Dravski Zakaj naj Ijubimo Koroško? Nemško govoričenje, da koroški Sloven- Res imajo koroška slovenska narečja ci govore »čisto posebno narečje, ki je od precej nemških besed, a imajo jih tudi slovenskega jezika zelo različno,« torej ne ostala slovenska narečja! Koliko jih ima odgovarja resnici. Mar koroška slovenska celo ljubljansko narečje! V splošnem pr- narečja ne pripadajo slovenskemu jeziku? votni ljudski slovenski jezik na Koroškem Resnica je, da so nemška narečja mnogo nima več nemških besed, nego jih imajo bolj različna med seboj nego slovenska in ostala slovenska narečja. Deloma celo da se nemška narečja mnogo bolj razli- manj. Ob Baškem jezeru pravijo: barva, kujejo od pismene nemščine nego sloven- ne: farba, v Podjuni pravijo: korak, ne: ska narečja s koroškimi slovenskimi na- šret ali šrit. V Ziljski dolini pravijo go- rečji vred od pismene nemščine. Profesor zdu: gozd, v Podjuni pa: les, ne: gmajna. dr. Reinprecht, po rodu Nemec, je trdil, In še več drugih. da se nemška narečja mnogo bolj razli- Dejstvo je, da koroška slovenska na- kujejo med seboj nego slovenščina in srbo- rečja od pismene slovenščine niso nič bolj hrvaščina. Resnica je nadalje, da so ko- različna nego ostala slovenska narečja. roški Slovenci pristni Slovenci, ki imajo Nemci trdijo samo iz političnih razlogov, v svojih narečjih ranogo starih slovanskih kako zelo se razlikuje koroška slovenščina izrazov, ki so se v drugih slovenskih na- od izvenkoroških slovenskih narečij ter od rečjih že izgubili ali pa so izgubili svoj pismene slovenščine. To zatrjujejo pona- prvotni pomen. »Čujem« pomeni na Ko- vadi Ijudje, ki niti slovenski ne znajo! So- roškem: slišim, ne: bedim; »sodim« ima dijo kakor slepec o barvah! Radi bi nas še svoj prvotni pomen: rešetam. čim bolj ločili, čim bolj bi nas radi raz- 242,