I i I List 16. TI v • ecaj XLVIX t I, »• .v* \ < ( I / naro ne I A « - % ► k zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk J pošilj po pošti pa za celo leto 4 gld celo leto 3 gld. 40 k pol leta 2 gld. 10 kr za 1 leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 22. aprila 1891 Obseg: Nova mišja past. Skoda, ki jo delajo zajci Varujte se agentov ki vam ponujajo stroje! Razne reči. Vprašanja in odgovori. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. K i I' 4 I t • / p .'Š' i 4 II v. A Gospodarske stvarL Nova mišja past. je polomil mnogo sadnega drevja, kesna pomlad otežuje pomladanska dela in krči živinsko krmo. To pa ni še toliko vse. Za;ci so naredili letos po sadnemu drevji škode na Kranjskem, kolikor ni vreden ves naš lov. Res Podobi 1. in kažeta novo mišjo past, ki je pa je ta škoda tudi dobra za podgane, krtice, dihurje itd. Podoba letos vsled hude zime veča, a vender je kaže nastavljeno past, podoba pa sproženo. Past se- slediije leto tolikšna, da sili vsakega, ki pametno misli, do prepričanja, da tako se ne sme več goditi. Našemu men primerno velike stoji iz cevi, v kateri sta dve zobati zaklopnici, kateri kmetu priporočamo vedno sadjarstvo, dajo se v ta na vzmet skupaj stisne, kadar žival sproži postavljeni klinec z vado. Past se prav pri-prosto nastavi, klinca se namreč pod skupaj vmestjo stisneta ter po- tem vado. podstavi klinec z Past je za rabo doma ter tudi na polji; za rabo doma ima pod-stavo, da se ne zvrne na polji se pa v 5 rov vtakne. Take pasti pro- daja H. Holtmann-Sögel v Börger-u na Hano- veranskem. Po vzorci jo lahko vsak domač kjučar ponaredi. Podoba v Skoda delajo zajci. e mnogo Letošnja huda zima je imela in bode še imela zlih nasledkov za kmetovalce. Po vinorodnih krajih pozmrznile so trte, in zlasti stari, slabo gnojeni vinogradi po Vipavskem so veliko škode trpeli, ker slabe vinske letine so pobrale Vipavcu vso živino iz hlevov, on je prišel ob gnoj, brez katerega mu ni misliti na vino. Na polji je pozeblo večino ozimnega žita, sneg vsote, reči tudi smemo, da se je veliko doseglo m danes zavzema sad- jarstvo na Kranjskem tako odlično mesto med gospodarskimi dohodki, narodno - gospo- se da darska korist lova proti njim kar v nič razprši Lov ima mogočne zago- zato bo v tem vorniKe, Podoba oziru težko razmere zbolj-sati, a Komur je kaj do gospodarskega napredka našega, ne sme se bati mora dela in napadov, ampak t čuvati kmetovalca sadjarja škode, ki se mu dela tudi odgovarjati na one trditve, od te strani Nočemo ki se tako rade stavljajo v obrambo lova, češ, lov pri naša deželi dobička kajti ako bi natančno preračunih korist in sezala. škodo zajcev, gotovo bi škoda korist zelo pre \ Dežela kranjska je pred kratkim dobila nov zakon o povrnitvi škode storjene po divjačini Ta zakon je tak, da ne jatelji lova zahvalijo vemo, kakemu srečnemu slučaju naj se prida 80 ga vzprejeli naši poslanci Po toči zvoniti ne pomaga, zato tudi jadikovaoje Mnogo še lahko pisali o krivici omenjenega za- oad tem zakonom nič ne koristi, pač pa je naših po- kona, a bodi dovolj. Na en ugovor, ki se utegne izreči, slancev dolžnost, ne da bi jih kmetovalci še posebe opo- po hočemo še odgovoriti. Reklo se nam bode: Ako mora zorili, da se ta hiba prej ko mogoče odpravi. Treba je lovski najemnik vsako zakon tako izpremeniti, da bo ž njim zavarovan kmet, noben najemnik ne ne pa njegov hudi in davka prosti sovražnik — škodo povrniti , potem se pa bode dobil, in občina pride ob do- Novega zakona — zajec, hodek. Res je tako, a kaj je ta dohodek proti škodi, določuje o povrnitvi škode, katero delajo zajci! če je pa katera občina, v kateri se storjene po divjačini, tako le: vender ima (užit- sadjarstvo goji, res taka da je več do tistih grošev nik zemljišča) samo takrat pravico do povračila škode, nego do dobre sadne letine, no potem se pa lahko po katero naredi divjačina po sadnih, sočivnih ali umetnih godi z najemnikom da mu ne bode treba povrniti no- vrtih, po drevesnicah in na posamič stoječih drevesih, bene škode J in taka občina ni več vredna, nego da kadar ne dokaže, da je škoda vsled tega nastopila, ker je oškodovanec opustil tiste na dotičnem kraji navadne s katerimi dober gospodar take stvari navadno priprave, s zavaruje." Po našem mnenji ta paragraf nima drugega pomena nego najemniku lova pomagati, da lahko sadjarju nagaja in mu jemlj veselje do njegove stroke kajti škode sestoji ves zakon iz enega stavka narejena po divjačini, se ne povrne, ker je kme ako 80 priprave take, da gotovo varujejo drevj potem Škoda. J zadostuje, d a tovalčeva dolžnost ovati se proti škodi Omenjeni paragraf pa sam priznava » da takih za nesljivih sredstev ni. Ako jih toiej ni. Kaj je bilo treba tega paragrafa? Reklo naj se, da je povrniti vsako ali ne, ker to zavarovanje i škodo, ki jo zajec naredi, če sadjar zavaruje svoje drevje tako ni zanesljivo. Priznavamo, da je sredstev, s katerimi se da drevje res tako zavarovati, da mu zajec ne more škoditi. Ako občine res takih sredstev poslu- se kmetovalci kake ževali, presegali bi njih stroški desetkrat dohodke od lovske najemnine. To bi bil pa vender narobe svet, da kmetovalca varovati svoja zemljišča na tak bi silila drag način, vzlic temu da plačuje davke, in to samo ua ljubo športu, kar je lov in nič drugega. a za da celem tem paragrafu mogli bi še obširno pisati, nes opuščamo, pač pa hočemo še nekaj drugega omeniti, in to je cenitev škode. Brezmejna jeza popade 86 ravna s kmetom. Cenilci človeka, kadar idi kako navadno še pojma nimajo o vrednosti drevesa. Prigodi se, da je cenilec gozdar, ki ceni drevje s svojega sta- lišča Culi smo, da je tak poštenjak se azil Kaj je ta škoda! Pojte v graščinski gozd drv, tuii pa ki so več vredna tako cenijo drevje nego vsa drevesa si naložite voz !" Po drugod da pravijo, v Ljubljani pod Frančiškani dobiš novo (torej celo ) drevo 20 kr Boga torej če mi je odškodujemo za vsako drevo z 20 kr drevo raslo lepo in veselo uže za Za let ? ali uže celo rodilo J za noben denar ga ne dam y dobim petak si kmet sam a nje hoče ) je to neznaten del škode če Ako zajci ugonobe sadno drevje, a uši pa prebivalce Varujte se agentov, ki vam ponujajo stroje! Večkrat smo uže svarili naše gospodarje, naj se varujejo potujočih agentov, jim z lepimi besedami ponujajo malo vredne kmetijske stroje. So nekateri po šteni agentje, a velika večina je nepoštenih, in ker ni razločiti poštenih od nepoštenih, zato je najboljše, da kmetovalec vsakemu odločno pokaže duri. Tudi pošteni agent proda svoj strcj draže, nego ga vsak kmetovalec lahko naroči po naši družbi, kajti agent mora živeti, in sicer ob dobičku, ki mu ga da fabrikant. Fabrikant pa da ta dobiček tudi kmetijski družbi, ona ga pa ne obdrži za se, ampak ga da kupcu, in za toliko ceneje dobi potem kmetovalec stroj. Kmetijski družbi si pa fabrikant poslati slabega blaga. tudi ne upa Ravno sedaj smo prejeli poročilo, da je na Gorenjskem neki agent preteklo zimo zopet opeharil celo vrsto gospodarjev. Pogodili so se namreč za slamorezne stroje a poslani so bili drugačni, nego je bilo dogovorjeno, in kupino jo plačati na Ogrskem. Izkušnja pa uči, ogrskimi sodišči ni pričeti nobene pravde. Potujoči agenti nevednemu kmetu obljubijo da z kar hoče Ker J samo da kmet so pa umev podpiše list, ki mu ga predlože. ti listi nemški in neveščemu človeku neto se kmet s podpisom takega lista navadno tako ujame, da mu ne preostaje drugega, nego plačati poslani stroj, če je še toliko slab. Ne podpisujte torej lista ki ne veste dobro, kaj je v njem pisanega J govori je na Vam agent še tako sladko na srce pošten mož. Celo pa ne podpišite nobene menice tem slučaji ste kakor vragu zapisani! in če videz ker v Razne v reci. * steklenko vlij Za spečenine je izvrstna maža ta le: dele apnene vode in en del finega oljkovega olja pomagati, kar seveda odločno ob- ter dobro oboje premešaj. Predno rabiš to mažo > vselej sojamo 1 in ugonobi zajca J ki potem gorje mu! zarad zajca mu hodi škodo e vreden 80 kr delat , dobi ) steklenko dobro pretresi. * Navskrižno molžo J t teden zapora J a če mu zajec naredil 50 gld. škode, navskriž stoječa seske in to na prostoru, od kojega davek plačuje, pa se mu vinorejci Oni trdij J da posebno tako da se molzeta ob enem priporočajo nemški ži-molzene krave raje iz- ovira priti do svoje pravice, in vesel mora biti, če dobi puščajo mleko ter da se vime čisteje izmolze gld. povračila. - I I .1 \ r [ I ! 1 I ii I » % I f i Vprašanja in odgovori. Vprašanje 89. Koliko staro drevje se da še pre-cepiti, in ali se dobe cepiči pri kmetijski družbi v Ljub- svoje zemljišče z dobr'm obdelovanjem in goojeojem v stan spravil, da se samo s tem večih in boljših tak pridelko ne more več nadejati 5 Z umetnimi gnojili Ijani? (Fr. P. v Vrhu.) lahko potem ^e več pridela. Koliko pa imamo med Slo- malo, skoraj nič ne, in venci takih kmetovalcev? Zelo Odgovor : Sadno drevje se da precepiti, če je uže zato te reči le malo kedaj omenjamo. Ne tajimo pa, da 20 ali več let staro. To je zavisno od tega, če je drevo uže sedaj marsikedo umetna gnojila lahko s pridom rabi, še rastno ali mladikavo. Drevesa, ki narede še vsako in zato bodemo o priliki kaj več o tem pisali. leto lepe in dolge poganjke, še vedno lahko z uspehom precepite, in to tem bolj, ker se tako drevo mora močno porezati, to ga pa pomladi. Čepičev doboste na vrtu kmetijske družbe zastonj. Ker pa vrtnarsko osobje ima toliko posla, da se ne more s pošiljanjam cepičev ukvarjati, zato pa morete osebno priti po nje, ali pa si jih po kakem znanci v Ljubljani naročiti. Vprašanje 94, Kane vrste biki bili za nas naj bolj pripravni, ker se pase pri nas živina po grdih in strmih pašnikih. Do mleKa nam ni mnogo, ker ga ne moremo prodati. Želeli si živine, katera bi se dobro redila, ki naj bi bila težka ter paše vajena Al mogli Vprašanje 90. Zasadil bodem pašnik dobiti v našo občino dva taka bika, kakeršne priporočate in sicer po Vaši družbi. Cena bi ne smela biti previ- s sadnim soka, ker bi pri plačevanji občani preveč godrnjali, ker drevjem. Prosim pouka, ali naj ob saditvi kaj gnojim oni ali ne? (Fr. P. v Č. v.) Odgovor: Ako sta svet in prst primerna za sadno menijo, da je vse to moja sitnost, in ne verja mejo v novi zakon. (J. T. župan v Č. v.) Odgovor: Za Vaše kraje je odločno najboljša goved drevje, bode gotovo dobro raslo brez gnoja, v nasprotnem siva štajarska ? to je pleme, katero imenujemo murice slučaji pa gnoj ne bo veliko ali pa nič pomagal. Gno- dolsko. Priti pa morajo biki iz* krajev, koder se živina jiti je še pozneje čas sadnemu drevju. Navadno je pa vzreja po pašnikih, ker živina, v hlevih vzrejena, svet po pašnikih zelo spočit, ker nikdar ni raslo kako v Vaših krajih medlela. Iz tega vzroka so za Va bode pc- drevo, zato pa tam drevje navadno prav dobro uspeva. sebno primerni biki 5 katere daje naša družba, ker so Vprašanje 91. Imam veliko hosto, ki je vsa iz- nakupljeni po štajarskih planinah. Oddaja bikov potom merjena in razdeljena na parcele. Ker pa mejnikov ni- dražbe bode drugi mesec razpisana 1 a najprvo pridejo mamo postavljenih in tudi se ne vemo za svoje meje > na vrsto cikasti biki za Gorenjsko. Da Vam do mleka zato prosim pouka, kako naj to zvršimo, da nas ne bode nič ni, to nikakor ni prav. Ako bi naredili sirarske za preveč stalo? (J. v pri Raki.) druge. kakeršne imajo Bohinjci, neslo Va m Odgovor: Ako imate svojo hosto šele samo na pa- čistega najmanj toliko, kolikor dajete za davke. mleko Ako pirji (na mapi) razdeljeno, odkazati Vam morje mejnike Vaši občani ne verjamejo v novi zakon. nič ne de » mereč (geometer). Mejnike je najbolje narediti iz ka- okrajno glavarstvo jih bo uže poučilo. Ako občani niso menja, ki naj se kolikor mogoče globoko v zemljo vlože. še toliko napredovali 1 da ne spoznajo velike vrednosti Nikakor pa ni treba, da bi bili mejniki lepo iz kamenja dobre živinske pasme, naj pa gledajo, da doma vzrede rezani. Po hostah delajo nieje tudi s presekami in jarki, bike, ki naj bodo vsaj takšni, da jih bode mogla komi-a zaradi prepirov je najboljše postaviti kamenene mejnike, sija potrditi. To jih bode sicer veliko manj stalo Vprašanje 92. Imam panje s premičnimi satniki > a nimam klešč za napravo satnikov (J. T. v M.) jih lahko dobim ? hranili pa ne bodo vredna. nič. ker bo , pri- ž ivina toliko manj Odgovor: Ne razumemo Vas, kakšne klešče hočete klešč, s ka- imeti za napravo satnikov, menda želite terimi se satniki iz panja snemljejo. Take klešče Vam preskrbi gospod M. Ambrožič v Mojstrani pri Dovjem. Vprašanje 93. Prosim razjasnila, kje se dobi tisti namesto navadnega gnoja za gnojenje PoiliU^ue Ntvan. Zemljepisni in narodopisni obrazi prah se rabi fižolu, krompirju, trtam itd. Kje se dobi ta prah po najnižji ceni, ali je za vsako gnojenje itd.? Prosim zato pouka da ne pridem jaz in tudi kateri drug kmet v škodo. (J. P. v D. pri Trstu.) Odgovor: Vi menda menite umetna gnojila, kakor na pr. razne vrste koščenih mok, Moj čudnem možu Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 219. Damieta. gospodar mi je omenil še več rečij o tem mi pozneje tudi drugi potrdili. kar so gvano solitar itd ki kot zavezni ka Umetna gnojila prav za prav nikakor ne nadomeščajo hlevskega gnoja, pač pa podpirajo njega učinek prav izdatno. Umetna gnojila delujejo, v zemlji enostransko, ona hlevski gnoj takorekoč popolnujejo. Naše mnenje je to le: Kmetovalec naj takrat rabi umetnih gnojil, kadar je Surrur je jako podoben Bismarcku, celar, ministerski načelnik, minister zunanjih zadev in Sun JÖ prvosednik Lauenburški sam seboj dopisuje."^ najstarejši konzul na svetu, in zelo skop mož, ali kedar je treba, da se postavi na ime svojih vladarjev, takrat ____^^^^^^^ ^ ♦) Te potopisne črtice so stare že dobrih dvajset let. 134 pa tudi on zagrabi s periščem. Plačuje ga samo An gleška, zato ima posebno ljubezen do nje menjeco mesto. Tu bi bil rad videl od znotraj ono mo ali kedar šejo, v katerej kažejo moli takra mu pa Izabela najbolje pri srcu iač o sv, Ljudevika, ali fanatični ker je stanovniki mi niso dovolili. Zato se m katoliška kakor on. Za Izabela em dalje mudil m za Viktorijo in Viljema pa le po jedenkrat. Službeno po trikrat na dan, v mestu, kar koj sem sedel v prvi vlak in se odpeljal sprejema. trikrat na leto, in pri njem. In kako sprejema ? takrat je velika pojedina Če je na primer god Vik torijin, opravi se v prusko konzulsko opravo in pohodi angleški sprejemni salon, kjer na sredi na divanu leži velikobritska konzulska oprava. Napravi predpisane po- Evrope v Tripolsko, ali Tuniško, po več 220. Malta. Več potov se prigodi, da mora potnik, ki potuje z dnij J tudi po klone in odide. Potem se preobleče s špaujolsko kon- več tednov čakati in sedeti na Malti v Sredozemnem zulsko opravo in ponovi vizito. Ali to mu še ni dovelj. morju. Tudi meni se je to prigodilo, in zato hočem po- f Popoludne vrne kot angleški konzul pohode svojima dati nekatere drobtine, katere som mej tem časom na kolegama, to je v angleškej opravi slovesno pohodi Malti nabral. Ker znam arabski, lahko sem se zgovarjal nemški in španjolski salon. z domačimi in poizvedal po znamenitostih malteških. Se Ko je kralj Viljem Surrura imenoval severo nem- ve da so me osupli gledali in sami sebi niso verovali, se mu je tako bombastično, da da je res, ko sem jih po domače nagovarjal, generalni konzulat v Aleksandriji ni odpravil zahvale v Berolin, vrgel jo je v. koš. „In kako sodi Surr:ir o Bismarcku ?" vprašal sem kos sveta menda ni tolikokrat premenil svojih gospo Kako velika je Malta, koliko ima duš in drugo temu tako, to čitaš v vsakej zemljepisnej knjigi. Noben gospodarja svojega. „Ali kaj veste?" darjev kakor Malta. Homer imenuje Malto Hiperija, Fe pač. Ker Bismarck premišljuje in dela na to, ničani so jej rekli Ogigija, Srki so jej zdeli ime Melita, da bi Nemško povečal, zato Surrur vsak dan moli za in s te besede je nastala naša Malta. Ostaline orjaških to povišanje, kajti kot severonemški konzul se mora stavb, katerim «o prišli na sled na več mestih, pričajo nam, da so v starodavnem času tu gospodarili. Pelazgi, e službeno vjemati z željami ministra zunanjih zadev.^ marsikaj drugega smešnega stm izvedel pozneje v Egiptu o tem konzulu, ali kdo vse zapisal. Vele pa 1 da je Surrur tudi zelo energičen, in je to že večkrat pokazal pred Kr, pa Kartažani. Leta 242 kakor so jim Grki rekli; za njimi so prišli Feničani, Leta 736 pred Kr. so se polastili otoka Grki; leta 528 Kr. so morali pred da bi kdo kaj žalege storil Turkom. Bog ne daj, govim varovancem. Sin njegov je konzul zet je konzul nekje drugej. nje- Kartažani Malto in vse druge otoke prepustiti Rimcem, ameriški, in Damieti je mnogo mosei m več kot dvajset vi- sokih minaretov. Ena mošeja je na posebnem gla kot kateri so jo obdržali do 454. 1. po Kr. Za njimi so prihrumeli Vandali in Goti; leta 533 pa je Belizar osvojil Malto. Po propadu latinskega cesarstva so se Arabci in % # Grki pripali za otok. Leta 1090 se je polastil Malte božj pot. Za velik bakšiš so me spustili notri, se ve PtOger s svojimi Normanci; leta 1186 pa je z ženitvijo da sem moral po rh ojih črevljev obuti slamnate, cesarja Henrika VI. s Kostancijo, poslednjo Rogerico, da ni moja neverska noga oskruuila svetega prostora, prišla Malta pod 9 krono nemškega cesarstva, no čez 72 Mošeja je prostorna J m je bila cerkev v starem času pa morda ekdaj :sk a pred kot ne let so jo dobili Francozi. Dve leti 1 o sicilijanskem gršk tempelj, klanju je prišla pod španjolsko krono, in za Karola V, kar priča vsa stavba in notranje stebrovje '1530. 1. je, prišla v posest Johanitom, kateri so bili z Damieti je tudi več koptovskih cerkev in jedna Rada za vse čase pregnani. Za Hompeša, poslednjega in pravoslav Najlepši pogled po Damieti imaš z južne 69. velikega mojstra tega stra ? tudi z Nila se lepo vidi 10 j bolj podob reda, prišla je Malta zopet v roke Francozom, leta 1802 pa Angležem, ki jo imajo še italijanskemu kakor egipetskemu mestu. Hiše so visoke danes. in lep t posebno . lepo poslopje perzijskega konzula Glavno mesto je Lavalleta. Ustanovil jo je naj Na levej strani Nila stoje vojarne^ drugih hiš ni kaj. veljavnejši veliki mojster tega reda 1566. 1. in po sebi Pač pa je dosta napolu posutih mošej, in to priča ) da nazval. Poglavite znamenitosti v Lavalleti so te le: je nekdaj kos mesta tudi tu stal. Okolica je zgolj rav- Utrdba St. Elmo, katero je Lavallete tako brabro branil nina in rodovita, kar delujejo riže, ki se umeje samo ob sobi. Dosti pri- 1515. 1. proti Turkom; palača velikega mojstra, v ka terej sedaj stanuje guverner, in je v njej bogata zbirka starega orožja in stare boljne oprave; bogato opravljena se more meriti z vsako'^ drugo. Na dobrem glasu so tudi datelji, vele, da so najboljši v do lenjem Egiptu. V novejšem času se ljudje ukvarjajo tudi cerkev sv. Giovana; knjižnica s starinami s feniške in močno s sadjarstvom in zelenjadarstvom, ker se ti pri- kartažke dobe; pa novo operno gledališče. Potem so še delki dobro spečavajo v Port Saidu. Tudi s posušenimi lepa in razsežna poslopja nekdanjih vitezov, kateri so ribami je velika trgovina na Turško in Sirsko. bili ločeni na osem skupin, in vsaka skupina je imela Štiri dni sem se pomudil v Damieti. Ker prav tisti svoja^ stanovališča. Najlepša in najveličastnejša so bila čas ni šel poštni parnik v Mansuro, najel sem posebno poslopja kastiljanekih vitezov. ladjico in se v osemnajstih urah srečno pripeljal v o- _ (Dalje prih.) ( f I Politične stVari. Deželni odbor. Deželni zbor kranjski je ustanovil v seji dne 23 ianuvarija 1888 v spomin 40 letnega vladanja govega c. in kr. apostolskega Veličanstva v podporo onemoglim ubožcem osem letnih ustanov po 50 gld. in dvajset letnih ustanov po 30 gld. Te ustanove oddaja deželni odbor občinam Kranjske dežele, katere imajo za oskrbovanje ubožcev razmerno najtežja bremena. Usta- Za vzorčne kovčege tistih trgovskih potovalcev, ki izpričajo to svoje opravilo z legitimacijskimi kartami, na katerih je napisano ime potovalčevo in njegova firma, število in vsebina kovčegov, podpis potovalčev in potrdilo pristojne trgovske in obrtniške zbornice, plačati je od 10 kilogramov in od vsakega kilometra s kolkovino vred 0*1 krajcarja. Zniža pa se voznina od vzorčnih kovčegov, oddanih nove podeljujejo se praviloma le za eno leto, zategadelj je deželni odbor z okrožnico z dne 25. marcija t. nanilo tr po zval županstva, ki mislijo prositi za jedno ustanovnih mest, da dotične prošnje predlože do 25. aprila t. Deželni odbor je lani ukazal z okrožnico z dne kot prtljaga, če se rabijo legitimac'jske karte, ki jih daj na pismeno prošnjo vodstvo omenjene železnii . kr. trgovinsko ministerstvo je na2 govski in obrtniški zbornici naslednje: Po poročilu c. in kr. ministerstva za vnanje reči je bil vnanji urad v Parizu opozorjen na carinske prevare, ki se gode vsled tega, ker se teža blaga zabeležuje s številkami na certifikatih, ki so potrebni za nekatere januvarija vsem županstvom, strogo zvrševati deželni ^^ Francosko izvažane izdelke. 27 zakon z dne 17. Junij 1870, dež. zak. št. 21, o obrambi mljiških pridelkov zoper gosenice hrošče in druge kvarljive mrčese, ob enem pa jih je tudi poučil, kako uničevati te škodljivce. V poučilu je bilo tudi povedano, koliko kvaro delajo hrošči kmetijstvu in na kak način jih je moči najlaže zatirati. Deželni odbor je opozoril županstva z okrožnico z . marcija t. 1. na omenjeno poučilo ter jim na- o D dne znanil, da bode vsled sklep deželnega zbora v zpod Da se tem certifikatom ne bodo prvotne številke izpreminjale ali nove pristavljale ter oni potem uporabljali za veče pošiljatve, nego so bili od kraja izdani, zato se je sklenilo, da je težo v bodoče samo s črkami zapisovati. Naznanja se torej trgovcem, da francosko poslaništvo na Dunaji ne bode odslej potrjevalo certifikatov, na katerih ne bode teža blaga zapisana samo s črkami. budo prebivalstva delil iz deželnega kulturnega zaklada Trgovska m obrtniška zbornica. • • seji dne primerne nagrade za pobi in uničevanje hroščev Ker se hrošči prikazujejo vsako četrto leto konec 17. t. m. se je sklenilo: Prošnja krojaškega mojstra Mat. Kunca za dovoljenje, da bi smel ustanoviti šolo za pouk v krojenji obleke, naj se podpira, istotako tudi prošnja aprila ali ob začetku maja po raznih krajih v deželi, Gor. Logaške za dovoljenje živinskih semnjev naročil je deželni odbor županstvom, da mu najkasneje ^(jj^io^i ge pa prošnja občine Horjulske za dovoljenje do 10. maja t naznanijo. če se ahaja hrošč v ta štirih kramarskih in živinskih semnjev, potem prošnj mošnjem kraji, in ob enem sporoče, kaj se je ukrenilo, ^^^^^ občine Litijske za pomnožitev dosedanjih petih da se kar največ mogoče pogonobi tega kvarljivca. kramarskih in živinskih semnj dva in prošnja od- Da bode deželni odbor mogel odmeriti nagrade po- občine Nadlesk za dovolj sameznim v poštev hodečim občinam, morajo županstvu g^^jh semnjev. Zbornica treh kramarskih in živin- prijaviti, kako menijo postopati, da porabijo prejeti podjetij ni mogoče siliti se da izrekla ) da železniških k obrtnim zadrugam pri znesek primerno namenu. dalje po kakem merilu se stopila J potem je odobrila poročila o pravilih dveh bode razdelila nagrada in kakšna kontrola se bode vr- obrtnih zadrug v Ljublja sklenila podpirati prošnj šila pri tem županstva v Kropi za vpeljavo čevljarskega obrta. Dalj Ker so šolarji dosedaj po raznih deželah z velikim je ukrenila peticijo zbornice v Inomostu, naj bi finančna uspehom pobi hrošče, se je naročilo županstvom se glede tega sporazume z voditeljem , naj dotične šole, ka- oblastva ne smela zahtevati pregledov o inventarji in bilanci, podpirati ter prašanj li točenje sodavode učencem izplačal za gotovo množino njemu liruonade dopuščen obrt, ali treba zanj posebne kon teri naj oddanih hroščev določeni denarni znesek cesije, izrekla, da je ta obrt dopuščen obrt. Slednjič je sklenila, prošnj tiskarskega gremija v Pragi za pre meno tiskovnega zakona in odpravo časniškega kolka I^arodno-gospodar^ke refci. Trgovinska in obrtnišita zbornica. podpirati pri visoki državni zbornici in pri visokem nančneai in pravosodnem ministerstvu m kr. priv. Ustje - Tepliške železnice družba na znanja trgovski obrtniški vel j na nieni zbornici, da za „vzorčne kovčege*' ista progi od dne 1. marcija znižana tarifa, ki se nahaja v dostavku L lokalnega osobnega tarifa c. kr. av. državnih železnic. Naši dopisi. Dunaja. {Državni zbor.) Poslanska zbornica je zborovala spet 16. t. m. Na dnevnem redu je bila izvolitev predsednika, dveh podpredsednikov, zapisnikarjev 126 ia rediteljev zborničnih. Pri volitvi predsednika je od naj se pri volitvah v državni zbor odpravili volilni 306 oddanih glasov dr. Smolka jih dobil 301. Zbornica možje ter se vpeljale direktne volitve, volilni je pozdravila to izvolitev z burnim odobravanjem kraji pa in naj bili oni, koder so sodišča, iu pa občine, ki šte živahnim ploskanjem. Za prvega podpredsednika je bil jejo nad 1000 prebivalcev, izbran baron Chlumecki, za drugega pa dr. Kathrein. Vsi trije so se primerno zahvalili na izkazanem jim zaupanji, posebno je pa priporočal dr. Smolka po slancem stvarnost in zmernost, kateri jedini sta v stanu — Klub konservativcev, h kateremu so pristopili vs slovenski in hrvatski poslanci, šteje zdaj uže 57 članov Pridružilo se mu jih bode pa še kakih pet poslancev m dovesti zastopnike raznih dežel in narodov do spora- Leonhardi sicer Baron Hayde knez Schwarzenberg, baroa zumnosti in na nje podlogi do uspešnega razpravljanja in rešitve tako važnih gospodarsko socijalnih vprašanj ter ona dva zastopnika, katera bodo izvolili češki veleposestniki namesto v gosposko zbornico predlogov, o katerih se bode posve kateri novi državni je po-odložil zbor in od katerih se nadejajo mnogo dobrega vsi stanovi v državnem zboru zastopnih narodov. Končal je klicanega Hlavke in grcfa Czernina, svoj mandat. Ravno tako bode podpiral ta klub prošt Jordan ter desetorica moravsko-čeških poslancev. svoj govor s trikratnim Klub konservativcev se » hoch u klicem presvetlemu ce- ustanovil tako le : Pred sarju, kateremu so na to po zbornici navdušeni hoch in slava klici doneli. Potem so se izvolili zapisnikarji in zbornični reditelji ter prebrali trije nujni predlogi poslancev dr. Javorskega, dr. Plenerja in dr. Engela, sednik mu je grof Hohenwart, podpredsednika pa Rapp in Klaič parlameota komisijo so zvolj Karol Schwarzenberg, grof Deym, Karlon Styrcea. > Šuklj knez e in 80 predlagali, da se izbere 36 članov v adresni odsek, ki bi izdelal za odgovor na prestjlni govor adresni načrt. Ti predlogi so bili vzprejeti ter se je sklenilo, da se postavi izvolitev nasvetovanega odseka na dnevni red za ponedeljek dne 20. t m. seji dne 17. t. m. je bilo predloženih v poslanski zbornici več vladnih predlog ter so bile prvič brane^ Poslanec Jaworski ja predlagal, da se izvoli v peticijski odsek 24 članov, grof Hohenwart pa, da se jih ravno toliko izvoli tudi v legitimicijski odsek. Oddalo se je zbornici 115 peticij. Poslanec dr. Kokoschinegg in to- Med predlogi, ki so jih stavili razni poslanci v tej variši so stavili predlog o premembi člena 3. zakona z seji, bili so tudi naslednji: Predlog poslanca Svobode in drugov, naj bi se izdala postavna določila, po katerih dne marcija 1870. 1. glede znižanja zamudnih obresti pri direktnih davkih, poslanec dr. Marchet in tovariši bi moral vsak posestnik zavarovati svojo živino, predlog pa glede olajšav in podpor, hi naj se bi dovolile po trtni dr. Jacquesa in drugov glede odškodnine, katero naj bi dobili nedolžno kaznovani; predlogi poslancev dr. Stein- wenderja, dr. Fussa in drugov, ki merijo na zboljšanje razmer malih obrtnikov in rokodelcev s uši prezadetim vinogradnikom. gosposki zbornici so se zjedinile stranke glede adresnega načrta. Adresni odsek bo torej zbornici pred- tem. da se ložil eden sam načrt. omejijo pravice trgovcev in trgovskih agentov; predlog dr. Derschatte, da se izdela službena (Koroninijev klub.) Glavne točke programa tega državne uradnike ; predlog dr. Bilinskega glede obdav pragmatika za kluba so: Pravo in čisto avstrijsko mišljenje, ohranitev obstoječih državnopravnih uredeb, spoštovanje državljanskih čenja denarnih efektov in poslanca Prade-ja in drugov pravic, zajamčenih po osnovnih zakonih, posebno pa enako gled e obdavčenja borznih papirjev ter da se kolkujejo pravnostivseh v državi živečih narodnosti, pospeševanje mir- inozemske akcije, rente itd.; predlog dr. Richterja, da se prekliče prepoved o uvažanji ameriških trt, in predlog poslanca Viktorja Krausa, da se urede pokojnine temu klubu. nega medsebojnega življenja ter skupnega delovanja Ta program je res lep ter prava slika moža, ki stoji na čelu brali udov in sirot državnocivilnih uradnikov. smo v nekem Dunajskem listu o V državnozborski seji 20. t neki izjavi jo oddali istrsk» italijanski poslanci pri so šile volitve vstopu v ta klub, s katero pozivljejo klub, naj delal članov v posamezne državnczborske odseke. Izmed slo- na to, da se zabranijo nadaljoe agitacije Slovencev in vensko-hrvatskih poslancev so bili izvoljeni v adresni odsek: Hrvatov v Istri. Prava tožba volka. da mu kali vodo Klun, Klaič in Šuklje; v proračunski odsek: gg. Klaič, jagnje. Pri obstoječih istrskih razmerah taka izjava po Suklje in Lupul; v obrtni odsek: Kušar, Vošnjak in polnoma nasprotuje duhu navedenega programa, in umestna Klun; v vojinski odsek pl. Globočnik, Pfeifer in Lupul; v pravni odsek: gg. Masovčič in dr. Ferjančič; je opazka nekega lista, da bodo namreč istrski poslanci hospitanti v Coroninijevem klubu. v legitimacijski odsek: gg. dr. Ferjančič in Klaič; v peticijski odsek: gg. dr. Gregorčič in Špinčič; v davčni odsek : gg. Borčči in Šuklje; v gospodarski odsek : Povše in Lupul; v imunitetni odsek: gg. pl. Globočnik v klub konservativcev tei in Ferjančič. V komisijo za državni zbor predlagal je naslednjo izjavo : Slovenski in hrvatski državni poslanci so vstopili mu pri tej priliki izročili klub konservativcev dr. Fuchsa za člana, kanonika Kluna pa za njegovega namestnika. Potem so stavili razni po „Zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda v po slanski zbornici, pridržujoč si ožjo mejsebojno zvezo slanci z drugovi različne predloge. Plener je predlagal, naznanjajo, da vstopijo v klub Konservativcev s trdnim 121 prepričanjem, da bode klub krepko podpiral njih priza opozicijo in 8 tem manjšim pristopiti je lažje devanje za dosego narodne ravnopravnosti Slovencev in nego nasprotno, to za nje britko resnico uvidevajo danes Hrvatov, ter pričakujejo, da se bode klub pri sestavi nemški liberalci. Kaj bode slovenskim in hrvatskim dr-odsekov vsegdar oziral na slovenske in hrvatske klubu žavnim poslancem bolje kazalo, poučila jih bode bo- konservativcev pripadajoče poslance, dovoljeval jim pri- dočnost. A danes in pri sedanjih razmerah pa nimamo memo zastopstvo in njim samim prepuščal zaznamovanje še vzroka reči, da bi bili na krivem potu. njim odmerjenih zastopnikov za razne odseke.^ _ Svoj vstop v klub konservativcev opravičujejo s po Bebno izjavo. Djej poudarjajo zlasti, da so bili njih ukrepi soglasni in da se je z obeh strani priznavala potreba tesne zveze mej zastopniki obeh narodnosti, bil poslanec Iz Iijub^jane. — Presvetli cesar o Slovencih. Dunaja se piše „Slovencu'*. Danes dne 16. t. m. je Nabergoj pri cesarji v avdijenciji, da se Priznavalo se je tudi, da slovensko-hrvatski klub zahvali za odlikovanje s Franc Jožefovim redom. Pri ugajal vroči želji obeh narodov. Da se ni osnoval tak vstopu rekel je vladar : „Veseli me, Vas tukaj videti." klub, vzrok je to, ker bi on pospešil prizadevanje državno- Po zahvali je cesar nadaljeval: ^Zadovoljen sem z Vašo zborske levice, da si prisvoji nadvladje v naši državni meni uže dolgo znano patrijotično zvestobo, kakor tudi polovici, in ker ni dvomiti, da se bode več dalo doseči Vaših rojakov, s katerimi sem prav zadovoljen." Poslanec v velikem klubu kateri po svojih jasno ženih na- Nabergoj je na to rekel: „Vaše Veličanstvo naj bode <^elih in svoji sestavi daj poroštvo, da hoče lojalno zagotovljeno, da bodemo primorski Slovenci vedno kvišku držali avstrijsko zastavo." Kakor je bil cesar milostljivo prejel g. poslanca, enako prijazno ga je odpustil podpirati opravičene naše verske, narodne in gospodarske zahteve. Toda slovenski in hrvatski poslanci so si ustanovili in bodo ohranili svojo organično tesno zvezo ter se nadejajo, da bode zveza ta s pomočjo kluba konser- zbolel prejšnji teden za vnetjem oprsoe mrene (jospod deželni predsednik baron Winkler od vativcev uspešno branila narodno stvar. Klub konser- kritosrčnim em pa danes poročamo, da se mu je vativcev je vzprejel to izjavo. Poslanci naši se bodo zdravje obrnilo veliko na bolje ter da se je nadejati ravnali dosledno in vztrajno po onih nagibih, iz katerih kmalu ozdravi Gospod ministerski predsednik , da grof je ta izjava rodila; obračajo pa se zaupljivo do slo- TaafFe je poslal gospodu deželnemu predsedniku brzo- venskega in hrvatskega naroda, pozivajoč vse, da pod javko 1 kateri mu izraža svoje odkritosrčno sočutje ter pirajo dobro premišljene namene na korist domovini in srčno željo, da bi se mu skoro spet pov utje zdravj bodočnosti naši v prospeh. Presvetli cesar je potrdil zakon poroštvu čistega Tržaška ^Edinost" je pristavila k izjavi slovenskih dohodka za dolenjski železnici in hrvatskih poslancev to le : n i O sicer nekaj, zado- Volitve \ mestni svet Ljubljanski ponedeljek volji nas pa vender ne, po našem mnenju bi bili morali je volil tretji razred. Izvolj so bili nasled kan reči: Slovenski m hrvatski poslanci, pristopajoči kot posebna pogojno skupina klubu konservativcev, zahtevajo brez- didatje 367. političnega društva"" : g. Kajzel s n. Kau- to in to: kakor hitro pa pi do prepričanja, didatj „Slovenskega Kune s 365 in g. Zupančič s 365 glaso «Kat polit, društva" so dobili, in sicer g. Kal da klub noče podpirati opravičenih naših narodnih težav, izstopimo zopet kot skupina. — Kajti mi gojimo 324 Ravnihar 320 in g. Dovgan 320 glaso OddaLih nade Kaj hočete, skušnje nas se Hohenwartov klub in za « • njim tako vlada uče! kaj malo - da bi posebno je bilo pri tej volitvi 689 gla drugi razred in so bili izvolj ogrevala za to, kar mi pričakujemo ^Slovenskega polit, društva Pire, tajnik Hribar s 349 n Nova Soča" je pripomnila tem besedam „Edi- in „Novic u Danes v sredo volil ]< L naslednji kandidatj< gosp kmetijske družbe in urednik „Kmetovalčev s 349 in K. Žagar s 350 glasovi. Kandidatj< > g nosti'' naslednje: ^Tako „EdinostMi pa menimo, da kat. pol. društva so dobili in sicer: g. Omejc s 172 je v izjavi naših poslancev prikrito vse to rečeno, kar Pavločič 167 in g. Wester 134 glasov. Prvi razred bode bi „Edinost" želela, da bi se bilo z besedami in poudarjalo, kajti „jugoslovanska zveza u izstopiti iz kluba konservativcev, ako bo • • jej OdlOČDO * prisiljena volil v petek Koncert pevskega zbora » Glasbene Matice 5 ki ne izpol- je bil v soboto dne 19 t. m. v redutni dvorani, obnesel noval vsega tega, kar v svoji skromnosti od njega pri- se je v vsakem oziru izvrstno Zbo so se peli precizno zbrano odlič čakuje. V takem slučaju bi iz „jugoslovanske zveze" in so navdušili mnogobrojno nastal samostalen jugoslovanski klub. Za zdaj pa bodimo Prav prijazno je pozdravilo občinstvo gosp zadovoljni, da se je sklenila zveza obeh bratskih narodov." ki je po s svojim izbornim petjem tudi popolnoma opra občinstvo . Nollija » Mi pa pravimo temu: Zastopniki slovenskega vičil ta pozdrav. Posebno impozanten je bil veliki moški in hrvatskega naroda, katerim je blaginja naroda ravno tako pri srci kakor nam, ki imajo pa več prilike, da zbor „Slovo'' J skladba Vilharj besede Gregorč razmotrivajo današnje razmere, prepričali so se gotovo, da je ta njihov ukrep najprevidnejši ter da je v večini je lahko ponosna na svoj 8 spremljevanjem vojaške godbe. Pevci kakor tudi godba izpolnila so popolnoma svojo nalogo. Glasbena Matica zbor, vsa čast pa izvrstnemu vender kaj več mogoče doseči nego v manjšini. in neumornemu pevovodju gosp. dr. Grossa in gg. pevcem Iz deželnega šolskega sveta. Začasna nčiteljica bilo zborovanje ua Suhi, in sicer prav slovesno, kajti v Kanalu gospodična Alojzija Bizail pride na četrto nad 300 slovenskih kmetov je bilo navzočnih. mesto v Vipavi, učitelj v Jesenicah gosp. Rudolf Piš pa na enorazrednico v Belo Peč. Stalno so nameščeni gosp. R. Dolenc v Podragi, g. Fran Česnik v Ovčjaku, gosp Deželno češko razstavo bode otvoril Češko. — 15. maja t. 1. Nj. Visokost nadvojvoda Karol Lu Cvirn v Tržiču in nadučitelj g. J. Barle v Podzemlj. Dalje se bodeta enorazrednici v Predvoru in Zagorji razširili v dvorazrednici, dvorazrednica pri Mariji Devici v Polji v štirirazrednico, v Ratečah in na Št. Urški — Deželna učiteljska Gori se ustanovita pa novi šoli. dne dovik. Presvetli cesar je dotičnemu odboru za gotovo obljubil, da bode počastil razstavo, dan pa še ni določen. Cešk i listi poročajo, da ^e je dr. Rieger pogovarjal z dopisnikom časnika „Temps" ter mu rekel, da Staro-čehi niso nikakor še šli v stalni pokoj. konferencjia bo letos ob začetku meseca septembra. trenotku nepremišljene obupnosti storil je češki narod korak, ki je Mladočehom pomagal do zmage 1 a ko se bode Shod organistov in izdelovalcev orgelj. Vodstvo narod prepričal, da mu Mladočehi ne morejo pridobiti Ambrozijevega društva na Dunaji sklicuje na 27. in 28. tega ? kar so mu obetali, vrnil se bode spet k starim avgusta t. 1. o priliki pedagogičnega in cerkveno-glas- voditeljem svojim. Sicer pa se Staročehi ne bodo vedli benega tečaja za pevovodje, organiste in učitelje petja sovražno proti Mladočehom, ampak še podpirali jih bodo, shod, katerega naj bi se udeležili vsi v Avstriji bivajoči ako bodo videli. da je njih delo v korist češkega in delujoči organisti in izdelovalci orgelj. Na tem shodu naroda. se bodo razpravljala ta vprašanja: Kako se jo ravnati glede uvedenja normalnega glasbenega tona, o katerem govori naredba ministerstva za uk in bogočastje Nemčija 19. hanoveranskem volilnem okraj Geestemünde bode najbrže pri ožji volitvi bo 30. aprila > z dne 25. julij tere 1890 15.090, pri orgijah? Ka iznajdbe in izboljški raj bi se posebno priporočali pri izdelovanji novih ali pri predelovanji starih cerkvenih voljen za državnega poslanca bivši nemški kancelar njegovo izvolitvijo se bavi danes vse knez Bismarck časopisj Ču no res 1 da ne more stari mož zadnja orgelj? c) Ali naj bi ne bili izdelovalci orgelj postavno obvezani, napravljati pedalne klaviature v normalni ši- rokosti? Bi bilo umestno, da se postavljale po cerkvah elektro-pnevmatske orgije, in po kakih načelih naj se to godi ? ^ Bi li ne bilo dobro, ako bi se sestavila statistika vseh orgelj, ki se uahajajo po cerkvah? Kdor se hoče udeležiti tega shoda, naznani naj to brž ko mogoče artističnemu vodji Ambrozijevega društva ., Wollzeile 9., da se mu leta svojega življenja prebiti v miru, katerega mu nemški cesar iz srca žili. Ker je Bismarck političen veleum in najboljši državnik, ali ko se njegovi nazori z jvišjih vladnih krogov ne ujemajo, bode, kakor se obče misli, tem krogom prav neprijeten gost v nemškem priznano onimi na parlamentu Kako se bode mož maščeval nad neljubimi mu osebami in sedanjo nemško vlado, pokazala nam bode bližnja bodočnost. Josipu Bohmu, na Dunaji dopošlje natančnejši program in pa vstopnica. Pridene naj pa svoji prijavi tudi I gld. za poštnino in tiskovine. Srbija. ko se je udal I Srbska vlada in skupščina sta sklenili > Ij Milan da zapusti Srbijo do pol letnosti kralja Aleksandra, na čo delati, da se uda kra Ijica enaki usodi. Seveda se bo skrbelo, prepričati kra ico na prijazen način, da se uda temu sklepu, ker za Novičar iz domačih in tujih dežel. m htev to inter Koroško. - Slovencev, a vsi ljudske niti druge šole. Na Koroškem prebiva okoli 120.000 prinaša iz pisi države srbske. Vladni list srbski nih srbskih pokrajin došle izjave, s kate- Slovenci nimajo niti ene slovenske rimi se čestita ministerskemu predsedniku vladi in skupščini na taki rešitvi reči, ki se tikajo kralja Milana m kralj Natalij ki so razburjale srbski narod ter Dvojezičnih šol je sicer na Koroškem kakih 92, a izpodkopavale red v državi posameznih izjavah se urejene so vse drugače, nego so drugje take šole. Slo- izrek želja da se kralj udala temu klep skup venščina ni v nobeni teh šol učni jezik, ampak uči se g^j^o ter enako pripravna bila podrediti materna čustva kot predmet pri onih po tri učencih. ure na teden, ali še to se godi državnim koristim in veljavi srbskega prestola. Nekateri pi katerih starši to izrecno za- listi pa poročajo, da kralj da umakne htevajo. In pri takih razmerah naj se dovoljili naši edino državni rodnem poslanci s edaj obstoječimi razmerami v na- ? ! To bi pač ne pomenilo drugega pritrditi želji Nemcev da poginejo naši bratj na nego Ko- sili. Na dalje se poroča iz Srbij da bode srbska vlada roškem od narodne smrti. Sicer je pa na vladi vse žeče, ona lahko zabrani, da ne bodo naši poslanci motili v državnem zboru dela na gospodarsko-socijalnem polji. Nemčurji v Pliberku niso dovolili, da bi ondi zborovala podružnica sv. Cirila in Metoda ; vsled tega je v obliki note protestovala proti oboroževanju v Bolgariji, ako jej ne bode dalo bolgarsko ministerstvo v tem oziru povoljnih pojasnil. Če je fo res, potem so razmere med in Bolgarijo uže precej napete. Črna Gora črnogorski knez Nikita odpotoval je s kneginjo Mileno v Cannes na Francoskem bode tam zdravila bolna kneginja. » da se Odgovorni urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki