I ) n \ List rp V • lecaj XLVIII I lahajajo Tsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskar jena 90 kr., pošilj po pošti pa za let za celo leto 3 gold. 40 kr. za 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr nol leta 1 gold, 70. kr četrt leta 1 gold. 10 kr. za četrt leta V Ljubljani 8. januvarija 1890 Obseg: Krave odvaditi hrcanj Vnetje vimena > v« v T • ovcic ah dop obra Politične stvari Naši dop sajavec na vimenu Novičar. Razne v» reci Zemljepisni in naro Oo8podari^ke stvari. dar se otele ob začetku v hlevu paši in na plani pozneje pa tudi na Krave odvaditi brcanja. nekem ameriškem dobrem glasu John March, listu kako popisuje živinorejec na mlado kravo ukrotiti Večkrat se primeri ter jo brcanja odvaditi. On pravi: Tisto sredstvo je vime vname in oteče, najboljše, katero je najlaže ter praktično in preprosto, ovčič ali sajavec. Vnetje vimena, ovčič ali sajavec na vimenu. kadar se oteli krava, da se ji Ta otok imenujejo po kmetih Njegovo sredstvo je pa tole: Vzemi trdo vrvico iz mehke, a trdne tvarine. Najboljša vrvica je izpletena iz ravno vselej odrezkov suknja ter dolga 50 do 75 % ter zato Ker se pa tako prisadno vnetje tudi drugekrat ne ob otelitvi primeri, govorili bodemo, v do široka, da se ne zareže v kožo. Na enem ko naredi kakih obče ob otoka vi ker iz srca želimo, da bi vsak gospodar iolgo * ali sploh o ovčici ali sajavci, vsak, ki ima zanjko, na drugem pa pritrdi ^ živino opraviti, dobro poznal to bolezen, katero dosti ravno tako dolg in ^^^^ nespametno vražam pripisujejo debel zavidne sosedinj klinec. ^^ sosede ali celo copernike dolžijo, da so živini Klinec naj ima na zarezo, v ka- redili Nij na ----J -7 v^v cjataUA ffUa, bolezni katere bistvo je tako očitno kakor te sredi tero Ali če vime oteče, vzroki lahko pride vrvica na tem da to razloči mnogovrstni, in > je pri zdravljenji vse ležeče vsled česar ne more IZ rabi zdrčati Vrvico tako: Sedi kakor klinca. potem bolezni Kaj more neki biti v oteklem vimenu ? Včasih je v njem le zastalo mleko, še brez posebne včasih je vime s krvjo zalito, ker je vime vneto • kravi, včasih se mlečne žležice zalijejo JO hotel in trdino vimenu napravi ? z mezvo, ki se strdi včasih se vneto vime začne mlesti, primi vrvico gnojiti in notranji gnoj je vzrok, da je vime oteklo z desno roko in jo ovij okoli nasprotne strani pod skočnim Kako kline ? se spozna, da je zastano mleko vzrok ote členom Podoba 1, potem Le, v prvem začetku, to je prvi dan je le samo JO potegni okoli spod- stalo mleko lahko vzrok napetega vimena, ki pa še posebno boleče in vroče za nje noge in zatakni mleko Kmalu je veliko ) v vimenu zastane potem pa, ko klinec v zanjko. Ako bi bila vrvica morda predolga J če je bilo premastno in pre » za- sukaj jo med nogama nekaterikrat navzkriž. povezana, kakor kaže podoba gosto in ga dekla ni do dobrega izmolzla na ta način Krava je vnetje ali prisad začne se in pripravljena za molžo, da ne more prav nič brcati. Najboljši čas pričeti krave povezavati je kmalu potem, ka- Kako tam ali na polo se spozna vnetje ali prisad? Vime je tu pa leče. ali celo napeto, vroče, rdeče hudemu vnetju pritisne kmal vročnica ) to t živina je vsa bolna, ne prežvekuje, je žeje rudečkaste, zdaj je vroča po životu poveša glavo, klavrna je, ne je gobec, in nosnice so vroče in in ob ušesih, zdaj mu koža odere itd. Utegne se tudi primeriti, da kaka osa ali druga žival živino piči. Dostikrat # J nesoažnost kri neti če se bolj mrzla; žila in srca bijeta hitrej nego navadno, vime po razjedljivi gnoj valj po nesnaženi stelj Mleko 5 dni. ) ki se izmolze, je včasih krvavo. To traj ali e ni bilo moči vnetj ukrotiti, to je navala krvi iz vimena spraviti, primeri se, da strdi ali da se celo gnojiti začne. vime nekoliko nesnažnem hlevu. 4.) prehlajenje vse mnogokrat vzrok vnetja. živine ali samega vimena je Kako se spozna trdina vimena? Trdina se spoz 5.) Tudi 80 ostra zelišča, katera imajo, kadar pri dejo v kri, posebno škodljivo moč do vimena, da se iz tega J da znamenja vnetja prejenjajo, to je, vime ni vname in živina celo krvavo mleke molze. Tista zelišča več tako vroče, rdeče, boleče peto in trdo je še ? v toda to ne izvira iz krvi v vimenu ampak iz tega, da se je več ali manj mlečnih žležic, zalitih po strjeni katera imajo š^odl in do čev škoduje moč do ledic scalnega II ehurja tudi ečkrat vimenu, da se vname mezvi, otrdilo. Ker pa je vnetje splahnilo, lahko je umeti, da vime ne boli več toliko in da tudi znamenja vročnice To so lavitni vzroki Pri preiskovanji bodeiuo tega ali onega zvedeli, in po njem se tudi ravna zdrav po največ jenjajo 1 da živina ni več tako kla 1 zopet po malem začne jesti odleglo. Če je pa bilo vnetj jiti. itd z eno besedo da da je Ijenj Vnetj vimena večidel ni nevarno, če se ne za- hudo ? začne se vime gno uemari pomoč, ali če se napačno ne ozdravlja in če vnetje ni prehudo. Kako se pomaga? Da se vime gnoji, spozna se iz tega da znamenja Pomoč se ravna najpoprej po tem ali imamo vnetja sicer prenehajo in otok odjenja ? na manjšem ali še z vnetjem opraviti ? ali pa 80 morebiti že nastopili večem mestu pa ostane oteklina katera še boli, pa je nasledki vnetja (trdina, gnojenje, gnidavost, snet); 2) po vsak dan meča, dokler se ne predere ali ne prereže m lastnosti vzrokov. in po niži ali viši stopinji vnetja gnoj iztekati začne Da se tisto mesto pod ko^o se gnoj zbira, omehča lahko je umeti, ker je gnoj te kočina. Gnojiti se pa začne vime vselej še pozneje 1 7., 8., 10. dan To so navadni nasledki vnetja hujša, pa se po sreči bolj redko primerita dva sta še, ki sta . namreč u- ali njegovih nasledkov. Pomoči zoper vnetje: Naj bode vnetje kakeršnega koli vzroka, prvo je da izkušamo zastalo mleko izmlesti, da pride izprijeno iz vimena, ali, če se ga kaj iz novega naredi, da se ne more izpriditi. Toda molža vnetega in bolečega vimena rahla, da vnetja s tem ne po- mora kolikor gnida (Geschwirsbildung) pa snet (Brand). Ugnida se hujšamo. Ob moči takih biti okoliščinah priporočamo koščene loči od gnojenja v tem, da iz ugnide, kadar se vime predere, teče grda in smrdljiva sokrvica; gnoj pa je bel 1 čeravno včasih krvavimi lisami preprežen, in ne smrdi mlečne cevke, ki se rahlo v sesce vtaknejo, da izteče mleko brez molže iz vimena. Vsak dan se mora vime rahle molsti. To si dobro zapomnimo! po katerem vime Najhujši nasledek je snet (Brand), začrni, vsa znamnja se pohujšajo in živina celo pogine rvo torej kdor hoče bolezen vimensko srečno ozdraviti Če je vime udarj suneno ali sicer silovito po škodavano ali celo ranjeno, naj se umiva z mrzlo vodo, 8 čisto ali z jesihom okisano, ali z vodo, kateri smo je, da dobro pozna razločke bolezni eno prav ni dobro za drugo. ker to kar je za prilili polovico jesiha in pridejali malo kuhinjske soli Drugo pa je da zvemo ali salmijakove solitarja (v litra vode in ravno toliko vzroke, iz katerih se je bolezen pričela jesiha se razstopi 36 gramov kuhinjske soli, solitarj Vzroki so različni. Ali izvira bolezen 1.) iz nemar ali salmijakovca ali pa tudi oboj soli) tako mrzlo J nosti kravarice ravno zadnje mleko najgostejše, če da krave do dobrega ne umolze, ker okisano in osoljeno vodo se umiva vime z gobo ali z ajboljše ? naj mastnejše f torej mehko cunjo vsak da po pol ure kake štirikrat §6 se to vsak dan čisto ne izprazni, zastaj boljše je, če se morejo v vimenu, izpridi se in napravi vimenu bolezen Ne novkno zdravil vodo marnost deklina je velikokrat vzrok ovčicu katere V okoli vimena obkladati z ime « namočene mehke cunje, ki mo Tudi se more vse vime na o neumni in vražni ljudje v čaranji, v sesedu ali sosedinji iščej hudobni beračici o; tja, tja v ne 1 zavidljivemu marnost deklino ga pojdite iskat, in večkrat ga bodete rajo pa vedno biti mokre, muzati z ilovico, katera je bila z imenovano zdraviln( da se ne posuši na vimenu i $ J t vodo udelana, moči se večkrat in potem, na dan z imenovano vodo. Ilovica na našli, nikdar pa ne v tem, da je v vaši kravi ,narejeno Švicarji, pri katerih je živinoreja na najvišj puščajo stopnji f ne vime namazana, nima ta. da se nobenega drugega namena nego menovana zdravilna voda dalj časa obdrži na da toliko zanesti ženske molzle, ker se ne morejo na nje kakor na moške, ki pridno do zadnje kaplj kravo izmolze J vimenu, ker ni lahko ovitkov okoli njega narejati bi jih močili s popisano vodo. vsega drugega se i da Namesto more po leti tudi živina 2.) Mnogokrat nastane vimensko vnetje iz tega, da v vodo do trebuha postavljati. bila živina na vime udarj sunjena ali a drug mrzlo zdravilno vodo naj se pa tako dolgo ravna način silovito oškodovana, včasih celo ranjena, da se da prisad in bolečine jenjajo Ako so jenjale, ni več čas za ozdravljenje z mrzlimi rečmi. To je treba dobro pom niti, da se več ne škoduje, nego bi se koristilo. * e je vime gnidavo, naj se ugnida izmiva z vodo železnega bakrenega vitnjola kafrovcem zoper Vime so nakopičene žlezice (Drüsen). Žlezam pa, snet ni pomoči, če umivanje s kafrovcem nič ne pomaga če tudi vnetim, tekne le samo takrat mrzlota, kadar so Svariti moramo poslednjič J zbolele po vnanjem silovitem poškodovanji, udarku, takih mazačev, ki hočejo ovčič naj se gospodarji varujejo sunku, otisku. Če so vnele na vimenu s trpeotinovim se po kakšnem drugem vzroku ali brinovim oljem in z drugimi ostrimi rečmi zdraviti. t 5 ne se smejo z mrzlimi rečmi odzravljati ker mrzlota ima to lastnost, da se v prehlajenem vimenn teže izpravi mleko strdi, zagrize in da se potem ne iz Djega, temuč se vnetje tudi iz novega napravi Sicer Razne reči. se tudi z zmrzlimi rečmi obkladane žlezice same strdij % in strj niso več pripravne za napravo mleka Po mnogih hišah in tudi pri nas na Slovenskem Če izvira vnetje vimena IZ zastalega mleka ali Prav velikega veselj pa kake druge notranje bolezni, naj se, kakor smo rekli prvič vsak dan dvakrat rahlo pom potem naj se umiva (vselej dobre pol ure 4krat na dan) s toplo v kateri smo laneno seme kuhali in malo mila vodo raztopili. imajo prelepo cvetico kamelij ne uživajo s to cvetlico, ker jim rada boleha in kaj pičlo cvete. zlasti lipšajo To prihaja od tod, ker ravnajo z njo napačno, po farovžih imajo kaj zelo kamelije, s katerimi cerkve ob zimskih praznikih. Te cvetice naj cveto Vselej po umivanji se mora vime z mehko cunjo do suhega obrisati, da se ne prehladi, in ko je po božiči, ob novem letu, ob svečnici, o voliki noči i. t Da pa cveto vse te čase, trba jih je siliti od decembra suho namažimo ga s čistim laneuim ali laškim oljem. — Posebno dobro je tudi v tacih okoliščinah kebelj vroče vode, v katero smo ene pesti senenega droba vrgli, pod vime Škrat na dan postaviti in živino s do marcija. Pred vsem naj ima kamelija primerno emljo J 7ino s koci ali s plahtami do tal odeti, da se ji vodna soparica pod vime kadi katere je najbolje kupiti. Kadar pričneš kamelijo siliti, da cvete, postavi jo na kraj, kjer ima stanovitne toploto listja zbrisavaj pridno prah, 12 do največ 18 ter omeči napeto vneto vime. Vselej je dobro da se taki živini, čebi tudi josti hotela, daje celo malo klaj najbolj tekne zelena. solnce jo naj obseva kolikor mogoče, in škropi jo. Listje pa škropi tako, kakor da bi rosa na nje padala, ob oblačnem vremenu ne škropi. Priliva] pa z mlečno vodo. Kamelije, katere rabijo za lišp v cerkvi Če je vnetje hujše ; naj se daj dvoj soli tudi kuhinjske soli, ali ali solitarja v vodi piti en kebelj vode 72 gramov), če pa ne pije 1 naj se je vlije (dvakrat na , naj ne bodo dolgo v mrzli cerkvi, še en cel dan ne, po noči pa naj bodo vedno na privajenem prostoru. noj^ zeleniadne grede po^^jmi dan) v drobno štupo stolčene dvojne soli 72 gramov ali solitarja 18 gramov, na vodi in z moko vanjo. Če je živina dobro rejena in vročnica huda, bodo rihodnj salatne, zelnate ohrövtove enkrat tako velik_e. S tem pa hraniš ^ttdfgi^ tudi puščati Če je etj po prehlaj mora se nastalo, oz- lankoTpomladi drugod prav dobro porabiš katerega J dravlja se tajio, kakor smo ravno pisali, z gorkimi rečmi in mazili. Ce je prisad nastopil vsled nesnažnega vi dokler ni mena, naj se naj poprej dobro * Rastlin v loncih po zimi ne smeš prej škropiti zemlja okoli korenin suha. Voda pa bodi toliko kolikor zrak, v katerem so rastline. Imajo naj umije z mlačno milnico, ^^^^ svežega zraka, a varuj jih prepiha ter očisti topla potem izmolze in dalje ravna, kakor smo ravno rekli. z gobo večkrat prahu in mrčesov Kadar je vime hudo vneto in boleče če pač bilo dobro log če nam Prav ne viselo, ampak da bi ležalo na kaki mehki pod ker vsak ve, da bolni nogi tudi kaj bro dene * Sadno drevje naj se presaja in na stalno mesto sadi vselej ob času, kadar mu rašča popolnoma miruje De VISI čez orej bilo posteljo, ampak če leži na in počiva to potem, ko mu je istoletni J da njej. vime naveže na kakšen mehak dozorel in se dobro utrdil popolnoma prt tako, da se priveže na hrbtu v prt se narede luknj da sesci skozi nje molij in otisnej je gledati, da se vime pretrdo sploh Tak čas prične se pa šele potem, ko se lesni sok popolnoma neha pretakati in vs^ istoletno listje odpade. Naravna posledica torej je, da moramo sadno drevj ne priveže, ampak da ob pravem času jeseni ali pa tako rekoč le rahlo sloni na prtu po krajnih in podnebnih razmerah proti koncu zime in Za trdine vimena smodnik, s smetane udelan dalj spomladi, ko se je zemlja uže nekoliko ogrela na vime umet. Če to ajboljše mazilo ob začetku stalno mesto presajati in saditi. Le ob zimskem času dvakrat na dan v trdo naj se v zmrzlo zemljo nikdar in nikjer ne sadi. Spomladi m srebra z malo kafre ne pomaga, naj pride mazilo živega pa tudi ni nikdar odlašati dotle, ko je sadno drevje uže na vrsto ; če tudi to ne pomaga, zopet pričelo brsteti in zeleneti. Vsaka reč mora imeti jodovo mazilo več dni zaporedoma namazano. Če se hoče svoj čas. vime gnojiti, maže se s poprej imenovanimi mazili z jodovem mazilom ne), in kadar se predere ali i Če je Ako se sejejo jablane ali hruške spomladi f treba prereže, naj se umiva samo z mlačno vodo, da se čedi Drugega ni treba; rana se bo sama zacelila. treba da seme poprej vzkali. To imenujejo vrtnarji stra- Primeren majhen in prav drobnim je, tifidevanje. Stratificuje se pa t ko zaboj ali lonec napolni se z mokrim C peskom (sviščem) kakih na debelo. Na ta pesek se naspo redkoma peške, ia potem zopet pesek Tako se dela toliko časa, dokler je po.^oda pol ali da je y. Kupčujeta z demaiiti in 8ta vsega spoštovaoj upanja Popi iQ vredna mož moje gode v mu je pns v nekatere vse seme poshranj klet ali se pa zakoplj Posoda se nese v primerno toplo praške no vine, 80 blodile celo v Kimberlev. Očita v zem tificuj na [jo. Kolikor prej se stra-toliko mrzleiši kraj je dejati posodo. Kadar so se mi nekje, da se hočem s tako malenkostjo ponašati, nezgode popisal za novine. hvaliti jaz nisem te kali nekaj milimetrov dolge in kadar uže pomladi Hotel sem samo Vara, iskrenemu svojemu prijatelj vreme primerno J teda se pa vseje vzkaliv seme tožiti, kake nezgode me bijejo mene narjem Podučne i^tvari. življenje moj jaz tudi. Veruje alenkost da I po- omenjajte nič več je vsakemu drugemu pa ni. Vsak rad živi J Srčno Va« pozdravlja Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jar o s lav. (Dalje.) 146. javnih naših zadevah. Kimberley 1874 Dva dni potem so bili povsodi nalepljeni plakati C. 147. Teicha Potopis Vlada. Kimberley 1875. Dolgo si uže nisva pisala. Pri meni se je mnogo premenilo voiih To mi Ločil sem se od bratov Teichov, prijatelj naredila lokavost nekega človeka, ka na katerih je bilo oznanjeno leže pole peticij za teremu sem dosta dobrega storil. Blodim po svetu preko trideset let sešel in podpisovanje. Po vseh prodajalnicah so visele karikature guvernerja, in nezavisni listi pri nas in drugej so prinašali nečastnih reči o njegovem poprejnem življenju, nisem dajal povoda Enega pisatelja so sem se z ljudmi vseh barv, običaj načajev, povsodi sem dosta dobro shajal J nobenemu da bi me sovražil. Ali tu se mi je . ka- zaprli v Klipdriftu. Koso ga postavili pokazal nenadoma obrekovalec in me obdolžil reči pred sodnike, prigromeli so s Kimberleya „vigilanti vozovih in konjih. Sodniki na se ve. torej so jo odložili, to se sodbe. Peticijo smo podpisavali dva nadoma prišla z Londona vest niso upali izreči sodbe, vselaj, kakor sploh take terih nisem nikdar storil Opažal sem nekaj časa vedeta do mene in skoro nočeta govoriti z menoj da se Teicha zelo hladno Po- Tu pa je ne- preje sta mi pošiljal vse novine, na katere sta bila da Sauthev odstavlj kopaninah pa je tako-le. Večina claimov je bila tri četrtinke leta ali posuta, ali pod vodo. Treba je bilo z menoj, njega tudi jaz na miru poskrbeti o tem t kako se dala voda odstraniti Pogo- naročena, sedaj so izostale. Nisem vedel, kaj je temu krivo, vest mi ni očitala nič takega. Kdor noče govoriti puščam, toraj sem molčal, 3. Ko smo bili od- Mrzelo mi je pa vendarle to molčanj dili smo se s podjetnikom Hallom in drugovi njegovimi, stranili posipino iz ciai Pripeljali so s Kapskega mesta parne pumpe. Pogodili spremembah pri kopa ma stojala sta Teicha na nekih Jaz se nisem zlagal ž njima. pa smo se tako Hali se zavezuje za 6500 Uber šter- Opazil sem kakor da mi Teicha ne zaupata, kakor po lingov da nam vodo izpumpa v 7.0 dneh. Ako v tem preje. To mi ni šlo v Konečno sem šel k njima času ne bode gotov, plačati nam mora za dan za- Doma bil mude 20 liber šterlingo kot grado digerjem. Ako se imata do mene mu pa posreči odpraviti vodo popreje 1 dati mu hočejo diggerji 30 liber z vso previdnostjo za sak dan. Pogodbo smo napravili Govorilo se je namreč, da hoče Sau- goljufa, oderuha itd eden. Vprašal sem ga kar naravnost, kaj Teich dolgo ni hotel prave povedati. Konečno sem izvedel, kdo me je očrnil. Ta nehvaležnik natrobil Teichoma v uho, kako ju obrekujem, da sta Da se tako vedete do nas, tega bi they nalašč opostošiti kopanine, da bi jih diggerj po se ne bili nadejali, in to nam zelo mrzi" J skonč pustili ali pa za slepo ceno prodali. Nakanjal je baje Teich prodati celo demantovo polje londonskej družbi, katerej član je bil tudi Hali. Mislilo se je toraj Začudil sem se in ostrmel Ali mogoče ! Kako da bode Hali ostudna laž! Da bi jaz ino o kaj takega govoriti o teh pumpanje zavlekel, z dolgim čakanjem diggerje uneje ljudeh ki 80 mi toliko dobrega storili voljil in s kopa odpravil. No Hali je izpumpal vodo Teichu, da to ni drugo kakor lokava ! Dokazoval sem nastava, da bi se v 60 dneh Prejel toraj razen pogojene nagrade še prijateljstvo naše razdrlo In ko sem ga vprašal > zakaj 300 Uber šterlingov. Vsega vkup je stalo pumpanje vode mi ni tega preje povedal, odgovoril je, da zato ne, ker 6890 liber šterlingov. Na vsak claim je prišlo 20 liber. se je bal da bi se jaz ne znosil nad tem človekom početka je bilo vseh claimov 1020, ali počasi so se skrčili na menj kot 400. Posipino pa vsak lastnik claimov sam odpravlja Res da sem dober človek, ali kedar se ujezim takrat sem grozen Prav je imel Teich. Spoznavam i da sem hude in Med lastniki sta tudi dva Čeha, Karol in Edvard Stran- nagle jeze No pozneje smo se popolnoma zmirili Na t t _ I 8V. Silvestra dan pa smo poravnali tudi račune svoje 5 To je dalo povod da je enketna komisij ki je mojega deleža za tri mesece je bilo samo liber šter- zaradi predledacja skrajšanega načrta bila sklicana na lingov. Kupil sem od Teicha 45 jardov plahtovin za 25. dan meseca aprila 1889. sklenila to-le šator. Teicbu so solze stopile v oči Dovolil mi je, ko Enketna komisij z dne 26. januvarija 1888 je 5 sem ga prosil, da morem ostati v njegovem starem stanu dokler hočem, in da mi sploh še vedno hoče iti na roko v vseh rečeh. držeč se po mnenji zvedencev z leta 1880. v oba vodo toka odvajane in na podlagi načrta z kolikor mu bode moči. Novi svoj šator množine popi 1856. določene vode in sicer določene za reko Ljub- šem postavil blizu Teichovih. Ijanico s.............. m 3 (Dalje prihodnjič.) in za Cesarski graben z 170 m^ skupaj 366 m 3 oziroma prištevši ša okoli 27%, skupaj 470 m^ poplavne vode, z razlogi sklenila da se alternativni načrt gled Politične stvari. na tako velik dodatek prenaredi po zniža vode 8 4000 m® Deželni zbor kranjski. (Dalje.) Na podstavi mnenja veščakov izročilo se je Da si v ftislih imeti izdatni prihranek ki bi izviral iz preuarejenega skrajšanega načrta vendar pa zde mora zdaj zborujoča enketna komisij po danes od c. lovanje načrta v pritrditvijo visokega c. kr. poljegelskega ministerstva inženerju Ivanu pl. Podhagsky-u. Po njegovih pozvedbah moralo se v eni sekundi odvajati 470 ku kr. stavbinskega urada predloženih posebno na povodenj 20. marcija podatkih, ki konstatujejo vode in da je dvakrat v 10. letih , lani neznanih in 1888. ozirajočih se koliko se dejanski odteka namreč o povodnji bičnih metrov povodnih (velike vode,) in sicer naj bi se ^^^ novembra 1878 in 20. marcija 1888, iznašala mno go tem 1. načrtu odvajalo 260 m^ po Cesarskem grabnu, ^^^^ ^^q oziroma 479*7 m^ sklepati ? da veščaki pri tem so bili največ me 210 m^ pa po Ljubljanici; rodajni dotični troški, ker je naravno, da se odvajanje večje množine vode po Cesarskem grabnu in za to potrebna poglobočitev tega grabna da zvrsti, kakor 1870. nito dovolj izmerili gori omenjene odločne mno da bi torej mnogokrat lahko nastopila to presegala ono množino vode 400 m^, žine vode in lika voda da po Ljubljanici ki teče skozi mesto Ljubljansko ki se je vzela za podlago skrajšanem načrtu z leta Za zvršitev tega L načrta potrebni troški, prištevši 1889 f troške za uravnavo stranskih pritokov, znašaj gld. 1.Č78.730 Ker torej zdaj lanski sklep ne ustreza resnici da je jako že > Po tem načrtu moral bi se Cesarski graben tako misli danes zborujoča enketna komisiia, leti v alternativnem načrtu določeno množino vode 470 m poglobočiti 1 da bi bil 40 cm globočeji, nego bi imel biti tor tako sklene soglasno prihodnja struga Ljublj Oziraje se na zdravstvene razmere, ki bi bile vsled pridržati, Ijanico, kolikor je je po mesti, alternativnt načrt neizpremenjen da ostane za Ljub in za Cesarski grabe takega odvajanja vode v nevarnosti ukazalo je visoko Glede frunčiskanskega mo&tu in mostu v Karlovškem c. kr poljedelstvo ministerstvo projektantu, zdelati IL (tako zvani alternativni) načrt, po katerem bi se večja množina vode odvajala po Ljubljanici. Posledica tega pa je bila ta, da se je moral pretočni profil napraviti veliko večji, da se je nasvetovala zgradba obrežnih zidov in da so se troški povikšali na 1,798,730 gld. predmestj pa se izreka želj J da ostaneta, koliko do puščata teh mostov temelja, Katera je treba še preiskati ter konstatovati kakšna da sta, predno se prično dotična dela Isto tako naj se zaradi štedliivosti ne napravijo obrežni in podporni zidovi mestu Ljubljanskem iz lepo Ta previsoka številka pa kroge, da so se jeli prizadevati, znižati jo komisija sklenila je dne 26. januvarija ostrašila udeležene enketna . da se obsekanega kamenja kakor v načrtu, ampak zlože naj se 1888 navadeo obdelanega. Kar se pa tiče stranskih pritoKo po barji, potrdi m^ na 400 znižane naroči na podlagi od 470 vajane) množine vode zdelari III. skrajšani načrt tega so se na 1,546.650 gld proračunjeni troški (od- Vsled znižali (za 252.080 gld.) ter sprejme enketna komisij predloge in preračunj troške predloženega skrajšanega načrta. Po tem takem iznaša vsa potrebščina J in sicer Ali prišla vremenska oda ki je dala pre mišljevati, ali je varno ostati pri znižani množini vode 400 m^ ter obdržati na tej podlagi izdelsni skrajšani načrt. Uže povodenj z dne 15. novembra 1. 1878. izkaže 460 m^ množine vode, povodenj ki je nastala po enketi glede: Ä, reke Ljubljanice B. Cesarskega grabna 405.000 stranskih pritokov po alternativ- 973.600 gld. nem načrtu po skrajša- Inem načrtu skupaj • kr n 168.050 n zborujoči dne 26. januvarija 1888 dne 20. marcija torej proti alternativnem načrtu z 1,546.650 giü. 1.798.730 . Kr 99 1888. pa izkaže 479*7 m^ množine vode man 252.080 gld. kr y — Po tem sklepu ostali so troški glede Ljubljanice in Cesarskega grabna kakor so proračunjeni v alter nativnem načrtu; za zgradbe pa in za uravnavo stranskih pritokov sprejel se je proračun skrajšanega načrta ter tako dosegel prihranek 252.080 gld, Od te svote se odbije: Prihranek, ako ostane most v Kar- lovskem predmestji ter se mu utrdijo temelji z............ 22.530 Iz tega pa izvira posledica da stranskih pritokov razun izliva obravnavala. se bo uravnava Prava potrebščina torej znaša rt tem trenutku sme 1,580.000 gld v Ljubljanico posebej torej ta svota se zadostno gotovostjo kot najvižja potrebščina vzeti za podlago do Uravnavo stranskih pritokov v proračunjenem znesku tičnim zakonodalnim korakom ke odvzela se je alter 168.050 gld. zvršiti bo namreč na podstavi izboljševal nativnemu, na višjem mestu uže odobrenemu načrtu M nega zakona ter s pripomočjo tega zaklada, dočim se troške za poglobočitev reke Ljubljanice in Cesarskega Kar se tiče sklada da pokrijejo ti troški, ome grabna v znesku 1,378.600 gld namerava posebnim deželnim ter s tem zakonom. pokriti s se skladajočim državnim niti je najprej, da zaradi kratkega časa, odkar je bila zadnja obravnava, ni bilo mogoče dognati dogovora z visoko C. kr. vlado glede pričakovanega državnega doneska. Podpisani deželni odbor pa zanesljivo pričakuje, Kar da bode visoka se tiče zadnje navedenih troškov, se omenja, liko gospodarsko važnost, ki kr. vlada po eni strani uvaževala ve- da jih vis. C. kr. poljedelsko ministerstvo še vzelo, kar se torej še pričakuj da se je deželni stav jo imelo kmetijstvu pri- pretres dobljeno, nad 25000 oral obsegajoče močvirsko ozemlje binski urad, ko jih je presojal, prepričal, da troški zgradbe potrebnih mostov k vojašnici in v Štepanjo vas ä 10 000 gld. skupaj 20.000 gld. niso všteti, prav blizo deželnega stolnega mesta Ljubljane, ter da bode dalje uvaževalo izboljšanje zdravstvenih razmer da pa se tudi ni ozir jemalo na prihranek 22.530 gld., ki se bo dosegel, ako Planinskih tega mesta in okolice njegove, kakor tudi to okolščino, da je s temi deli mogoče doseči nekvarno odvajanje ostane kar je upati > državni most v Karlovskem pred J Cerkniških in Ložkih poplavnih voda pa mestji (po utrditvi temeljev). Po tem takem iznašali troški previdoma na okroglo 1,380.000 gld., ter izkazali sledeče podrobno postavke: A. Pri reki Ljubljanici: . zemeljska dela . . 490.200 gld. drugi strani pa da se bo ozirala na ubožanje prizadetih močvirskih posestnikov, izvirajoče iz povodenj, ki se od leta 1878. skoraj vsako leto ponavljajo, ter da se bode odločila za najvišji donesek, ki se pričakuje od države, kakor je to storila n. pr. nri uravnavi Narente, Adiže 1Q Izake polaganje kamenja tläki..... 9.400 57.600 n (Dalje prihodnjič.) obrežni zidovi . . . 338.500 provizorična steza . . 2.000 nov frančiškaniski most (iz železa) .... 42.300 6.900 9.200 17.500 n n Naši dopisi. n . zravnanje lu zasajanje . odkup zemljišč . . . grapa s zatvornico . 10. v načrt nespiejeto pre- Iz I 161, 569, 1.008 185, 278, 341 5 345 ) Novičar iz domačih m tujili dežel. 629, 637, 647, 710, , 1.159. 1.427 Dunaja. Prvi korak v poravnavo češko 1.456 2.005 » 1.550, 2.171 1.579 1.708 > 2.193. 2.273 , 1.121 1.717 2.377 > J 9 1.826 2.605 1.836 2.636 > 2.931, 2.956, 2.981. nemškega vprašanja je storjen. Minulo soboto dne 4. januvarija zbrali so se na vabilo grota Taaffe-ja iz sredine češke in nemške stranke izvoljeni zastopniki, vrh tega knez Schönburg in pa ministri Pražak, Gautsch, Baque- Navedene obveznice z izžrebanimi glavinskimi zneski hem Schönborn v prostorih ministerskega predsed- v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagaj v ništva. J držaj se dotičnih Ljubljani izplačevala omenjenega dne veljavnih predpisov. — Okrajni glavar novomeški gospod vladni svetovalec Eckel podal se je vsled svoje prošnje dokonečno v pokoj, za vodjo tega glavarstva premeščen je, kakor Uradno se o teh razpravah poroča z Dunaja z dne tm Daues opoludne ob 1. uri v ministerskem pred sedništvu v posvetovanj zbrani zedinili so se v to, da naj nadrobnosti razgovorov ostanejo P ter da se piše uradna „Laib. Ztg u > gospod vit. Schwarz do se- daj okrajni glavar v Postojini Influenca širi se tudi v Ljubljani, kakor po snemamo iz poročil uradnega lista, sUoWto tako, da je kot edino naznanilo o tem prijavi kot pristno poročilo naslednje: Današnjega posvetovanja v prostorih ministerskega predsedništva vdeležili so se gospodje: ministerski predsednik grof T aa ff e , minister baron Pražak, minister že skoraj ni rodbine, pri kateri bi se s* v. ne nasledkov pa do jedaj še^,ni bila oglasila, . Glede bogočastja in nauka baron Gautsch trgoviDSKi mi N it- \ šolstva kaže se hvalevreänb prizadevanje, šole dognati do konca tega poletja, ki bode krog srede prihodnega P eseca. Ali se to posreči ni gotovo ako se bolezen Uko hitroma razširi, kakor na mnogo drugih krajih. Iz Trsta se n. pr. poroča, da je tam za novo boleznijo obolelo nad 30,000 ljudi. Na Dunaji podaljšali so počitnice do lS.-im., enako godi se v Pragi. se pa poroča, da so tam hude koze na- nister Marquis Bacquehem, pravosodni minister grof Schönborn, dalje gospodje : Rihard grof C1 a m t i ni C, dr. Herman Hali wich, Friderik Karol grot dr. Karol Matuš, e r . Maks baron Kinskv, Jurij knez Lobkovic dr Pl dr. Fr Rieg Scharsch mid dr Lud Sehlesi n g ) dr Logat S chm eykal, Oswald grof T h Aleksander knez Schönburg un. Otokar Zeit h am e r. > . Fr. Josip Ministerski predsednik pozdravlja zbrane ter se jim % stale, zarad katerih je okraj šolski sveTzatvoril ta- zahvaluje da so došli. Potem omenja ministerski pred r mošne šole, ker so že tri osebe za kozami umrle ov — -------- sednik smrti kneza Karola Auersperga ter naprosi navzoče > P Li da T znameDje obžalovanja vstanejo. Potem Plener v imenu somišljenikov naznanja govorica da razprava prične in v ta namen, da se ^^ Saksonsko J plošna razprava, katere so se vdeležili želje Nemcev. Na to sledi nekakova in se preseliti enkrat v avdijenci Rin cesarju, o kateri se je tudi mnogo govorilo, potem Knez Lobkovic, dr. Schmevkal V knez Schönburg, P^ ni bilo ničesar več čuti schmid > grof Clam, dr. Hallwicb dr. Rieger, baron Schar o Dj jm dr Ogerska singer, in poslanec Zeithamc izjavlja knez Lobkovic, da seji točko Matuš, dr. Scble- Tiszu obeta se v za točko izjavila se o imenu svoje stranke strani opozicije, ker premislil bode ta v prihodnji vprašanja in to v Ministerskemu predsedniku Kolomanu zopet huda vojska od si je glede Kosut-ovega novem letu in da bode naznanila posameznih zahtevah navado one zahteve katere potrebne imenom češkega ljudstva. S to obliko se izrekel do pol popoludn je shod zadovoljnega zde postopanja velikih vstrijskim duhu. Tisza ima namreč mož > čestitanji k novemu letu izrekoma Napoleona III da pn onem, ki mu pridejo čestitat ure. Prihodnj Današnja seja trajala le J. „ VUOLU, lil mu priu pove kaj novega. To se je zgodilo tudi letos t seja je v nedeljo ob odgovoru na^čestitanje liberal uri med drugim da svojem stranka odgovoril je tej drugi seji poroča se sledeče: Današnj zahtevati, da se strinja z dostojanstvam naroda 9 posvetovanje v c drugo ministerskim predsedništvu pričelo vojih orisLgj tavnost popoludne. Dr. Rieger razvija se je ob somišljenikov nasproti željam Nemcev razloženih po dr t p asta vodaj posebni z em t VI možu, kateri ta j k 1 n i n imenu o daljni razpravi stališče čeških zastopnikov krona, Ta izjava k a t dotičnik ne L k r t eg pr ip po trd ter je tem dodal želj po svoji odločnosti zelo spekla vsa Plener-ju opozicijo in osupnila celo pristaše Tiszove dila vrsta vprašanj in dalj čeških zastopnikov. Temu je sle- malo dni popred dne > ker je ta pol 5. uri sklenjena. Grof Taaffe povabil je za ta dan člene obedu v hotel Socherjev. Za jutri so členi shoda razprava. Seja bila je ob zbora izrekel glede tega vprašanja 11. decembra v javni seji državnega shoda potrebo in je posebej z ff da vlada spi ozirom na omenjeno oko m vdeleženi ministri povaoljeni na dvorni obed k ravno tej zadevi javlja se z Dunaja dne 5 (Košut) pripravljena zvršiti premembo domovinskega oh^uti komost za- cesarju. kona in da bode pri tem svoja pozornost obračala tudi tm Cesar sprejel je danes ogerskega ministerskega pred- Prememb vlada na ta paragraf, dostavil je še, da se pri predlaganj sednika v pol ure trajajoči 5 potem pa ministerskega časa pred dne predsednika grofa Taaffe-ja v celo uro trajajoči avdijenci. ^^kor novega leta da Glede seje z dne 6. tm. se hrzmswha - V Hor^oSr.;; Govori sß Hali« \ namenoma obotavljala ovembra je pač Tisza teb Nekaj tako go bilo je se brzojavlj današnj seji Govori se dalje, da je Tisza pripravljen na Oešk razpravi posebej vredjenje jezikovnega vprašanja mu opozicija preveč nagajala, razpustiti državni ako em Češka ter se nadja odločn Pragi umrl je minulo soboto torai, glasovalo za zagovornike Košut prav oni dan ko so se pričele razprave med Čehi in ^^^ nasproti stoj VT • ▼"x « • • ____* - bi zbor zmage nasproti opoziciji, ker Ijud- ako Nemci na Du kralj k Kari mmisterstva meščanskega ministerski predsednik časa tudi predsednik gosposke zbornice Auersperg, za čas nasprotno pač navad ) nekaj Janskijem in mnogo mnogo enacega To sedaj je bilo na Ogerskem opominjamo na dogodbo z in maršal na Češkem, v starosti 76 let po kratki bolezni 12 let dežel vsled zastrupenj krvi po operaciji. Umrli vojvoda Ko čevski bil je v vsem svojem pomenljivem političnem de anji hud nasprotnik Čehov in Slovanov sploh in vi- soko plemstvo njegovo ga ni zadržavalo obdržati vodstvo Najnovejše vesti. Dunaja dne .7. januvarija. Danes nadaljevalo se vlade Giskrove „t r i n k g e 1 d dedič ? u katera je vpeljala pri vladi je v češko-nemškim shodu pravlja Ker knez Karol teorijo Clam in Matuš sta bolehna, Baquehem šolskih zadev šel ni njegovega imetja stareji sin Karol zapustil otrok, je Auerspergovem v Prago. Jutri ob 12 V^ pogreba seja predumrlega brata kneza Adolfa Auersperga, ki je bil tudi ministerski predsednik, konečno pa predsednik najvišjega računskega dvora na Duuaji. Umrli zaprl je svojemu delovanju tobra 1882. leta pri sklepu deželnega Berolin dne 7. januvarija. Cesarica udova Avgusta. /^r\ A \ J v^y-wft-wy^l««^^^ ____ je danes ob 4 V« popolud mrl influence Pulj. Nadvojvodu Karolu Štefanu, ki je obolel za vrata dne 23. ok > se zdravje boljša. kakor je prišel na glasovanje zborovanj pred njegov nemškega gledališča na deželne stroške predlog glede takrat je «» da se deželnTHžbo Pragi za več dni šol Kairo Trstu so včeraj zavoJj razširjenja nove bolezni 3 zaprli. Adena se poroča da so Somali pri Ensi r mu je mogoče, da reši svo^e loge strasti razburjen z besMami ;;Und Jami ""v- sklepa pred ko sklenil od meine Herren moji gospodje poslanci) raneren U a» • —. le wohl (In tako imejtele'dobro umorili dva francoska misijonarja. Celje. Minulo nedeljo umrl je tukajšnji opat Anton o, ki je bil prepoznan kot stanoviten vit. W retschk pristaš liberalno-nemš ^e stranke * onem času raznesla se je ^ p I r v Odgovorni urednik: Gustav in založba: J. Blasnikovi nasledniki