogomet, za lahko atletiko, kjer se predvsem uveljavlja borbeni element. Velika prednost športne* ga udejstvovanja pred drugimi telesnimi in telovadnimi sistemi leži baš v borbenem elementu, kjer se morajo poedinci vežbati, da vzdrže v medsebojni konkurenci in zrna ga le tisti, ki je sposobnejši, temeljitejši v pripravi in r izurjenosti. Šport vzgaja člo« velca k borbenosti, k železni samovzgojni energiji, mu krepi um in duha, ga dviga iz mlačnosti in mehkužnosti v borbenost in dejanje! Šport oplemenjuje človeka.
iz vseh teh razlogov je umljivo, da ss pri ustanavljanju organizacije jugoslovenske demokratske omladine <r Sloveniji ni moglo prezreti tako važne misli, kakor j« športna ideja. Sklenjeno je. da te pri vseh lokalnih organizacijah ustanavljajo športni odseki, kojih namer, ko gojiti športno misel med
Slani organizacije* Šport >• občekorism* misel še to misel more 7 prvi vrati prevzeti demokratska omladina kot skupina orala«
dincev, katerim so modeme ia stpredao ideje ca srcu.
Is prejšnjih poročil ste lahko rarvideli, da se je v tem oziru nokaj storilo, da da« nes precej živahno delujejo športni odseki v Ljubljani in v Kranju, deloma ▼ Radov« Ijici, nekoliko tudi na Jesenicah in da se pripravljajo slične organizacije po ostalih krajih ljubljanske oblasti, kier obstojajo in se bodo ustanovile krepke demokratski}« omladinske organizacije.
Če pa hočemo, da se spori v naših orga« mzacijah razvije kot nekak združevalni prin cip, kot telesnosamovzgojna misel, kot ko« ristno in pripravno sredstvo za iačanje du« ha in telesa, družabnosti, skupnosti ter skupnega samovzgojnega dela, tedaj je po« trebno, da se v tako razčlenjeni organizaci« jt osnuje osrednji športni odbor, kojega na« loga bo pazit: nad delovanjem poedinih športnih sekcij, podpirati njih napredek, dajati jica tehnična navodila, prirejati skup ne športne nastope, medsebojna tekrnova« nja itd.
Tak osrednji športni odbor se je tudi že ustanovi! in sestoja danes iz naslednjih oseb: predsednik br. dr. Josip Birsa, pod« predsednik br. Mikuš, tajnica ses. Zadeio« va, blagajnik br. Ds Damos, gospodar br. Mandeljo.
Preko zime bomo pristopili k podrobni organizaciji in bomo skušal: ustvariti teren za prihodnjo pomladno in poletno sezono, tako da bomo lahko vso ljubljansko oblast, predvsem kraje z našimi omladinskimi or» ganizacijami prepredli s športnimi sgilp.imi odseki. Razume sc, da bomo prirejali tudi zdravstvena predavanja in da bo osrednji športni odbor polagal na taka predavanja, ki se bodo organizirala povsod tam, kjer se bodo ustanavljali naši športni odseki, posebno važnost. Skitša! bo pridobiti zdrav« nike«strokovnjake, pa tudi preizkušene športnike, da predavajo O raznih straneh športnega pokreta.
Čaka nas veliko dela, veliko organizacij« skega truda. Kjer enkrat ustanovimo šport« no celico, bo ista sama od sebe živela in napredovala, ker vsebuje športno udejstvou vanje samo tako srečne, koristne in človeka razveseljujoče momente, da bo vsaka edi» niča stremela navzgor. Nadejamo se, da bo« mo povsod našli razumevanje in podporo. Šport prinaša notranje zadovoljstvo, notra* njo srečo, radostne ljudi, borbene duhove, torej lastnosti, ki jih nujno potrebujemo v sedanjosti, da zgradimo veliko jugosloven« »ko bodočnost
V pogledu a® te cilje Vasa kličemo Zdravo!
Zavod sv. Jeronima is
K boljšemu razumevanju spora z VatiKc.-nom objavljamo v nastopnem tekst spora-ruma, ki ie bii sklenjen 27. januarja 1924. povodooj rimskega pakta in katerega j« Vatikan doslej lojaiso respektiral:
»Italijanska vlada priznava institut sv. Jeroaima v Rimu kot inozemski Institut v korist katoličanom kraljevine SMS, katerim se priznavajo pravice na temelju papiževe poslanice »Slavorum gentium«, izjavlja, da nima nič proti temu, da se prerogative, katere je itneia prej avstro-ogrska monarhija prenesejo iiključno na kraljevino SHS.
Od dohodkov tega instituta ss bo vsako leto jemala gotova vsota, kl se bo porabljala za štipendije v korist slovanskih duhovnikov Iz škofij, ki so po mirovni pogodb; pripadle Italiji: Trst, Poreč in Zadar. število štipendij in njihovo višino bo vsako leto določala sv. stolica.
Cerkev sv. Jeronima. kateri se priznava značaj jugoslovenske nacijonalne cerkve, spada kot zgradba historične važnosti pod nadzorstvo italijanskega rnmistr. prosvete v smislu zakonitih odredb, ki v tem pogledi* veljajo v Italiji.
Slovanskim duhovnikom, ki pripadajo rgc raj imenovanim trem škofijam, se bo smela dovoljevati v smislu cerkvenih predpisov, da bodo vršili cerkvene obrede v cerkvi sv. Jeronima v popolni ravnopravnosti 2 jugoslovenskimi duhovniki, ki bodo sprejeti v zavod.
Cerkev sv. Jeronima bo ?meia isto pravno situacijo, kakor ostale inozemske cerkve v Rimu. V smislu zgorai omenjenih sporazumov bo italijanska vlada odredila, da se ukine sekvester, pod katerim se sedaj nahaja cerkev sv. Jeronima v roka treh dn1 po ratifikaciji sporazuma.«
Če se verjamete, da eden pse DogsvSe s 2igcm ln znamki (rdečo, modro sli siatos
n
ključ"
traja kaka? Itirje pari dragih Zato kupite eden par ia pre-j piifajte se. Dobivajo se V prodajalnah, vf,
mm
| Mali oglasi, ki slutijo » posredovalne in cociaiM aamene obfinstva, vsaka beseda 58 par. N s j m a n j i I snesefe Din 8*—■>
2eoitve, dopisovanje «t oglasi stroge trgovskega snsfaja. vsaka beseda Din t - —. s j m e «s j 8 9 snsseb Din 10*

Prv= gorenjska delavniia
usnjen;h oblek
xar LEjtopteja nripoTož«
— V lilosrl
ugotovljene o<l Din naprej. — K. Pr.-mru. -jsS " in" isiWovitc"j
, -J': obtci " Kranju.
m
IVošne Instrtikcije
itjea it fflttsniatike. —
' ■ rrji"ne r,a apravo .Jntra.
h «Vesten 1». i85M
Gospodična
ii raiame torti h!5ns <5e.a 69 iSče za Zagreb - rivetae otrokoma S—3 let Poia»e es v eitofji oliei 15/3 a!! » Zegrebc, Basa Jela3lla o!, št. 4.	28549
Mesarski učenec
raaSaa in srtrav, te jkxI S3
let star, poltenih starta* ee sprejme takoj. Naslov v upravi <JiitrLi	28910
Več mesarjev
posebno	vajenih pri prašičih sa	eprejrce; Ggiaaitt se je v	kocaervni tavam!
.Globo?,	sa Vrhniki. S8571
mi
iidoae-Krajevne zastopnike
i. okraj Sranj. Kadovljš--- Hovo Eeato. črr.cnjejj, ieijs, Ptuj, Maribor ia Hureka Sobota, išče velika
"" v :,rov:V7>» rtm£ha. DruJ.
ka vorti vse vrste aavaro-'a " kakor torti o^a-aiina 2cr^rovanja sivine. — Po-- -' n3 apravo «Jotra> pod vS-jlirtna drniba*.
BlasiainičarVa
BfteetBiea re «pr*jB5<r v ipf.-erijskc treovino. Pla-
ajfna ponnrtbe pert anafiko • "'asrajnjfiarka 1436S* ca ijTiro «Jcira»	23410
Oospodična
« ^BaajeiD slovenščine, irtv
Kise, cemlMne In iulijan-Sčins. v^Sča «rcjepi«ja in »Sfh pisaraltkih rtel se •rtr^Jm? v stalno iialho. -imajo ianrjene r i^sni stroki Pomirtbe na i- G., Celja, Kersnikova 5 28304
Lesnega kiparja
(BlMhaner) aan.*ljivepa aa araamenip «pTejm«m takoj — Pnnnrtbe na: Aleksanrter Zaerreb, Marnv.«. •Hra £6.	---
Odvetn. kandidata
t sebotitnHjsko pravico — »pT.tmf ortvMnik » f.jaS-ijaal. Nastop po noven le tu Refi»ktirj se le aa sa-.*o.'tojnn in kvatlfl.-ivann Ponort^a na oprava «Jntra» po<J .EI». J8SS«
Krepak fant
> rirtale. 15—1« let star. Trirte« ln a/^riv, ta lahko
ialo in pomt>* v trrovinl Je takoi .prejme Pnnortbe poH »Pripraven fant f rte-na nnravo «Jntrs».
«86
Več čevltarsklh pomočnikov
*-hro imrjeeih aprejne ta-'aej Albla Ertec, Trnovski rte m iA.	«3580
Mesto natakarice
i&eis v kaki ve£jl, boljli po&tilnL nssiot prcvs up?. <Jutra>.	28Č09
Mesto voditeljice
iel: trgovka srertnje starosti s 8O.000 Din kavrlje. Prevrair.? turti trgovino ca račun ali kako orugo cv nobtojno caesto. Gre tarti kot družahnica. Ponortbe ca anr. «Jatrs» do<1 tiiro •Zmožni«	" S84S3
Potnik
špecerijskih, koionijalnio in ralavskih iartelkov. dobro vpeljan v Sloveniji, Seli inesta pri večji tvrdki. — Cenjene ponudbe ca apra-o sjuiy£» ood .Marliiv 300».
SS4ŽS
Delovodja
poklicni, starejši posodi ail poloSi kavcijo 25.000 Din rtotičneLin podjetnike, ki mn d£ s;c5V: skladiščnika. Inkasacta ali kaj sličr.spa do 1. januarja v Ljcbljafii. Cenjene ponudbe na apravo cJutra. pod «1872 treifa le aasssljlT..	883S3
Kovaški pomočnik
voja^ine prost iš3e stalne slnshe ali primemo mesto. Naslov pova OOTava <Jtitra» ?3524
Deklica
s$£,riL 14 ici t aajboijis lo?»kc> izobrasho. polten« la ms.rijiv& prosi ns«*t* odeake v EGei&Bi irgori«! s giftaov&ajeci i& hrsne v hliii. Ostalo po degOTOTB Kaslov: P. Kedacšei, kem. tof., Hraainii.	2861»
Gospodična
sprava !a poštena, a veJU Jetno prskso prim«n»o služIlo kjerfcoii. cveotoeVoo gre it»d; k otrokoai. Ceaj. Hopia« prosi ca op? Jotra pod tnsičko cSkromaa 23» S9C4
Prodajalka
•st	prakso, a
n! npriS^vall, znanj«« «!•-
venskega hs
jesika Š<»ii mesta va takoj* 8ea s&stop. Ponod}»« ssaSko «Iiv«2bsns !847B» ca cnravo tJutrav 28550
Sluga
Uče aakrinegakol! dela a»-oso ia hrano In stanovanje — ker je popolnoma brel sredstev. — Kaslov naj se poilje e« epravo «Jotra».
Mlada prodajalka
bi rada spremenila slnibo v mesto ali aa de2elo. — Cenjene ponadbe eo proel ra upr. «Jntra» pod "ifro .Poltena 1445?», 28525
Pošteno dekle
pridno. mlajSe. IMe mesto v pomoč gospodinji v t7-povski hial laven Ljubljana Ponadbe na aprava .Jutra« pod «Po4tescri 14477».
Jabolk
lepih, sacatmih. kg & t oa pro'la 1 rapoe. C«nj«o#
ponudb« ns upravo «Jutra* pod ogissso Številko 2841*
Jabolka
najboljša cam^sna raspoBi-Ija ▼ Tpaki tnnofinl tvrrtka Peter 8etina, Radeče pH Zidsnea saoste. — Iptotam
aa sf-rejrae tedi a 5 © n e r 27714
PREMOG — ČEBTN
WoHots i!U. Telefon: 5«
mn
Hrastov"h dog
veH vagonov La iavo«. po naročilo dimeoalj. franke meja se proda. Kaslov v spravi <Jstra>	2S?W
Kompletna oprava
S* rabljena, sa Špecerijsko trcrovlno ln 8 vinski sodi i 15. 24 in PO hI njodno naprodaj. — Naalov pove oprava .Jutra«.	28580
Otroikf voziček
dobro ohranjen se po celo ugodni ceni proda. Na«lov pove cpr. .Jutra«. 28516
Temnomndra obleka
a <folg* jepleo te preda v
RoSnl alfel 7/H. 28317
Underwood
pisalni stroj. 1H leta rabljen, pisava SfedhiTO Roman, sa proda sa 4500 Dtn Kaslov pove tiorava .Jutra.
2*1554
Prazne steklenice <Odol»
kope)« drogerija kotoa Haac. nsova. Zirtovaka ul te. t	471
Kupim avto
.Fards, Aoverai aH orebnl. Ponadba ia spravo «Jotra»
pc<5 .Nosilnost 500 kg>.
28500
Orehe
raha Urnike tepke ts eaa. slane® te? jeiice kopuje s t a i o o po aatviiji ceni tvrdka Pete« Setlna. Rade
Ca pri Zldaseu! coetu
fflll
Bukova drva
šaha ta k ■ p i m v vsaki meoSicl — isto taka vilaaa oglje. Plačljive pri preje-«3 blaga. Ponudbe aa ep? •Jotra. pod .Bukova drva.
28515
Pisalni stroj
dobro ohranjen s* kuni. — Ponu-ll* na upravo s.lutras pod snadko .Vidna pisava.
285»
Les
Va« vrat« trd okrogel les la sicer ssrao lepo mata-rrčasto btapo. posebno pa Jesenov la orehov, kakor todi kostanjev te. xa tanlo ter bokovo ojrlie tn drva.
hrastov« la bafcove prave kopo}« stalno ter prosi aenj ponudbe franke vagon nakladalna postaja Ro-delf D • t g a a. trgovec. Lalše.	28254
Kožrthovlnasta	jopa
teiHnorjava ehle te	poceni
proda. — SfaiSo* r	cpravl
•Jatfto.	afiSCE
m.
Trgovina
s aesanJta hiagroia v mest« aH na periferij! se i&fie v naj^m, evect se kopi hifea. Ponudbe na upravo «Jotra» pod 6ifro «Trgovlaa 14360».
28SS0
UsnfarHa In kmetija
v dobrem stanja ee o d d e v najem. Kf&elev v epravj «Jitra».	ŽS489
Proda se
restarractla
B VMS pOtMiTOm, fosdi In njivami, na se!© prometnem kraja, i&r si j« treba oglodati. PreprUan sem, da kdo? Ima denar, ne bo pertiL. ker ae mora blago samo hvaliti Stavba bi stala, če bi *e Jo dane? tidalo 1,000.«00 Dhj. V hiti J« namreč 15 lokalov. Zelo pripravno za veletrgovino na debelo, katerih o! v okollej, posebno prikfad-Eio bi bflo ta vinsko ali pa talogo piva. Kdor ima denar. naj se sglisi v npravi €jutra» kjer dobi aedaljna oeSsssfls
Novo hišo
> no&adčitropnc. i 2 posiov-cial prostori, kahlnjo, po-timi »ob&mi la ceha kletjo, pripravno ta vsakega ts'-gove« aH obrtnika — ke? Atoji na c*lo prometnem
Srostoro. prodam. Vei nove uril Ferenc, eid. v Trbovljah.	2850?
Zidana hiša
s aadnim vrtom sa	sclnSni legi na Oorenj«k*a	?« proda aa I S. «00 Din.	Naslov v sprav! «Jutra>.	2839?
Hišo
i 8—8 sobami la vrtom v M »ribo m aii Celju, oziroma v oajhllijl okolici kupim Naalov pove oprava .Jutra*
2S5S7
Hiša
< vrtera. v blliinl ttelo^va ra Medvode se proda — Naslov pcv@ sprava .Jutra* 28330
Hišo s prodalalno
kupim Ponudbe na apravo .Jutra, pod .Primorec.
SS3S7
Večji prostori
pripravni aa vina. lito ali drugo blago. laven a*itnle-ske meje na periferiji me sta se oddajo v najem. — Poleg je hlev sa konie In shramba ca seno Kaslov pove opr. «Jntra». 2841?
Trgovina
a ce«an!ni blagom se vza me v najeva v bllSIni Maribora ali Celja - n<i[ilse pod .t-okai* na pedrutnlco •Jotra. v Uaribom 28255
Privatni uradnik
isfte s t, decembrom opremljeno sobo s pe-ebnlm vhodom In električne raasvet. Ijavo. Ponudbe pod značko
.Privatni uradnika ca tinr. .Jatris.	2S502
Opremljeno sobo
« sooporabo kuhinja Ii8e takonski par brez otrok v •rertlal mesta. — Ponudbe pod .Plačaai dobro t4S.1l>. sa apravo .Jutra*. S8384
Sobo
a posebnim vhodom i I C e za takrj trgovski potnik, ki je stalno na potovanju Ponudba C3 upravo .Jntra* pod .Trg. potnik*. 28318
Sobo
v najlepši ts«! sredi nes to oddam v podnalem za pisarno. — Rsflektantl naj ped le jo naslov na upavo «Jc*.»i» «9d alLep* »oba.
»9878
5000 Din nagrade
plačam M preskrb« alt odstop aesa^&teaega stanova-
nje 2—8 oh s pritiklluasiL Pogodba ca najmanj 2 leti pogoj. Event. sa da tudi posojilo, ali plača ta I leto naprej Ponortbe • opisom leg« stanovanja tn oaaačko oale&nine pod llfm «S»fla-.ka (ioass ca sc;. .Jutra*.
277OT
Na stanovanje
u vso oskrbo spejtnen (SV laka poleg obrtne lola. — Haehjr pova uprava .Jutra.
Soba
• alaJUritno raaavatljavo se odda takoj gospod®. Kaslov e opravi cjuma. £S533
Soba
ae a4cia a 15. aovaahros. Naatnv sov« aprava ojatra.
88540
Zakonca brez otrok
ifičeta prazno sobo in kc-hlajo s decembrom. Bvent. todi v okolici Ljubljano. Ponortbe na opravo .Jutra*
ped .okolic**. sam
Soba ln kabinet
prazna, s pritikllcaml sa ortrte takoj Najemnik postavi lahko Štedilnik -Ponadbe aa opravn »Jutra* pod <S£irss*.	£8578
Mesečno sobo
s peeehnim vhodem. v g?*, rtinj mesta I 4 č e s 1 4e«. carinski oradnik Pnnudbe ped sSoha ;422S* sa o| .Jutra*.
Boljša šivilja
s hčerke ilče ftedne stanovanje. event gre tndi kot hišnica Dopise na apra*o •Jntra. pod enačko .Br.a-plačao flivanjs*.	S8521
Stanovanje
Edor mi odda slanami]«
t—4 sat) 1» prltlklln dcM kol nakrmi« u i lati aho-nemenuloi* * glerttiilfa — Ponadbe ea opravo .Jutra* pod šifra sAkoaaaaeat-UU sa •uoavaajae.
Gospa
Sa t oš atara ivčeoka po drl aatBeUeneti e S hčerkami, vešča gospodinjstva, trga vino. gostilne la deloma tudi kmetijstva prosi dotmorS-m gospo ali gospoda m elanovanja dveh eoe ia ka-hlnja Najrajs pri starejših ljudeh. Ponudbe aa npravo •Jutra* pod šifra .Dobro sree 144^8*.	28570
Lepa soba
v pritličjo v sredini mesta se odda 1 alf 2 gospodoma, r.alr dijakoma. Naelo* v opravi .Jutra*.	28618
Lepa soba
se takoj odrta boljši vdovi hret sli s t otrokom — Kaslov pove aprava .Jutra* 88584
Proti dobri
najemnini
tiče gospodična čedno, ie la moeoie pritlične seb». Ponn fbe ca opravo sjntrs. pod rav	28844
Prazno sobo
iščem aa tekaj	Plačam poi
leta aaprej —	Ponadbe na
»pravo sjntra.	pod mačko
.Takoj 14474*.	28651
Opremljeno sobo
po motnosti v sredini mesta I ! č e m aa takoi. —
Ponudbe ns upravo .Jutra* pod .Takoj 8».	285«
Opremljeno sobo
v visokem pritličja III* skoraj ves dan odsoten potnik. Ponudbe pod šifro .Miren »tanavnlces aa apr. •Jatra*.	28341
Opremljena soba
s poeebnlm vhodom la električno razsvetljavo se odda v bliSinl kavarne »Evropa* le boljšemu gospodu — Naslov nova coravn .Jutra* tSSM
Solidna gofpod»čna
išče prijazno in mimo sabo i elektr. raasvetljava. Mata dobro. Posadila aa apr •Jatne pod gattko <180*.
Trgovina
t tacalo«, t ptHtsri ta lepim staonvanjem, v prometnem industrijskem kraju cli Gorenjskem, v biifti* al tovarna se proda, oveot. ae sprejme .tnilahnlk (-oa) s potrebnim kapitalom Din 108 000. Ceajane dopise pod .Bret koakarnaona aa out. .Jotra*	28465
200.000 Din posojila
Iščem na prvo eesta. tr. proti vkaJišM. — Ponadbe prosim pod šifro .Trgovina 44®» as apravo .Jntra*
28574
Kot drufibnlca
vstopim k trgovskemu podjetje. aajrale v manufak-tomo v Ljubljani. Glede kapitala nstmaoo. Ponudbe pod .Prutahniea 100» na npravo »Jutra*.	2S546
Mlad trgovec
«<> tei; eezsaaitl v s\Tho •kupnih izletov • mlade, iivahao gospodiHno. — Ponadbe, če megoče a sliko, pod .Smučanje I?—20» aa upravo »Jct?s>. 28578
30letna dama
Seli ananja s <?aaio ca skop. c« laprehode. — Screapoe-
deaca ped .Z- otroki* na apravo .Je;ra».	2356»
«Jaz hočem«
B&alotr na prrea platna — ?
Trgovec
84 lert star Seli poročiti gospodično ali vriovo b pri-memln premojenjeni. Le resne dopisa na cnravo •Jntra. pod .Zve.;*, B8577
Gospodična
fell resnega snanja s sa.
mostojnlro gospodom ort 80 dn 40 let starim, v svrho lenitve. Le resne dopise s polnim naslovom aa upr. .Jntra* pod .Skrita ro2a>.
28545
Samostojen
podjetnik
fell cnanja > goepo-iitno staro da 22 tet v rvvhe Cenitve. Ponadbe c sliko aa podralairo »Jutra* v Celja pod tnačko .Avtomobil Ste 28588
Mlad gospod
Inteligenten, leli taaaja i •maka samostojno goepe-dičao alt vdava radi kraj-šaaja sin kih večerov, — Dopise na uprav* .Jutra* pod Ittta «Z*dwolj»e«t».
Znani? Išča
MUtea akademik i bogato damo. — Dopise oa opravo •Jntra* pod .Karakter*.
£8541
ta *;
Klavir
lan Is dobro chranjeo ea ael* ogodno proda na Aljatevi cesti 24/1, levo.
28529
Harmonika
•karaj or.va. tahoaava, tri- f krat uglašena, trlvrstna B
E. A. se proda. Naalov v i opravj »Jutra*.	284S0 !
Klavir
dobro ohranjen, io boljEe znanka es ku;;i takoi. — Ponudi« z navedbo cuasn-ke i3 oene na upr. »Jutra* pod Sfro »DobeT in debra snstnka*.	SS4S3
Gramofonske plošče
najnovejših Elove/iskib posnetkov kakor: Oj Dober-defc. Vi^red £9 povrne. Koroške aarcina pešal, Jaz bi rad rdečih roi, Gor tez iž^ro io mnogo cmgio is-pih slovenskih ^apevo7 bomo izdali is ta ztasee. — Zahtevajte te danes eeaaain teb plolč. katorega razpošiljamo zastonj. A. Rae-bergtT, Ljubljana, Tavčarjeva (Scdsa) ulca ?tev. 5.
2Š234
Pozor! Pozor! Srebrne krone
st piatojajo aa j višje. Ka-
lanvc? U7e budilke s Sreir nim jamstvoss in najboiili šivalni etroji o 151etals> jamstvonj. Pouk v vecoaja breaplafien. Zahtevajte cecil. tvrdke Joa. S^iovin-Cudea, LJubljana, Meste£ trg SS,	25S®
ime
kupuje
po raj višjih cenah
Ma H. Kit
Židovska ulica
v upravf <jBtra>.	; iSSSSBBDBBBlBBBM
Ženski nizki čevelj
ea ja izgubil. Odda saj f?
L. f^likoš
UUBUAfSAj Kestni trg 15
žziistcv&teig dežnikov
Na drobne!	Na debele!
Zalega sprehajalnih palic
Sisri ''sin.ki sa nanovo oreobltceia.
oioioioioioioaoioaoaoaoioioio
Več krojačev
za brezhibno izdelavo usnjatih suknjičev spre-me Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Co., Ljubljana,
Emontka ses a £tew. 8.	6bOOa-II
oioioioioioioaoaosoaoaoaoaoao
r"
Prode se viukoprltlično iifšs
v Gaber jo it. 66 pri Celju ('nasproti dveh Savarn) z osmim sobami, 4 kuhinjam, pod celo stavbo obokane kleti. Okro^ hiie je lep vrt ra zelenjavo in čisto nova cementna ograja. Hiša je v prav dobrem stanju ter pripravna za trgovino ali vsako drugo obrt
Naslov v upravništvu .Jutra*	6744a
-*» « *
RaipIS:

Tobačna tovarna v LjaMjanl razpisuje na dan 18. decembra t. 1. ob 11. uri ponovno ustmeno licitacijo
zo prodalo 6800 Kom. Kartonov z lesenimi okvirji v velikosti 45*5 x 78 cm.
Predmetno blago je na vpogled v ekono-matu tobačne tovarne v Ljubljani, kjer se dobe tudi tozadevna pojasnila.
Tofeafaa tovarna v LJubljani Tov. it 194/9
od 11. novembra 1925.
Gustave le Rouge: '0
89
(Roman)
Pri pogovoru je potegnil iz žepa svojo mošnjo in ponudil kape« tanu šop bankovcev. Ta jih je skrbno preste!, potem pa spravil. Bil je naenkrat židane volje.
—	Hočem storiti vse, kar vam je drago; toda sporazumeti se morate še z mojim pomorskim agentom. Brez njega ne moreva ničesar storiti.
—	Kako mu je ime?
—	Harrv Becker.
—	Čul sem že o njem. Zdi se mi, da ni preveč rahločuten.
—	Več je vreden, kot njegov sloves. Kdo bi pač poslušal vse, kar govorijo hudobni jeziki!...
—• Dobro; pojdem k Mr. Beckerju.
Lionel se je že odpravljal, ko ga je Bazil poklical nazaj.
—	Še nekaj, je dejal. Ker poznate dobro tega starega gusarja Rattlesnaka, mu ni treba črhniti besedice o najini zadevi, drugače bi še morda zahteval odstotkov od mene.
—• Bodite brez skrbi, je odvrnil Lionel in se nasmejal, Rattles« nak je pa zadnji človek, ki bi mu to zaupal. Na svidenje, kapetan; hitim k Mr. Beckerju.
Kakor je deial Lionel, je bil ta pomorski agent na zelo slabem glasu. Večkrat je že imel neprilike s carinarnicami, ker je blago napačno deklariral. Sploh so tovori, ki jih je on pošiljal, baje redko prihajali nepoškodovani na prejemnika. Večkrat je bil v družbi s kapetanom Rattlesnakom in zaenkrat je kupčeval z Bazilom Vels» bamom in bil tretjinski posestnik ladje, ki ji je ta načeloval.
Ko je stopil Lionel v Beckerjev urad in se obrnil nanj, je takoj opazil nemirni in zahrbtni pogled agentov: ker je bil vedno v sporu 9 kakšnim zakonom ali kakšno odredbo, mu je Lionel takoj razložil svojo zadevo.
—	Vem, je dejal, da vaša ladja, »Morska Lastovka«, odhaja jutri zvečer v Južno Ameriko.
—	To je istina; toda če ste prišli z namenom, da se na njej
ukrcate, vam povem kar vnaprej, da je to nemogoče, ker so vse kabine na njej že zasedene.
—	Ne prihajam, da bi se na njej ukrcal, temveč radi čisto druge stvari. Ali bi hoteli prepeljati v Južno Ameriko velik zaboj, poln tajnih listin?
—	To je odvisno od okolnosti. Ali je ta zaboj velik?
—	Zelo velik in zelo soliden. Zapečaten in plombiran bo in zagotoviti mi morate, da ga ukrcate in izkrcate, ne da bi ga kdo odprl.
—	Hm, je dejal Mr. Becker in se popraskal za ušesom, stvar ni lahka, kajti carinski pregled ...
—	Saj ste že večkrat natovorili zaboje, ne da bi se zmenili za carino.
—Včasih že. Saj pravim, težko je, kar zahtevate od mene, a nemogoče ni. Vse je odvisno od nagrade, ki jo plačate.
—	Oseba, ki me je pooblastila, da se pogajam z vami in ki želi ostati neznana, ne gleda na denar. Sicer pa ravnokar prihajam od kapetana Bazila, s katerim sem se že vse potrebno dogovoril.
—	Povejte ceno!
—	Oseba, čije last so one listine, polaga nanjo toliko važnost, da bi dala do 30.000 dolarjev, če pridejo srečno na naslovnika.
Mr. Becker se je bil dvignil in si je navdušeno mel roke.
—	Sprejmem! je zakričal. Lahko računate name.
—	Naravno, je nadaljeval Lionel, da vam dam del svote na račun, toda ostanek vam šele izplačam, ko dospe zaboj na določeni kraj, ne da bi ga kdo odprl in ne da bi kdo odstranil kake plombe.
—	Dobro je. Izvršimo vse, kakor je naročeno.
—	Kdaj lahko pripeljem zaboj?
Becker je trenutek pomišljal.
—	«Morska Lastovka« odjadra jutri zvečer, ko se znoči. Pošljite zaboj eno uro pred odhodom, to se pravi o solnenem zahodu. To je čas, ki mi najbolj ugaja, kajti nočem, da bi potniki «Morske lastovke* vedeli, da je zaboj take vrste na krovu.
Stvar je bila na ta način urejena. Lionel je da! pomorskemu agentu tretjino dogovorjene vsote in ločila sta se zelo zadovoljna drug z drugim.
Naslednji dan, točno ob določeni uri, je mogočen tovorni avto pripeljal na pomol velikanski štirioglat zaboj iz debelih hrastovih
desk. Bil je ves obit z železjem.
Uklenili so zaboj, ki je bil kake tri metre dolg, širok in visok, v verige, in parni žerjav ga je dvignil in spustil v spodnji del ladje, kjer so ga le s težavo porinili v kot.
Mornarji, ki so pomagali pri ukrcavanju, so se spraševali, kaj bi moglo biti v tem misterijoznem zaboju.
—	Duhan, je dejal eden izmed njih.
Orožje in naboji!
—	Opij!
—	Zlato!
—	Ali pa ponarejen denar...
Kapetan Bazil je čul konec tega pogovora.
—	Če vas kdo vpraša, kaj je s tem zabojem, je dejal svojins mornarjem, recite, da ničesar ne veste. Zaboj je moja last in kar je notri, se tiče le mene. Delajte raje, mesto da bi sklepali!
Mornarji so umolknili in šli na delo.
Ko je nastala noč, so odvezali vrvi. s katerimi je bila ladjs privezana na breg, in potegnili so del jader kvišku. »Morsko lastov: ko» je začel lahen jugovzhodnik potiskati polagoma proti izhodu iz pristanišča. Ko je prišla na odprto morje, je zave! močnejši veter, valovje se je začelo dvigati in drugi ladjin oficir je vprašal kapetana, ali naj pomnoži jadra, da se okoristi z vetrom.
—	Kadar vam rečem, je osorno odvrnil kapetan Bazi!, ki je stal naslon jen na ograjo in pozorno gledal v temo s svojim nočnim kukalom. Končno je zapazil rdečo lučko, ki je v razdalji kake pol milje plesala po valovju.
Takoj je vze! krmilno kolo iz krmarjevih rok in krmaril v smer1' proti rdeči lučki.
Nekaj trenutkov pozneje so mornarji začuii udarjanje dveh parov vese! in iz noči se je izluščil velik čoln, v katerem je sedelo osem oseb. Pristal je ob ladji. Vrgli so jim s krova ladje vrvene lestvico in drug za drugim so zlezli gor. Zadnja je prišla nek» ženska, kateri se je kapetan Bazil spoštljivo priklonil.
—	Miladv, je dejal, na svoji ladji ste. »Morska lastovka*, nier kapetan in njeno moštvo čakajo vaših povelj.
Sam je vedel Misterijo v kabino, ki je bila za njo določen« med tem ko so mornarji potegnili na krov čoln, ki je bil pripeljal Mvgale in njih poveljnico. Nato so razpeli vsa jadra, in «Morska lastovka» ie r,ag!o odjadrala na visoko mor'e v temno noč.
I
L 0	zavojih so
i »

Staki© sžssseMenj® tf©M več dolsrth
8	• V
ze veiike in male komade. — le brezni ln dobri delavci
naj se obrnejo na konfekcijsko tovarno 6800-3-1
Fran De. eids 6»,, LisMfass. ISsiossšta e. 3.
in galose
se dobe najceneje pri 111	tvrdki 6797a
ini umi,
Sv. Petra cesta 6.
mmmam zahvala. jjfjffB;
Ob bridki izgubi naše srčno ijubljene mamice, oziroma stare manree, gospe	w
Marije Spacapan
nas veže dolžnost, da se zahvalimo za vse nešteto izkazano nam sočutje in prijateljstvo. Predvsem nas veže dolžnost Izreči presrčno zahvalo g. Slavkotu Premek za ganljive besede, ki jih Je izreke! ob odprtem grobu naše nepozabliene manvce. Tem potom se zahvaljujemo tudi uradn štvu poštne direkcije, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za pokloniene krasne šopke in končno vsem, ki so v tako častnem številu spremili drago pokoinico na njeni zadnji poti.
Selo-Moste št. 31, dne 13. novembra 1925.
Rodbina Cotifi.
Dams
Rlo&ulii
po najnižjih cenahpri
i |M[
Sv. Petra e. 27,
poleg hotela Tratnik. Popravila, prekroji en J ee spatri oblike.
Nujna popravila v šestih urah.
Bres posebn?(ri obrestna.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prebriako vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, najboljši oče in stric, gospod
matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tanetniške izdeike nudi najceneje
Rudolf Rsdovan.
tapetnik Krekov trg štev. 7
(poleg Mestnega doma)
aaEEEjEjEl
posestnik m poslovodja tunike I. C. EK!ayer
danes v 58. letu svoje starosti, po daljšem bolehanju in trudapolnem življenju, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil v soboto, dne 14. t tn. ob 3. uri pop. iz Leonišča k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja.
V ljubijaei, dne 12. novembra 1925. Marija Sacar, soproga
Rodbini: Herksel
Fin!, Loti, Robert, otroci Vesei.
Tvrdka I. C. Mpt ^r v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni, zvesti in neumorno delavni sotrudnik-poslovodja, gospod
Dacar
»B8BE3FEaESBSS£BKW
za tonin
Ipisli iim iiiii
za popravo pisalnih in računskih strojev
!«!snburgo-.<3 ulica št 61,
Telrfoe 6t J83
r«woB st
kupuje in prosi oferte z navedbo nakladalne postaje, množine vagonov in cene za dobavo do konca tega leta. 6790a
Ernent Marine, Celje, Zrlnjsko Frankopanska ul. 4.
m
S
išče za takoj več necietijemh
Oanatarirani špirit 9073 i
nudi v vsaki količini po tovarniških cenah ' t*. Z O R A Ljubljana
Kralja Petra trg 2 - Tel. 534. Za detajlno prodaio ie špirit pakovan v ste- j Menicah po novem finančnem predpisu, | nakar posebno opozarjamo interesente.
Hazpis.
Gerentski svet mestne občine ljublianskt razpis ,e oddalo
tesarskih del pri modernizacij mestne klavnice.
Razpi3, popis, načrti, splošni in podrobni gradbeni pogoji sc dobijo v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Pravilno onrernljene ponudbe je vložiti najpozneje do 20. novembra 11. opoldne v imenovanem uradu.
Elesti?! magistrat ljubljanski,
dne i 1. novembra 1925.

JJ Kdor oglašuje, ta
3G
SE
n
Hipsfekariia banka
jugoslnvanskih hranilnic
Bnatavl ffipetaltsra
T«!e£ea 17*
------ (prej Kranjska deželna banka)	■
izvršuje vse bančne posie in transakcije
Sprejema nioge na hranilne knjižice in tekači račun proti naj* ugodnejšemu obrestovanju
ter daje vsakovrstne kredit« In predujme, Hakup In prodaja valut in sfsvi«,
5B a

3E
=3£
M
katerega skozinskos capeU vsebina, crsplpteca * fan-tastičnimi »apletljaji od x> četka do kcivt ki prins-Sajo narduSenemo čltatcij« i interwantniin rastno* ."i-Tanjpu rnak hip pr?«'*-? čenja. kj mu te §!edi rs.5-očaranjs In fconofcernarija ia topet presenei^cj* tabo. so čitatelji nestrpno pri rokovali vsako nadaljpvar;* romana, J? IzSei in te nabira pri upr&vi «Jatra> t Ljnhljani
Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ?? takoj n a r o č e za domače knjižnice Jofj zabavati Vas ne nore nobena knjiga!
65 Din 45 Dis
□BČŽ
V ezana cta&e
BroSirana pa
i
Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi našo preljubo mamo, soprogo in staro mamo, gospo
v četrtek, dne 12. novembra preminul.
Pogreb se bo vršil v soboto, 14. novembra ob 3. pop. iz Leonišča, Zaloška cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin!
V Ljubljani, dne 12. novembra 1925.
Sirceli
roj. Zngelj
danes ob 3. uri popoldne, prevideno s tolažili sv. vere, po dolgotrajni bolezni v 62. letu njene starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto ob 9. uri predpoldne iz hiše žalosti na tukajšnjo pokopališče.
Mokronog) dne 12. novembra 1925.
Žalujoči ostali.
19785589