Pasoma priSfffii v gM«vWr
MarUtoPiRl
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 170
Maribor, četrtek 30 ‘ulila 1931
»
,f«
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob16,yri	T>,|*fori.	I	U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Račun pri pošlnam ček. zav. v Ljubljani it, 11.409	I	...	mAAn |i	I	Oglati	po	larifu
Valja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dottavljen na dom pa 19 Din I Gredn. 2440 Lprava 2455 j Oglate tpre|ama tutfl oglatnl oddtlik .Jutra" v Ljubljani, Preitrnovt ulici K. 4
Zakulisni boj med Francijo in Anglijo
Stimsonov, jVlaedonaldov in Hendersonov prihod v Berlin, ki je sledil neposredno PO bndopski konferenci, ki je končale brez tako Željno pričakovanega velikega pepiškega posojila, je imel nedvomno eminentno političen Snueaj tnr je smatrati ta sestanek kot pripravo za nadaljevanje pogajanj za gospodarsko Sanacijo Evropa in še prav posebno Nemčije. Tudi na berlinskih posvetovanjih anglo-*aškib državnikov z vodilnimi nemškimi državniki se je pokazalo, da je conditio sine qmt non za gospodarsko uravnovesenje Nemčije franeosko-nemško zhližanje. Francija je danes zakladnica Evrope in preko nje in brez nje ne more nobena država priti do posojila večjega obsega.
Nobena tajnost ni več danes, da je bila Hoovrova akcija, za katero se je z vsem po-vdarkom zavzemala tudi Anglija, Franciji nezabeljena oziroma vsai za ?edanii položaj neprimerna. Francoskim državnikom se je pela Mjcija zdela VS§ preveč izumetničena in so z31o temu primerno usmerili tudi svoje Stavče. Kot evropski bpnkir so zahtevali od Nemčije za posojilq-nqlitična jamstva, ki nai pakazala- da ima Nemčija v resnioi dobro vqljQ. da v prijateljskem sožitja z ostalimi državami, posebno s Francijo, sodeluje pri konsolidaciji razmer V Evropi. žanašajqč se Preveč na podporo Amerike in Anglije, pa je Nemčija francoske zahteve, odklonila in xl--% tpko praznih rok iz Pariza v London.
Z,a kulisami so sp med tem vršili dogodki, ki jih nikakor- ne mprpnio pregreti. Francoske tanke, ki sp imet? Plasirane znatne zaloge svqje razpoložljive gotovine v angleških bankah, so pričele svpje vloge umikati iz Anglije ter so odpovedovale kratkoročne kredite zlasti onim angleškim bankam, Q katerih je bilo znauo, da so znaten del svojih sredstev plasirale pri nemških bpnkah, Nedvomno je Francija hotela s tem preprečiti, da bi Am Klija sama mogla nuditi Nemčiji ?aželjene kredite in je ta svoj namep tudi dosegla. Angleška banka le morala v zadnjih tednih vze-h iz svojih tresorjih velike zaloge efektivpe-
zlata, ki ie dansgdnem romal v Pariz v tresore Franioske banke. Francija je že od k 1926. stalno povečavala svoje zlate rezerve in Postala zadnjih letih najbogatpjša država v Evropi Njene zlate zalOge so večje, kakor haloge Anglije, Nemčije, Belgjje, Nizezemsze, •'»(iie in Švioe skupaj. 7. odpovedio kratko-r%>ih kreditov angleškim bankam pa so se Eedgi zaloge Francoske banke še celo tako JhVpčalp, da Francila skoro ne va, kam s Ql'kitni rezervami. Istočasno je pričel tečaj ^Sleškega funta padati In razmero na Ion. ^nskom denarnem tržišču so se pričele raz« 'lati tako, da se je celo Angleška banka biatralg prisiljeno, da se obme za pomoč v afip, ki Je tudi takoj reagiral. Pogajanja so spela že v ^ekal dneh tako daleč, da je bl-of pranc‘lft v načelu pripravljena dati Bank J^Und. nalmočnejfiemu denarnemu za* Min ^ri,Rkegt imperija posojilo v znesku 25
tiar, V hmtov, t. j. 3 In pol milijarde di-jer ev v naši valuti.• Finančna stiska Anglije rnarf*,iVa*a saveda po vsem Svetu, posebno v Zon,nar0(*^,*' ^nanCn|b krogih, ogromno po-g* ost in že vest sama, da išče Bank of posojilo v Parizu, je £e bolj okrepila
Za Londonom — Rim
LA VAL, BRIAND, BRUNING IN CURTIUS ODPOTUJEJO V KRATKEM RIM. - RAZCIŠCENJE ŠTEVILNIH POLITIČNIH VPRAŠANJ.
BERLIN, 30. julija. Vlada je Imela spočl sejo, ki je trajala pozno v noč. Razpravljala je o položaju Nemčije s posebnim ozirom na obiske angleških in ameriških državnikov v Berlinu, ki so pokazali, da je tesno sodelovanje velevlasti neobhodno potrebno. Ravno zato pa je tudi potrebno, da se v Parizu in Londonu pričeta ter v Berlinu nadaljevana pogajanja nujno nadaljujejo.
Kakor se zatrjme v dobro poučenih krogih, je bilo snoči sklenjeno, da odpotujeta dr. Briining in dr. Curtlus že v kratkem v Italijo, da se sestaneta z Mussolinijem in Grandijem. To se zgodi v kakem mestu ali kopališču severne Italije. Netnškj politični krogi pripisujejo sestanku z itali anskimi ministri poseben pomen že radi tega, ker upajo, da bi predstavljal morebitni sporazum g Italijo uporaben diplomutičpi protiutež proti gotovim zahtevam Francozov.
PARIZ. 30. julija. Istočasno, ko se vrše med Berlinom in Rimom pogajanja za sestanek Briininga z Mussolinijem, se
pripravlja tudi ministrski predsednik La-val z Briandom na potovanje v Rim, Kakor se govori, ie bil načrt za ta sesta, nek v načelu dogovorjen že v Londonu, Gre v prvi vrsti za likvidacijo pomorskega spora med Francijo in Italijo, pri čemer je treba imeti pred očmi, da želi to posebno Anglija, ki smatra ta spor za ogrožanje sklepov februarske londonske pomorske konference, Splošno se gma-tra, da bo ta spor sedaj lažje rešiti, posebno, ker skuša Francija pridobiti Italijo za svoje nazore o finančni pomoči Nemčiji.
Francosko časopisje ugotavlja z zadovoljstvom, da prihaja polagoma v Nemčiji na površje zmerna struja, Palje poročajo, da se bo vršil prihodnji sestanek francoskih in nemških ministrov takoj po razgovoru med Lavalom in Mussolinijem in sicer naibrže v prvi polovici avgusta. Tudi Francija želi, da se razčistijo vsa športna politična vprašanja in to še nred jesenskim zasedanjem Društva narodov.
Aretadia Doherskssa bandita
IVAN MAGERLE, KI JE IZVRŠIL ZADDJJE TEDNE CELO VRSTO VLOMOV V MARIBORU IN OKOLICI, ARETIRAN NA POHORJU.
Maribor, 30. julija.
Kakor smo že poročali, je bilo v zadnjih dveh mesecih izvršenih v Mariboru in okolici cela vrsta večjih in manjših vlom. nih tatvin. Orožniki in policija so vestno zasledovali vse sledi, vendar je bilo-gotovo, da je na poslu zelo prevejen in pretkan vlomilec, ki je znal zabrisati dobro vse sledove za seboj.
Končno se je posrečilo v noči na 39. julij policijski patrulji aretirati v Pohorski ulici Ivana Magerla, 30letnega brezposelnega knjigoveškega pomočnika, rojenega v Krškem in izgnanega iz mariborskega policijskega okrožja. Možak je bjt prvotno zelo užaljen, ko so ga varnostni organi prijeli, najsi.je že Star znanec mariborske policije, ker je bil že sedemkrat kaznovan zaradi tatvin vlomov jn cerkvenih ropov. Končno pa je opustil taktiko odpora ter priznal, da je izvršil nekaj tatvin ter da se nahaja ukradeno blago v taborišču, ki si ga je zgradil v goščavi Pohorskega gozda nad vojaškim streliščem v Radvanju. Pp tej izia. vi sta odšla z njim v Pohorski gozd policijska agenta g, Anton Pavletič in g. Gašper Trpin. Spremljal jih je tudi komandir orožniške postaje na Teznu g. Anton Bajec ter še dva orožnika. Po precej naporni poti so orožniki in policijski agenti končno odkrili Magerlovo
skrivališče, kjer je imel pod grmovjem zavito v nepremočljivo platno pravo skladišče najrazličnejše ukradene robe, katere je bilo toliko, da so io vsi jedva odnesi i.
Po tem dogodku je Magerle priznal, da je izvršil vsega skupaj deset tatvin in sicer prvo v noči na 23. junija, ko je vlomil v centralni ambulatorij državnih železnic v Frankopapovi ulici št. 2Q, kjer je odnesel eel kup raznih kirurgičnih instrumentov, nekaj perila in razna zdravila v skupni vrednosti 6420 dinarjev. Vse te ukradene predmete so našli lepo ohran:ene v gozdnem skrivališču.
Drugo tatvino je izvršil dve noči kasneje v trafiki gospe Katarine Deutz na Betnavskj cesti št. 101, kjer je odnesel cigarete, gramofonskih plošč, klobas, uteži in drugih predmetov za 1300 dinarjev ter 98 dinarjev kovanega drobiža. Na tretji pohod se je odpravil 2. julija ponoči, ko je vlomil v prostore g, Cundra v Spodmem Radvanju in odnesel razne obleke, perila, jestvin, mila, sira, cigaret, sladkorja in nogavic za 3000 dinarjev. Poleg tega je vzel še iz nekega predala 50 dinarjev drobiža, četrti vlom je opravil v mesnici mesarja Žunka na Radvanjski cesti, kjer ie bil njegov plen, se-stoječ iz prekajenega mesa, slanine, klobas, in masti, vreden 600 dinarjev. Pri-
svojil si ie tudi še 10 kovačev. Mesnice so bile sploh specijaliteta za Magerlov« vlomilske podvige, ker je že 14. julij* ponoči zopet vlomi,! v mesnico Drofenika Jožeta na Pohorski cesti, kjer je pft-basal 40 kilogramov suhega mesa, ve5 komadov hamburške slanine in 50 dinarjev kovanega denarja v skupni vrednosti 1000 dinarjev.
Največji podvig pa je bil vlom pri trgovcu Očki na Teznu v naslednji noči 15. julija, kjer je odnesel razne zlatnine in srebrnih predmetov ter cigaret kar za 9052 dinarjev,
Prjznal pa je tudi, da je vlomil še v noči na 10. julij v stanovanje Friderika Pirca na Teznu št, 4, kjer pa si je prilastil takrat samo dve moški srebrni uri, last Marije Gabron, vredni 750 dinarjev. Dva dni pozneje je izvršil osmi vlom v čevKarsko delavnico Ivana Lorbeka v Novi vasi, kjer je nabral čevljev ip usnja za 3318 dinarjev, Deveti v'om, ki ga prizpa, je bil izvršen v noči na 9. julija v garderobo športnega kluba »Železničar«, kjer je odnesel 5 parov nogometnih čevKev, pet belih in 6 črnih igralnih hlačk, eno aktovko, neki kovček in 3 rnptre dolg zastor v vrednosti 2500 dinarjev. Kot zadnjo in deseto tatvino priznava vlom, izvršen 21- iTija ponoči y trgovino Friderika Pirca na Tržaški pesti Št, 4, kjer je nabral cigaret, nogavic in galanterijskega blaga za 3862 dinarjev.
Vse te vlomne tatvine MeeeFe že sam priznava, ker so bili najdeni predmeti, ki izvirajo od njih, Verjetno pa je, da je izvršil še celo vrsto drugih tatvin, k’ mu bodo šele naknadno dokazane.
Magerle je bf! lansko leto 16. decembra izpuščen iz zaporov mariborske kaznilnice, kjer je presede! dveletni zapor. Pa odpustu se je odpravil proti Ljubljani in se dolgo potikal tudi po Hrvatskem. Okoli Binkošti pa se je vrnil v mariborsko okolico, kjer se je naipreje kakih 14 dni skrival v Betnavskem gozdu, dokler si ni pozneje poiskal v Pohorskem gozdu nad Radvanjem pripravno skrivališča, kjer je potem taboril in užival svoj plen, dokler ni bil prijet.
Tečaj za kapunenje
priredi v nedeljo, dne 2. avgusta ob 3. popoldne na dvorišču restavracije pri mestni klavnici (Birtič) perutninarska zadruga v Mariboru. Tečaj se bo vrši! le ob lepem vremenu. Opozarjamo na to vse, ki se zanimajo,
Debeli ljudje josezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice
izdatno iztrebljenje Črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-, nikovrbtrokovniakov potrjujejo, da 80 tudi oni, k; bolehalo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Fran* josefove« vode. »Franz Joškova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
pojožaj Francije in pieno nadmoč v Evropi, Guverner Angleške banke , MontngU Nor’ man, se je pravkar pripravljal, tip dvigne do govorjeni. denar v Parizu, ko je nepadoma nastopi] popoln preokret, Vm$s je namreč, posegel angleški finančni minister gnovvdep, ki je izrekel svoj imperativni; Ne! Uleme-ljuje pa svoj korak s tem, da 3e dogovorie« no posojilo nepotrebno in da bi bilo tudi škodljivo za britanski kredit v Inozemstvu.
Snovvdenova intervencija močno odmeva tudi v Franciji in je presenetila tembolj, ker so bili baje pogoji Banque de France zel« zmerni in ie Francija posojilo samo vezala z [ gotovimi političnimi pogoji. Kaj je pravi vzrok
da ie nastopil Snowden proti najetju posoiila, še ru Popolnoma jasno, vendar splošno prevladuje mnenje, da se Anglija boli za svoj prestiž. 2 najetjem posojila v Franciji bi se narnreč omajajo zaupanje kolonij v gospodar, skb silo matične države britskega imeprjja, na drugi strani pa bi Angliia 8 tem tudi pri-jnala, da je za okrepitev funta potrebna francoska pomoč.
Francija je budno pazila in spremljala sestanke anglosaških in nemških državnikov v <2hequcrsu in sedaj v Berlinu, ter odgovorila nanje v Parizu in Londonu, kjer je spretnost njene diplomacije podpirala v prvi vrsti tudi njena dominantna finančna premoč y Ev-
ropi. Khub temu pa nppraip, nemškim predlogom ni zavzela odklonljivega gjaligCji priori, temveč je kot upnica zahtevala samp gotove politične koncesije in to Y interesu miru v Evropi in njenega mirnega ra?Y0ja. Ravno v tem pa obstoja tudi nesoglasje med Ang|ijq in Francijo. Sprejem francoskih pp. 'sojev b( pomenil polom spretno zasnovane (n zamišljene anglosaške intervencije v prilog Nemčije, pbenem pa okrepitev že itak dominantnega položaja Francije v Evropi. Te pa bo tudi gotovo pravi vzrok, da ja angleški finančni minister Snowden odklonil francosko posojilo Angleški banki, kar pa more le še povečati sedanje težkoče y Evropi,
Mo &
JftarlfcorsM V F C F R N f K Jutra
Po Dolenjskem Krasu v Čabar
OGLED ČABRA IN NJEGOVIH ZANIMIVOSTI. - OB IZVIRU ČABRANKE.
V M a r ! b o r n, cine 30. VTT. 103!
mamasamiBMmmam ■■	v	..	.
■m
Mariborski in dneoni drnhii
Dokaj časa sva stala na obronku in pasla oči nad Cabrom, ki se je kopal v opoldanskem solncu. Na prvi pogled se t>. zdi, da je nemogoče priti po tej kakih 400 m globoki in strmi steni v kotlino. A slaba pot se vendar spušča med skalami in redkim pritlikavim grmičjem polagoma navzdol proti še vedno 523 m visoko ležečem čabranskemu trgu. Že precej globoko na strmini sva naletela ob peti na neznaten studenček. Izpod velike skale je komaj vidno curljala voda in se ustavljala v treh kotanjicah, da si žejen popotnik zamore vsaj za silo ugasiti žejo. Dasi midva nisva pila, vendar sva se silno razveselite tega virčka. Saj je bila to prva tekoča vodica, katero sva videla na teh kraških tleh na svojem potovanju prav od Ribnice pa do sem!
Po par streljajih sva prekoračila po ozki brvi Čabranko in že sva bila sredi trga, ker je nama »bog roko ven molil« iz dokaj velike enonadstropne hiše. Ker je bila nama ta »gostiona« priporočena po loškopotoškem Rusu, sva jo seveda takoj zavila noter in s svojim prihodom vznemirila družino, ki je sedela ravno pri kosilu. Majhna, neprijazna in ne ravno preveč snažna gostilniška soba sicer ni napravljala vabljivega utiša, vendar sva sedla za prvo nepogrnjeno mizo ter odložila svo a nahrbtnika. Kajpada je bite prvo rakija, s katero so nama postregli v sicer neokusnih in debelih »žga-! njarčkih«, ki imajo pa vsaj to dobro lastnost, da več držijo nego naša ši'ca in pa, da ni prav nobene nevarnosti razbitja, če ti slučajno pade na tla. Ko sva se tako malce ohladila ter se dogovorila radi kosila in prenočišča, sva odšte iz zatohle gostilniške sobe »na vrt«. Tako so namreč sami nazvali par kvadratnih metrov velik in nekoliko senčnat prostor ob cesti poleg gostilne. Kako velik je ta vrt, si lahko napravi vsak sam sliko, če povem, da imajo v njem prostora dve mizi in nekaj stotev. Vendar je to edini gostilniški vrt v celem Čabru, kakor sva ugotovila pozneje.
Po kosilu sva obsedela na vrtu, počivala in motrila okolico. Največje poslopje je gotovo grad Frankopanov s pročeljem na trg. Gradič je spredaj podoben veliki meščansko-gosposki hiši. Le zadaj je še nekaj ohranjenega starega zidovja s par stolpiči. Sedaj je grad last nekega Zagrebčana. Na trgu pred gradom se je sušilo par bremen — sena. Čabarčani so bili namreč ravno zaposleni s košnjo. Sena pa ne vozijo, ampak ga znosijo v velikih plahtah iz žakljevine iz strmih po* bočij na južni strani v dolino ženske na glavi, kakor sva videla. Ko sva nekaj časa sedela, sva opazila, da precej pogosto prihajajo zlasti mlajše Čabranke na trg in se zopet vračajo. Ker se je vsaka ozrla v naju, sva si bila kmalu na jasnem, da se je že razvedelo po celem Čabru o najinem prihodu in jih žene samo radovednost, kakšna sta tista dva bedaka, ki prihajata iz daljnega Maribora v Čabar gledat na uro.
Po odpočitku sva šla ogledovat Cabar In njegove znamenitosti. S temi sva bila kmalu gotova. Omembe vreden je le trg Kralja Tomislava, kjer raste večstoletna košata lipa, prava orjakinja. Na njenem obzidku ieži lev, iz katerega žrela teče po cevi pitna voda. Nad levom pa se dviguje obelisk, postavljen od Čabarča-nov v spomin tisočletnice kralja Tomislava. Na tem trgu se zbira proti večeru čabarska inteligenca. Moška mladina balina, ženska pa sedi pred hišami na klopeh in koketira. Je to posebne vrste idila, kakoršna je v današnji dobi po naših trgih izključena, ki je pa še vedno mogoča v od sveta oddaljenem Čabru. — Sresko načelstvo je nastanjeno še v dokaj čednem poslopju. Pač pa napravi na tujca skrajno slab utis nasproti ležeča Sola In sodišče, ki sta nastanjeni v starinskih in zanemarjenih poslopjih. Ker so bila vežna vrata šole odprta na stežuj, sva stopila noter in se na žalost uvferla, da notranja slika docela odgovarja zunanji. Takih predpotopnih šol. klopi gotovo nima nobena hribovska šola v Sloveniji, kakoršne sva videla tu.
S tem sva končala vsaj v glavnem ogled Čabra. Preostala je nama le še cerkev, ki se dviguje na igrišču ob trgu. Iz trga vodi do nje 58 kamenitih stopnic. Ker je bila cerkev zaprta, sva se napo-
tila po dokaj strmem drevoredu, med katerim je postavljenih 14 kapelic križevega pota, proti pokopališču pod gozdičkom. Če privede koga pot v Čabar, naj stopi tudi na pokopališče in ne bo mu žal. Že razgled sam je zanimiv. Marsikoga bode tudi zanimala grobnica nekdanjih posestnikov Frankopanskega gradu, ki je pa že precej zanemarjena. Pač pa si ie vredno pogledati nov moderen mavzolej trgovca Križa, ki zavzema sko-ro tretjino lepo urejenega prostora od vsega sicer zanemarjenega pokopališča. Tako velike in bogato opremljene grobnice še sploh nisem videl.
Po tem kratkem izprehodu sva krenila bolj iz radovednosti nego iz potrebe v drugo največjo gostilno, ki je vsaj na zunaj kazala prijaznejše lice od one, v katero sva se bila usidrala. A od znotraj ni bila mnogo boljša. Tudi tu je prijatelj Viktor poizkušal dobiti ljubljansko Union pivo. A na stenah je bila samo reklama, v steklenicah pa Karlovačko. Za prigrizek sva si zaželela sira. A na žalost se je izkazalo, da v celem Čabru ni dobiti sira. Povsod je »ravnokar« pošel in ga dobe še-'e »jutri«.
V kotlini je solnce zašlo že okrog šestih zvečer in je nastal prijeten hlad med tem, ko so se vrhovi soteske še dolgo lesketali v solnčnih žarkih. Midva sva se napotila v tem hladu proti izviru Čabranke, ki je komaj s’abe četrt ure oddaljen od trga. Pot je prav zložna in prijetna. Po ozki soteski prideš ob šumeči in dokaj veliki Čabranki v kot, ki ga tvorijo visoke sivor avkaste navpične stene. Izpod njih izvira čista Čabranka, ki ti je ljuba in draga že radi tega, ker toliko čssa že nisi videl tekoče vode.
Po vrnitvi od izvira Čabranke sva se kmalu odpravila k počitku, ker sva bila nekoliko utrujena in ker nama vino ni posebno prijalo. Tudi sva bila namenjena drugi dan odriniti precej zgodaj. Gostilničarka nama je odkazala precej veliko in tudi snažno sobo v prvem nadstropju. Prenočišče je naju že popoldne skrbelo. Z vrta sva namreč opazovala posteljnino, ki so jo prezračevali na oknih. In ta po zunanjosti ni bila ravno posebno vabljiva. A resnici na ljubo in gostilničarki v čast moram priznati, da sva dobila dobre postelj^ s snažno posteljno tako, da bi se bila lahko, dobro odpočila, ako ne bi bila naju motila pozno v noč neka prav glasna pivska družba spodaj v gostilniški sobi. Torej ima tudi j Čabar svoje nočno življenje, čeprav je ] tako oddaljen in zapuščen od zunan:ega sveta.
Sestanek vseh JČ lig In čeških društev na Jezerskem.
Dne 15. avgusta se bo vršil, združeno z odkritjem spominske plošče umrlemu prof. Chodounskemu na Jezerskem, tudi sestanek članov in prijateljev vseh jugo-slov. češkoslovaških lig iz Slovenije, kakor tudi čeških društev, t. j. iz Ljub’ia-ne, Celja, Ptuja, Bleda in Maribora. Taki sestanki so se prejšnja leta redno vršil: in so znatno pripomogli k uspešnejšemu delovanju teh društev, ker so se člani posameznih mest medsebojno osebno spoznali in zbudili tako mnoge nove inicija-tive in veselje za skupno delovanje, člani vseh teh društev se torej pravočasno opozarjajo na gornjo svečanost, katere se bo udeležil tudi češkoslovaški poslanik v Beogradu, g. inž. dr. Flieder, konzul ČSR v Ljubljani inž. ŠevČik, kakor tudi 'razni odlični naši zastopniki. Svečanost prične na Jezerskem dne 15. avgusta ob 10. uri in se udeleženci odpojejo skupno iz Ljubljane dne 15. avgifsta ob 7. uri zjutrai z vlakom do Kranja, od tam z avtobusi, ali pa že direktno iz Ljubljane z avtobusi. Priglase je javiti posameznim organizacijam JČ lig ali češkim društvom v navedenih mestih.
Sobota	Sobota
Nagradna p!esna tekma
Vollba______________kavarna
Srečke za III. razred državne razredne
loterije
so prispele In Jih igralci lahko zamentajo
v urravl »Jutra« in >Večernlkac v Mariboru.
v
Profesor fTliro Sijanec — na mrtuaškem odru
Davi okrog 5. ure je na svojem domovanju v Gosposki ulici št. 58 izdihnil v krogu svoje družine 621etni profesor Miro Šitenec, v Mariboru radi svojega ljudomilega in prijaznega značaja znana osebnost.
Rojen je bil 18. julia 1869 pri Sv. Lenartu pri Ptuju kot sin pokojnega nadučitelja Lovra Šijanca ter po dovršenih študijah na učiteljišču v Mariboru služboval najprej pri Sv. Urbanu pri Ptuju, zatem v Poljčanah in na Cvenu. Nato je pose-čal višjo pedagoško šote na Dunaju, kjer je diplomiral za učitelja na meščanskih šolah. V tej funkciji je bil prestavljen v Pulj na takratno »državno šolo«, nakar je bil premeščen v Maribor, kjer je dalj časa deloval kot vadniški učitelj in pozneje kot profesor na učiteljišču, dokler ni bil vpokojen. — V popreobratnem času se je kot član Narodnega sveta živahno udejstvoval v boju za priklopitev slovenskega Korotana materi Jugoslaviji ter si je tudi kot prvi slovenski šolski nadzornik v Mariboru pridobil lepe zasluge za reorganizacijo tedantega nemškega šolstva v Mariboru. Pokojnik je bi! dalje zapriseženi sodni tolmač za nemški in italijanski jezik pri mariborskem okrožnem sodišču, navdušen član »Sokola«, in predsednik uradniške menze. Legija n egovih učencev se s hvaležnostjo spominja svojega učitelja in mentorja, a števitei znanci in prijatelji objokujejo prerano smrt vedno temperamentnega in veselega moža.
Blagi poko;nik zapušča vdovo Elizo in 5tiri otroke: 301etnega dr. phil. Franjo Ši:anca, umetnpstneea zgodovinarja, učiteljico Miro, por. Gačnik, sedaj v Gušta-nju, konservatorista Dragotina, sedaj v Praski in Stanka, študenta filozofije v Ljubljani.
Bodi simpatičnemu šolniku lahka zemljica s’ovenska, katero :e tako iskreno ljubil, žalujočim naše iskreno sožalje. — Pogreb se bo vršil v soboto ob 16. uri
popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Nov kovani denar dobi;no.
Po vesteh iz Beograda bo v kratkem izdelan zakon o izdanju novega kovanega drobiža v višini 650 miliionov dinarjev. Po vsej ver etnosti bo država izdala najpreje kovane srebrne novce po 5, 10 in morda tudi po 20 dinarjev, ki bodo zamenjani za dosedan'e desetdinar-ske bankovce. Kovani novci po 25 para, 50 para, 1 in 2 dinarja ostanejo tudi v napre v obtoku.
Prosimo za poštni nabiralnik.
Stanovalci novega mestnega predela v območju Betnavske ceste, Fochove in Magdalenske uiice prosi:o poštno upravo, da jim postavi vsaj eden poštni nabiralnik. V tem prede'u je namreč zrastlo nad 150 hiš z neštetimi družinami. Pomanjkanje poštnega nabiralnika pa je prav občutno, vsled česar prosimo odpo-moči. Vsakodnevni pobiralci pošte itak pasirajo te ulice, kjer ni nobenega nabiralnika.
Odpri sreč, odpri rokd...
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Mariboru priredi ob priliki proslave 601etnice svojega obstoja nabiralno akcijo. V dneh 1. in 2. avgusta, ko bodo v Mariboru zborovali gasilci cele banovine, se bodo prodajali jubilejni znaki po Din 1, 2 in 5. Ker nikdo ne ve, kdaj rabi gasilce in reševalce, bo pač vsakdo po možnosti prispeval. _ Nabiralna akcija je v rokah aktivnega Članstva, kateremu bo prideljeno več deklic. Ker je uspeh nabiralne akcije namenjen za nabavne stroške novega reševalnega avtobusa, je pričakovati, da bo vsak prispeval po možnosti kak milodar.
Konzulat ČSR v Ljubljani
sporoča, da v dneh 31. julija in 1. avgusta t. 1. vsled preselitve na Erjavčevo cesto 21 ne bo uradoval. Sprejem strank za omenjena dneva odpade.
Veliko športno tombolo
priredi ISSK Maribor dne 4. oktobra na Trgu svobode, V slučaju stebega vremena se bo prireditev vršila teden kasneje. Društva se naprošajo, da opuste orne-1 njenega dne svoje prireditve.
Mestni voiaški urad v Mariboru
opozarja vse v Maribor pristojne vojaške obveznike, rojene 1881. do vključno 1909. leta, ki bivajo v Mariboru, pa se razglasitve vojnega razporeda na Teznu dne 12. in 19. julija niso udeležili niti opravičili izostanek vojaškemu uradi/ mestnega načelstva v Mariboru, da to store čimpreje, ker bodo v nasprotnem slučaju vsi brez izjeme pozvani na 4te* densko orožno vajo. Oziralo se bo le na tehtna opravičite, predložena vojaškemu uradu mestnega načelstva v Mariboru vsaj do 10. avgusta.
Spomini na Slovansko čitalnico.
V jeseni, ko poteče sedemdesetletnica dejanskega delovanja mariborske »Slovanske čitalnice«, se bo vršila v Mariboru velika kulturna svečanost z referati,: ki naj podajo pregled sedemdesetletnega kulturnega delovanja Slovencev v Mariboru. Vse nacijonalno in kulturno delo v Mariboru, ki je bilo neštetokrat odločilno za razvoj vse slovenske kulture, je izšlo iz »Slovanske čitalnice«, zlasti v prvih desetletjih. Študiju te zgodovine Slovencev okrog »Slovanske čitalnice«, so se letos še posebej posvetili znani mariborski zgodovinarji, gg. prof. Baš, ravnatelj Študijske knjižnice Ivan Glaser, in višji ravnatelj kaznilnice N. J. Vrabl. Da pa bo zbrana Čim popolnejša zgodovina »Slovanske čitalnice«, se naprošajo vsi, ki so imeli kakršnekoli stike s Slovansko čitalnico, ali se spominjajo na njeno delovanje, da isto opišejo in pošljejo spisek na naslov: Slovanska čitalnica, Maribor, Narodni dom. Gradivo bodo vpo-rabili navedeni gg. zgodovinarji ali pa se bodo isti posebej objavljali v listih, posebno pa zanimivejši odlomki. Dobrodošli so tudi prispevki onih, ki so morda le kot dijaki svoječasno zahajali na prireditve Slovanske čitalnice in se še spomin'ajo sporeda, sodelujočih udeležencev itd. Za zgodovino slovenskega Maribora ie vsak tak odlomek zanimiv in va- ; žen.
Prva predstava francoskega cirkusa »Amar«,
ki je razpet svoje prostorne šotore na Magdalenskem trgu, je privabila včerai v ta del Maribora skoro vse kar leze in gre po Mariboru. Že tekom dneva so romale številne množice občinstva ogledovat veliko manežo s štirimi jarboli, na kateri vihrata jugoslo\fenska in francoska trobojnica. Številen je bil tudi poset zverinjaka. Proti večeru pa so se priče-;e zgrinjati pod ogromno streho tisoč-glave množice, ki so napolnile šotor do zadnjega kotička. Red pri razdeljevanju prostorov je bil vzoren. Predstava sama ie bila prav zanimiva ter ni razočarala nikogar. Vse točke so bile lepo izvedene: od akrobacij na trapecu, preko plesalke na žici, mnogo smeha vzbujajočih nastopov raznih psičkov in opic, jezdnih bra-; vur kozakov in cowboyev pa do produkcij ogromnega nad 7000 kilogramov težkega slona. Kakor vselej, je tudi to pot občinstvo posebno napeto zasledovalo nastop levov, tigrov in belih medvedo' ki so vzbudili viharje smeha.
Godalni kvartet Glasbene Matice v Ptuju
ponovi v soboto 1. avgusta ob 20. uri v župni cerkvi v Rogatcu svoj lepo uspeli cerkveni koncert. Na sporedu so stavki iz kvartetov Hajdna, Mozarta, Beethovna in Borodina ter solo-točke za gosli in čelo. Koncert bo torej nudil vsem ljubiteljem glasbe obilo užitka.
Razstava perutnine v Ljubljani.
V okvirju razstave za pospeševanj# tujskega prometa v Dravski banovini, ki se bo vršila od 29. avgusta do 9. sep* tembra na jesenski prireditvi veleseim« v Ljubljani, bo razstavljena odbrana p? rutnina, ki se goji pri nas. Razstavo pri' redita perutninarska zadruga v Ljubija' ni in odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe s pomočjo banske uprave. Perut' ninarska razstava bo z ozirom na omejen prostor razstavila zares le prvovrstno odbrano perutnino ■ najboljših rejcev naše banovine ter bo pokazala, kako se mora reja perutnine smotreno voditi. K razstavi bodo prepuščene namreč samo živali rejcev, ki vodijo natančno rodov* nlke In izkaze nesnosti. Zadnji čas pf' glasltve na razstavo je določen na 5. «v' gusta in sicr na Kmetijsko družbo v. Lj8”
b Liani
VMariboru, dne 30. VII. 1931.
Mariborski V E C E R N I K Jutra
Stran 3.
Lord — cou/boy
Pred nekaj dnevi je umrl 801etni lord Tankerville, ki je imel med vsemi angleškimi velikaši skoro najbolj burno življenje. Georg Montague Bennet Tankerville je bil sedmi lord od časa, ko so bili njegovi predniki povišani leta 1714 v lordski-stan. Ko je dovršiti 13 let, so ga poslali k mornarici, kjer pa se ni počutil nič kaj dobro. Vsa štiri leta, ki jih je prebil na morjih, se je moral boriti z morsko bo-leznijo ki ga je neusmiljeno zdelovala štiri teta, dokler ni prestopil v vojaško službo. Dolgo pa ga ni držalo niti v njej, ker so se tnu zdeli časi premimi, da bi lahko naredil kako posebno kariiero v službi kralja. Po burnem ^življenju, vrednem mladega in lepega častnika, se je nekega dne zahvaiil za sabljo in odrini, v Ameriko, kjer se je pojavil kot cow-boy. Kmalu si je poiskal tudi prijateljev in sicer voditelja neke nove verske sekte Moodeya in Sankeya. Z njima je prepotoval vse Zedinjene države in posta! končno celo Sankeyev namestnik. Pozneje je spoznal v Newyorku Leonoro van Marten ter jo poročil. Po smrti svojega očeta 1899 je postal tord in gospodar ogromnega posestva Chillnigham-Castlu, kjer je živel dokaj čudaško. Ko se je nekega dne spri s podjetnikom, ki ie prevzel sekanje lesa v njegovih gozdovih, je ukazal pobrati drvarjem vse orodje in jih prepoditi iz gozdov s psi. Zaradi tega je bil obsojen na visoko kazen. Lord Tankerville je bil tudi ogorčen nasprotnik zdravnikov. V njegovem • letu so se zbrali okoli njegove postelje ter prorokovad, da bo v nekaj urah izdihnil. To ga je strašno razkačilo, da Jih ie vrgel na uiico, sam pa kljub vel,ki vročici zleze! v letalo in pobegnil v Ed.n-burgh. Polet mu je tako koristil, da je v kratkem "okreval. Se leta 1928 je priredil velik dobrodelni koncert, na katerem je pel 17 angleških, francoskih, nemških in italijanskih pesmi.
Požar u zauetišču za onemogle
V Pittsburgu v Zedinjenih državah je nastal v tamkajšnjem zavetišču za onemogle vsled kratkega stika silen požar, ki je kmalu objel že jako staro, štirinadstropno poslopje. Od siromakov, ki so %novali v njej, ni imel nihče izpod 60, tnnogi celo nad 80 let in so takrat že vsi Spali. Večinoma slepi moški in ženske so bili brez moči. Sestra prednica se je ze-hian trudila, da bi vzdržala red. Razne starke, ki so bile že na varnem, so v paničnem strahu zdrvele naravnost v o-genj, da rešijo svojo imovino in so potem Zgorele. Neka nuna je hote'a rešiti iz kapele najsvetejše, vendar so gasilci k sreči Še v zadnjem trenutku to preprečili, sicer bi tudi ona zgorela. Zmešnjava je še natastla, ko so hiteli domačini po zasilnih stopnjicah navzdol, navzgor pa so Prihajali rešitelji. Kot pravi junaki so se izkazali mnogi 10—12 letni dečki med reševanjem, dokler niso prišli gasilci. Dva od njih sta trikrat udrla v hišo in spravila na varno 6 žensk. Pri požaru je dobilo 217 starčkov in stark silno težke o-Pekline.
Dejanje uerskega blazneža
V cerkvi sv. Petra v Krakovu se je med slovesno službo božjo odigral nenavaden prizor, ki bi imel lahko dalekosež-he posledice. Pred glavnim oltarjem je stal prileten mož, ki se je nenadoma slekel do golega in v tistem hipu že tudi ZaŽgal svojo z bencinom in nafto prepojeno obleko ter med tem prepeval pobožne pesmi. Liudi se je polastila panika, so drli vsi preplašeni proti izhodu. yiihov strah je bil tem večji, ker so prijele goreti tudi preproge in lesene stopice pri glavnem oltarju. Le prisebnosti "bašmočega svečenika je pripisovati, da ogenj pravočasno vdušili, verskega °‘3zneža pa spravili v norišnico.
Zmotil se je.
‘Moj brat ima dve kolajni za tek et milj in srebrno kolajno za drugo ».«-2r°.v plavaniu> dva pokala za boksarske bn t.ge’ in brez 5tevll& nagrad za roko-m-b° in ves’an:e.« — To pa mora j^mčno čudovit atlet!« _ »Ah. kaj *« imejitelj zastavljalnice.«
na
me-
biti
še,
NIVEA CREME i Din 5-- do 22*» NiVEA OUE: Din 25-» do 35-»
Naučite te pravilno pravilnih zračnih in tolnčnih kopel
To se pravi: namažite se temeljito pred solnčno kopeljo z
NIVEACRENE ' NIVEA'ULJE
Oboje vsebuje edino svoje vrste sestavino evcerit, Oboje prepreči solnčne opekline, oboje pOTjavi Vašo kožo, tudi pri oblačnem vremenu. NIVEA-CRFiMA učinkuje pri vročini hladno. NIVEA-OI.JE Vas ščiti pri neprijetnem vremenu pred mrazenjem ln s tem pred prehladom. Ne soinčite se nikoli z mokrim telesom ln se vedno prej namažite!	XXXVI
Jugosl, P. BEIERSDORF S Co. d. i. o. J.. Maribor.
Na obisku v počitniški koloniji pri Sv. Martinu
Pravzaprav so obiski na koloniji prepovedani. Ker pa vem, da je marsikatera mamica v skrbeh, koko se neki počuti njen ljubljenček, sem^ se ocbočil, da {ljub prepovedi obiščem kolonijo in poročam o tem, kar sem tam videl.
Preko Pohorskega doma in Mariborske koče sem krenil k Sv. Martinu. Pol ure hoda pred vasjo ob Poljskavi sem zaslišal veselo čebljanje. Kmalu sem zagledal skupino otrok, ki se je kopala v tolmunu, drugi so ležali na solncu, tretji se podili po trati. Bil je oddelek, ki je nastanjen v šmarški šoli, ker je na koloniji sami vse prenapolnjeno. Vodja tega oddelka, g. učitelj Malenšek, ki že več let žrtvuje svoje počitnice za to delo, me e prijazno sprejel. Ker se je nagibalo že proti poldnevu, je sklicai svoje varo-vančke in skupno smo nadaljevali pot proti vasi. Okrog nas so se pa podili otroci, vsi izvrstno razpoloženi in dobre volje. Hiteli so, kar se je dalo, saj so vedeli, da jim je mamka Korenova že skuhala kosilo.
Gostilniški vrt je bil na mah poln, vse klopi zasedene. 67 otrok je bilo. Kosilo je bilo prvovrstno, porcije izdatne, a kljub temu je še marsikateri šel s krožnikom k oknu, k:er gospodinji mamka Korenova, in vsakdo se je s polnim krožnikom in smejočim se obrazom vrnil na svoje mesto. Po kosilu se vležejo k počitku, potem pa sledijo igre in sprehodi do večerje.
Kolonija sama leži slabe pol ure iz vasi proti Sv. Urhu. Sredi popoldneva sem prišel tja. Vladal je popoln mir, tako da nisem mogel verjeti, da se nahaja v bližini preko 100 mladih ljudi.
Zagledal sem tablo, k! vsakemu pove, da je vsem gostom prepovedan dostop v spalnice, v dnevne prostore in na igrišča. Pozneje so ml povedali, da so bili prisiljeni izdati tako strogo naredbo, ker so velikoštevilni obiski zelo motili redno de'o in neverjetno otežkočili službo nadzorstvu.
Vodja druge skupine, g. učitelj Lukman, mi je kaj rad dal dovoljenje, da si ogledam vse naprave. Najprej sem se seveda zanimal za deco. Dekleta niso doma, v gozdu nabirajo črnice, dečki pa so spodaj na igrišču. In res! Le nekaj korakov od glavnega kompleksa, obdano krog in krog od gozda, leži obsežno prebivališče fantov. Dve lepo urejeni baraki jim služita za spalnice, veliko igrišče, bližnji gozd, majhni potoček in naprava za solnčenje pa ne dopuščajo, da bi se dolgočasili.
Ni še dolgo, odkar so vstali od popoldanskega počitka. Eni so šli pod prho, drugi se že solnčiio, tretji kljub pripekajočemu solncu tekajo za žogo. Iz gozda se pa slišijo bojni klici — Karl Mayeve zasluge. Vsak večer čitajo Vinetuja in šotori v gozdu, loki in ostre puščice pričajo, da verno poslušajo. Seveda tudi tam niso brez nadzorstva — njihov »VI-netu«, dolgi Maks, vodi vse napade in skrbi, da ne bi nastala iz šale resnica.
Jutri prično tekme iz lahke atletike. Nagrade so vredne boja, saj so cele torte, pecivo, čokolada in sadje.
Akoravno še ni dolgo od južine, že prihajajo spraševat, ali bo že kmalu večerja. Tek jim je Izvrsten. Včeraj je preteklo prvih štirinajst dni — pri tehtanju se je izkazalo, kako izdatna je hrana. V enem tednu se zredijo nekateri kar za dva kilograma!
Vrnila sva se h glavnemu poslopju. Tu me predstavi vodja stebru kolonije, že
toliko hvaljeni gospodarici, zaščitni sestri iz mariborskega zdravstvenega doma, ki že vsa tri leta z neverjetno potrpežljivostjo in energijo vodi obsežno gospodinjstvo. Letos je zadovoljna — ima pridno pomagalko že od lanskega leta, znano Justo, v kuhinji pa vihti kuhljo gospodična Ivanka tako dobro, da ji ta odvzame mnogo skrbi.
Vse je čisto in snažno, na štedilniku se že kuha večerja. Šmarn z brusnicami — menda najbolj priljubljena jed na koloniji.
V jedilni lopi, ki je letos obita in tako popolnoma zavarovana pred burjo in vetrovi, leži relief kolonije, ki ga je nad vse čedno izdelal učiteljiščnik Zličar. Relief je izdelan za razstavo v Ljubljani.
Veselo prepevanje naznanja, da se dekleta vračajo. Košarice so polne črnic, črna usta in jezički pa pričajo, da se tudi želodčki ne smejo pritožiti; Sredi med njimi se nahaja marljiva Danica, ki si je znala pridobiti ljubezen vseh njej izročenih deklet.
Čas večerje se bliža, rad bi videl deco pri jedi, toda vlak ne čaka. Težko sem se ločil od lepega kraja, tem težje, ko sem videl, kako radi so vsi tu. Pravijo, da bo kopališče tudi kmalu v delu, da bodo nadalje v doglednem času začeli z zidavo nove mnogo večje stavbe, kjer bo prostora za preko 100 otrok.
Vsa čast društvu, ki zna v tako kratkem času izvršiti toliko od svojega idealnega, nesebičnega programa, starši pa so lahko popolnoma brez skrbi; v boljše roke sploh ne bi mogli izročiti svojih ljubljenčkov.
Spori
francoska posojila ino-zemstuu
Po podatkih, ki jih je objavil pariški »Matin«, je pričela Francija zopet podeljevati raznim državam kredite in tako obnavlja svojo vlogo svetovnega bankirja. Od 1. 1923 so bila z dovoljenjem francoske vlade razpisana sledeča poso jilav milijonih frankov: L. 1923 belgijsko posojilo, 400 milijonov frankov, avstrijsko 170, bolgarsko 40; 1. 1924 madžarsko 96, nemško 375; 1. 1925 madžarsko 60, poljsko 50;' 1. 1928 bolgarsko 130, I. 1929 romunsko 560, 1. 1930 nemško Voungovo 2.155, finsko 300, poljsko 25, jugoslovansko 675 in poljsko 400 milijonsko posojilo. Bivšim francoskim nasprotnikom je dovolila Francija od l 1923 dalje skupno nad tritisoč milijonov frankov. Čeprav so letos obveznice Youngovega načrta izgubile na tečaju 20 odstotkov, pa namerava Francija kljub temu nadaljevati svojo politiko podeljevanju kreditov, da tako čimbolj ojači svoj dominantni položaj v Evropi. Skupno je izdala Francija po prevratu že za preko 11 milijard frankov kreditov raznim državam v Evropi jn je kljub temu še vedno najbogatejša država v Evropi, preko katere ni mogoče najeti nobenega večjega posojila.
ISSK Maribor:SK Železničar 4:3 (1:2).
Včeraj se je vršila na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma med prvo in drugoplasiranim klubom mariborskega okrožja, ki je končala s pičlo, toda zasluženo zmago belo-črnih.
V gotovih momentih moremo soditi, da je ISSK Maribor v odločnem napredku. Sicer se ta napredek posebno v včerajšnji tekmi ni dal jasno opredeliti, vendar je igra »Maribora« daila podlago za sodbo, da uspešno napreduje. Že tekma proti Gradjanskemu je bila dokaz, da je naš prvak v dobri formi in zamore nuditi v bodočih igrah zanimiv nogomet.
ISSK Maribor je predvedel svojo običajno dobro igro, katere pa ni znal izrabiti za dosego golov. Vratar Koren ni bil dosti zaposlen, pač pa ga zadene odgovornost na prejetih golih. V začetku drugega polčasa je bil težko blesiran in ga je nadomestil Beker. Branilca tokrat nista bila sigurna; držala pa sta se preveč v sredini igrišča. Krilska vrsta je delala brezhibno za obrambo kakor tudi za napad. Napad je predvedel kombinatorno jako lepo igro in je tudi precej streljal, vendar so bili streli večinoma plasirani tako, da se je mogel izkazati vratar nasprotnika. V splošnem je enajsterica belo-črnih zadovoljila, pogrešali smo edino borbenost.
Železničarji so igrali z voljo do zmage. Predvajali so igro, ki ni vezana na nikake finese. Oster start je njihovo glavno sredstvo za dosego zmage. Kombinatorno je igra srednje zadovoljiva. Res je, da je podajanje točno, vendar je bila žoga dostikrat podana kritemu igralcu, kar se je vselej maščevalo. Tempa ne vzdr-že. Diktirajo silovit tempo, polagoma popuščajo in jih more h koncu vsak rutiniran nasprotnik stisniti. Odlikuje pa jih precizna igra z glavo in oster strel.
Sodil je objektivno g. dr. Planinšek.
Tonr de France.
Velika kolesarska dirka »Tour de France«, o kateri smo že poročali, je končana. Na zadnji, to je 24. etapi Malo—Pariz, je od 81 tekmovalcev, ki so pred enim mesecem zapustili Pariz, star-talo le še 35. Končni rezultati: skupina »prvovrstnih«: 1. Magne (Francija), 2. Demnysere (Belgija), 3. Pesenti (Italija). Klasifikacija po državah za mednarodni pokal: 1. Belgija, 2. Francija, 3. Nemčija, 4. Avstralija - Švica, 5. Italija. Vsaka ekipa je štela tri vozače.
Za pet pfenigov dve človeški življenji.
Pri kopanju v rečici Naab sta vrgla dva dvanajstletna dečka v reko petpfeniški novec ter sklenila stavo, kdo bo preje našel na rečnem dnu potopljeni novec. Oba-dva sta skočila v istem hipu v vodo ter izginila pod vodno gladino. Prijatelji, ki so opazovali potek njune stave, so se vznemirili ter pričeli preiskovati rečico. Bilo pa je že prepozno ker je vodni tok odnesel s seboj trupli obeh dečkov.
Sobolsfoo
Sokolska četa v Razvanja
bo imela v nedeljo, dne 2. avgusta svoj prvi javni telovadni nastop. Po telovadnih točkah bo velika veselica v gozdu. Prisrčno vabimo k obilni udeležbi. Zdravo!
Gruda jantarja v kitovem želodcu.
Norveški kapetan inženjir Brigsten je imel pri lovu na kite nenavadno srečo. Ujel je kita, ki je bil stokrat več vreden, kakor so običajni kiti, ki dajo za kakih 120.000 dinarjev masti. Kit, ki ga je ujel srečni kapetan Brigsten, pa je vrgel 12 milijonov dinarjev. Tega pa ni pripisovati morebiti kaki izredni veličini ujetega kita. Bil je le srednje velikosti, toda, ko so mu razparali trebuh, so našli v njem grudo, skoro 50 kilogramov težko, ki je bila iz čistega jantarja, čegar .vrednost stalno narašča.
'Sftran "4.
*arl6orsl(! V E C E R N T K Jutra
VMariboru, dne 30. VI!. 1931.
H. Zmeen
V senci jezuita
Zgodovinski mam,
170
Ali je hotela res pripomoči kralju do zmage nad 2ileto?
Ali jo je nemara navdajala tiha nada, da se bo deklica laglje ustavljala kralju v stražaem paviljonu?
Ona sama bi ne bila mogla povedati tega z goto?, vostio.
Prežala in zvijačici je na vse -rani, jzkušaje rešiti položaj, ne da bi vedela, ali se ji to posreči in kako se ji posreči.
"o ;e stopila v stanovanje vojvodinje Fontenbloš-ke, je našla Margentina v naslanjaču. Nesrečnica ni marala več ležati kljub svoji rani, ker je hotela biti vsak trenotek prioravlj;n„ da brani svojo hčer.
2;leta je sedela poleg nje.
Mati in hči sta bili! zatopljeni v enega tistih sladkih razgovorov, ki so tvorili njiju življenje, odkar sta $e bili snet našli, tako da nista oparili vojvodinjinega prihoda,
»Kako praviš, da je ime tistemu mlademu možu? je rekla Margentina.
»Manfred je, mati.*
»Manfred... Manfred,« je dejala Margentina ea» mišljeno. »To je čudno.,. Ždi se mj, da poznam to ime... še več, zdi se mi, da ga spoznam po sliki, kakor si, mi ga opisala ti.,, Zdi se, kakor da sem ga poznala dG’go Šaša v življenju.«
Nagla rdečica je poškrlatiJa Žiletino lice.
Ugenila je resnico.
Margentina je živela v času svoje blaznosti v ulici Mov^-Garson, tq je nedaleč od Dvora Čudežev.
In Manfred — ali ni prebival tudi on v Dvoru Čudežev.
Ali je bilo potemtakem kaj čudnega, ako sta se srečate z materjo.
Toda Žileta se	je silno bala omeniti	materi	le	z
najmanjšo besedico,	da je bila prej blazna.
»Ne mučite se,	draga mamica,« ji je	dejala,	»In
precvsem ne mislite	nič več na svojo preteklost, ker	bi
vas bolela.«
»Zakaj ne bi misilila na preteklost, dete drago? Narobe; bolj ko morem, mislim nanjp. Rada bi napolniia to luknio, ki zija v mojem spominu; rada bi zvezala sedanjost z mojo mladostjo in premostila jarek, ki ju loči ... A da se vrnem k Manfredu; res se mi zdi, da sem ga poznala. Kdaj in kje? Ravno tega se še ne morem domisliti...«
»Gotovo se varate mati...«
»Mogoče ... In praviš, da te je otel? Rekla si mi... In ljubiš ga... Revica draga, saj razumem, kako težko ti mora biti daleč od njega... Toda ne boj se; vsega trpljenja mora biti enkrat konec! Bodi brez skrbi; »pravirr. te od tod, na varno...»
»Nič več se ne boji« mamica. Vidite, »iti prej, ko je prišel kralj k nama, se nisem bala, čeprav bi bila umrla od groze, da sem bila sama... kakor prej...«
»Da... saj si mi povedala., kakor v Puščavniko-vi jami... Oh, brezčastnež!«
»Zdaj, ko ste vi pri meni, se ne bojim ničesar več.«
»In vendar morebiti nimate prav, dete moje,« je i?-pretovorila vojvodinja Etanpska in stopila V sobo.
Videč, da Žileta v osuplosti ne more črhniti besedice, je dodala naglo;
»Oprostite mi, da sem slišala vsše zadnje besede in di se vmešavam v vajin razgovor. Kot prijateljica prihajam k vama ..,«
»Kdo ste, madam?« je vprašala Margentina,
Vojvodinja je opazila svetlost in razumnost Mar-
gentininega pogleda ter spoznala resnico: Margentins ni bila več blazna.
»Saj res!« je dejala. »Poglejte me vendar... ali me ne poznate več?«
»Madama!« je naprosila Zileta.
»Pusti jp govoriti, dete moje« je prekinila Margen* tina. »Zdi se mi, da jo bom spoznala,., razumela,«
»Molčite!.., Usmilite sel« je rotila Zileta tiho,
»Saj sem rekla, da prihajam kot prijateljica!« je rekla vojvodinja s trdoto, ki je bila že podobna krutosti. »Zdaj moram dokazati to,., Poglejte me Margenti-na... Izkušajte se spomniti.,, dajte,. Ali se nič vež ne spominjate Pariza.,, ulice Move-Garson?«
»Ulice Move-Garson,« je vzkliknila MargentinaH se prijela z obema rokama za čelo, kakor da hoče prV držati svoj bežeči spomin,
»Da... Tam ste me videli Margentina,«
»Kličete me po imenu, kakor da bi Vam bilo, dobrO znano.... In vendar, ne, ne, ne spominjam se, da bi vas bila kdaj videla . f, ne spominjam se ulice Move-Gar* son.«
»To je majhna tesna uličica, obrobljena s kočami-in ostre strehe imajo tiste koče... ostre strehe z rdečimi opekami, podobne žebljem, ki groze v nebo., . ulica, cesta sama pa je razdejana, potok nesnage se pretaka po sredi... ob straneh so umazane štacune.,, pobalini tekajo umazani in bosonogi sem ter tja. .. in ljudje, ki vas gledajo, ko greste mimo njih, imajo mrkle obraze,..«
»Da, da.,. zdi se mi, kakor da bi videla bolje, kp govorite,.,«
»In v tej ulici« je povzela vojvodinja Etanpska, »je hiša še bolj razdejana od ostalih.,. s črvivimi stopnjj-cami, ob katerih teče vrv za oprijemanje,., vrv ob viažnem zidu,..«
»Vidim! Vidim!« je vzkliknila Margentina trepetaje
Papir in pisarniške potrebščine
kupite najcenejše pri Tiskovni zadrugi, Maribor, Aleksandrova fi, 13. 2189
— r-» 7 r, m---------------------- 3---
$oierja-»n)eh3nikerja«
abstinenta sprejme takoj Hotel Mariborski dvor.	2193
K«pin»
dobro ohranjeno spalnp apfo. Aleksan^ drova cesta 48, Terzer.	2)00
'	. . , ,	I'	I	^	.	'7,	I-	...	.	,t
Trgovskj lokal
z ali bre? stanovanja v predmestju Maribora radi prezaposlenosti takoj
oddam v najem. Pojasnila daje Poto» kar, Ptujska cesta 90, 'Tezno. 2186
Komfortno krasno stanovanje
v Maistrovi ulici 18/11, obstoječe iz 4 sob, 1 prostorne predsobe, 1 kopalnice, 1 sobe za služkinjo, s pritiklinami se odda s 1. septembrom t. 1. Pojasnila tam pri A. Porekarju.	2196
TTT
Napolitanke,
10 komadov Din 2.50, prima kakao »Suchard«. K Jtg Din 10—. Trgovina s kanditi »Bonbon«, Vetrinjska ulica 12.
2185
Vilo
£ 4 oralj sadonosnika in vinograda v Mariboru proda za 250.1M)0 Din Posrer dovalnica »Marstau«,. Maribor, Sodna Ulica 30,	2197
Ml '.'vv—  rrs—-t— r;	T?9-PUH UT IMS
NAJNOVEJfl
HODNI USTI
98 tesen in *lmo m pravfcar rfošli. Oglejte si veliko Izbiro pri TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR, (Mefessjfldrova 9, 13,	21IS
Kis za vlaganje kumare
dobite pri
Adalbartu <5usal*nu
Aleksandrova 39 - Maribor * KorpSka 18
Spomnite se CMD!
Ceneno na prodaj velik stavbeni prostor, lepa lega, od 500 m? naprej, na periferiji mesta. — Vprašati J. Uhler, Pobrežje, Nasipna ul. 42 ali pri g. geometru GotzJ-u, Alek-
sandrova cesta 63.______________________2194
Dve posamezni lepo opremljeni sobi takoj oddam. Gosposka ulica 56/11.
2180
(T, SOKLIČ)
lVS- Maribor %ndr^
zastopniki se sprejmejo
Vilo novo,
5 sob, kopalnico, kuhinjo, vrt, proda na Betnavski cesti za 150.000 Din Poi sredovB^nica^Marstan*, Maribor, 3.ocb na ulica 30. _____	2193
Takoj oddam sobo z električno razsvetljavo in s pro* stim vhodom. Koroščeva ulica št. 5, IT* nadstropje levo.	2177
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom otvoril v nedeljo, c|ne ?. avgusta v PoCefiovl
vinotoč
iz mesta Krasen sprehod« Se priporoča za obisk 2t?a	Ivan	Ribari«
Zahtevajte povsod „Vežernik“ 1
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zn^cem tužno vest, da je naš iskreuoljubljeni nepozabni soprog, oziroma do^ bri oče, tast, svak in stric, gospod
Mirosliv Šiianec
nrofesor v pokoju
v četrtek, dne go. julija |93l ob $, uri zjutraj po kratki niijcni Ijolezni jjj sprevjdep s tolažili sy. vere v 62. (gtu svoj? clphe nas za vedno zapustil.
Pogreb blagopogojnika se bo vršil v soboto, dne 1. avgusta 1931 ob 16. url iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.	,
• SV. maša zadušnicp se ho darovala v,pqnde-ljek, dne 3. avg. 1931	7.	uri	v	stolni in mestni
župni cerkvj,	2193
Maribor, dne 3q, juljja 1931.
Eliza Žijapec. soprftga. Dr. Franic |iianw., Drago | ianec, Stanko $Uanec. sinovi, Mira Oapnlk, rp). Sljanec, hčerka. Janko Gačnik, zet. U|dylk Šiianec, brat. Marlla Sllanec. sestra. Ter vsi ostali sorodniki.
mm
Sloviti francoski
Cirkus 4 freres
Nalveiii, nailepii in naimodernelSI francoski cirkus 1« beleJII pri prvi pred stavi kolosalen uspeh« Pri tel arandiioznl predstavi so prisostvovali mnog' odličniki in povabljenci, ki so se selo pohvalno israsili.
V četrtek, dne 30. julija dve
Velika matineja ob 15. url s polnim sporedom In ob 21. uri
Blagajna Ja odprtai od 10. do 13. In od 14. ur?
tarifi. - Cen« prostorom: Oln 79,
- .d 3 do 10 let pletejo po reili*!*1 23, m za sedet.
Maja konzorcij »Jntrs« v Uubljanl: predstavnik izdaiatelja ln nrednlk; Fi?AN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. A, predstavnik Sl ANKO
v Maribora.