Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 35.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 50.000
PODUREDNIŠTVO	Zračna pošta inozemstvo	Lir 80.000
34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
n	1
	m
Leto XL. - Štev. 27 (2006)
Gorica - četrtek, 7. julija 1988 - Trst
Posamezna številka Lir 800
Ali naj se še učimo? »Glasnost« in »Perestrojka« na pohodu...
Ko človek brska po raznih revijah in časopisih, po naših in po tujih, vedno znova naleti na vprašanje kateheze, na zahtevo po temeljitem verskem izobraževanju. To velja predvsem za odrasle, tudi take, ki so dosegli že višjo stopnjo izobrazbe, a se v verskih vprašanjih in zahtevah le bolj malo spoznajo. O vsem tem niso poučeni in ker niso poučeni, so negotovi za dobro stvar.
Danes pa potrebujemo pravi krščanski ponos, zakoreninjenost v temeljnih človeških vrednotah in moralno pokončnost. A kako se boš za vse to odločal, ko pa ne veš, kaj to pomeni? Zakaj bi moral k maši? Kje ima moja vera svojo podlago in trdnost? Kaj mi pomenijo Bog, Kristus, Cerkev, krščanstvo, ljubezen do bližnjega? Ali naj imajo te stvarnosti kakšen vpliv na moje življenje? Kako naj se živa vera razodeva v mojem življenju in ravnanju?
Če bi naši ljudje, tudi tisti, ki se smatrajo za verne, skušali dati odgovor na ta vprašanja, bi gotovo ostrmeli nad nevednostjo, nad svojim lastnim neznanjem. Ali ste kdaj poskušali?
Ker ni pravih in zadovoljivih odgovorov, bi morali takoj reči: o vsem tem se moram poučiti! Za današnji čas in razmere ni dovolj versko znanje, ki sem si ga po-
vršno prisvojil v šolskih klopeh. Poiskati je treba zato primerno pot, čas in kraj. Ne bo šlo brez težav, a začeti je treba.
Tu se oglaša klic po katehezi za odrasle, po verskem izobraževanju odraslih. In to v širnem svetu, kakor tudi pri nas. Dobra volja je, a odziv je zelo skromen.
Zakaj poleg neznanja je zelo razširjena brezbrižnost za verska vprašanja. Če ne celo odklonilno zadržanje. Kaj bom poslušal duhovnika, ko pa ta oznanja vedno isto — resnice in dejstva, ki jih današnji svet ne more sprejeti? Če sem veren, ne morem izhajati v svetu ki pozna poti in sredstva, ki niso v skladu s Kristusovim veselim oznanilom. V svetu, ki mu je poštenost deveta briga, poslušnost Cerkvi izraz zamujenosti, ljubezen do Boga in do bližnjega le klic ubogega po pomoči, moram pač živeti. A kako naj se temu uprem? kako bom v življenju uspel? Tako pridemo do preloma med vero in življenjem. To se pravi: grem za življenjem in pustim vero.
Kristus je rekel: »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode « In kaj naj učijo? To, kar je on sam učil in izpričeval. In kdo naj gre? Vsak izmed nas, ki je bil krščen in birman, je poklican k temu delu.
LOJZE ŠKERL
Dopolnjeno je
V Econe v Švilci se je zgodilo, kar se je imelo zgoditi, škof M. Lefebvre je v četrtek 30. junija štiri svoje duhovnike posvetil za škofe proti volji sv. očeta. S tem je zapadel kazni, ki jo predvideva cerkveni zakonik v čl. 1382: »Škofa, ki brez papeškega naročila posveti koga za škofa, in enako tistega, ki od njega prejme posvečenje, zadene vnaprej izrečeno apostolskemu sedežu pridržano izobčenje«. Besede cerkvenega zakonika so jasne in so veljale tudi v prejšnjem cerkvenem zakoniku, ki ga je izdal Benedikt XV. Torej papež, ki ga tudi Lefebvre priznava. Toda uporni škof in njegovi somišljeniki so stopili na pot upornosti in jo prehodili do konca, kot je bilo pričakovati. Kaj sedaj ?
Sv. oče je takoj izdal poseben dokument, »Motu proprio«, v katerem se obrača na somišljenike in člane Lefebvrove verske skupnosti in jih roti, naj se odvrnejo od Lefebvrovega gibanja, da tudi oni ne zapadejo cerkveni kazni izobčenja. Z namenom, da jim pride naproti, kolikor je mogoče, dovoljuje, da smejo opravljati sv. mašo po starem tridentinskem obredu
in v latinščini. Če jim torej gre za sv. mašo in liturgične obrede po starem, sv. sedež nima nič proti temu, da jih opravljajo. Kot potrdilo svoje dobrohotnosti je sv. oče naročil pariškemu nadškofu in kardinalu Lustigerju, naj ima v katedrali Notre Dame v Parizu mašo po starem tridentinskem obredu. To se je zgodilo v nedeljo 3. julija. Vatikanu torej ne gre za obrede, temveč za povezavo s Petrovim naslednikom, za občestvo z vesoljno Cerkvijo.
Če je pristašem gibanja sv. Pija X. za to, da ostanejo v edinosti z vesoljno Kristusovo Cerkvijo, jim ta bolj kot toliko ne more popustiti v njih zahtevah. Zanje in za vse verne kristjane pa držijo besede, ki jih je papež sv. Klemen, muč., okrog leta sto pisal vernikom v Korintu, ki so podobno zašli v razkol: »Vaš razkol jih je mnogo zapeljal, mnogim vzel pogum, mnogim prinesel dvom, nam vsem pa žalost; in vaš upor še vedno traja. Odstranimo hitra spore, padimo pred Gospoda in ga prosimo s solzami v očeh, naj se milostno z nami spravi in nas zopet pripelje k bratski ljubezni.«
Volitve v Benečiji
Beneško glasilo Dom je v zadnji številki naslovilo uvodnik Brez besede smo. V članku ugotavlja namreč, da čedajsko okrožje ni izvolilo nobenega deželnega svetovalca, preglasili so jih drugod po Furlaniji, kjer so dobili kandidati večje število preferenc. »Po 15 letih smo brez svojega zastopnika v deželnem svetu«, toži Dom. Vzrok za to je razpršitev glasov in pa preveliko število kandidatov.
Druga značilnost zadnjih volitev v beneških občinah je porast KD in socialistov ter rahlo nazadovanje PCI. Krščanska demokracija si je znova pridobila absolutno večino, skoro 56 %, PSI 23 %, PCI 9,7 % SSk pa komaj 0,2 %. Leta 1983 je SSk zbrala 25 glasov, letos komaj 12.
V Dreki in v Tavorjani so bile tudi občinske volitve; v obeh občinah je zmagala KD, ki bo vodila obe občini. Prej je imela večino občinska lista, sestavljena iz levičarjev.
KANALSKA DOLINA
Občina Naborjet: PCI 27 (leta 1983 61); MSI 31 (39); DC 263 (304); PSI 197 (57); SSk 8 (18); PSDI 80 (185)
Občina Pontabelj: PCI 132 (275); MSI 113 (101); DC 387 (520); PSI 525 (222); SSk 2 (5); PSDI 139 (165).
Občina Trbiž: PCI 251 (387); MSI 292 (307); DC 925 (1.023); PSI 1.351 (216); SSk 17 (37); PSDI 673 (1.603).
V omenjenih treh občinah, kjer so tudi slovenski volilci, je SSk v petih letih padla od 60 glasov na 27, PSI je povečal svoje glasove predvsem na račun PSDI, ki je občutno padel posebno v trbiški občini, DC je izgubila glasove v vseh treh občinah. Socialisti so torej novi gospodarji v Kanalski dolini.
Izguba glasov SSk nas mora vse kot Slovence boleti, ker pomeni, da postajamo Slovenci vedno bolj le kulturna in jezikovna skupnost, nočemo pa v demokraciji biti tudi politični dejavnik. Mnogi hočejo biti še naprej le huzarji v službi tujih strank.
Kdor zaničuje se sam, podlatga je tujčevi peti!
★
Kje je kraj, kjer bi mogel biti srečen tisti, ki se ukvarja zgolj sam s seboj?. (Mongolski pregovor)
NOVA POTA V KREMLJU
V zadnjem času je v prostranem ruskem prostoru prišlo do pomembnih in zanimivih novosti. Gre za svet, :ki je sam že stoletja predstavljal neko neznanko, obenem pa tudi neko privlačnost, zlasti za zahodnega opazovalca. Lepo je o pomenu tega zapisal znani ruski mislec Leonida Gančikov, ko je jedrnato in zgovorno označil te poteze: »Že sama prostranost ruskega sveta ni le razsežna, prostorska, zemljepisna, ampak je še prej neka brezmejnost duha.«
Slovesnosti ob praznovanju tisočletnice ruskega krščanstva — o katerih je naš list obširno pisal — so s svojimi novostmi in presenečenji tudi dokaz te duhovne dimenzije, obenem pa tudi nekega vrenja, ki se vedno bo’j javlja v današnji ruski družbi in tudi v sovjetski državi ter sami sovjetski partiji. O -tem najbolj jasno priča pred dnevi zaključena vsesovjetska konferenca KP ZSSR, ki jo je hotel njen glavni tajnik Mihail Gorbačov. Šlo je dejansko za velika presenečenja, tako že po zunanji obliki in samem poteku kot po notranji, vsebinski plati.. Šlo je nedvomno za nekako zgodovinsko prelomnico in za začrtanje novih poti v politiki talko sovjetske partije kot sovjetske države.
POTEK PARTIJSKE KONFERENCE
V kremeljskih dvoranah se še niso zabrisali sledovi pravoslavnih patriarhov in metropolitov ter katoliških kardinalov (že samo po sebi nenavaden in zgodovinski dogodek), ko se je začela vsesovjetska konferenca komunistične partije Sovjetske zveze. Šlo je že na zunaj za izredno zborovanje, ki sicer ni kongres, a ima vso moč in pomen partijskega izrednega kongresa — v marsičem ga celo presega. Morda bi lahko spomnili v zadnjih desetletjih le na sloviti dvajseti kongres KP SZ, ko je Nikita Hruščev pometel s Stalinom. Vsekakor pa ima sedanje moskovsko zasedanje vsebinsko še večje razsežnosti, ki bodo verjetno globoko odjeknile v sovjetski družbi bližnje bodočnosti.
V glavnem je bila to odprta tribuna, s katere so nad pet tisočem delegatom govorili najpomembnejši, pa tudi čisto navadni zastopniki KP: od glavnega tajnika in članov Politbiroja do zakotnega in nepoznanega delegata iz Sibirije ali iz Uzbekistana. Ves potek je stalno neposredno prenašala sovjetska televizija in že v tem je prišla najbolj na dan ona »glasnost«, ki jo Gorbačov poleg druge znane parole, »perestrojka« (obnova) najbolj vihti. In res, v nastopih posameznih predstavnikov so prišle na dan vse mogoče teme in so padali najrazličnejši predlogi. Od sprememb v statutu partije do sprememb v ustroju države, od gospodarskih in socialnih vprašanj do pogleda nazaj, v preteklost partije in države, še posebej pa se je pokazala »glasnost« v tem, da so znani ali manj znani delegati pogumno in včasih močno polemično segli v bližnjo preteklost in tudi s prstom pokazali na tiste, ki so nekoč aktivno sodelovali v prejšnji politiki postalinskega obdobja, pa še danes vedrijo in oblačijo v Kremlju. Tako je recimo najbolj presenetila odkrita kritika na račun samega sedanjega državnega poglavarja Gromika in urednika Pravde Afanasjeva z zahtevo, da se še z nekaterimi drugimi umakneta.
DVE KONFRONTACIJI
Večjo politično težo in odmev sta med drugim pokazala dva nastopa, ki sta ga imela Boris Elcin in Jegor Ligačov, ki predstavljata nekako dve nasprotni si struji v sedanjem partijskem sistemu. Prvi je bil znan zlasti po tem, ko je moral pred časom odstopiti kot moskovski tajnik KP, čeprav je (morda takrat še preveč glasno) zagovarjal novo politiko Gorbačova. Drugi pa slovi kot glavni zastopnik starega in bolj dogmatskega krila sovjetske partije (Sam pa se je sedaj tudi opredeljeval za »perestrojko!<!j. Elcin je med drugim
zavrnil razne napade, ki so mu očitali, da je prerad dajal intervjuje raznim zahodnim TV družbam. Sam je rekel, da je npr. najprej dal izjave za dva pomembna moskovska dnevnika, ki pa jih nista Objavila! Tako torej... Ob koncu je še zahteval politično rehabilitacijo, ki je sicer —• po njegovih besedah — v sovjetski družbi v navadi šele po petdesetih letih!
Ligačov seveda tudi ni molčal in je živahno polemiziral z Elcinom in za svoje teze klical še celo božjo pomoč. Izrekel se je za »perestrojko«, tudi če je njen korak težaven in dolg. Marsikaj je očital svojemu tekmecu Elcinu in med drugim spomnil na svoje večletno delovanje v Sibiriji. Tu smo delali požrtvovalno in brez strahu — je deial — ker smo vedeli, da bi nas ne mogli poslati kam dlje od Sibirije... Medtem pa da je Elcinu kot partijskemu sekretarju uspelo le uvesti racio-nirana živila...
ZA NOV USTROJ DRŽAVE
Mimo teh zanimivih cvetk in osebnih polemik, ki so pa vseeno le nek nov signal debate in politične dialektike v Sovjetski zvezi, je prišlo do praktičnih zaključkov in predlogov. Že prej smo omenili, da hoče Gorbačov dejansko reformirati državni in partijski aparat. In res je konferenca ob koncu sprejela glavne predloge in načrte sedanjega vodstva. Ti kažejo na veliko reformo v bodoči sovjetski družbi. Še vedno naj bi sicer odražala komunistični sistem, vendar naj bi v njem prišlo do globokih sprememb, ki naj bi predvsem pomenile večjo udeležbo državljanov in drugačen pristop k samim mehanizmom za izbiro partijskih in državnih oz. upravnih predstavnikov. Posebej je Gorbačov zahteval večjo vlogo »sovjetov«, to je skupščin (svetov) na vseh ravneh, od krajevnih do zveznih. V poštev naj bi prišle tudi tajne volitve in
večimenski seznam kandidatov na raznih volitvah.
Zanimivi so zlasti predlogi za osrednje državno politično vodstvo Odslej naj bi glavni tajnik partije bil obenem tudi predsednik vrhovnega sovjeta, namreč državni predsednik in tako že po ustavi okrepil svojo funkcijo (to so sicer prej že imeli Brežnjev, Andropov in Černenko, a brez širše reforme državnih in partijskih ustanov). Državnega predsednika naj bi neposredno izvolil kongres ljudskih poslancev, ki bi obenem tudi izvolil manj številen vrhovni sovjet z dvema zbornicama, ki bi skupno obsegal 450 poslancev; ta bi nato izvolil še prezidij vrhovnega sovjeta s številnimi podpredsedniki in predsednikoma obeh zbornic. Pomembno je zlasti to, da bi imel novi tajnik-predsednik vse večjo vlogo in bi tudi imenoval predsednika vlade. Odgovarjal bi torej nekako močnemu predsedniku republike zahodnega kova.. Zanimivo je še, da bi nove uredbe (ki bodo seveda šle v ustavo) omejile vse mandate na pet let z možno samo eno potrditvijo. Toda pri glasovanju je 4.991 delegatov predlog o tajniku-predsedniku zavrnilo.
Novi načrti za preustroj sovjetske države in partije so torej komaj izšli iz moskovske konference in že je njih odmev povzročil ogromno komentarjev po celem svetu. Eni vidijo v njih nekako željo po predsedniški republiki (tipa ZDA?!), drugi spet vidno težnjo po demokratizaciji ruske družbe, tretji pa izražajo svoje dvome v uresničljivost teh načrtov. Vsekakor lahko tu zaenkrat le- izrazimo upanje, da bi pri vsem ne šlo za kako utopično idejo (ki jih je prav socializem vihtel že od Platona mimo Tomaža Mora vse do 19. stoletja), ampak za dejansko uresničitev globoke reforme ruske družbe v duhu vedno večje humanosti in demokratizacije.	Speetator
Deželno tajništvo SSk o volitvah
Deželno tajništvo slovenske skupnosti je objavilo tiskovno poročilo, v katerem izreka toplo zahvalo vsem 8.682 zvestim volivcem in volivkam, ki so 26. in 27. junija omogočili, da bo imela slovenska stranka ponovno svojega samostojnega glasnika v deželnem svetu Furlani j e-Julijske krajine. SSk se zahvaljuje tudi vsem kandidatom in aktivistom, Mladinski sekciji in vsem, ki so delali za skupni uspeh na volitvah. Zanje bo priredila v nedeljo, 10. julija, povolilno družabno in politično srečanje, ki se bo začelo ob 19. uri na dvorišču pri župnijskem domu v Doberdobu, v primeru slabega vremena pa v prostorih tamkajšnjega SKPD Hrast.
Deželno tajništvo SSk javno izreka čestitke in voščila za uspešno delo vsem novoizvoljenim ali potrjenim predstavnikom. Ti so: novi deželni svetovalec Bojan Brezigar, potrjena pokrajinska svetovalca dr. Zorko Hare j v Trstu in dr. Mirko Špacapan v Gorici, potrjeni tržaški občinski svetovalec dr. Aleš Lokar in pa konzultorji v mejah tržaške občine Marjan Pertot, Vinko Ozbič, dr. Peter Močnik, prof. Elvi Slokar in Sandi De Luisa.
Topla zahvala in priznanje za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo naj gresta dosedanjemu deželnemu svetovalcu odv. Dragu Štoki, ki je zastopal SSk v najpomembnejšem izvoljenem svetu v letih 1968-88.
Končno še zahvala sredstvom množičnega obveščanja, ki so v naporni kampanji poročali o delu in načrtih Slovenske skupnosti!
Volilni izidi pa zastavljajo Slovenski skupnosti tudi odgovorna vprašanja. Dosegla je namreč zastavljene cilje in kljub zelo težavnemu položaju ohranila svoje zastopstvo na deželi, v obeh pokrajinskih svetih in v tržaški občini, vendar je izgubila dva rojaka svetovalca v tržaški
Dr. Drago Štoka, — 20 let svetovalec Slovenske skupnosti
občini, kar pa je še huje — številčno je nazadovala, tako da je od prejšnjih deželnih volitev izgubila kar 1.783 glasov, največ na Tržaškem, pa tudi na Goriškem in v pordenonski pokrajini, zelo občutno pa v videmskem in tolmeškem volilnem okrožju. Izidi so boljši glede pokrajinskih volitev (v obeh pokrajinah skupno 8.681 glasov, pred petimi oz. šestimi leti pa skupno 9.144 glasov). Vse to zastavlja Slovenski skupnosti potrebo po globoki analizi izidov, iskanju vzrokov za nazadovanje in pa ukrepov za izboljšanje položaja.
Temu, kot tudi splošnemu položaju slovenske manjšine v Italiji po volitvah in bližnjim pogajanjem za sestavo nove deželne uprave, pa bo posvečena prihodnja seja deželnega tajništva SSk, ki bo v petek, 8. jtdija, v Nabrežini.
Ali je konec ^slovenske pomladi1*? Slovenska religiozna umetnost v Rimu
Po upanja polnih nekaj letih, ko se je slovenska demokratična javnost v domovini z veliko energije trudila znova oživiti oz. demokratizirati življenje, je demokratizacija spet začela strmoglavljati v prepad.
Partija je spet dokazala, da ne obvladuje razmer, in da so je le polne besede »demokratizacije«, »napredka« in »socializma po meri človeka«, na drugi strani pa dopušča popolnoma nesposobno gospodarski vlado v Beogradu ter ob njej celo razmah protidemokratičnih izpadov svoje vojske.
Začelo se je z jugoslovansko moralno korupcijo, s preprodajanjem orožja vojaškim režimom v Afriki in Aziji. Ker mladi .nikakor nočejo vojske, ki trguje z diktatorsko-vojaškimi režimi, so začeli te grde posle »svoje« vojske razkrivati v javnosti.
Res je sicer, da jugoslovansko gospodarstvo trenutno ni sposobno (za)služiti z normalno ekonomijo, ampak se mora spuščati v umazano trgovino s smrtjo, vendar je pa tudi res, da je slovenska mladina toliko osveščena, da odločno nastopa proti takšni »ekonomiji«.
Prednjači seveda relativno neodvisna in zato kvalitetna revija Mladina, ki je v svojih spomladanskih številkah intenzivno razkrivala grde poteze in korupcijo v »svoji« vojski, vojski, ki se je med drugim oklicala za »ljudsko«.
Najprej je Mladina razkrila »tesno vojaško sodelovanje s prijateljskim etiopskim ljudstvoma oziroma gostovanje vrhovnega poveljnika jugoslovanske vojske admirala Mamule pri etiopskem režimu. Sledila je seveda histerična reakcija vojske, vendar je Mladina še isti hip napovedala feljton ter ga v naslednjih številkah tudi izpeljala, v katerem so objavljena pričevanja o gradnji vile v Opatiji taistemu admiralu Mamuli. Za gradnjo vile so se posluževali vojakov, kar je bilo seveda v nasprotju z zakoni. Korupcija na višku torej!
Sledile so prave salve praznih političnih očitkov in pritiskov na Mladinine časnikarje in seveda na slovensko politiko, naj le-ta utiša vse te »napade na JLA«. Vojska je seveda na vse mogoče načine kričala, kako je »napadana«, in »da se proti njej izvršuje prava "specialna vojna”«, nič pa ni hotela slišati o javno postavljenih vprašanjih, ki jih je Mladina vztrajno ponavljala. Kaj šele, da bi na katero od njih odgovorila!
Prav v tem času pa so začele v javnost pronicati vesti o tem, kako poskuša prav ta »regularna« in »ljudska« vojska mimo slovenskega ljudstva povsem skrivoma ukinjati Ljubljansko armadno območje in Teritori jalne enote v Sloveniji. Zadevo so zaradi skrajne občutljivosti slovenski javnosti seveda skrbno prikrivali. Z morebitno ukinitvijo Ljubljanskega armadnega območja bi JLA postala prava okupacijska vojska v Sloveniji, na katero ne bi imeli Slovenci nobenega vpliva.
V istem času se je nato pojavil še nov val alarmantnih govoric, za katere obstajajo določeni dokumenti, ki kar aktivno krožijo med ljudmi po Sloveniji. Tokrat je šlo za pripravljanje vojaškega udara v Sloveniji. Govorilo se je o množičnih aretacijah. Vse te govorice so imele osnovo v stenogramskih zapiskih, ki so vsebovali diskusijo predsednika slovenskih komunistov Kučana v CK ZKJ v Beogradu, kjer je zavračal vse možnosti za nedemokratično reševanje krize, 'še posebej v Sloveniji. Ti zapiski so skrivoma začeli krožiti med ljudmi (ne ve se, kdo jih je razpečal) in seveda takoj povzročili šok. Še posebej, ker Kučan omenja konkretno ponudbo vojske za pomoč pri nemirih, do katerih bi prišlo, ko bi policija izvršila množične aretacije.
V tem času je bila postavljena pred konkretna dejstva tudi Mikuličeva gospodarska vlada. Ker je obljubila drugačno reševanje gospodarske situacije, ji je uspelo zadržati popolnoma nezaslužen prestol.
Sledili so ostri ukrepi, ki so v naslednjih tednih nujno povzročili socialne nemire (stavke delavcev).
V vsem tem dogajanju, še posebej pa prav v času sprejemanja bolečih Mikuli-čevih gospodarskih ukrepov, so 31. maja zgodaj zjutraj aretiral' Janeza Janšo, ki je eden najmarkantnejših predstavnikov slovenske kritične javnosti. Z njim so aretirali še zastavnika Borštnerja ter urednika Mladine Tasiča.
S temi aretacijami je oblast ubila več muh z enim zamahom. Slovensko kritično javnost je zaposlila s specifičnim »primerom« in jo tako odvrnila vstran od skrajno resnih gospodarskih in socialnih problemov.
Po mnenju nekaterih gre za nov poskus zastraševanja, ki so se ga lotili nasprotniki demokracije, da bi z ustvarjanjem incidentnih in ekscesnih primerov vzpostavili razmere, ki bi jim omogočile nove in ostrejše represivne posege. Gre tudi za poskus kriminaliziranja Janeza Janše kot kandidata za predsednika slovenske mladine, kar pomeni nezaslišano vmešavanje v volilne postopke in grob pritisk na javnost.
Sedaj je že jasno, da je stalinizem, ki se je v zadnjem času nekoliko potlačil v ozadje, spet na pohodu. Sistem je pač enopartijski in kot tak niti sam sebe ne more kontrolirati, kaj šele da bi ga kontroliral kdo drug. Enopartijski sistem pa je, kot kaže več kot dvatisočletna zgodovina civilizacije, nujno ali fašističen ali stalinističen. Oboje je podobno!
Po Ljubljani se ,širijo govorice, da so Janšo zaprli tudi zarad’ tega, ker je posedoval dokumente o skrajno delikatni temi, o ukinjanju Ljubljanskega armadnega območja, s čimer bi bilo spodrezano še tisto malo elementov »slovenske vojske«, ki so uspeli obstati, pa čeprav le kot lepotni okrasek.
V primeru aretacije Janeza Janše in tovarišev je jasno izpostavljen popoln monopol, ki ga ima vojska v državi. Lepo se vidi, da lahko vojska počne, kar hoče, brez kakršnekoli odgovornosti komur koli. Slovenska demokratična javnost je absolutni) prešibka, da bi imela nadzor in vpliv nad postopki in hotenji vojske, ki smo jim priča.
Še posebej, ker je vojska soldat (sol-do = denar) — plačanec — partije. Partija je popoln monopolist nad vsem, še legitimnost si daje sama. Krog je tako zaključen. Ljudje so iz tega monolitnega kroga izločeni in lahko le životarijo. Kot grajski hrib z utrjenim gradom ter graščakom, okoli katerega pa životari nepregledna množica podložnikov.
Niso daleč od resnice tisti, ki vlečejo vzporednice s »praško pomladjo in »hrvaškim maspokom«.
Slabo se nam piše!
Vinko Levstik
Pripis: Zadnje dni so razširili obtožnico »zaradi izdajanja strogo zaupnih dokumentov« tudi na odgovornega urednika Mladine Francija Zivrla. Govori se, da je ta »tajni dokument« fotokopiral Bor-štner ter ga posredoval Mladini.
Romunski diktator Nicolae Ceausescu skuša pozornost prebivalstva pritegniti tudi s tem, da hoče državo očistiti vseh manjšin, ki že od 13. stoletja živijo na območju sedanje romunske države. Najpomembnejši sta nemška in madžarska. Živita v pokrajini Sedmograška, ki ji Nemci pravijo Siebenburgen, Romuni pa Transilvanija. Nemcev je še kakih 200.000, Madžarov pa kar dva milijona.
Do leta 1918 je Sedmograška spadala pod Madžarsko. Naj kot zanimivost omenimo, da je bil naš legendarni kralj Matjaž rojen prav v glavnem mestu te dežele Cluju. Pisal se je Matjaž Korvin. Sedaj pa je Ceausescuju prišla ideja, res vredna samosilnikov. Vse območje, kjer živi madžarska manjšina, je sklenil spremeniti v nekakšno kmetijsko-industrijsko področje, pri čemer naj bi bilo odstranjenih kakih osem tisoč madžarskih naselij, njih prebivalstvo pa razpršeno po vsej Romuniji.
Ni čuda, da so mnogi Madžari spričo tega načrta začeli zapuščati rodno zemljo in si iščejo zatočišča v matični domovini. V prestolnici Madžarske Budimpešti pa je prišlo 27. junija do množične proti romunske demonstracije, kar je spet razhudilo romunsko vlado, da je dala zapreti madžarski konzulat v Cluju.
Sestrelitev iranskega letala
Zadnje dni so perzijski obalni čolni spet postali bolj nasilni in začeli napadati petrolejske ladje, ki plujejo po Perzijskem zalivu. Tako so napadli neki danski tanker, a je takoj posredovala severnoameriška fregata »Montgomery« in padad zavrnila.
Naslednji dan so perzijski -bojni šolni napadli severnoameriški rušilet- »Vincen-nes«. Prav tedaj se je v zraku pojavilo letalo, za katero so Američani menili, da je iransko in da hoče napasti rušilec. Po večkratnem opozorilu, ki ga pa letalo ne upošteva, izstrelijo z rušilca rakete zemlja-zrak. Letalo je zadeto in pade v morje.
Izkazalo pa se je nato, da je bil avion
V ponedeljek 23. maja je bilo ob 18. uri v Centro artistico oulturale «La Pigna» odprtje razstave novejše religiozne umetnosti v Sloveniji. Predsednik Slovenske teološke akademije je podčrtal izrednost te razstave, na kratko opisal težavne priprave in se zahvalil vsem, ki so se odzvali povabilu in premostili ovire. Osebno so se odprtja razstave udeležili L. Bratuž, M. Jakopič-Kunaver, L. Koporc, M. Metliko-vič; svoje umetnine pa so poslali P. Černe, M. Ličen-Krmpotič in V. Šorli-Puc, Slovenik pa je posredoval še sliko S. Kregarja in kipe F. Gorše ta.
Predsednik Slovenske teološke akademije se je zahvalil predsedniku združenja italijanskih katoliških umetnikov, nadškofu Guidu Del Mestriju, ki je odprl razstavo, nato pa še arhitektu Jožetu Kušarju, ki je pripeljal našo narodno umetnost v Rim. Enaka zahvaia gre umetniku Marku Rupniku in dr. Kazimiru Humarju, ki sta omogočila prevoz slik, nadalje dr. Ivanu Štuhecu, ki je skupno z arh. Kušarjem pripravil strokovni uvod; in še arh. Jožetu Brecu, ki je pokazal svojo širokogrudnost pri uveljavljanju narodnih vrednot.
Iz pogovora naših umetnikov s številnimi gosti je bilo razvidno, da so si naši umetniki že zagotovili rimsko priznanje. To je potrdil sam vatikanski list (L’Osser-v£'tore Romano), ki je 7. junija objavil obširno pohvalno oceno.
Spremna beseda, ki sta jo pripravila arhitekt J. Kušar in Ivan Štuhec, nam oriše pomen in vrednost te prve večje slovenske razstave religiozne umetnosti v večnem mestu:
Pričujoča razstava pod naslovom »Slovenska religiozna umetnost« nam predstavlja sedem slovenskih umetnikov, ki se pri svojem ustvarjanju, vsak na njemu lasten način, lotevajo religiozne tematike v najširšem smislu te besede; bodisi, da njihova dela nastajajo iz globoko osebno doživetega in religiozno občutenega bivanja, bodisi da se inspirirajo v krščanski tradiciji, še posebej v Sv. pismu, ali da je njihovo delo nastalo na pobudo naročnika za sakralni prostoi. Kakor je religiozno doživljanje stvar osebno najintimnejših globin vsakega človeka, tako je tudi njihov umetniški izraz, kolikor je pristen, zaznamovan z ustvarjalčevo enkrat-nostjo in izvirnostjo. Upoštevajoč osebno nenadomestljivo samoniklost predstavljenih umetnikov, smemo torej govoriti o
potniško letalo, ki je vozilo na črti Ban-dar Abas - Dubai. Imelo je na krovu poleg 281 potnikov še 9 članov posadke. Vsi so izgubili življenje. Med potniki je bilo tudi šest Jugoslovanov, ki delajo v Iranu. Eden od njih, Stanko Jug, je bil Slovenec. Na krovu je bil tudi neki Italijan, večina pa so bili domačini.
Srebrna maša škofa Metoda Piriha
Med letošnjimi duhovniškimi jubilanti je tudi škof Metod Pirih. Srebrno mašo je obhajal v rojstnem Lokovcu v nedeljo 3. julija ob 16, uri. Prišlo je zelo veliko ljudi in več duhovnikov. V mašnika je bil posvečen v Ljubljani 29. junija 1963.
Po maši se je tudi nad Lokovcem razdivjala poletna nevihta, ki je lomila tudi drevesa. K sreči ni trajala dolgo in so ljudje lahko odšli na domove.
G. škofu Metodu naše čestitke za srebrno mašo in naša voščila za god.
Nasveti za počitnice
1. Začni vsak dan svojih počitnic z mislijo na Boga: bodi najprej kristjan, potem turist!
2. Počitnice te ne odvezujejo od tvojih verskih dolžnosti, molitve, nedeljske maše — že samo zato, ker si daleč od doma.
3. Tudi daleč od doma se vedi olikano. Bodi prijazen in velikodušen, da si bodo povsod želeli, da bi se vrnil k njim prihodnje leto!
4. Vzbujaj spoštovanje z govorjenjem in molkom. Občuduj lepo in dobro, kjer koli ga najdeš!
5. Bodi družaben in uslužen, previden na cesti in pri vožnji z avtom!
6. Spoštuj krajevne običaje. Ne žali nikogar s posmehom!
7. Spoštuj stvari, kraje in ljudi, ki jih srečaš na svojih poteh. Ne žali nikogar s svojim vedenjem!
8. "Ko se vrneš s počitnic, ne pretiravaj v govorjenju o tvojih skušnjah in doživetjih. Predvsem pa ne pozabi zahvaliti Gospoda!
njim skupnem religioznem navdihu.
Prav tako je upravičen naslov »Slovenska religiozna umetnost«, kolikor so navzoči umetniki Slovenci in ne v smislu pregleda nad tovrstno umetnostjo in njenimi avtorji v povojni Sloveniji. Ko torej govorimo o slovenski religiozni umetnosti glede na tukaj predstavljene avtorje, smemo trditi, da je njihov reprezentančni vzorec izraz nekega vse bolj živega prebujanja ljudi na jugovzhodni strani Alp. Ti ljudje nosijo v sebi korenine zahodnoevropske kulture, katere del so bili in ostajajo do danes, s svojo poetično slovan-
Župnik Anton Prinčič je obhajal 40. obletnico mašniškega posvečenja. Že 25. junija je bil povabljen v Podgoro, da bi tam imel skupaj z župnikom g. Maurom Bellettijem, ki je obhajal 10. obletnico posvečenja, zahvalno mašo za 40 let maš-ništva. Na prazmk sv. Petra in Pavla je namreč tam zapel novo mašo pred 40 leti. Pri oltarju je bil tudi domačin Hila-rij Brezigar, ki je obema izrazil voščila.
Bil je posvečen 27. junija 1948 na Travniku v cerkvi sv. Ignacija skupaj s tremi sošolci; posvetil jih je nadškof Karel Mar-gotti.
Na praznik sv. Petra ir Pavla letos je obhajal 40. obletnico nove maše v Dolu in Jamljah. A po želji župljanov se je spomnil bolj slovesno obletnice 3. julija pri nedeljski maši. Spomnil je kraje, kjer je deloval kot duhovnik v teh 40 letih. Novo mašo je ponovil za Slovence na Travniku in goriški stolnici.
Kot novomašnik je najprej pomagal msgr. Novaku, ki je upravljal Štandrež v odsotnosti župnika Zalatela, ki se je šel zdravit. Semkaj ga je prišel obiskat nekega dne oče, ki ga ni bilo na novi maši. Prišel je s kolesom, da bi videl sina no-vomašnika.	Mater	pa je	videl	na bloku
pri Ceglem	in ji dal čez	mejo	blagoslov.
Bili so težki povojni časi!
Iz Štandreža je šel nadomeščat župnika v Števerjan. Tudi	on se	je šel	zdravit v
Tirole. Ko	so se	odprle	šole,	je šel za
prefekta v Alojzi j evišče, kjer so bili slovenski dijaki in semeniščniki za Gorico in Trst. Tri leta je tam ostal. Med tem je umrl nadškof Margotti. Njegov naslednik H. Ambrosi ga je poslal v Gradež v pomoč staremu župniku. Ostal je štiri leta. Isti škof ga je poslal septembra 1955 v Zgonik na Tržaško. Prišel je tja ravno za sv. Mihaela, ki je zavetnik Zgonika. Ko je obolel g. Vinko Štanta, je prevzel še upravo šempolaja in Slivnega do prihoda g. M. Mazore v Šempolaj. V Zgoniku je ostal do oktobra 1972, 17 let.
Gorica je med tem dobila novega škofa msgr. P. Cocolina. Ta je nekega dne prišel v Zgonik in prosil g Prinčiča, da bi prišel v Števerjan. To je bilo septembra 1972 in iz pokorščine je sprejel Števerjan. Tam je imel po tolikih letih sveti misijon za sveto leto. Doživel potres in skrb za popravo streh, ki jih je potres zelo poškodoval, da so morali ob dežju prihajati v cerkev z dežniki! Po 9 letih pastirova-nja v števerjanu je spet iz pokorščine prišel v Jamlje, spet na Kras. Tu je dočakal 40. letnico mašniškega posvečenja.
Po maši so župniku naredili presenečenje, ko so izrekle voščila v imenu župnije za 40. jubilej tri deklice. Dijakinja Martina, ki je že ob prihodu v Jamlje izrekla dobrodošlico pred 7 leti, je zdaj prebrala voščila, srednješolka Alenka pa izročila dar: nov kelih, Elena, ki jo je prvo krstil, ko je prišel v Jamlje, pa šopek rož.
Bog naj povrne vsem dobrotnikom za lopo misel, voščila in pomenljivi dar, znak življenjskega darovanja. G. župnik bo skušal pokazati hvaležnost za voščila in dar z molitvijo in lučjo božje besede, ki je luč vsem na poti življenja v srečno večnost!
Iz Slovenije
Obnova cerkvenih prostorov v Sloveniji
V zadnjih pelih letih je bilo v Sloveniji obnovljenih 247 cerkva, 10 samostanov in 136 drugih objektov. Na novo pa so v teh letih zgradili 13 cerkva, en samostan in 35 drugih zgradb. V 92 primerih je z denarno pomočjo sodelovala tudi družba, levji delež pa so nosili verniki. Boleče pa je dejstvo, da mora župnik, če hoče opraviti dela na svoji cerkvi, ki je važen umet-
sko dušo, ki jo dober slovenski slikar ali kipar ni skrival, tudi ko je bil pod vplivom drugih šol. Morda je ravno globoko lirično čutenje s sebi lastno barvno skalo in ekspresivnim izrazom tisto, kar slovenskim umetnikom določa izvirno mesto v mavričnem spektru evropske raznolikosti.
Evropska kultura, krščanska tradicija, narodna pripadnost in osebna presnovitev vsakega posameznega umetnika nam omogočajo, da sicer izrazito individualne avtorje na tej razstavi predstavljamo pod določenim, za vse skupnim vidikom.
(Iz glasila Med nami)
nostni spomenik, plačati za gradbeni material visok prometni davek in to iz denarja, ki so ga verniki večkrat dobesedno odtrgali od ust. V Sloveniji je menda 2200 župnijskih in podružničnih cerkva.
Zanimiv je podatek, koliko župnijskih cerkva je v slovenskih škofijah posvečenih Mariji: v ljubljauski nadškofiji 57, v mariborski 45 in v koprski 27. Naslovi cerkva so pa zelo različni. Daleč največ Icer-kva je posvečenih Mariji pod naslovom Marijino vnebovzetje, potem Marijino rojstvo, sledi Marijino brezmadežno spočetje, Marijino ime in pod drugimi naslovi z manjšim številom.
Novomeški frančiškani dobili v najem svoje prostore
Leta 1696 je bila frančiškanskemu samostanu v Novem mestu dozidana stavba, ki je služila za zavetišče učencem, ki so prihajali s podeželja in se šolali v mestu. V prvi in drugi vojni je bila v teh prostorih šola, v času med vojnama pa celo kolegij. Ko pa je nastopila »svoboda«, so te prostore frančiškanom odvzeli oziroma nacionalizirali s pretvezo stanovanjske stiske. V prostorih se je naselilo podjetje »Krojač«, za njim pa še različni gostje in končno Mladinski klub. Ta je dokončno obračunal s staro mislijo, da je treba za hišo skrbeti in tako opustošeno tudi zapustil.
Leta 1983 je novomeška občina prepustila frančiškanom te prostore v najem za dobo 40 let. Potrebni so bili temeljite prenove, kar se je posrečilo predvsem po prizadevanju domačih župljanov. Mladina, ki obiskuje verouk, je končno dobila primerne prostore. Letos na binkoštni ponedeljek je nadškof Alojzij Šuštar blagoslovil prenovljene samostanske prostore.
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
S TRŽAŠKEGA
Padriče
Letos poteka 90 let, odkar so narodno in versko zavedni vaščan' zgradili cerkev in jo posvetili svetima bratoma Cirilu in Metodu.
Leta 1963, torej pred 25 leti, smo slovesno praznovali 1100-letnico prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane.
Pri slovesnosti, ki je bila vsa na velikem travniku, so nastopali združeni cerkveni pevski zbori, slovenski skavtje in slovenski dijaki. Na velikem odru se je vršila najprej sv. maša in nato dramski nastop: Ciril in Metod med Slovani. Glavni govornik je bil prof. Vinko Beličič, ki je zložil tudi primerno pesem.
Vinko Beličič
>
BESEDA — BRATSKA VEZ
Radost nam sije iz oči: o bratje, sestre, vsi na plan! Praznujemo spominski dan, kar sveti križ se nam blesti.
Prešlo je že enajst sto let, kar gledamo pogumno v svet. Glasno zakliči ves naš rod: zahvaljena, Ciril, Metod!
Prinesla sta nam vere luč, da vemo kam in vemo kod gre iz teme in stiske pot.
In dala sta nam zlati ključ:
Besedo — za vse brate vez, a zoper tuje roke jez.
Glasno zakliči ves naš rod: zahvaljena, Ciril. Metod!
IMsl ml MtfMi ii Hmrii
Duhsmiški iubilei i. /L Prinčiča
18. festival Števerjan ’88
V nedeljo se je s podelitvijo nagrad zaključil 18. Festival narodnozabavne glasbe Števerjan '88. Zključiti bi se moral pravzaprav nekoliko drugače, saj je bilo napovedano, da bo po nagrajevanju veliki ples ob zvokih nagrajenih ansamblov. Neobičajno in silovito neurje pa je organizatorjem — Društvu Sedej in ansamblu L. Hlede — krepko prekrižalo račune, tako, da se je nedeljski, finalni del festivala moral odvijati v dvorani Sedejevega doma, ki so jo marljivi in velikodušni Števerjanci že skoro dokončno preuredili in ji dodali vse tisto, kar zahtevajo nova pravila o varnosti dvoran.
Sicer pa se je Festival začel že v soboto zvečer, ko je Med borovci v Števerja-nu nastopilo petnajst od osemnajstih prijavljenih ansamblov. Kvaliteta je bila nekoliko nižja od prejšnjih let, vendar pa se je med nastopajočimi odlikovalo sedem ansamblov, ki jih je komisija za glasbo (Brane Golob, Boris Hladnik, Lojze Hlede, Franc Pohajač, Tomaž Tozon, Janez Beličič, Tullio Možina) prepustila v finale. Posebna komisija (Saša Martelanc, Bogomir Šefic in Loreta Humar) je pa ocenila najboljši predstavljeni tekst. To je Malavašičevo besedilo Samotarja. Poudariti je treba, da so vse skladbe oz. besedila -bila napisana prav za Števerjan-ski festival in tu prvič izvedena.
Kot že rečeno, se je v nedeljo popoldne, približno pol ure pred začetkom prireditve ulil močan dež z vetrom, ki je organizatorje prisilil, da so prireditev preselili v zavetje Sedejevega doma. Kljub
temu pa se niso dali presenetiti in že uro kasneje se je finalni del festivala lahko začel. V dvorani, ki je bila nabito polna, je vladalo pričakovanje tudi zaradi nastopa znanega slovenskega humorista Vikija Šimeka alias Jake Šrnufcigerja, ki ga je predstavil povezovalec in napovedovalec Marjan Šneberger iz Ptuja. Na odru so se tako vrstili finalisti (ans. Štajerski vrelec, ans. Drago Elikan, ans. Štajerskih sedem, ans. Bratje, ans. Idila, ans. Lipa in ans. Bratov Krt) in humorist, kar je bilo za publiko sila privlačna kombinacija, tako da sta dve uri programa hitro minili.
Najbolj napet trenutek pa je za vsaki festival seveda razglasitev zmagoslavcev, ki so letos bili: ansambel Štajerskih sedem, ki je prejel prvo nagrado za najboljšo izvedbo in trofejo ansambel L. Hledeta. Nagrado za najboljšo melodijo je prejel ansambel Bratov Krt za skladbo Pesem zvestobe, medtem ko je nagrado za drugo najboljšo izvedbo prejel ansambel Bratov Krt skupno z ansamblom Lipa. Nagrado, ki jo je s pomočjo posebnih volilnic podelilo občinstvo, je prejel ansambel Bratje iz Oplotnice.
Pokroviteljstvo nad letošnjo prireditvijo je prevzela Briška gorska skupnost in Kmečka banka. Posebno podporo pa so prispevali števerjanski vinogradniki, restavracije, obrtniki in podjetja. Svoj prispevek so organizatorjem nakazale tudi nekatere zasebne in javne ustanove.
Društvo je tudi letos izdalo bogato opremljeno brošuro, s spremno besedo časnikarja in pesnika Saše Martelanca.
PRAZNOVANJE SV. CIRILA IN METODA NA VEJNI
v znamenju tisočletnice pokristjanjenja ruskega naroda
Nedelja 10. julija ob 17.30: slovesno somaševanje novomašnika g. Ervina Mozetiča iz Hrenovic, srebrnomašnika g. Franca Vončine iz Boljunca, jubilanta g. Rudija Bogatca iz Doline ob 40-letnici mašniškega posvečenja. 'Sodelujeta združena pevska zbora Hrenovicedhvka.
Ob sklepu: novomašniški blagoslov in zahvalna pesem za krščanstvo v Rusiji. Sledi iše ekumenska pobožnost ob oltarju svedh bratov.
Na to izredno slovesnost vabi svoje člane in prijatelje Apostolstvo sv. Cirila dn Metoda v Trstu. Še posebno dobrodošle skavtinje in skavti ter naše narodne noše.
Letošnji poletni tabori tržaških skautov
Slovenska zamejska skavtska organizacija iz Trsta prireja za svoje člane tudi letos štiri poletne tabore. Sam Baden-Powell je svojčas zapisal, da je »tabor tisti trenutek, ki na poseben način privlači mladega človeka in je, poleg tega, da koristi njegovemu zdravju, še priložnost, da lahko pridobi zaupanje vase in duha iznajdljivosti.« Tabori za tržaške skavte in skavtinje bode ločeni po starostnih vejah in bodo večinoma v Sloveniji.
Veja volčičev in veveric bo imela svoj tabor v bližini Ilirske Bistrice, točneje v vasi Zabiče od 2. do 12. avgusta in sicer na istem travniku kot pred tremi leti. Načelovala mu bo Darja Smotlak.
Veja izvidnikov in vodnic bo tudi letos priredila dva tabora. Tabor A (1„ 2. in 3. četa) bo trajal od 18. julija do 1. avgusta in ga bo vodila Bruna Ciani. Šotore bodo postavili v Selah na Koroškem. To bo tudi edini tabor, ki se bo vrši) izven matične domovine.
Taboru B (4. in 5. četa), ki bo v vasi Čezsoča pri Bovcu pa bo od 25. julija
do 8. avgusta načelovala Martina Gra-honja.
POTA ’88 ali potovalni tabor za člane najstarejše veje, to je veje roverjev in popotnic pa bo od 11. do 21. julija in bo tudi letos v dveh delih. Prvi, potovalni del, bo trajal pet dni in bo udeležence popeljal na najvišji slovenski vrh, na Triglav. Stalni del pa bo v Čezsoči pri Bovcu. Tabor bo vodil Andrej Štekar.
Slovensko stalno gledališče Iz Trsta uprizori Moličrovo komedijo »George Dandin« ali »Kaznovani soprog« na prostem julija v tržaški pokrajini in sicer: petek 8. julija Repentabor (premiera); sobota 9. in nede-ja 10. julija istotam; torek 12. Mačkolje, Borov gozdiček; sreda 13. Dolina, pri Šar-neku; četrtek 14. Zabrežec, v Šribenci; petek 15. Bazovica, gostilna »Pri lipi«; nedelja 17. Prosek, Kulturni dom; torek 19. Trebče, Ljudski dom; četrtek 21. Salež, gostilna Grilac; pel ek 22. Slivno, pri Terčonovih; sobota 23. Nabrežina, pri Bak-čevih; nedelja 24. Sv. Križ, Ljudski dom. Začetek predstav ob 21. uri.
Znanstveni posvet o gospodarstvu narodnih manjšin
Mladinski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, mladinska sekcija Slovenske skupnosti in Zveza komunistične mladine Italije priredijo v soboto 9. julija v konferenčni dvorani tržaškega velesejma znanstveni posvet pod naslovom: »Kako manjšinske narodnostne skupnosti razvijajo svoje gospodarstvo v italijanskem ekonomskem prostoru«.
Ob 9. uri uvodna poročila: dr. Branko Jazbec, ekonomski raziskovalec inštituta Slori iz Trsta; prof. Enzo Cout, deželni svetovalec Doline Aosta; dr. Christoph Engl, načelnik odbora za gospodarstvo pri SVP, stranki Južnih Tirolcev. Ob 10.30 razprava, ob 12.00 zaključki posveta, za kar bo poskrbel Hadrijan Koršič, predsednik goriške delegacije mešane italijan-sko-jugoslovanske Trgovinske zbornice Ital-Yug.
Razprave se bodo udeležili prof. Darko Bratina, prof. Aleš Lokar, dr. VValter Werth, dr. Leohner. Poskrbljeno bo za istočasno prevajanje iz italijanščine in slovenščine in obratno.
Opčine
V drugi polovici septembra 1987 smo objavili vest o nameravani postavitvi slovenske spominske plošče na grobu sv. Cirila v spodnji baziliki sv. Klemena v Rimu.
Pobudnik za to je rojak zdravnik dr. Srečko Simoneta. Za odkritje plošče je povabil nadškoFa in metropolita dr. A. Šuštarja ter je po rektorju Slovenika v Rimu dr. M. Jezerniku že vso zadevo uredil.
Spominsko ploščo poklanja dr. Simoneta z družino. Križ in svečnika za oltar sv. Cirila ter prav tako križ in svečnika za Slovenik pa daruje naša župnija sv. Jerneja na Opčinah. Napis na plošči se glasi:	»Slovenci svojima blagovestnikoma
sv. Cirilu in Metodu v hvaležen spomin 1988 - Slovenorum populus suis apostolis Ss. Cyrillo et Methcdio grato animo po-suit A. MDCCCCLXXXVIII«. Marmor je iz »repna«. Križ in svečnika za oltar sv. Cirila je izdelalo umetno kovaštvo Krištof iz Maribora, ono za Slovenik pa umetno-kovinska obrt Kropa iz Krope.
Slovesnost bo v sredo 21. septembra 1.1. med simpozijem o škofu J. F. Gnidovcu. Ob 7. uri zjutraj bo najprej odkritje-bla-goslovitev spominske plošče in križa ter svečnikov na grobu sv. Cirila v Rimu. Sledila bo sv. maša. Ob 10. uri dopoldne bo avdienca pri sv. očetu v Vatikanu. Zvečer ob 21. uri pa bo zaključek v Slo-veniku. Slovesnost bo spremljal s petjem naš cerkveni pevski zbor tako v baziliki sv. Klemena kakor v Sloveniku.
Župnija je pripravila za to priložnost petdnevno romanje v Rim in sicer od nedelje 18. do četrtka 22. septembra 1.1. V Rimu bomo cele tri dni. Spored je zato zelo bogat. Cena pa je razmerama nizka. Zasluga za to gre organizaciji cerkvenega pevskega zbora in vodstvu Slovenika v Rimu. Seveda je to omejeno na udeležence enega avtobusa. Ostale vabimo, da si pravočasno preskrbijo prevoz in ostalo v Rimu za 21. september. Spored za našo
župnijo dobite pri vodstvu omenjenega zbora na Opčinah. Če bo širše zanimanje za to slovesnost, bomo rade volje pomagali po svojih močeh,
Vpisovanje za župljane je že v teku. Prav tako vpisujemo za romanje na Sv. Višarje, ki bo v sredo 20. julija.
Prisrčno vabljeni!
Izid matur v Trstu
Poklicni zavod Stefan. Tehniki električnih in elektronskih industrij so postali: Francesco Beorohia (52/60), Marino Gher-lani (54), Ivo Gruden (42), Ivo Jerič (40), Marco Kerpan (44). Devan Košuta (36), Patrick Mihelič (44), Tomaž Milič (52), Mitja Možina (38), Stefano Persi (40), Andrej Spacal (40).
Tehniki mehanske industrije: Franco Fe-lician (45/60), Silvano Olenik (36), Andrej Perot (36), Giuliano Prasel (38), Mauro Renar (36).
Tehniki kemijske industrije:	Patrizia
Furlan (37/60), Igor Glavina (37), Tamara Grdina (44), Janko Milic (45), Lucia Re-becchi (42); eden dijak je bil zavrnjen.
Licej F. Prešeren. Klasični zrelostni izpiti: Igor Čok (46/60), Valentina Hrovatin (48), Kristina Martelanc (37), Veronika Martelanc (50), Fabiana Perenzan (38), Alenka Štoka (56), Vida Valencie (45).
Znanstveni zrelostni izpiti: Tanja Bole (48/60), Marko Budal (60), Massimiliano Ferfoglia (46), Igor Husu (46), Peter Klinc (48), Jasna Peric (38). Roberto Pernarčičih (40), Marka Pertot (36), Carmen Puri (39), Ivan Rudolf (48), Luca Schillani (48), Igor Sedmach (44), Olaf Sedmak (44), Giovanni Sosič (42), Mirjana Starc (38), Igor Stooca (36), Igor Volk (48), Irene Vremez (54), Tomaž Ban (40), Edvin Bevk (43), Dario Bi-siacchi (40), Arianna Bogateč (48), Nada Carli (43), Walter Coren (60), Andrea Cri-smani (44), Andrea Gregori (38), Mojmir Kokorovec (36), Luoiano Lippolis (48), Mitja Ota (40), Alessandro Panjek (48), Paolo Terzai (58), Aljoša Terčon (48).
Bazovica
Romanje na Vejno (piše mali Peter Ra-žem, ki se pripravlja na sv. birmo). Pred dvema tednoma se nas je zjutraj zbralo 22 mladih, ki se pripravljamo na sv. birmo. Skupaj z našim župnikom smo se odpravili peš na Vejno. Hodili smo po stezah našega Krasa do svetišča. Ves čas sta se nam mesto Trst in obala kazala v vsej svoji lepoti. Pot se je vila večinoma po gozdovih, ki okrožajo Trst od Bazovice do Vejnc. Hodili smo od 9. do
14.	ure. Med potjo smo počivali kar trikrat, da smo zmogli tako dolgo pot. Veliko smo prepevali in si od veselja metali storže in se zabavali. V Marijinem svetišču smo imeli molitev ter kratko razmišljanje o vsem, kar nam je župnik govoril celo leto priprave na birmo. Na koncu nam je izročil spričevala. Čeprav nekoliko utrujeni smo se veseli in polni lepih vtisov vrnili domov: peš do Opčin in nato z avtobusom do Bazovice. Mislim, da je smisel tega izleta ta, da si utrdimo prijateljstvo, medsebojno spoštovanje ter da bi s pomočjo molitve in dobrih naukov vztrajali še dolgo na poštenih potih našega življenja.
V soboto 9. julija ob 15.15 bo tržaška radijska postaja oddajala mladinsko igro
»GENIJ V KRATKIH HLAČAH«
Delo je napisal Slavko Pregel, dramatizirala Lučka Susič.
Izvajajo člani gledališkega krožka slovenskega kulturnega kluba v Trstu -režija: Lučka Susič.
Romanje na Sv. Višarje
Naš otroški pevski zbor »Slomšek«, ki ga je zavzeto vodil prof. Andrej Pegan, je bil tudi letos deležen lepe nagrade: romanja na Sv. Višarje. Veliko doživetje je -bila vožnja z žičnico do 1800 m višine. Pred mašo nam je p. Filip Rupnik razložil zgodovino tega nam vsem dragega svetišča.
Po sv. maši smo bili deležni res imenitnega kosila v gostišču pod župniščem po posredovanju p. Filipa. Dobro okrepčani smo se podali proti Lovcem in počasi po enourni hoji dospeli do snega. Tudi to je bilo res pravo poletno doživetje. Po molitvenem srečanju v svetišču smo se z višav spustili v dolino in se zadovoljni vrnili domov.
Draga
Mala vas, ki šteje okrog 50 oseb, se je od 1. julija več kot podvojila: 55 otrok in 11 odraslih oseb je zasedlo za dobo 50 dni počitniški dom, ki ga vodi Slovensko karitativno društvo »SLOKAD«. Tu bodo v dveh izmenah preživeli vesele počitnice naši slovenski otroci s Tržaškega in nekaj tudi iz Goriškega.
Otroci prehodijo vse steze vzhodnega Krasa, se spustijo v romantično dolino Glinščice, se povzpnejo do Marije na Pečah. Trikrat tedensko se vozijo na kopanje v Sesljan. Načrtujejo tudi izreden (celodnevni izlet. Starši jih bodo lahko obiskali v juliju dvakrat: 10. in 17. julija ob 16.30.
Lojzki v spomin
Šla si, kot je Jože šel. Šla si, ne da bi zraven bil. Po svetu sem hodil, kot vedno, kadar se ob meni kaj velikega premakne. Ni me bilo, tako je bilo Komu všeč. IJvala mu!
Pa grem z mislijo štirideset in več let nazaj. Domov sem hodil (takrat si je tramvaj le malokdo privoščil), z vaj na radiu. Prav takrat so po valovih skupaj z menoj hodile besede, iz na stelaj v stanovanjih odprtih radijskih sprejemnikov, njega in nje, Jožeta in Lojzke, ki sta igrala... igrala, govorila, kot bi vsakemu posebej šušljala v srce.
Beseda, slovenska beseda, milozvočna, preprosta, vendar tako bogata, vzvišena, da si bil prepričan, da izhajamo vsi od Abrahama, te je od tal vzdigala v nedorečenost nebesnih višin.
Bila si Jožetova duša in on naša paša.
Hvala, Lojzka.	r
* Jurij Slama
Nova diplomantka
V četrtek 30. junija jc naša načelnica Bruna z odliko diplomirala na tržaški filozofski fakulteti. Ob tako važnem dogodku se z njo veselimo vsi bratje skavti in sestre skavtinje.
Čestitke
Svoji članici Alenki Štoka, ki je z odliko opravila maturitetni izpit na klasičnem liceju v Trstu, iskreno čestita Mešani pevski zbor Sveti Jernej - Opčine.
iiiiiiiumiiiiiiiu   im umi  ............................................................................................................................................................................      mitu........................................................................
D
v Starih Miliah
KAKO SE NAM PREDSTAVLJA BAZILIKA DANES
Zgradba svetišča je velike arhitektonske vrednosti. Zgrajena je v romanskem slogu in poznajo se ji prizidave, ki so jih dodali tudi v nam bližnjih stoletjih.
Notranjost je triladijska, razdeljena z dvema vrstama obokov, ki so jim nosilci pravokotni stebri.
Pročelje meri 15,35 m, južna stranica pa 18,30 m. Nad glavnim vhodom je zvo-niček z odprto lino.
Nadzidki poudarjajo notranje oboke. Pozneje je cerkev dobila pri vhodu lopo z dvema stebriščema. Prizidali so ji visok romanski zvonik. V njem se oglašajo trije zvonovi. Zadnjega je oskrbel sedanji župnik (1985) in je posvečen Mariji VnObo-vzeti.
Notranjost osvetljujejo romanska okenca, prezbiterij je dvignjen in ločen od ladje s kamnito božjo mizo. Zanimiva sta ambona, priči redke prastare dispozicije za branje beril in evangelija. Večji am-
bon, ki spominja na prižnico, ima krožno obliko in ga visoko dviga šest stebričev.
Na stebrih, ki sta po dva in dva enaka, je opazen prvi na desni strani; s svojo različnostjo namreč dokazuje, da je med najstarejšimi elementi v cerkva.
Stranski ladjici se končujeta z obokom, ki odpirata pogled na obe stranski kapelici. V levi ladjici se hrani Najsvetejše. Srednja ladja ima absido, ki je bila prav gotovo pridobljena iz zadnje stene in nam je časovno bližja.
Oboki imajo v spodnjem delu okraske, ki so nastali v 6. stol. in ki so vredni pozornosti in proučevanja umetnostnega zgodovinarja. Sedanjo arhitekturo bazilike je treba pripisati baje 9. stol., čeprav so dragocene skulpture v cerkvi iz starejše dobe.
FRESKE
Veliko zanimanje pa vzbujajo po vsebini in motivih med sabo povezane freske, od katerih so žal nekatere dotrajane. Njihova slikarska upodobitev govori o bizantinski ikonografiji. Najlepši, na levem boku srednje ladje, so prizori iz Marijinega življenja: njena smrt, mrtvaški sprevod,
pokop in simbolično Vnebovzetje. Viden je odprt sarkofag z epigramom: »Sapul-crum Reginae Coeli«. Tu je zanimiv pogled na žalovanje apostola Petra ob Marijini smrti; spominja na fresko, ki smo jo videli v Ohridu v cerkvi sv. Sofije. (Tam pa sv. Peter nosi na svojih ramah Cerkev).
Na stenah so scene mučeništva sv. Štefana in sv. Lovrenca. Skoro zbrisani so nad oboki na desni strani srednje ladje prizori iz Kristusovega življenja v družbi apostolov.
Med najbolje ohranjenimi so freske štirih evangelistov pri pisanju evangelija. Zanimivo je, da pri evangelistih manjka upodobitev njihovih simbolov. Sv. Luka, prvi pesnik Marijinih čednosti, je upodobljen prav v nasprotna strani njene smrti in vzetja v nebo.
Omembe vredna je upodobitev svetnikov, ki so v tisti prvi krščanski dobi bili deležni češčenja Cerkve: sv. Zeno, veronski škof, sv. Katarina Aleksandrijska, mučen-ka iz 4. stol., zavetnica zdravnikov in odvetnikov.
V stranski levi ladjici so na stebriščih freske prerokov: Danijela, Samuela in
Amosa. Pritegne nas v desni ladjici velika freska sv. Krištofa, ki smo jo vajeni videti na cerkvah v Sloveniji (Bohinj in drugje) in na Koroškem.
Nekaj sledov je še o Drevesu življenja, upodobitvi Janeza Krstnika, ki nas spominja na krst. O krstilnici pa ni ostalo sledu. V še šibkejših obrisih vidimo podobi sv. Benedikta in sv. Sholastike.
V spodnjem, krožnem delu obokov, so geometrični ornamenti rastlinstva in živalstva. Tudi na teh je viden bizantinski vpliv. Na enem je dobro ohranjena podoba Bogorodice z Jezusom COdigitria) in sv. Dominika.
Raziskovalcu 'fresk se bodo odkrile še druge, ki jih mi samo slutimo. Pri celi ikonografski upodobitvi v tej prakrščan-ski baziliki so slike tako Izbrane in prikazane s svojimi simboli, da s svojo govorico pomagajo pri razumevanju stare in nove zaveze.
Slovenski verniki, ki živijo raztreseni po Miljskih hribih in ki so tu doma, se ob nedeljah spuščajo po strmi poti v Milje in se od tam spet vzpenjajo k Sveti Barbari, h Korošcem, da se tam udeležijo
bogoslužja v domačem jeziku. Bližje pa bi imeli k baziliki na Starih Miljah.
Ne bi bilo prav, ko ne bi omenili, da je bila milostna podoba Vnebovzete uničena. Stala je v zaokroženi steni abside in tam sprejemala romarje, ki jih je pritegovala s svojo milino.
Na tem mestu stoji sedaj precej odmaknjen majhen kip Marije Pomočnice, ki najbrž nima posebne umetniške vrednosti, a ga Marijini častilci imajo radi in se z zaupanjem obračajo do te ljudske upodobitve.
V baziliki je tudi elektronska naprava za poslušanje zgodovine Castrum Muglae. Ima registracijo na kasetah v italijanščini, nemščini in angleščini. Na aparatu piše, da tudi v slovenščini, a doslej ta kaseta še ni delovala; obljubili so naan, da bo v kratkem vse v redu.
Po obisku te enkratne, zanimive božje poti lahko citiramo Prešerna, ki je lepo povedal, da je prav v romarskih središčih vir srčnega miru, milosti božje: »... sled sence zarje / onstranske glorje, vtisnjene v oltarje.«
Evelina Pahor
KONEC
1	- .£.■*» jv/, j-
aE . »IM
''wSraSiMlM ■:,; i :
Predstavitev Sedejevega zbornika
Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, dne 29. junija 1938 ob 18. uri, je bila v prostorih Katoliške knjigarne v Gorici predstavitev zbornika s članki s Sedejevega simpozija, ki je bil v Rimu jeseni leta 1986. Zbornik sta izdali Mohorjeva družba v Celju in Goriška Mohorjeva družba, izšel pa je v Ljubljani. Novo publikacijo je predstavil prof. Miloš Ry-bdr, sodelavec SAZU v Ljubljani, ki je z živo besedo, strokovnim znanjem in zavzetostjo sodeloval že na simpoziju samem v Rimu, sledil delu za tisk in sedaj nam prikazal ozadje te pobude. Zlasti je poudaril, da sta obe družbi prvič v zgodovini svojega obstoja sodelovali pri izdaji skupne knjige ter izrazil željo, da bi se to sodelovanje nadaljevalo. Še pred tem je Andrej Sedej, pranečak goriškega nadškofa Sedeja, podal nekaj strnjenih podatkov iz nadškofovega življenjepisa ter se zahvalil Slovenski teološki akademiji v Rimu, ki je simpozij organizirala.
Srečanja so se udeležili tudi nekateri sodelavci, katerim je predsednik GMD prof. Drago Butkovič poklonil avtorski izvod in se jim toplo zahvalil za sodelovanje, saj je novo znanstveno delo dragocen prispevek k poznavanju naše preteklosti. Srečanje je potekalo v prijetnem razpoloženju prirediteljev in udeležencev.
— ut
Počastitev dr. Sardoča v goriškem občinskem svetu
Na seji občinskega sveta, ki je bila v torek 27. junija, so nekateri svetovalci v začetku seje počastili spomin na dr. Dorčeta Sardoča, znanega nedavno umrlega slovenskega protifašista, obsojenega na Tržaškem procesu najprej na smrt, nato pa na dosmrtno ječo. O njem so spregovorili svetovalci Waltritsch (PSI), Paulin (SSk) in Busolini (PCI).
Na seji je med drugim župan Scarano na dolgo obrazložil sedanji trenutek v zvezi z odprtjem univerzitetne fakultete za diplomatske vede, ki bo stekla verjetno že to jesen. Obenem je podrobno orisal znano polemiko s pokrajinsko upravo glede slik na goriškem gradu.
Vrhunska skupina Kazina na goriškem gradu
Znana plesna skupina Kazina iz Ljubljane bo nastopila konec tega tedna na goriškem gradu, v okviru tamkajšnjih poletnih prireditev. Plesna skupina Kazina sodi gotovo med vrhunske ansamble v svoji zvrsti. V Jugoslaviji velja za najboljšo, nastopala je^.e domala po vsej Evropi, od Londona do Rima, od Pariza do Dunaja in še marsikje. Vsi njeni člani — skupino sestavlja štirideset plesalcev — izvajajo plese z izredno in kar profesionalno točnostjo.
Repertoar je zeio bogat in gre od klasičnih do modernih tei latinskoameriških plesov. V dveurnem programu bo skupina predstavila break in jazz dance, akrobatski rock and roli, can-can, latinskoameriške in klasične plese. Spektakularnih točk gotovo ne bo manjkalo, ob tem pa nudi skupina sproščenost in zabavo ter dovršenost v telesni izraznosti preko plesa.
Zbor Rupa-Peč ob zaključku pevske sezone
V nedeljo 19. in v soboto 25. junija z nastopom na Prazniku prijateljstva v Katoliškem domu v Gorici ter Prazniku petja v Biljah je pevski zbor Rupa-Peč zaključil svojo bogato pevsko sezono.
Poleg Praznika frtalje, sodelovanja na revijah Cecilijanka, Primorska poje, So-vodenjska poje, je zibor nastopil v Škofji Loki ob desetletnici pobratenja občin So-vodnje-škofja Loka in organiziral božični koncert skupaj z mešanim pevskim zborom iz Mirna.
V sklopu pevskega zbora smo v vasi organizirali tudi druge prireditve in družabne večere kot martinovanje, miklav-ževanje in silvestrovanje; ob Pustu smo pripravili vozilo, ki je predstavljalo kavbojski voz.
Kot predpripravo oz. vzpodbudo na novo sezono pripravljamo tudi letos štiridnevni izlet za člane in prijatelje zbora v San Remo, Cannes, Nizzo in Monte Carlo.
Omenimo naj še, da deluje v okvira zbora tudi otroški pevski zbor, ki smo ga tudi letos imeli večkrat priložnost slišati.
Naj se ob koncu zahvalimo vsem pevcem, še posebno pa pevovodjema Zdravku
SLOVENSKA SKUPNOST vabi vse somišljenike, aktiviste, kandidate in člane
na
DRUŽABNO SREČANJE
k’i bo v nedeljo 10. julija ob 19. uri ob župnijski dvorani v Doberdobu.
Klanjščku in Nadji Kovic, ki vodi cerkveni in otroški pevski zbor.
M. K.
Uspela slovenska prireditev na goriškem gradu
V slikovitem okolju goriškega gradu se je z uspešnim koncertom skupine Agro-pop pričel spored slovenskih prireditev na gradu, ki jih prireja goriški Kulturni dom. Pod platnenim šotorom sredi zelenja ob grajskem obzidju se je zbralo veliko število ljudi, predvsem mladih, ki jih navdušuje glasba trenutno najbolj popularnega ansambla na Slovenskem. Skupina Agropop je povsem izpolnila pričakovanje; s preizkušenim in hkrati sproščenim scenskim nastopom so takoj prebili začetni led med odrom in občinstvom. Zlasti mladi poslušalci, ki so v trumah pridrveli na grad, so se že po prvih skladbah ujeli na valovno dolžino razposajene pevke Šerbi in ostalih članov skupine. Sprva so izvajanje spremljali z ritmičnim ploskanjem in petjem refrenov najbolj znanih skladb, potem pa jih nekaj sto ni več zdržalo na sedežih. Zgrnili so se prav pod oder, peli, plesali in vzklikali v nepopisnem vzdušju mladosti in veselja, ki mu skoraj ni hotela biti. konca. To so dojeli tudi člani ansambla, ki so svoje gori-ške prijatelje obdarili s ponovitvami nekaterih najbolj priljubljenih motivov.
Umrl je podjeten mož
V velikem številu sme pospremili na števerjansko božjo njivo moža, ki je bil tipična osebnost v števerjanskem vaškem življenju. Ignacij Maraž, ki je preminil v goriški splošni bolnišnici 4. julija po dolgi in težki bolezni, je bil eden tistih mož, ki so sooblikovali življenje v občini po drugi svetovni vojni.
Rodil se je v številni Maraževi družini. Šest sestra, ki so že vse umrle, se je poročilo lučaj od starega doma, tako da so z Ignacijem — Nacetom po domače, — ostale vse življenje v tesnem stiku. Imel je še dva brata, ki pa sta mlada umrla, zato je Nace prevzel po očetovi smrti posestvo. Bil je prvi, ki je konkretno začel odpravljati kolonat v Števerjanu tako, da je odkupil celotno posestvo gospodov Fa-bris že leta 1948. Z ženo Petrino, sinovoma Jožkom (ki pa je umrl še mlad), Ivanom in hčerkami Sonjo, Ivanko in Lucijo je skrbno obdeloval brajde, vse dokler,, so mu dopuščale moči.
Posegel pa je tudi v javno življenje. Ko so v letih po vojni bili brez šolske stavbe v Spodnjem koncu, je bil med pobudniki odbora, ki je na lastno pest zgradil novo stavbo. Ko se je obnovila števerjanska občinska uprava, ga najdemo med usta? novitelji Kmečko-delavske zveze. Še več, v tistih razburkanih časih je dal na razpolago svojo hišo in v vili pri Fabrisovih je potekal ustanovni sestanek števerjanske politične organizacije 2, februarja 1951. Bil je nato občinski svetovalec.
Vsega tega se je v imenu Slovenske skupnosti spomnil ob odprtem grobu Hadrijan Corsi. Žalne obrede je opravil domači župnik Anton Lazar, cerkveni pevski zbor, pod vodstvom Hermana Srebrniča pa mu je zapel v slovo.
Z Nacetom je tako izginil kanček tipičnega Števerjana.
Letošnji novomašniki v Jugoslaviji
Na praznik sv. Petra in Pavla je bilo posvečenih 93 duhovnikov; v Sloveniji 16, v Zagrebu 6, v Djakovu 7, v Skopju 7, v Splitu 5, v Sarajevu 5. Ostale hrvaške škofije so imele manjše število novomaš-nikov. Med redovniki so imeli bosanski frančiškani 10 novomašnikuv (Sarajevo), v Splitu pa 7.
Popravi
V članku O obelisku in spravi, objavljenem dne 9. junija v našem listu, je pravilen stavek naslednji: »Naj bo v spomin in žalovanje za mrtvim neoboroženim sovražnikom, vendar pripadnikom slovensksga naroda,« in ne kot natiskano »za neoboroženim sovražnikom slovenskega naroda«.
V istem članku je še ena napaka: »V Škofji Loki, Kranju, pa tudi v Ljubljani so grobovi nacističnih okupatorskih vojakov« in ne »grobovi nacionalističnih vojakov«.
V štev. z dne 23. junija v članku Dopolnitev nekega spomina je treba brati: »Od kod torej bogata interpretacija likov, ki jih je kot igralka poustvarjala?« in ne »interpretacija laikov«.
Prizadete avtorje prosimo za oproščenje. Ured.
OBVESTILA
Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica sporoča, da bo letos seminar za učitelje, vrtnarice in profesorje v mestu Laško (Slovenija) v hotelu Hum. Seminar bo od 28. avgusta do 3. septembra 1.1. Za goriške šolnike je odmerjenih 10 mest. Kdor bi se ga želel udeležiti, naj napravi pismeno prošnjo na Sindikat in sicer do
15.	julija 1.1.
Predprodaja vstopnic - Kazina Kulturni dom, Gorica, ul. Italico Brass, št. 20 (tel. 33288): redni 7.000 lir, znižani 4.000 lir.
V cerkvi na Greti v Trstu bo v nedeljo 17. julija ob 17. uri sv. maša v čast Kar-melski Materi božji. Marijini častilci vabljeni!
★
Biti svoboden pomeni biti gospodar samega sebe. Resnično svoboden človek ni nikoli oviran niti prisiljen pri uresničevanju tega, kar je dolžan Bogu, ljudem in samemu sebi. (Henri Lacordai-re)
DAROVI
Za Katol. glas: Fani Gržina 30.000;' N. N. v spomin dragega pokojnika 50.000 lir.
Za Katol. dom: M. L. 50.000; N. N. 100.000; Č. A. 200.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: N. N. v spomin pok. Ivane Klanjšček vd. Planišček 50.000; N. N. 50.000; za zvonik: N. N. 50.000, N. N. 200.000, Jožef Rožič 500.000; N. N. za ploščo g. C. Sedeju 50.000; namesto cvetja na grob pok. Marije Simčič: N. N. 50.000, N. N. 50.000, družina H. Corsi 100.000; v spomin Ignacija Maraža: žena Petrina, hčere Sonja, Ivanka in Lucija z družinami ter sin Ivan 1.000.000, Sekcija SSk v Števerjanu 100.000, Alenka Terčič 50.000, Ivo Pete-jan, Sovodnje 50.000; N. N., Jazbine namesto cvetja na grob Marije Simčič za Sv. goro 50.000; družina C. Teipin za Dom FjB. Sedej v spomin Marije Simčič 100.000 lir.
Za cerkev na Peči: namesto cvetja na grob Irene Ožbot vd. Suchi daruje Ana Ožbot iz Sovodenj 50.000 lir.
Za obnovitev cerkve v Sovodnjah: N. N. 50.000; Štefanija Kovic namesto cvetja na grob Serafina Petejana 60.000 lir.
Za pot na Sv. goro: Vilma Sanoin Sefič 50.000; N. N. v spomin dragega pokojnika
50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Danila in Milena Poženel namesto cvetja na grob Slavka Sosič 15.000; Marija in Ivanka Sosič v spomin na Slavka Sosič 20.000; Magda in Karlo Kalc v spomin na Slavka Sosič 15.000; Pierina Sosič v spomin na sestro Ivanko 30.000; Karla Sosič v spomin na isto 20.000; Eda in Giulio Kalc ob srebrni poroki Dragice in Milkota 50.000; Pepi Ferfila 10.000 lir.
Za obnovo Marijanišča na Opčinah: N. N. 400.000 lir.
Za Marijin dom v ulici Risorta: N. N. v spomin dragega pokojnika 50.000 lir.
Za dela v Marijinem domu v Rojanu: N. N., Rojan 2.500.000; H. P. 63.000 lir.
Za Baragovo beatifikacijo: za uslišano prošnjo N. N. 50.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa SJ: N. N., Opčine
20.000 lir.
Za lačne po svetu: verniki od Sv. Ane v Trstu 35.000; N. N. v spomin dragega pokojnka 50.000 lir.
Za gobave: verniki od Sv. Ane v Trstu
55.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
^ UlMA
Spored od 10. do 16. julija 1988 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10 00 Mladinski oder: »Kralj Oh in kraljestvo Joj«. 11.00 V svetu valčka.
11.45 Vera in naš čas. 12.00 Veliki svet malih domovin. 15.00 Na počitnice! 16.00 Odstavki o pomembnih in nepomembnih stvareh. 17.00 Klasični album. 17.30 »Mrtvi kanarček«. Izvaja Slovensko stalno gledališče v Trstu.
Ponedeljek: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Pianistka Katja Milič. 12.00 Naše ljube navade in razvade.
12.40 »Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone«. 1^.20 Koroške ljudske pesmi. 16.00 S poti po Afriki. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Od trte do vina.
Torek: 8.10 Tržaška pisma Vuka Karad-žiča. 10.00 Zdravilne rastline in sadni sokovi. 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 12.00 Dogodivščine jugoslovanskega režiserja v vročem povojnem Trstu. 14.10 Glas harmonike. 14.30 Otroški kotiček: »Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda«.
15.00 Jezik mladih. 16.00 Potujmo! 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album.
18.00 Ne morem iih pozabiti.
Sreda: 8.10 Problemi sodobne družbe. 10.10 Sopranistka Gloria Paulizza, pianist Silvio Sirsen. 12.00 Sestanek ob 12h. 12.40 V prostem času. 13.20 Mešani zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj. 16.00 V objemu gora.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Slovensko slovstvo v filmu.
Četrtek: 8.10 Iz tišine glas. 9.00 Prehrana in zdravje. 10.10 Ansambel Pro Arte iz Gradca. 12.00 Magnetizem ženske poezije.
12.40 Ko zvezde zableščijo. 14.30 Otroški kotiček: »Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda«. 16.00 Zapiski s poti. 17.00 Kulturna
kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Četrtkova srečanja: Pogovori.
Petek: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 12.00 V filmskem svetu.
12.40	Beležka. 13.20 Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida in vokalna skupina So-vodenjska dekleta. 16.00 Odhajanja. 17.00 Kulturna kroniki. 17.10 Klasični album.
18.00	Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Prehrana in zdravje. 10.10 Pianist Aleksander Rojc in pianistka Anna Luci Sanvitale ter Gallus consort. 12.00 Na počitnice! 14.30 »Poezija pred opero«, od literarnega prvenca do operne arije. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Ne morem jih pozabiti.
■
Čestitke
Pred kratkim sta se v Doberdobu poročila Danijela in Fausto. Mešani pevski zbor Hrast želi novoporočencema obilo sreče na novi življenjski poti.
* * *
Ob rojstvu brata Manuela izreka me-sani pevski zbor Hrast iskrene čestitke svojima pevkama Maji in Alenki, Petru ter srečnima staršema.
* * *
Člani SKPD v II rast« in mešanega pev-slcega zbora se z najlepšimi željami spominjajo Giannija in Marjetice Vescovi ob njuni 25. obletntci poroke ter jima kličejo še na mnoga, mnoga leta.
Izšel je zbornik
SEDEJEV SIMPOZIJ V RIMU
Dobite ga lahko na upravi GMD in v Katoliški knjigarni v Gorici, pri Fortunatu in Tržaški knjigarn! v Trstu.
Cena 18.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V petek, 8. julija 1988 ob 20.30 prvič na goriškem gradu nastop plesne skupine
KAZINA iz Ljubljane
VABLJENI!
Prireditelj: Kulturni dom v sodelovanju z
Mladinskimi organizacijami z Goriškega, ZSKD in ZSŠDI
ZAHVALA
Ob smrti dragega
Ignacija Maraža
čutimo dolžnost, da se toplo zahvalimo vsem, ki so mu stali ob strani zlasti v zadnjih letih med boleznijo, posebno sestram Čudodelne svetinje. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so ga z nami pospremili na zadnji poti. Posebej še župniku Antonu Lazarju, dr. Humarju, cerkvenemu pevskemu zboru in dirigentu Hermanu Srebrniču, Hadrijanu Corsiju za poslovilni govor in vsem, ,ki ga bodo ohranili v hvaležnem spominu.
Števerjan, junija 1988
Zena Petrina, sin Ivan, hčerke Sonja, Ivanka in Lucija z družinami
Vas Hotel
■ > >
34170 GORIZIA- GORICA (ITALY) TELEF. (0481) 82166/ 7 /8 - TELE