GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Murska Sobota, 26. maja 1955 Leto VII. — Štev. 21. — Cena din 10.— Obmurski tednik — glasilo SZDL za Pomurje. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Jože Vi 1 d. — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2/II. — čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti štev. 641-T-500. — Telefon 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100 din, polletna 200 din, celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini. Pred veliko proslavo v Ljutomeru PRAZNIČNO RAZPOLOŽENA PRLEKIJA vabi delovne ljudi od blizu in daleč Priprave za proslavo desete obletnice osvoboditve v Ljutomeru, ki bo prvo nedeljo v juniju, se iz dneva v dan vse določneje odražajo. Dosjejšnje krajevne prireditve v okviru te_ svečanosti, združene z odkritjem spominskih plošč padlim borcem in žrtvam NOB, v Ivanjkovcih, Radomerju, Razkrižju, Bučkovcih, na Cvenu in pri Vidmu, jamčijo uspeh glavni prireditvi v Ljutomeru. Povsod tu se je proslav udeležilo mnogo ljudi; številna društva, tako ljudskoprosvetna, telovadna, gasilska in ostala, so priredila uspele nastope. Lahko pričakujemo, da bo junijska proslava v Ljutomeru velika manifestacija tega predela Slovenije. Obenem z deseto obletnico osvoboditve pa bo Prlekija slavila še en pomemben dogodek — dvajsetletnico delavsko-viničarskega zborovanja v Ljutomeru, katerega je organizirala leta 1955 skupina sodelavcev »Ljudske pravice«. Delavci in viničarji, v stari Jugoslaviji najbolj izkoriščani, so na tem zborovanju odločno obsodili takratni protiljudski režim. V spopadu z žandarmerijo je bil ubit viničar Mav- rič. Tudi njemu se bodo Ljutomerčani oddolžili ob desetletnici osvoboditve, odkrili mu bodo spominsko ploščo na kraju dogodkov. Junijska prireditev v Ljutomeru ima torej svoj dvojni velik pomen, zato bodo svečanosti tudi precej obširne in pestre. DPD Svoboda v Ljutomeru pripravlja med drugim tudi Večer opernih napevov, kjer bodo sodelovali tudi člani opere SNG iz Maribora, dalje pripravljajo koncert moškega in ženskega pevskega zbora, koncert godbe na pihala in orkestra; dramska skupina pa pripravlja dramo »Metež«. Uprizorili jo bodo na predvečer glavne prireditve. Prireditelji pričakujejo, da se bo že v soboto zbralo v Ljutomeru precej ljudi, posebno gasilske skupine iz raznih krajev Slovenije, zato bo zvečer priredila godba na pihala nočni koncert, na ljutomerskem hribu pa bo velik ognjemet. V nedeljo, 5. junija bo velika parada gasilskih enot, članov Partizana in drugih. Po doslejšnjih pripravah sodeč bo v paradi sodelovalo okrog 3500 članov raznih društev in organizacij. Po paradi bo veliko manifestativno zborovanje in nastop združenih pevskih zborov Prlekije. Nastopilo bo kakih 600 pevcev in godbenikov. Po zborovanju bodo prikazali praktične vaje gasilci. __ V popoldanskem sporedu bo nastop združenih pihalnih godb, okrajni zlet TVD Partizan in nastopi ga- silskih enot iz Ljutomera, Ptuja in Celja. Poleg tega pa bodo še druge športne n podobne ‘prireditve. Na proslavo so povabili tudi vse preživele borce iz Prlekije in vidne politične voditelje, nekdanje organizatorje delavskega zborovanja v Ljutomeru, med njimi tudi tovariša dr. Jožeta Potrča in Dušana Kvedra. Tako smemo »trditi, da potek doslejšnjih pripravi obeta, da bo to gotovo največja manifestacija Prlekije v zadnjih desetih letih. Prijazni zeleni Ljutomer pa vabi delovne ljudi od blizu in daleč 5. junija na svidenje v Ljutomeru! OBVESTILO BRALCEM Ker pripravijamo obširnejšo številko tednika, posvečeno dvajsetletnici ljutomerskih dogodkov in deseti obletnici osvoboditve Prlekije, ki bo izšla na 24 straneh prihodnji teden, smo današnjo številko natisnili samo na 4 straneh. Vse poslane prispevke naših dopisnikov, ki so tokrat izostali, bomo pravtako objavili v prihodnji številki. Uredništvo Skupina zveznih ljudskih poslancev NA OBISKU V RADENCIH Na pobudo članov zakonodajnega odbora Zveznega zbora Zvezne ljudske skupščine je Klub poslancev priredil večdnevno poučno potovanje svojih članov v severovzhodne predele Slovenije. Na potovanju naj bi poslanci spoznali problematiko vinogradništva, življenje in gospodarske probleme v tem predelu naše domovine. Skupina dvajsetih ljudskih poslancev, s podpredsednikom Zvezne, ljudske skupščine tov. Simičem na čelu, je obiskala na svoji poti po severovzhodni Sloveniji tudi Kidričevo, Tovarno avtomobilov, elektrarne ob Dravi in druge industrijske objekte v okolici Maribora, zatem pa so bili ugledni gostje lepo sprejeti tudi v Slovenskih goricah in Prlekiji. V soboto zvečer so se' poslanci ustavili v Radencih, kjer so prenočili in imeli slavnostno večerjo. Tokrat so se sestali tudi s poslanci in drugimi javnimi delavci teh krajev. Goste so pozdravili in jim izrekli dobrodošlico: domači zvezni poslanec tov. Ivan Kreft, predsednik okrajnega vodstva SZDL za Pomurje tov. Miloš Ledinek, predsednik OLO Ljutomer tov. Bogomir Verdev in drugi. Srečanje je potekalo v prijetnem razpoloženju. Poslanci iz vseh naših republik so opisali svoje vtise s potovanja po Štajerski. Pohvalno so se izrazili o delovnem poletu v naših industrijskih podjetjih in še posebej naglasili, da so industrijska središča in delavska naselja lepo urejena in čista, kar priča o skrbi ljudske oblasti in delovnih kolektivov za dostojno življenje delavca in njegove družine. V nedeljo so si poslanci ogledali zdraviliške in druge objekte, v katerih črpajo zdravilno vodo iz zemeljskih nedrij. Pohvalili so delovno vnemo in prizadevnost kolektiva in proučili problematiko zdravilišča. Zvedeli so tudi za najnujnejše potrebe, ki jih ne bo moč obiti, če hočemo doseči, da se bo to svetovno znano zdravilišče primerno razvijalo tudi v bodočnosti. Že v bližnji prihodnosti bodo kolektivu potrebni krediti za popravilo obrata v Boračevem, za gradnjo novega hotela kot podaljška sedanje Terapije, za centralno kurjavo v zimski sezoni, za letno kopališče, asfaltiranje ceste in druge komunalne namene, ki zasledujejo edini smoter, namreč, da bodo Radenci s svojo okolico v prihodnosti Še bolj prikupen kraj za domače in tuje goste. . Po obisku v Radencih so ljudski poslanci odpotovali proti zelenemu Pohorju. Ika Družbena, kontrola je še vedno potrebna tudi pri novem načinu odkupovanja kmet. pridelkov Zadnji ukrepi glede odkupovanja kmetijskih pridelkov so končno do neke mere vendarle tudi v Pomurju opravili z nepotrebnimi posredovalci — z bataljonom nakupovalcev in prekupčevalcev. Dejstvo je, da so prav ti do kraja zapletli že tako zamotano organizacijo odkupovanja in v medsebojni konkurenci in težirji po čim večjih dobičkih pripomogli k nenormalnemu zvišanju cen nekaterih pridelkov. To posebno v borbi za odkup onih pridelkov, kjer so že vnaprej slutili možnosti velikih zaslužkov. Dobrodošla so bila posebno jajca. Preden je prišlo jajce v kuhinjo, je šlo skozi mrežo nakupovalcev in prekupčevalcev in temu primerno je rasla tudi cena, kajti nihče se ni hotel zadovoljiti z majhnim deležem za svoj »trud«. V tej odkupni mrzlici so seveda ostale na praznem kmetijske zadruge, ki bi kot organizator naprednega kmetijstva na vasi vsekakor morale biti tudi posrednik kmetijskih pridelkov potrošnikom. Ne le to, da niso imele kreditov, potrebnih za odkup; tudi tam, kjer so to vprašanje nekako rešili in hoteli sami odkupovati, so jim to onemogočila razna odkupna podjetja s svojimi nakupovalci. Tako so v večini primerov pobrali tržne presežke nakupovalci, namesto da bi ostali v vasi, kjer bi jih kmetijske organizacije mogle vložiti v korist svojih članov in napredka kmetijstva. Kot že rečeno, gredo zdaj na bolje tudi te stvari. Toda najdejo pa se še vedno podjetneži, katerim niso mar dogovori o cenah in skušajo obiti veljavne predpise. Bivši nakupovalci niso neredki med njimi. Tako je n. pr. Ivan Kraka iz Gančan v Prekmurju pred dnevi odvrnil neko gospodinjo od prodaje kakih 100 komadov jajc, ki jih je nameravala prodati zadrugi. Zvabil jo je na svoj dom, odkupil jajca in hajd z njimi takoj v M. Soboto, kjer jih je prodajal podjetju »Perutnina«, seveda ne brez zaslužka. Svojevrstno podjetnost je pokazala tudi Poslovodkinja trg. poslovalnice KZ v Lucovi, ki je za vsakih 300 prodanih jajc obljubila prodajalcu še 100 kg superfosfata (Nadaljevanje na 2. strani) OBVEZNO FLUOROGRAFIRANJE — važen ukrep za ljudsko zdravje Okrajni ljudski odbor v Ljutomeru je sprejel odlok o obveznem fluorografiranju vseli prebivalcev, rojenih pred 1. julijem 1940. Kdor se obveznega pregleda ne do udeležil ali pa bo pri tem oviral druge, bo za prekršek kaznovan z denarno kaznijo do 3000 din. Menda ni več odraslega človeka, ki ne bi poznal zahrbtne bolezni tuberkuloze, jetike ali sušice. Saj je že lahko vsakdo spoznal njeno delovanje, tako med mlajšimi kakor med starejšimi, slabotnimi, zdravimi ali močnimi ljudmi. Človek se ponavadi ne zaveda, kako resno je bolan, če je bacil jetike že zdavnaj poprej pričel s svojim razdiralnim delom v njegovem organizmu; ne zaveda se, v kakšni nevarnosti je sam in kako nevaren je svoji okolici, saj lahko okuži popolnoma zdrave ljudi. Bolezen je zelo zahrbtna, zato večina bolnikov pride prepozno k zdravniku. Spričo tega je še posebej važno, da pravočasno med nami odkrijemo vsako obolenje. Na bolnika ali njegovo okolico se namreč vedno ne moremo zanesti — bolezen moramo sami odkriti. Odtod tudi obvezno fluorografiranje ali rentgensko slikanje pljuč. V tej zdravstveni akciji se lepo zrcali skrb ljudske oblasti za zdravje slehernega človeka. S fluorografiranjem lahko odkrijemo poleg pljučne tuberkuloze tudi druga obolenja: obolenje srca, velikih žil itd. O potrebi teh pregledov nam zgovorno pričajo zdravstvene statistike. Samo malo pokukajmo v nje! Pod nadzorstvom ljutomerskega in radgonskega protituberkuloznega dispanzerja je bilo leta 1951 samo 343, leta 1953 že 399 in lani 409 bolnikov. Število bolnikov potemtakem narašča iz leta v leto. To pa še ne pomeni, da se je bolezen tudi tako naglo širila pri nas. Porast števila bolnikov le dokazuje, da se vedno več ljudi poslužuje brezplačnih pregledov v protituberkuloznih dispanzerjih, da je naše ljudstvo vedno bolj zdravstveno izobraženo in da so številna zdravstvena predavanja na podeželju vendarle dosegla svoj namen, predvsem pa je bilo z njimi doseženo to. da ljudje z večjim zaupanjem iščejo pomoč pri zdravnikih. Prav gotovo so k temu prispevali svoj delež tudi zdravstveni tečaji RK za dekleta. V teh tečajih pridobiva ženska mladina osnovno zdravstveno izobrazbo, njihov blagodejen vpliv pa je čutiti tudi že v mnogih družinah. V že omenjene dispanzerje je prišlo k pregledu leta 1952 — 4229, leta 1953 — 5115 in leta 1954 -5765 ljudi — vsako leto več. Zadovoljiv porast, vendar ni to niti 12 odst. od skupnega števila prebivalcev. Za pravo zdravstveno stanje med našim prebivalstvom pa bomo lahko zvedeli šele po fluorografiranju. Šele po tej akciji se bomo lahko zahrbtni tuberkulozi bolj načrtno in uspešno zoperstavili. Fluorografiranje se bo pričelo v drugi polovici junija. Pri prostovoljnem dajanju krvi je prebivalstvo ljutomerskega okraja pokazalo svojo plemenitost in visoko državljansko zavest, zato smo lahko prepričani, da bo tudi v tej zdravstveni akciji še enkrat izpričalo, da je dovolj zdravstveno izobraženo, in se polnoštevilno udeležilo zdravniških pregledov. Vm Delovnim ljudem občine Prosenjakovci - ob praznovanju 10. OBLETNICE OSVOBODITVE naše čestitke, z željo, da bi v bodoče dosegali še lepše uspehe kot doslej, v skupnih prizadevanjih za srečo in dobrobit delovnih ljudi socialistične Jugoslavije! OD TEDNA DO TEDNA Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL IZUD in gasil, društva PROSENJAKOVCI Novica, da bo konec tega meseca prispela v Beograd sovjetska delegacija v najmočnejši sestavi in se z najvišjimi jugoslovanskimi predstavniki pomenila o ureditvi normalnih meddržavnih odnosov, je močno presenetila svet in vzbudila hkrati tudi kopico komentar jev, domnev in »prerokovanj«. Tako se pač dogaja ob vsakem važnejšem mednarodnem dogodku. Vendar bo sestanek v jugoslovanskem glavnem mestu še posebno pomemben zaradi okoliščin, v katerih bo potekal, in zaradi časa, v katerem bo skušal opraviti svojo nalogo. Dogodki zadnjih tednov v Evropi so močno spremenili mednarodni položaj. Zahodna Nemčija je po zaslugi treh zahodnih velesil — Francije, Vel. Britanije in ZDA — postala neodvisna država in se je kot taka dokončno vključila v Severnoatlantski pakt in novo zahodno vojaško tvorbo — Zahodnoevropsko zvezo. Tako se je končalo razmeroma dolgo obdobje zahodnih prizadevanj, da zahodni del Nemčije pridružijo zahodnim smotrom in —- zahodnemu bloku. Osem vzhodnoevropskih držav je na varšavski konferenci podpisalo listino o vzajemni pomoči v primeru napada in o skupnem poveljstvu s sovjetskim maršalom Konjevom na čelu. Vanjo so pritegnili tudi Vzhodno Nemčijo, drugi del razkosanega nemškega ozemlja Tako je nastalo »evropsko ravnotežje sil« — v vojnem pogledu. Zanimivo pri tem je, da se je slednjič tudi Moskva potolažila s takim stanjem in da že tedne nazaj ni več uradnih in neuradnih napadov -vsaj v ostrem tonu ne kakor prejšnja leta na račun zahodnoevropskih obrambnih« organizacij. Toda za to obdobje je značilno še nekaj. Sovjetska diplomacija je pokazala tudi pri drugih mednarodnih vprašanjih občutno popuščanje. Tako so prejšnji teden lahko na Dunaju podpisali mirovno pogodbo o Avstriji in s tem vrnili avstrijskemu narodu svobodo. V Moskvi so dejansko že pristali na povabilo treh zahodnih držav, naj bi se na nekem nevtralnem ozemlju sešli ministrski predsedniki štirih velesil ter se pomenili o bodočnosti Nemčije, razorožitvi in drugih, trenutno najbolj perečih vprašanjih. K popuščanju mednarodne napetosti je pripomogla tudi novica, da je sovjetska vlada na zasedanju pododbora komisije OZN za razorožitev, ki je te dni brez posebnega poročila zaključila svoje delo, predložila nov načrt Za splošno razorožitev in prepoved orožja za množično uničevanje ljudi, ki se je močno približal zahodnemu (britansko-francoskemu ). Kot krono sovjetskega popuščanja lahko smatramo v tem trenutku vest (Nadaljevanje na 3. strani) Pokrajina ob Muri je vedno lepša. Zelena — v klasje poganjajoča žita valovijo. Kmetič, le urno na delo, da bo v jeseni žetev kar najbolj obilna (Nadaljevanje s 1. strani) kot nagrado. Mnogi so temu nasedli in romali v čudežno trgovino, kjer zastonj delijo umetno gnojilo. Pri tem pa so pozabili, da Vendar ta gnojila mora nekdo plačati, če tudi bi jih oni dobili navidez zastonj. Navedena in slični primeri nas opozarjajo, da tudi nov način odkupovanja ne sme ostati brez najširše družbene kontrole. Le tako bomo do kraja stopili na prste vsem, ki jih razganja želja po lahkem zaslužku, ki pa gre v škodo skupnosti. Res je pa, da bodo tudi kmetje zadružniki sami marsikje morali še spremeniti odnos do svoje zadružne organizacije in ji res nuditi v odkup vse svoje pridelke. To bo le v korist pridelovalcem in potrošnikom. -k. Maršal Tito o bodočih razgovorih s sovjetsko delegacijo v Beogradu POSVETOVANJA NA ENAKOPRAVNI OSNOVI Na velikem zborovanju ob proslavi desete obletnice osvoboditve Istre je v nedeljo, 15. maja, pred stotisočglavo množico V Pulju govoril predsednik republike maršal Tito. V zgoščenih besedah je opisal silen napredek, ki sta ga Istra in Slovensko Primorje naredila v razmeroma kratkem obdobju po osvoboditvi izpod fašističnega jarma, nato pa se zaustavil na povojnem razvoju mednarodnih dogodkov. Ugotovil je, da so prizadevanja miroljubnih sil v boju za mir uspela. Mora, ki je še pred dvema letoma visela nad človeštvom, je v glavnem izginila kljub blokovskemu zaostrevanju po drugi svetovni vojni. Ko je govoril o najnovejših pomirjevalnih dejanjih, se je dotaknil tudi jugoslovansko-sovjetskih odnosov. O sovjetski pobudi, naj bi se konec maja v Beogradu sestali najvišji predstavniki obeh držav ter se pomenili o popolnem normaliziranju medsebojnih odnosov, je dejal naslednje: »Vem, da ste se že vsi seznanili s tem, da je te dni prišlo do sporazuma in da bo našo državo, t. j. Beograd, obiskala sovjetska delegacija. Vodili jo bodo najvišji državni voditelji. Mnogo ljudi na svetu je zaradi tega neverjetno presenečenih. Lahko pa rečem, da i jaz i vsi samo pozdravljamo takšno drzno odločitev odgovornih sovjetskih ljudi, odločitev, da pridejo ter še pomenijo o vsem, o čemer se je treba pomeniti. Že med pripravami za ta sestanek smo jim dali vedeti, kar je že zdavnaj vedel ves svet, kar je vedelo in pri čemer ostane naše ljudstvo: da si želimo razgovorov na enakopravni osnovi, da se želimo pogajati kot neodvisna država, da želimo ostati povsem neodvisni v vseh svojih dejanjih, v bodoče kakor tudi danes, da želimo, da se nihče ne vmešava v naše notranje zadeve, da je vprašanje naše notranje ureditve naše lastno vprašanje in da nismo pripravljeni dopustiti, da bi se kdorkoli vmešaval v naše notranje probleme niti na Vzhodu, niti na Zahodu. Govorili bomo pred obličjem vsega sveta. Ves Zahod in ves svet bosta vedela, o čem smo se menili in o čem se bomo menili. Ne mislimo manevrirati za hrbtom drugih in delati na račun kogarkoli. Kakšni morajo biti odnosi med našo deželo in SZ ter ostalimi vzhodnimi vladami? Kakšni odnosi morajo biti med našo državo in zahodnimi ter mnogimi drugimi državami? Mislim, da si morajo biti ti odnosi podobni. Ne bomo se pridružili nobenemu bloku, ne bomo se povezovali z nobenim blokom, dokler bodo le-ti obstajali. Menim, da bo nekega dne vendarle napočil čas, a to morda ni niti tako daleč, ko bodo nekateri ljudje, ki so sedaj odgovorni za takšno politiko, spoznali, da po tej poti na svetu ni moč utrditi trajni mir in da je treba uveljaviti drugačno politiko, ne politiko blokov in ideološke razcepitve sveta na bloke, temveč da je treba ubrati drugo pot. To pa je pot, ki jo že davno zagovarjamo, pot sodelovanja, pot aktivnega sožitja med narodi in državami ne glede na razlike v njihovih političnih in notranjih sistemih sploh. Razgovori, ki jih bomo imeli te dni v Beogradu, bodo potekali prav na tej podlagi, na podlagi sodelovanja, na podlagi sožitja med našo državo in SZ ter vzhodnimi državami, na podlagi spoštovanja suverenosti in neodvisnosti, ne na podlagi neke kratkotrajne resolucije, da bi nekako prebrodili sedanji položaj. temveč na trajni podlagi, na kakršni bi morali v prihodnje nasploh graditi odnose med narodi. Prepričan sem, da bo ob tej priložnosti prišlo do obojestranske izjave, ki bo skupne narave in ki bo govorila o tem, kako gledamo danes na sodelovanje med narodi na sve- tu. Ne bi hotel reči, da bodo ti razgovori mnogo prispevali k rešitvi največjih problemov, kot je n. pr. nemško vprašanje, toda prepričan sem, da bodo tokrat mnogo prispevali k temu, da bo imel svet več zaupanja v nekatere goste, v posamezne konkretne zadeve, ki jih danes predlagajo sovjetski voditelji in jih tudi hočejo uresničiti. Seveda ne rečem in tudi ne prerokujem, da bo vedno tako. Toda danes je tako, ker sodim, da pomeni velikanski plus, če smo vseeno prišli v obdobje, v katerem so ljud- je znova pripravljeni sesti za zeleno mizo in se pomeniti. Razumljivo je, da je pri teh razgovorih mnogo prerivanja in da hoče vsakdo doseči nekaj več — taka težnja še vedno obstaja — toda konec koncev nas vseeno lahko razveseli, da so ljudje prepričani, da je tak način mnogo cenejši in da je to pravzaprav edini mogoč način, po katerem se lahko izognemo katastrofi nove svetovne vojne.« Predsednik Tito se je zatem zavzel za združitev Nemčije. Omenil je, da se Jugoslavija ne bo priključila Atlantskemu paktu. Sedaj je čas za razgovore, a ne za rožljanje z orožjem. V tem duhu se jugoslovanska vlada poteguje za prepoved vodikove bombe in za splošno razorožitev. V svetu mora prenehati nezaupanje v dobro voljo in hotenje. Maršal Tito se je dotaknil tudi svojega obiska v Burmi in Indiji in s tem v zvezi znova odločno zavrnil zamisel o nekaki »tretji sili«. Jugoslavija skupno s tema državama ustvarja silo moralne moči, katere pristaši so vsi tisti, ki ljubijo mir in svobodo. Od 29. maja do 5. junija letos v Prosenjakovcih Občinski teden - osrednja priredite v občini Tudi v prosenjakovski občini so se letos zelo podvizali; priprave za občinski teden, ki s svojim pestrim programom obeta, da bo prekosil vse dosedanje večje prireditve v občini, je močno razgibal življenje v množičnih organizacijah in društvih. Tekmovanje je zajelo velik krog občanov, ki se prizadevajo, da bi bilo slavje v njihovem tednu, od 29. maja do 5. junija letos, kar je najbolj veren odraz doseženih uspehov po osvoboditvi in dostojen prispevek k proslavam »Pomurje -deset let v svobodi«. Že precej časa zbirajo v občini podatke za zgodo- vino Osvobodilne fronte, v Čikečki vasi so postavili gasilski dom s prosvetno dvorano, mešani pevski zbor »Selo« se pod vodstvom učitelja tov. Čarnija vneto pripravlja na bližnje nastope in še marsikaj bi lahko zapisali o tistem, kar je bilo letos storjeno na občinskem področju — vse zato, da bi imeli ob mejniku povojne socialistične graditve kar največ pokazati pred obličjem ljudi iz vse pokrajine. Pobudo za proslave 10. obletnice osvoboditve je dalo občinsko vodstvo SZDL. Otvoritev občinskega tedna bo v nedeljo, 29. maja popoldne. Tokrat bodo prebrali tudi kroniko SZDL, nastopili bodo gasilci in mešani pevski zbor iz Sela. V ponedeljek, 30. maja zvečer bo nastopila domača dramska družina z igro v; madžarskem jeziku »Gyimesi Vadvirág«. V četrtek, 2. junija, bodo igralci iz Čikečke vasi uprizorili dve madžarski igri »Megvan Tiltva a Szerelem« in »Kárrog a Holló«. Po njihovem nastopu bo veseli kmečki večer. V soboto, 4. junija zvečer bodo igrali Selčani. Na sporedu imajo slovensko igro »Vozel«. V nedeljo, 5. januarja, ob zaključku tedna, pa bodo dopoldne nastopili pionirji osnovnih šol, pevski zbor iz Sela in gasilci. V občinskem tednu bo v Prosenjakovcih gostovala tudi madžarska kulturna skupina IZUD Motvarjevci z odrsko stvaritvijo »Hang«. Občani Prosenjakovcev bodo v času svojega praznovanja gostoljubno sprejeli vsakogar, ki bo prišel k njim zato, da bi pozorno spremljal njihova prizadevanja na kulturnem in drugih področjih delovanja. Zato kličejo: obiščite nas! sk Sem od Trdkove so privreli pozdravi za TITA! 18. maja se je že zgodaj zjutraj ponujal lep, sončen dan. Gorička je oživela v svojem bujnem pomladanjem vzdušju. Pionirji in drugi tekači Titove štafete so hiteli, da so lahko ob pravem času zavzeli svoja mesta. Že je napočil trenutek. Predstavnik SZDL v Trdkovi je izročil prvim štafetno palico s pozdravi za maršala Tita ob njegovem 63. rojstnem dnevu. Pionirska štafeta je bila prav živa, saj so tekli domala vsi pionirji osnovnih šol Trdkove, Kuzme, Gor. in Dol. Slaveč. Posamezne tekače so spremljali številni vrstniki, tako da je bila štafeta prav množična. Obe štafeti sta bili sprejeti v Kuzmi. Palico je sprejel sekretar SZDL ob navzočnosti zastopnikov množičnih organizacij in vaščanov, po krajšem odmoru pa so tekači nadaljevali pot proti Gor. Slavečam. Tu so obema štafetama pripravili pozdravna pisma za Maršala. V Dol. Slavečah so vaščani postavili velik slavolok, od njih sta štafeti nadaljevali pot skozi Motovilce, Domajince in Topolovce, kjer so se izkazali zlasti gasilci in se jim množično pridružili. Mladi Puževčani so odtod ponesli palici skozi svojo vas; bili so zares disciplinirani in požrtvovalni. Zadnja njihova mladinka jo je v spremstvu sto sotekačev predala vaščanom Lemerja. Odtod se je razvilo pravo tekmovanje med mladimi in starimi. Med tekač si lahko opazil tudi starejše gasilce. Posebno pa so se odrezale mladinke. Med bujno rastočim žitnim klasjem in dalje po cesti proti Predanovcem so tekli gasilci in mladi vaščani Brezovec, nato pa so prevzeli palico Predanovčani, Polančani in Černelavčani in jo družno odnesli do M. Sobote. V prekmurski metropoli so se pridružili republiški štafeti, ki je pritekla sem od Lendave, in ji izročili pozdrave goričkega ljudstva za ljubljenega Tita. Na tej progi je Titova Štafeta prav dobro opravila svoje poslanstvo. Mnogo dobre volje so pokazali člani mladinskih in gasilskih organizacij, pa tudi posamezniki v goričkih krajih. S prisrčnimi sprejemi pa je ljudstvo tega področja jasno izpričalo, da neizmerno zaupa svojemu velikemu voditelju. Še prav posebno priznanje pa zaslužita ljudska rezbarja, ki sta izdelala izredno lepi štafetni palici. -c. V Strukovcih elektrika Po trudapolnem delu so tudi Strukovčani predzadnjo nedeljo le zamenjali petrolejke s svetlo električno lučjo. Zasvetila je skoraj v vseh hišah te vasi, marsikje pa jo bodo tudi drugače uporabili pri kmetijskih delih. Za vaščane prijetne in vesele svečanosti so se udeležili tudi delavci obrata DES in načelnik tajništva Sveta za gospodarstvo pri OLO M. Sobota Karel Lutar. Spet nova vas, ki se je pridružila mnogim v Prekmurju, kjer že svetijo z električno lučjo. F. Svoboda, roža čudovita, S krvi vzcvetela si v pomladne dni iz src si šestih v eno zlita, svoboda zlata, žlahten sad si ti! Pred revijo mladosti v Bodoncih Hvalevredna je pobuda občinskega vodstva Ljudske mladine Slovenije v Bodoncih — vodi ga požrtvovalni Franček Gerenčar— ki se je odločilo, da bo mladina bodonske občine družno z ostalimi množičnimi organizacijami in društvi proslavila 10-letnico osvoboditve v nedeljo, 29. maja, s političnim zborovanjem, borbenimi vajami in kulturnim programom. Pobuda ni vzklila iz golega naključja, marveč ima svoje korenine v splošni aktivnosti mladih ljudi na tem koščku lepe Goričke. V nedeljo se bodo v Bodoncih zbrali stari in mladi občani, vse zato, da se poklonijo žrtvam za svobodo in dajo duška svojemu razpoloženju spričo vsega onega, kar so pod vodstvom Socialistične zveze dosegli v povojnem času. Dopoldne bo politično zborovanje. V svojo sredo so povabili tudi ljudskega poslanca. Nastopili bodo: pionirski pevski zbor z več borbenimi in delovnimi pesmimi, recitatorji in telovadci Partizana s prostimi vajami. Obvezniki predvojaške vzgoje in lovci pa bodo izvedli borbeni napad na Bodonce in tako pokazali svoje vojaške sposobnosti. Popoldne bo vadarska igralska družina uprizorila dramo »Razvalina življenja«. Program bodo prav gotovo dobro izpolnili gasilci, ki bodo imeli tokrat .svoj dan in praznik. Morda še najbolj sproščeno pa se bomo počutili, če bomo bodonsko mladino obiskali že v soboto zvečer, ko se bo zbrala ob tabornem ognju in imela tamkaj svoj veseli večer. Za to srečanje pripravljajo lepo presenečenje tudi pionirji — igralci. Mladi občani Bodonec si zares zaslužijo, da jih obiščemo ob njihovem praznovanju, spoznamo njihove uspehe in hotenja ter jim damo priznanje in zadoščenje za vse opravljeno delo v prid mlade prekmurske generacije, ki bo imela tudi v nedeljski reviji mladosti svoje zrcalo. I. štajerski gasilski festival V LJUTOMERU Gasilci ljutomerskega okraja se marljivo pripravljajo na svoj festival. Dosedaj so izvedli vse priprave. V Radomerju, v Križevcih, pri Vidmu in na Kapeli so že imeli preglede članstva, uniform in vsega ostalega, kar je potrebno za tako velik nastop. Razvili so pet novih gasilskih zastav, s katerimi bodo korakali v paradi. Odločili so se tudi, da tega dne ne bo ostala v njihovem domu nobena uniforma. Čez 700 jih bo v povorki. Pripravljajo pa se tudi izven okraja. Vsak dan se vadijo desetine, ki bodo 4. junija nastopile na medokrajnem tekmovanju. Ljutomerski gasilci, ki bodo tekmovali z ostalimi vrstniki iz Štajerske, nočejo zapraviti ugleda svoje organizacije. V Mariboru, Laškem, Velenju ... povsod se trudijo, da bi v Ljutomeru dosegli kar največ. Naši gledalci bodo izurjene desetine z veseljem spremljali. V Ptuju se pripravlja za popoldanski nastop 200 članov in članic. Nastopali bodo z lestvami in rutami. Pionirji - gasilci iz Celja in Laškega nočejo zaostati. Pokazali bodo, kako znajo braniti male objekte pred ognjem — tega dne bodo nastopili na »požarišču« z brentačami. Številne prijave pošiljajo gasilci iz vse Slovenije in LRH. Gasilstvo iz M. Sobote bo polnoštevilno zastopano na tem nastopu. Iz Šoštanja bodo poslali 200 gasilcev, iz Maribora 400, iz Celja 150, prav toliko iz Slovenj Gradca, Trbovelj in Kranja. V paradi bo 60 novih gasilskih zastav. Osemdeset pionirjev ljutomerskega okraja bo korakalo v novih uniformah. Pa štirideset iz Celja! L Štajerski festival bo v okviru proslave 10. obletnice osvoboditve in hkrati uvod k proslavi 90. obletnice PGD Varaždin, katere pokroviteljstvo je prevzel maršal Tito, nadalje pa kot solidna priprava za II. Republiški gasilski festival, ki bo leta 1956 v Mariboru. Kc V nedeljo - krajevni praznik v Ivanjcih Tudi v Ivanjcih, prijaznem slo-venjgoriškem kraju, hočejo dostojno praznovati 10. obletnico osvoboditve. Za slavje, ki bo 29. maja in prvič po več letih, kajti v tem kraju že dolgo niso imeli posebnih proslav, so se odločili na letošnjem delavskem prazniku. Na skromen, a vendar dostojen način se namenijo pokloniti vsem tistim, ki so za našo svobodo žrtvovali svoja življenja in največ prispevali k temu, da si tudi ljudje Ivanje lahko uspešno utirajo pot v lepšo bodočnost. Hkrati bodo proslavili povojne delovne zmage, ki so vedno bolj očitne tudi na njihovem področju. Popoldne ob enih bodo sprejeli goste. Pihalna godba iz Bučkovec bo zatem imela v vasi koncert. Po slavnostnem govoru bo pred gasilskim domom izveden kulturni program. Nastopili bodo foklorna skupina negovske kmetijsko-gospodarske šole, pionirji in pionirke s prostimi telovadnimi vajami in pevski zbor. Razvili pa bodo tudi prapor gasilskega društva. S tem bo zelo ustreženo domačim gasilcem, ki so si sicer prapor želeli že vsa leta po osvoboditvi. Ivanjčani se nadejajo, da jih bodo tokrat obiskali gasilci in ostali prebivalci iz bližnje okolice. Z. A. ZENKOVCI Tam, kjer se v Prekmurju začenjajo vzpenjati prvi grički, že dalj časa deluje kulturno-umetniško društvo »Matej Bor«. To je v Pečarovcih. S svojimi nastopi je že večkrat razveselilo staro in mlado. Pred kratkim pa so igralci nastopili v Zenkovcih z veseloigro »Micka, premisli se«. Pokazali so dokajšnjo mero znanja in vigranosti. Tudi režiser se je zelo potrudil, da bi bila trodejanka kar najbolje izpeljana. Večjo pozornost pa bi moral posvetiti razsvetljavi, ki je bila vse preveč skromna in enolična. Zenkovčani pa si hočejo tudi postaviti gasilski dom in zraven dvorano. Da jim je dom zelo potreben, so uvideli tudi pri tej predstavi, ki so jo morali gostje dati kar v gostilni, Šparaš, v kateri je sicer dokaj prostora, toda še zdaleč ne toliko, da bi lahko sprejeli vse gledalce, ki se zelo zanimajo za kulturne prireditve. Zenkovčani pa so bili z gostovanjem Pečarovčanov zelo zadovoljni in si takih prireditev še želijo. Obiščite I.POMURSKI Od 25. junija v Murski Soboti do 10. julija T E D E N 25 % popust pri vožnji z železnico 2 OBMURSKI TEDNIK, 26. maja 1955 Od tedna do tedna (Nadaljevanje s 1. strani) o razgovorih o Beogradu. Zahodni tisk in radio sta o glavnem pravilno prikazala resnične namene naše vlade, ko je po daljšem medsebojnem pogajanju privolila o sestanek z najvišjimi sovjetskimi predstavniki. Predsednik republike Tito je tudi jasno in nedvoumno odgovoril na proslavi desete obletnice osvoboditve Istre in Slovenskega Primorja v Pulju vsem tistim, ki bi hoteli s tega sestanka narediti senzacijo št. 1 ter pripisati Jugoslaviji nekakšna pogajanja »za tujim hrbtom na tuj račun«. Jugoslovansko vlado so pri tem vodili v glavnem naslednji smotri: 1. Želja po normaliziranju odnosov z vsakomur, ki priznava glavno načelo miroljubnega sožitja. Gre predvsem za načela enakopravnosti, medsebojnega zaupanja, spoštovanja, nevmešavanja o tuje notranje zadeve in poštenosti. Sovjetska vlada, pobudnik za ta sestanek, je nanje privolila. 2. Jugoslavija se, kakor doslej, ne namerava priključiti nobenemu bloku, pa torej tudi ne vzhodnoevropskemu. Z Zahodom bo ohranila dosedanje dobre odnose in tudi ne bo kršila svojih obveznosti do Balkanske zveze. 5. Beograjski razgovori bodo v glavnem obsegali gospodarsko-politična vprašanja in ne ideoloških vprašanj, kot to kaj radi poudarjajo 'na Zahodu. Že sama sestava sovjetske delegacije (Bulganin, Hruščev. Mikojan, Kurnik in, Šepilov) kaže, da je poudarek na meddržavnih posvetovanjih predvsem na gospodarstvu. Zato pisanje nekaterih časnikov, češ da bo SZ skušala spet pritegniti Jugoslavijo v vzhodni blok ali morda celo v varšavski pakt, zelo neresno pojasnjuje smoter konference z očitnim namenom, da bi spodkopalo zahodno zaupanje do jugoslovanskega vodstva. Večji del resnih časnikov pa sodi, da bodo beograjska posvetovanja ugodno vplivala na evropsko in predvsem južnoevropsko ozračje in da potemtakem pomenijo le logično nadaljevanje sovjetskega popuščanja zadnjih mesecev v konkretni obliki in dosledne jugoslovanske politike miroljubnega sožitja med vsemi narodi sveta ne glede na različna pojmovanja o državi, družbi in gospodarstvu. Opozarja tudi na resnico, da je jugoslovanska vlada pod vodstvom maršala Tita vztrajala pri svojem stališču o času najhujšega kominformističnega pritiska po letu 1948 in kljub nepopisnim težavam ohranila nacionalno neodvisnost in svobodo. Odločitev novega sovjetskega vodstva po Stalinovi smrti, da krene v Beograd, pomeni potemtakem veliko zmago načelne jugoslovanske politike; zanjo se ni treba bati, da bi jo premotile kakršnekoli cenene obljube. Medtem ko zahodni uradni krogi v glavnem čakajo na poročila o beograjskih razgovorih, prihajajo iz Washingtona glasovi, ki tolmačijo sovjetsko odločitev po svoje. Sovjetska diplomacija baje namerava pregovoriti jugoslovansko državno vodstvo, naj pristane na popolno- nevtralizacijo, podobno kakor je to storila Avstrija ob nedavnem podpisu mirovne pogodbe. Na ta način naj bi zahodni in vzhodni blok ločil sistem nevtralnih držav (Švedska, združena Nemčija, Švica, Avstrija in Jugoslavija). Taka »rešitev« evropskega problema bi kolikor toliko strezala baje tudi ZDA. Izjave Tito — Nehru, Tito — V Nu in sklepi azijsko-afriške konference v Bandungu govore o aktivnem miroljubnem sožitju. Pristaši miroljubnega sožitja odklanjajo politiko blokov kot zastarelo in svetovnemu miru škodljivo ter se z dejanji bore za svoja načela. Mrtva nevtralnost, ki bi delila oba bloka o Evropi, bi predstavljala le nekakšno pregrajo, za katero bi se blokovske težnje ob primernem času še bolj razbohotile. Razen tega bi državam, ki bi se izrekle za tako nevtralnost, okrnili njihove suverene pravice. Sistem »nevtraliziranih državi bi uzakonil razdelitev sveta na dva sovražna, nasprotujoča si sveta, namesto da bi podrl dosedanjo » železno zaveso« in naredil konec »hladni vojni«. Prav te dni so se v ZDA tudi raznesle govorice, da nameravajo tri zahodne sile na sestanku »velikih štirih« postaviti SZ tudi nekaj zahtev. Tako naj bi se SZ odrekla podpore, ki jo nudi komunističnim strankam in organizacijam na Zahodu, ter dopustila, da se o vzhodnoevropske države, države kominforma, vrnejo nekdanji, predvojni režimi. Vprašanje zase je, ali je za tem kaj resnice. Toda moskovska »Pravdal piše o njih kot o dejstvu in hkrati tudi obsoja Zahod, da išče v sedanjem trenutku takih nemogočih pogojev, ki lahko samo zavro vsa prizadevanja za konferenco štirih velesil. V ozračju nezaupanja in medsebojnega obtoževanja vnaprej si od sestanka ne more obetati nič dobrega. Upajmo, da zadeva ne bo šla predaleč. Sicer tudi uspešni zaključki beograjskih razgovorov, ki bodo brez dvoma potolažili zahodni svet, ne bodo mogli dati svojega deleža vseevropski pomiritvi, kakor pričakujemo mi Jugoslovani in z nami vred tudi mnogi, resnično miroljubni ljudje po osem svetu. Enotno vodstvo SZDL za poledavsko komuno Zadnjo nedeljo so se na Cankovi zbrali predstavniki SZDL bodoče poledavske komune. Izbrali so si svoje vodstvo. Na seji je bil navzoč tudi predsednik OO SŽDL tov. Miloš Ledinek. Predsednik Iniciativnega odbora SZDL tov. Orešnik e na kratko poročal o dosedanjem delu tega odbora. Iz njegovega poročila se je dalo razbrati, da je odbor največ storil za dostojno proslavo 10. obletnice osvoboditve. Kot uvod v te proslave je bilo odkritje spominske plošče na Šadlovi rojstni hiši v Ropoči. V razpravi se je oglasil tudi tov. Ledinek, opisal naloge in bodoče delovanje izvoljenega vodstva in se pomudil tudi pri zunanji politiki naše države. Ostali delegati so obelodanili svoje uspehe in težave. Največ je bilo govora o elektriki. popravilu vaških cest, boju proti šušmarstvu in dokončnem obsegu komunskega področja. Delegati iz Strukovec in Beznovec se seje sploh niso udeležili, kar kaže, da se njihove vasi ne namenijo pridružiti poledavski komuni. Na tajnih volitvah so izvolili za predsednika novega komunskega vodstva SZDL tov. Vogrinčiča, dosedanjega tajnika ObLO Cankova. Sprejeli so več sklepov; tako bodo čimprej ustanovili komunski komite LMS, nadalje prirejali predavanja Ljudske univerze, tolmačili volivcem naše zunanjepolitične dogodke in ukrepe, pomagali gradbenima odboroma za kulturni dom v Rogaševcih in zadružni dom na Cankovi in naposled pridobivali tudi nove naročnike za domači časnik Obmurski tednik. -za še iz rogaševskega kota V minulem tednu so člani našega IZUD imeli svoj občni zbor. Ugotovili so, da je društvo imelo v zadnji delovni sezoni največje uspehe, odkar sploh obstoja. Omislilo si je potreben inventar in uredilo oder. Letos nameravajo prebeliti dvorano in popraviti okna na njej- Tudi naši učitelji imajo kaj pokazati. Pomagali so pri; vseh prireditvah društva, pripravljali pionirje za razne nastope in družno z njimi sodelovali na raznih tekmovanjih. Pozimi so imeli dokaj težav pri pouku. Poučevati so morali kar v treh vaseh, ker je šolsko poslopje bilo zasedeno po delavcih, ki mu bodo nadzidali še eno nadstropje. Nekatere učiteljice so morale celo po dva kilometra daleč, kar je bilo zelo težavno, zlasti pri predmetnem pouku. Pomagali pa so tudi pri nadzidavi šole. -za Naši gasilci so že več let pripravljali gradnjo gasilskega doma, toda vedno so imeli težave. Potok Ledava deli našo vas na dva dela, v srednji del vasi ob cesti in tako imenovane »Rajse«. Tako se vaščani nikoli niso mogli sporazumeti, kje naj bi stal dom in zato je bil ves trud posameznikov zaman. Da bi zbrali potrebna denarna sredstva, so gasilci izvedli v zadnjih letih več prireditev in tudi gradbenega materiala je bilo že nekaj, toda ob navedenem vprašanju se je vsakikrat vse razbilo. Zadnji čas pa so se ljudje le sporazumeli in sklenili, da bo dom stal na mestu prejšnjega. Veselo je bilo gledati, ko se je v zadnjih dneh vrstil voz za vozom z gradbenim materialom, ostali vaščani pa so se v velikem Številu udeleževali dela pri zidavi. V sedmih dneh je bil dom v surovem stanju dograjen. Največ dela so opravili vaščani levega brega Ledave. Začeli so že tudi s tesarskimi deli in tako kaže, da bo dom kmalu dobil tudi streho in za tem tudi kmalu služil svojemu namenu. Zelo delavni pa so tudi GASILCI PRI JURIJU Imajo sicer lep dom, vendar bi radi postavili ob domu še garažo za obljubljeno cisterno. Zadnje dni jih je redno videti okrog doma, kjer sami pripravljajo potrebno opeko. V kolikor pa cisterne ne bi dobili, bodo garažo preuredili v dvorano. Upajmo, da jim poguma ne bo zmanjkalo. Pred dnevi smo v Rogaševcih izvolili ZAČASNI ODBOR LMS za bodočo poledavsko komuno. Znano je, da je mladina v cankovski občini zelo delavna, dočim tega ne moremo trditi za rogaševski predel. Sicer ni moč reči,, da rogaševska mladina nikjer ne sodeluje, res je le, da ni organizirana v mladinskih aktivih. Krivda za to pa leži tudi pri vodstvu SZDL v občini, ki mladini ni posvečalo potrebne skrbi. Upajmo, da bomo po naših zadnjih sklepih kmalu imeli aktive LMS tudi v Rogaševcih in Pertoči. -za. TOBAK SO SADILI Na kmetijskem posestvu v Murski Soboti namreč. Mimoidoči so ob času sajenja kaj radi ugibali, kake, za naše kraje nenavadne sadike vsajajo delavke na večji parceli ob cesti proti Črnelavcem. Marsikoga je presenetil odgovor: tobak. Zdaj že vsakdo z zanimanjem pričakuje, kako se bodo sadike razvijale v prekmurski zemlji. Poizkusno gojenje tobaka na soboškem kmetijskem gospodarstvu bo v primeru uspeha gotovo naletelo na ugoden odmev tudi med drugim: pridelovalci v Prekmurju. F.F. Zatirajmo gobarja Ker so se te dni pojavile gosenice gobarja v večjem obsegu na področju okraja Murska Sobota, odrejamo na podlagi temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26/54) takojšnje zatiranje. I. Organizacija Sadno drevje je treba obvezno najmanj enkrat na teden pregledati. Pregled opravijo lastniki sadnih nasadov, ki so tudi dolžni storiti vse potrebno, da se gobar zatre in da se najdena žarišča uničijo. O najdenih žariščih gobarja je treba takoj po najdbi obvestili pristojni občinski ljudski odbor, le-ta pa je z navedbo kraja in obsega okužbe dolžan obvestiti tukajšnji OLO E- Tajništvo za gospodarstvo. Če bi se izkazala potreba, odredijo občinski ljudski odbori množične preglede sadnih nasadov. Če lastniki sadnih nasadov ne izvršijo ukrepov, ki so jih dolžni opravljati po tej okrožnici, jih lahko izvrši pristojni občinski ljudski odbor na njihove stroške. Kdor se ne ravna po določbah te okrožnice, bo kaznovan po temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. II. Zatiranje Kjer so se gosenice pojavile, škropimo okužene rastline z 1 % tekočim Pantakanom ali z 0,20 °/o Lindane-oljem. Gosenice so močno dlakave, na hrbtni strani pa imajo značilne rde-če in modre bradavice. škropimo, dokler so gosenice Še mlade, ker so tedaj za kemična sredstva najbolj občutljive. Škropimo ob lepem vremenu sadno drevje pa tudi zemljo ozir. travo pod drevjem v obsegu drevesne krone, da uničimo gosenice, ki so popadale na tla. III. Naloge občine 1. Poskrbeti, da bodo navodila takoj objavljena na krajevno običajen način ter da bodo kmetijske zadruge nanje še posebej opozorjene. 2. Nadzorovali izvajanje zatiralne akcije. 5. Skrbeti, da bodo sadni nasadi poškropljeni v pravem času in točno po danih navodilih. 4. Obč. ljudski odbor vodi evidenco o okužbah, Škropljenju in porabi škropiv ter pošilja Tajništvu za gospodarstvo OLO mesečna poročila s sledečimi podatki: a) vas, kjer je okužba ugotovljena, b) skupno število okuženih sadnih dreves, c) jakost okužbe (slaba, srednja, močna), d) število poškropljenih sadnih dreves, e) poraba kemičnih sredstev (tekoči Pantakan, Lin-dane-oljej v kg, f) skupno Število sadnih dreves v občini in g) problematika (organizacija, učinkovitost škropljenja in dr.). IV. Naloge kmetijskih zadrug Kmetijske zadruge morajo poskrbeti za pravilne škropilne aparature, za zadostna kemična sredstva ter morajo skrbeti, da bo škropljenje izvedeno na organiziran način po škropilnih ekipah. Za uporabljena škropiva, ki jih uporabljajo ekipe, se prizna 50% regresa iz sklada za pospeševanje kmetijstva pri OLO. V. Naloge Okrajne zadružne zveze Kmetijska pospeševalna služba pri Okrajni zadružni zvezi v Murski Soboti mora nuditi pri izvajanju zatiralne akcije proti gobarju vso organizacijsko in strokovno pomoč kmetijskim zadrugam in kmetovalcem — lastnikom sadnih nasadov. Svet za gospodarstvo pri OLO Murska Sobota. V naših krajih se je razširil gobar, najhujši škodljivec hrastovih gozdov in sadnega drevja. Dorasla gosenica je črnosiva; na hrbtu ima dve vrsti bradavic, izmed katerih je prvih pet modrih, zadnjih sedem pa rumenordečih. Po sredi hrbta ima ozko rumeno progo. Ob strani je pokrita s šopi dolgih, sivočrnih dlak. Glava je velika, rumena, s črnimi pegami. Metulji, samci, so temnosivi: na prednjih krilih imajo več prečnih, temnih valovitih črt. Metulji živahno frfotajo zvečer. Samica (belkasta) ne vzleti in le pleza po deblu in vejah napadenega drevesa. Samice odlagajo jajčeca v kupčkih na skorjo po deblih gozdnega in sadnega drevja. Gobarjevo jajčno leglo (800 do 1000 jajčec) je prevlečeno s svetlorjavimi dlačicami. Gobar je po naših ugotovitvah škodljivec hrastovih gozdov. Ko pa se razmnoži, kakor se je v severovzhodni Sloveniji, uničuje tudi sadovnjake. Nevaren je predvsem zato, ker veter prenaša mlade gosenice na precejšnjo daljavo, gosenice se preselijo celo za nekaj kilometrov. Gobar uničuje popke in listje, napada jablane in slive, izogiba pa se hrušk. Obžre listje in brstje do golega Kako zatiramo škodljivca? Kjer se gosenice pojavijo, škropimo okuženo sadno drevje in rastline z 1 % tekočim Pantakanom ali z 0,20 % Lindane-oljem. Škropimo sadno drevje ob lepem vremenu, pa tudi zemljo ozir. travo pod drevjem v obsegu drevesne krone. Ing. L. J. Tudi invalidi Pomurja se združujejo Pretekli teden so se sestali k skupnemu razgovoru člani obeh dosedanjih okrajnih odborov ZVVI iz M. Sobote in Ljutomera in se pomenili o združitvi. Sestanku sta prisostvovala tudi zastopnik Glavnega odbora ZVVI A. Erjavec in sekretar Okrajnega odbora SZDL Jože Gričar. Med drugim so sklenili, da bodo iz obeh dosedanjih odborov izvolili skupen iniciativni odbor, okrajne skupščine pa se bodo sestale ločeno in sicer 50. maja v Ljutomeru in 6. junija v M. Soboti. Se pred krajem oktobra letos pa bodo v vseh osnovnih organizacijah izvedli proslave desetletnice obstoja invalidske organizacije. Osnovne organizacije so v glavnem končale z občnimi zbori. Medsebojno tekmovanje je pripomoglo, da so bili zbori uspešni. Na zborih so precej razpravljali tudi o novem invalidskem zakonu. Člani pričakujejo spremembe zakonskih predpisov. Takoj v začetku letošnje sezone so bili zdravljenja potrebni invalidi iz Prekmurja povabljeni na zdravljenje v zdravilišče Slatina Radenci. Vsi izražajo svoje zadovoljstvo nad splošno in zdravniško oskrbo v zdravilišču, kjer kaže uprava do njih lepo razumevanje. KOSTANJ Pred dnevi so na Kostanju izročili svojemu namenu krajevno zdravstveno ambulanto. Zdaj ima področje občine Kostanj ambulanto in obenem zdravnika, kar je vsekakor pomembna pridobitev. — Svečanosti ob otvoritvi nove ambulante se je med številnimi gosti udeležil tudi tov. Bogomir Verdev, predsednik OLO Ljutomer. Tudi Kostanjčani so letos organizirali krajevno progo Titove štafete. V štafeti je teklo nad 200 tekačev, v glavnem pionirjev, gasilcev in mladincev. Pot štafete je vodila iz Sejane proti Tomažu in se pri Kozini priključila glavni okrajni progi. POPRAVEK V OT št. 19 so v dopisu »Na račun poplavljencev je koval dobiček« bile napačno navedene kratice S. M., kar ne odgovarja resnici. Omenjeni tovariš nima z zadevo ničesar opraviti. Pa tudi v ostalem: ne gre za dobiček po pet dinarjev pri komadu, temveč za dva dinarja v celoti, kar res ni vredno omembe v časopisu. Uredništvo Živinorejci in poljedelci pripravljajo veliko razstavo na I. POMURSKEM TEDNU Tudi naši živinorejci in poljedelci nočejo stati ob strani pri taki veliki prireditvi, kot bo letošnji I. Pomurski teden. Zavedajoč se pomembnosti prireditve, želijo umni živinorejci v tem tednu seznaniti kmetovalce s prednostmi gojenja svetlolisaste pasme goveda. Priredili bodo veliko razstavo v okviru I. Pomurskega tedna, za katero obetajo, da bo prekosila vse doslejšnje podobne razstave v Prekmurju. Obenem bo to jubilejna razstava ob dvajsetletnici prve živinorejske razstave v Murski Soboti. V razgovoru s prireditelji so mi naši kmetijski delavci in strokovnjaki zatrjevali, da je zdajšnje stanje naše živinoreje boljše od predvojnega, da smo tu že napredovali. Nevernežu so mi postregli s podatki, ki so prepričujoči. Seveda ne gre pri tem zasluga samo strokovnjakom, temveč tudi našim kmetovalcem, ki so s svojim prizadevanjem dokazali, da imamo v Prekmurju umne kmetovalce in živinorejce, ki se zavedajo, kaj pomeni v živinoreji dobra pasma. Samo nekaj Številk iz naše živinoreje. V Rakičanu imajo kravo Rabo, ki daje letno 4750 kg mleka. Verjetno bi vsakdo z veseljem postal lastnik take molznice. Toda to ni noben osamljen primer; na kmetijskem gospodarstvu v Rakičanu dosežejo kar pri 77 kravah letni povpreček 3247 kg mleka na glavo. Torej: krepko so obrnili na glavo geslo predvojnih nakupovalcev goveje živine — meso, vožnja, mleko. Zdaj je prvo — mleko. Toda ni tako le na kmetijskem gospodarstvu v Rakičanu, precejšen napredek so dosegli tudi v nekaterih kmetijskih zadrugah. Tako n. pr. na področju Puževec dosegajo pri 64 kravah letni povpreček 2752 kg mleka na glavo, v sosednjem Lemerju pri 67 kravah 2652, kontrola molznosti po KZ Tešanovci pa kaže, da dosegajo tam pri 60 kravah 2560 kg letnega povprečka mleka, ali v celoti vzeto, 1000 nadzorovanih krav, kolikor jih je že v Prekmurju, daje povprečno letno 2560 kilogramov mleka. Presenetljiva, toda dobro preračunana številka. Z vztrajnim delom, po letih prizadevanja, z umnim ravnanjem in gojenjem dobrih pasem se da približati tem številkam. V ta namen tudi prirejajo omenjeno razstavo naši umni živinorejci. Potrošniki se gotovo vsi strinjamo z njimi in želimo obilo uspeha ne le na razstavi, temveč še več pri delu med našimi kmetovalci. Morda se bo kdo vprašal, kam ven- dar pa s tolikimi količinami mleka, če jih bomo kdaj imeli? Nikar ne pozabljajmo, da imamo v Prekmurju najmodernejšo tovarno za predelavo mleka v državi! Ta bo gotovo največji odjemalec mleka, zato brez strahu — dosežemo lahko še večji povpreček molznosti. Živinorejci bodo v času I. Pomurskega tedna priredili veliko razstavo svetlolisaste pasme goveje živine. Na razstavi bo okrog 200 najboljših in najlepših primerov in to ne le iz Prekmurja. Razstavljali bodo tudi živinorejci z desnega brega Mure, celo iz področja Ptuja in Maribora - okolice. Glavni del razstave bo 25. in 26. junija, a 40 najlepših izbranih primerov bo ostalo na razstavišču pri novi gimnaziji ves čas I. .Pomurskega tedna, to je od 25. junija do 10. julija. Prepričan sem, da bo to razstavišče dnevno privabljalo mnogo obiskovalcev. Sobočanji in vsi, ki prihajajo v mesto, že dalj časa z zanimanjem opazujejo dela na razstavnem prostoru zraven gimnazije, kjer urejajo kmetijski del. Brez dobre krme ni dobre živine, zato bo na ogled- nih parcelah zraven živinorejskega razstavišča vsak kmetovalec lahko videl tudi rastline, ki so potrebne in najprimernejše za živinsko krmo in s tem za dosego večje molznosti. Prav gotovo nas bo zanimalo, katera rastlina najbolj uspeva na Goričkem, Ravenskem ali Dolinskem. Na teh oglednih parcelah pa so že zasadili tudi rastline, ki nam bodo pokazale, kakšen naj bi bil kolobar prekmurske zemlje, kaj naj bi sejali in gojili, da bi dosegli Čim večje pridelke in, da bi vsejana rastlina obenem ugodno vplivala na zboljšanje zemlje. Skratka: stvari, ki jih vsakteri umen človek z veseljem pogleda in sprejme. Na tem prostoru bodo razstavljala kmetijska gospodarstva Rakičan, Beltinci in M. Sobota. Kar jih zanima, bodo našli na tem razstavišču tudi sadjarji. Kmetijci pa pripravljajo še nekaj. V nedeljo, 5. julija se bodo sestali Člani komisij, ki že ugotavljajo stanje posameznih kmetijskih panog v Prekmurju, in se pomenili o ugotovitvah. V komisijah sodelujejo strokovnjaki iz vrst Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, pričakujejo pa tudi udeležbo stanovskih gostov iz sosedne Avstrije. Gotovo bo to posvetovanje dalo koristne pobude za nadaljnji razvoj našega kmetijstva. OBMURSKI TEDNIK, 26. maja 1955 3 Pred pokrajinskim zletom Partizana v Celju V nedeljo, 29. maja bo v Celju zlet vseh partizanskih društev iz vzhodne Slovenije. Na zletu bo sodelovalo tudi naše matično društvo iz M. Sobote. Za to pomembno športno manifestacijo se dobro pripravlja v prostih vajah, akademijskih točkah, atletiki in ljudskem mnogoboju. Kakšni pa so izgledi tega društva po enem letu delovanja, je težko reči. Ce pogledamo lanske uspehe, ki so bili doseženi na republiškem zletu Partizana v Ljubljani, potem lahko ugotovimo, da je društvo imelo lepe uspehe. Spomnimo se samo mladincev v ljudskem mnogoboju III. razreda. Dosegli so prvo mesto. Nič slabši ni bil uspeh mladink v mnogoboju in atletiki. Po sedmem teku republike, ki je bil v Ljubljani in ko so si Sobočani priborili spet nekaj lepih pokalov, in po sistematičnem delu lahko tudi letos z optimizmom pričakujemo, da nas bo društvo častno zastopalo. V čem pa bodo tokrat tekmovali? Obveznosti društva so velike. Sodelovalo bo z vsemi svojimi moškimi in ženskimi oddelki pri skupnem nastopu z zletnimi prostimi vajami. Mladinci bodo zopet tekmovali v ljudskem mnogoboju, toda tokrat v II. razredu, mladinke pa v I, II. in III. razredu mnogoboja. Tudi naše akademijske sestave, ki so dosegle lep uspeh na društveni akademiji, bodo z ostalimi najboljšimi sestavami Slovenije prikazane v Celju. To so »Tango« ritmična sestava od prof. Bezjakove — »Mladost« — zelo originalna in posrečena kompozicija, polna lepih prehodov in povezav v 4/4 in 3/4 taktu in izvirne tematike od tov. Flegarja,, ki letos praznuje 55. obletnico svojega uspešnega Športnega delovanja, od ustanovitve Sokola pa vse do današnjega dne, in sestava »Dan in noč« od tov. Tručlove, ki jo je prav tako dobro sestavila kot prejšnjo »Sita«. Tudi »kraljica športa« — atletika bo imela svoje zastopnike. Moški bodo sodelovali v teku na 100 m, v štafeti 4X100 m, balkanski štafeti, skoku v višino, skoku v daljino, skoku ob palici in metu kopja; ženske pa v teku na 60 m, v štafeti 4X60 m, skoku v daljino in višino. Če- kritično premotrimo dosežke na srednješolskem atlet- skem prvenstvu v M. Soboti, potem lahko upamo na nekatera boljša mesta tudi na celjskih tleh. To še posebno velja za tek na 100 m, skok v daljino in višino. S »preskoki čez mizo« bodo pokazali mladinci svoj smisel za lepoto in pogum. Zelo priljubljeno orodje pri mladinkah je dvovišinska bradlja, na kateri kodo naše zastopnice prav gotovo dostojno prikazale plodove večmesečnega dela. Program je zelo pester. Z velikimi težavami je bilo vse to pripravljeno. Koliko požrtvovalnosti in potrpljenja je terjalo od maloštevilnega vaditeljskega zbora, saj je splošno znano, da primanjkuje društvu vodnikov in da dobiva premalo pomoči od merodajnih činiteljev. Kljub vsem težavam pa le marljivo deluje. Sadove tega vztrajnega dela pa bodo mladi Sobočani pokazali na Pokrajinskem zletu Partizana v Celju. Tega svojega praznika se vsi društveni Člani zelo veselijo' in tudi težko pričakujejo. -n Okrajno prvenstvo v namiznem tenisu Po dolgem času smo v nedeljo, 15. maja v M. Soboti spet doživeli zanimivo tekmovanje za prvenstvo partizanskih društev Prekmurja v namiznem tenisu — z.a posameznike. Kljub težavam za posameznike zaradi pomanjkanja žogic je bilo tekmovanje dobro pripravljeno. Videli smo lahko mnogo lepih potez in smiselnih akcij, tekmovalci pa so se zelo približali k svoji resnični zmogljivosti. To še posebej velja za polfinalna in finalna srečanja članov in pionirjev. Žal so bili nekateri boljši soboški igralci odsotni. Ing. Skledar, Šumak in Tanacek bi lahko s svojo udeležbo mnogo pripomogli, da bi bila večja konkurenca, finalna tekmovanja pa še bolj zanimiva in lepša. Razveseljivo pa je dejstvo, da je namizni tenis zelo priljubljena igra med soboško mladino. Vprašamo se, zakaj potem podeželska partizanska društva niso poslala svojih zastopnikov na tekmovanje. Prav gotovo tiči glavni vzrok v pomanjkanju žogic in mrež, v zvezi s tem pa v nesistematičnem delu v tej športni panogi. Pričakovali pa smo zastopnika iz društva Grad, v katerem ima ta lepa igra že daljšo tradicijo. Na tekmovanju pa je sodelovalo samo eno dekle — članica soboškega Partizana, čeprav imamo v M. Soboti precej članic in mladink, ki igrajo namizni tenis. Prav gotovo ne bi nič škodovalo, če bi ta, tako imenovana »divja« tekmovanja obrodila kakšne plodove pod okriljem društva za telesno vzgojo. Pohvaliti pa je treba društva Črenšovci, Bogojina, Beltinci in Rakičan, ki se redno udeležujejo tekmovanj po svojih zastopnikih. To nam je tudi potrdila njihova udeležba na tekmovanju v crossu na okrajno prvenstvo v Beltincih. Tehnični rezultati: od 14 prijavljenih članov so se po izločilnem sistemu tekmovanja uvrstili v polfinale Sabol, Čampelj, Šiftar (Sobota) in Belak (Beltinci). Zmagovalec pri članih je Čampelj, ki je v finalnem tekmovanju prepričljivo premagal svojega nasprotnika Belaka 5:0. Ostali tekmovalci so se zvrstili takole: 5. Sabol, 4. Šitar, 5. Pojbič in 6. Rodež. Pri mladincih je bilo zastopano domala samo domače moštvo, razen po enega iz Tišine in Bogojine. Zmagovalec je Prelog, drugi pa Banič. Sledijo mu Fišer (S), Ve-leberi (Bog.), Stare (Tišina), Polak (S) itd. Zelo zanimive so bile borbe med pionirji. Najzanimivejše je bilo kajpak srečanje med malim Roškarjem in precej večjim Ivaničem (Bog.). Roškar je — kakor da bi stal pod mizo in mahal nad glavo — s svojo vztrajnostjo in borbenostjo premagal svojega nasprotnika 2:1. Ivanič je drugi, Rous tretji, Sukič četrti itd. Okrajno prvenstvo v namiznem tenisu je za nami. Upamo, da bo prihodnje še boljše — tako po udeležbi kot po kakovosti igre vobče. -n NOV ZVEZNI NOGOMETNI SODNIK Tovariš Vlado Kukanja iz M. Sobote je sredi maja v Beogradu uspešno opravil izpit za zveznega nogometnega sodnika ter tako postal tretji zvezni nogometni sodnik v Sloveniji. Iskreno čestitamo! Novi vozni red veljaven od 22. maja 1955 do 2. junija 1956. PROGA HODOŠ—M. SOBOTA—LJUTOMER Hodoš odhod 6.04 11.50 16.00 M. Sobota prihod — 7,15 12.45 17.16 odhod 5.52 10,29 14.15 18.02 1 Ljutomer prihod 4,27 11.04 15.20 18.57 odhod 4.57 11.09 15.54 18.49 Prihodi v: Maribor 7.55 14.10 18.40 21.40 Ljubljano 15,05 17.50 22.25 5.20 Zagreb (Zid. most) 15.50 18.25 25.10 5.41 Čakovec 7.49 12.45 16.59 21.07 Zagreb (Čakovec) 11.40 17.15" 21.20 7.20 PROGA LJUTOMER-RADGONA Radgona odhod 5.45 6.48 15.42 17.55 Ljutomer prihod 4.24 7.31 14.55 18.20 Ljutomer odhod 5.48 8.50 15.27 21.57 Radgona prihod 6.54 9.57 16.15 22.21 Opomba: vlak * vozi samo ob delavnikih. Odhodi iz: Maribora 5.27 10.20 14.25 18.55 Ljubljane 0.05 4.20 9.00 15.45 Zagreb (Zid. most) 25.15 5.50 8.15 12.55 Čakovec 4.57 11.27 15.51 19.05 Zagreb (Čakovec) 22.25 4.40 8.55 15.25 LJUTOMER-M. SOBOTA-HODOŠ Ljutomer prih. 8.1S 15.08 17.20 21.51 odhod S.2S 15.15 17.25 21.34 M. Sobota prihod 9.05 15.48 18.00 22.09 odhod 9.25 14.15 18.50 — Hodoš prihod 10.42 15.28 19.45 NEKAJ DOBRONAMERNIH PRIPOMB Vračamo se v dobo Stephensona Morda se boste malce začudili ob zgornjem naslovu; toda kaj hočemo, tudi vozni red je nekam čuden, pa si ne moremo kdovekaj pomagati. Smo namreč pred dejstvom, ki je žalostno, zlasti še v sedanji dobi, ko bi morali napredovati, pa nazadujemo. Vlaki vozijo sedaj z isto hitrostjo kot so vozili pred sto leti v dobi Angleža Stephensona, iznajditelja parne lokomotive. Vsaj v naših pomurskih krajih je tako. Povprečna hitrost potniških vlakov na progi M. Sobota proti Ljubljani se giblje med 18,8 in 30,1 km na uro. Edina zveza z brzovlakom, ki smo jo dosedaj imeli, je odpadla. Vprašujemo se, kako bi bilo moč izboljšati vlakovne zveze za leto 1956/57, kajti letos se ne da nič več pomagati. Predlagam naslednje: a) Vpeljati bi bilo treba vlak, ki bi vozil iz Pragerskega okoli 4.30 in pripeljal v Mursko Soboto okrog 7. ure. Z njim bi lahko potovali vsi tisti, ki so odpotovali iz Ljubljane ob 0.05, iz Beograda pa prejšnje popoldne, ta zveza pa bi dobro služila tudi onim, ki so zaposleni v Murski Soboti, a prebivajo pa izven mesta. Mislimo tudi na dijake! Tako bi Sobočani dobili zgodaj zjutraj časopise in ostalo pošto. Ce bi vpeljali ta vlak, potem bi lahko ukinili onega, ki pripelje v Mursko Soboto ob 9.05. b) V obratni smeri bi moral vo- ziti vlak iz M. Sobote ob enih ponoči in bi tako prišli potniki iz Pomurja v Ljubljano, Zagreb in ostale vmesne kraje že pred osmo uro zjutraj. K. S. Štev. I-155-12/55. RAZGLAS Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19-89/52) in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur..I. FLRJ št. 46-428/51), je Okrajni ljudski odbor Ljutomer na-XXI. skupni seji okrajnega zbo-ra in zbora proizvajalcev dne 6. maja 1955 sprejel ODLOK obveznem fluorografiranju (rentgenskem slikanju) prebivalcev na področju okraja Ljutomer. 1. -člen Zaradi preprečevanja in zatiranja Tuberkuloze je treba izvesti obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev na področju okraja Ljutomer, ki na dan pričetka fluorogra-firanja dopolnijo 15. leto starosti. 2. člen * Fluorografiranje je brezplačno. 5. člen Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer pooblaščamo, da za izvajanje tega odloka izda potrebne ukrepe in da določi čas za rentgensko slikanje na področju okraja. Ljutomer. 4. Člen Z denarno kaznijo do 3000 din bo kaznovan, kdor se ne udeleži fluorografiranju in kontrolnega pregleda, čeprav je to njegova obveznost, ali kdor sicer ovira ali preprečuje izvrševanje ukrepov na podlagi tega odloka. 5. člen Ta odlok velja takoj! V Ljutomeru, maja 1955. Predsednik: Bogomir Verdev 1. r. Lepi uspehi ljutomerskih pionirskih šahistov V letošnjem šolskem letu se je tudi v ljutomerski gimnaziji razživelo delo pionirjev šahistov. V šahovski krožek se je prijavilo kar 57 pionirjev in pionirk, ki so si s predavanji in raznimi srečanji .bogatili svoje šahovsko znanje. Na turnirju za naslov prvaka gimnazije je med dvajsetimi igralci zmagal Stanko Mohemski, dijak IV. b razreda. Na prvenstvu pionirskih šahovskih moštev. ljutomerskega področja so prav tako osvojili prvo mesto mladi Ljutomerčani s 15 in pol točke pred pionirji Koga, Križevec in Vinskih vrhov. Med mlajšimi (od 10 let) pa je zmagalo moštvo osnovne šole Veržej. Ti dve moštvi sta zmagali tudi v končnem srečanju med ljutomerskim in radgonskim področjem, kjer so jim podlegli Šahisti radgonske gimnazije in osnovne šole. Kot zmagovalci so se mladi Ljutomerčani in Veržejčani udeležili republiškega tekmovanja, ki je bilo v nedeljo, 22. t. m. v Ljubljani. V začetku maja so pionirji šahisti iz Ljutomera gostovali v Čakovcu in tam premagali svoje vrstnike z rezultatom 5:5, pionirje iz Preloga pa 5 ½ : 2 ½ in tako postali zmagovalci tega moštvenega tekmovanja. Na ta uspeh so še posebej lahko ponosni, saj so Čakovčani zelo močni; že dve leti zaporedoma so premagali varaždinske pionirje šahiste. Okrajna gasilska zveza v Murski Soboti obvešča GASILSKI VESTNIK. Ponovno obveščamo UO društev, da smo naročnino za Gasilski vestnik in bilten poravnali za vsa društva, zato jo je treba plačati izključno v naši pisarni. BRANJE OBVESTIL V OT. Cesto ugotavljamo, da člani UO ne bero naših obvestil v OT, zato tudi niso z našimi objavami seznanjeni. Pozivamo člane, ki berejo OT, da na naše objave opozarjajo člane svojih UO. POŽARNA POROČILA. Kljub večkratnim navodilom glede pošiljanja požarnih poročil še vedno nismo, dosegli enotnosti. Zato ponovno naročamo poveljnikom PGD, da je treba požarna poročila poslati v dvojniku v roku 24. ur. Ce je požar v domači vasi, je treba izpolniti obrazec velikega požarnega poročila. Če pa društvo sodeluje pri gašenju ognja v drugi vasi, je treba požarno poročilo dostaviti na malem obrazcu prav tako v dveh izvodih. Obrazce za požarna poročila dobite v naši pisarni. ŠTAJERSKI GASILSKI FESTIVAL V LJUTOMERU. Ob proslavi 10-letnice osvoboditve in 20. obletnice ljutomerskih dogodkov bo velik »Štajerski gasilski festival« v Ljutomeru. Ker bo to ena največjih gasilskih prireditev v Pomurju, pozivamo člane, da se festivala udeležijo v kar največjem številu. V prihodnji številki OT bomo objavili natančnejša navodila. Iz pisarne OGZ Razpis delovnega mesta Komisija za razpis delovnih mest direktorjev pri OLO v Murski Soboti, na osnovi 89. in 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje delovno mesto upravnika za Kino Lendava. Pogoji: srednje šolska izobrazba in najmanj 5-letna praksa v tej stroki. Kolekovane prošnje z opisom dosedanje zaposlitve in dokazi strokovne usposobljenosti je poslati do 20. VI. 1955 Tajništvu za gospodarstvo pri OLO Murska Sobota. Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. _ Murska Sobota razpisuje mesto UPRAVNIKA Pogoj: tehnik kmetijske ali sorodne stroke z najmanj 5-letno prakso v zadružništvu. Kmetijska zadruga zo. j. Sejanci razpisuje službeno mesto GOSPODARSKEGA POSLOVODJE IN POMOČNIKA Nastop službe s 1. julijem. Ponudbe z življenjepisom je poslati upravnemu odboru Kmetijske za druge v Ormožu. VREMENSKA NAPOVED za čas od 27. V. do 5. VI. 1955 Okrog 28. maja, 51. maja in zlasti od 5. do 5. junija povečano nagnjenje k padavinam, v ostalem deloma sončno, a s pogostimi krajevnimi nevihtami. MALI OGLASI POSESTVO, 5,5 ha zemlje, s hišo št. 42 prodam na Meljskem hribu pri Mariboru. ‒ Informacije: Lipold, Maribor, Staneta 18. HRASTOVA-OKNA v dobrem stanju, 8 kom., 92 x156 cm in 2 kom. 100x126 cm — prodam. — Štefan Vugrin, Križevci št. 64 pri Ljutomern. POLOVICO HIŠE, 2 sobi, kuhinja, vrt, ugodno prodam. — Informacije: Dol. Lendava, Spodnja ul. št. 5. LEPO POSESTVO v Gor. Radgoni prodam. — Ernest Podlesek, Mele št. 26. KMEČKO POSESTVO v izmeri 21 ha poleg železniške proge Ormož—Ljutomer prodam. — Vprašati: Zdenka in Ivan Bogša, Libanja 4, p. Ivanjkovci pri Ormožu. KUHINJSKO POHIŠTVO, rabljeno, prodam. M. Sobota, Lendavska cesta 11. STROJ ZA ŽETEV »Pobeda« prodamo za 36.000 din. — Kmetijska zadruga Sejanci, p. Tomaž pri Ormožu. RAZNO POHIŠTVO, mize, stole, stelaže in elektromotor prodamo. Ogledate si lahko v poslovalnici »Mestni bife« na Titovi cesti, Trgovsko podjetje »Kolonia-ie«, M. Sobota. POSESTVO z nekaj vinograda prodam v ljutomerskem okraju. ‒ Kupci naj se obrnejo na upravo lista pod »Ugodno«. PROSIM TOVARIŠA, ki je v torek, 17. maja opoldne pomotoma vzel listnico s prodajne mize v trgovini »Delikatesa« v M. Soboti, da vrne dokumente, ki so zanj brez vrednosti, na spodnji naslov, denar pa si iahko obdrži, — Filo Janez, upokojenec, Vegova 2, M. Sobota. ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije. Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Pohištvo in gospo- darsko orodje bomo razprodajali na javni dražbi dne 5. junija ob 10. uri dopoldne. — Delovni kolektiv Mlina Žepovci pri Apačah.- Razpis delovnega mesta Komisija za razpis delovnih mest direktorjev pri OLO v Murski Soboti, na osnovi 89. in 90. či. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje' delovno mesto upravnika za »REMONT«— gradbena obrt Lendava. Pogoji: Diplomirani gradbeni inženir ali pa končana srednja tehnična šola ali gradbeni tehnikum in najmanj 5-letna praksa v gradbeništvu. Kolekovane prošnje z opisom dosedanje zaposlitve in dokazi strokovne usposobljenosti je poslati do 20. VI. 1955 Tajništvu za gospodarstvo pri OLO Murska Sobota. Tedenski koledar Nedelja, 29. maja — Majda Ponedeljek, 30. maja — Ivana Torek, 51. maja — Angela Sreda, 1. junija — Radovan Četrtek, 2. junija — Velimir Petek, 5. junija — Milojka _ Sobota, 4. junija — Branko Gibanje sonca: 1. junija vzhaja ob 4,15 in zahaja ob 19,44. Dolžina dneva: 15 ur in. 29 minut. Lunine spremembe: 5. junija ob 15. uri in 08 minut polna luna. KINO BELTINCI. — 28. in 29. maja švedski film-»Plesala je samo eno poletje«. LENDAVA — od 27. do 29'. maja ameriški kavbojski film »Zakon je močnejši« — 31. maja in 1. junija ameriški film. »Vodnjak«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. — 28. in 29.. maja angleški barvni film »Henrik IV.« — 4. in 5. junija švedski film »Zaradi moje ljubezni«. RADGONA. — 28, in 29. maja ameriški film »Povratek na Broadway« — 1. in: 2. junija ameriški film »Hariet Graig«.. RADENCI. — 29. in 50. .maja ameriški film »Rdeči gusar« — 2. junija italijanski film »Ljubezen in strup«. ČEPINCI. — 29. maja francoski vohunski film »Ustreljen ob zori«, — 5. junija, ameriški film »Tajni tovor«. »PARK« M. SOBOTA — od 27. do 29. ma-^ ja ameriški film »Stalag 17« — od 31.. maja do 2. junija angl. film »Maggie«- VELIKA POLANA. — 29. maja angleški: barvni film »Bagdadski tatič« — 5. junija ameriški film »Postaja Union«.- GRAD. — 29. maja ameriški film »Tajni tovor« — 5. junija avstrijski film »Ire-na v zadregi«. SEJMI Beltinci v sredo, 1. junija živinski se«-, jem; Grad v sredo, 1. junija živinski sejem; Križevci v soboto, 4. junija živinski in kramarski sejem; Križevci v sredo, 1. junija živinski sejem; Lendava v torek, 51. maja živinski sejem; Mačkovci, v petek, 5. junija živinski sejem; Šalovci v nedeljo,-5. junija živinski in kramarski sejem; ša-lovci v sredo, l. junija živinski sejem; Tišina v sredo, 1. junija živinski sejem; Turnišče v četrtek, 2. junija svinjski sejem. TRI-TONSKO TRAKTORSKO PRIKOLICO dvo-osno in malo rabljeno ima v prodaji Kmetijska zadruga Črenšovci. TRAKTOR znamke »Allis Chalmer« z dvo-brazdnim plugom in mlatilnico velikega formata prodamo. — Informacije: Kmetijsko gospodarstvo Dornava, p. Moškajnci. PLETEMO NOGAVICE, PULOVRE IN DRUGO PERILO. PRODAJAMO NA VELIKO! - STROJNO PLETILJSTVO PROSENJAKOVCI DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA OBČANOM K NJIHOVEMU PRAZNIKU! V naši poslovalnici dobite špecerijsko, manufakturno, želez-ninsko in galanterijsko blago po zmernih cenah. Odkupujemo poljske pridelke, živino in zdravilna zelišča. KMETIJSKA ZADRUGA PROSENJAKOVCI Delovnim ljudem občine Prosenjakovci Čestitamo k 10-letnici osvoboditve! Zmerom boste solidno in točno postreženi v poslovalnici KMETIJSKE ZADRUGE SELO Ob desetletnici svobode tudi naše čestitke! A OBMURSKI TEDNIK, 26. maja 1955