LETO LJUBLJANA, 29. MARCA 1924. STEV. 14. ^AšŠOČNlNA-ZA-JVGOSLA-VlJO ČETRTLETNO DIN l§* CELOLETNO DIN 60/ZA* INOZEMSTVO ^ DODATI POŠTNINO/ ocla$i*do CENlKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIN S'5°' POŠT. ČEK. RAČ. (3.I88 omun 4 A VREDNliTVO IN VPRAVA' V VČITEL1SKI TISKARNI/ ROKOPIS* SE NE VRAČA}©/ANONIMNI DO-PlSl-SE-NE PRIOBČV-b 1E10/P0ŠTNINAPLA-& TANA V* GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Dovoli sramota 1 Pet let in pol bo zdaj, kar imamo domovino. Pet let in pol, kar bi morala cve-sti ob vernem sodelovanju vseh; pet let in pol, kar vene in mrje od rovanja nekaznjenih izdajalcev, od stekline demagogov, od brezumja zapeljanih množic. Pet let in pol, kar je razkovana moč naših duš in rok in poklicana k ustvarjajočemu delu... Poglejmo narode, ki so vstali ob isti uri: s kolikšno ljubeznijo, s kolikšno slavo So zalili mlado drevo svobode; v naši zemlji, ki je zanjo teklo največ krvi, pa še vedno uspevajo demagogi, rušitelji državnega edmstva in narodnega ujedinjenja in ovirajo državo na poti k asanaciji in konsolidaciji. Minula je povojna psihoza, ko se je napovedal neizprosen boj buržu-jem, ki jih v naši državi niti ni en odstotek. Kakor smo bili prej samo resonanca za vsako gibanje, ki se je rodilo v Nemcih, tako smo si morali po porazu teh zopet iskati malika in vzornika, ne glede na to, so-li pri nas dane prilike za uvedbo so-cijalističnega ali komunističnega državnega ustroja. Preboleli smo to fazo posnemanja vzorcev in vpreganja našega življenja v kalup, ki ni primeren niti naši naravi, niti našemu čustvu in pojmovanju. Volitve v skupščino so pomele s tistimi, ki so skušali na našem prešibkem telesu poskusiti eksperiment, ki ga bo silna Rusija komaj komaj prenesla. Mesto tega socijalnega boja pa ,.,smo dobili drug popolnoma nesmiseln in po svojih ciljih celokupnosti naroda naravnost škodljiv boj. Demagogi, ki se ne morejo uveljavljati vsled svojega ozkega obzorja na ozemlju od Triglava do Vardarja, te majhne dušice, ki ne morejo objeti s svojim pogledom tega zanje preobširnega kompleksa, so se zmeli in hoteli za vsako ceno nazaj trdne meje od Maribora do Logatca in od Radeč do Kolpe in Sotle. Vedeli so, uvideli so, da samo na tem majhnem prostoru ostanejo lahko še prvaki, vladalci in voditelji, kajti njih vladalska sposobnost obsega samo to, kar obseže njih ono z njih nizkega vaškega zvonika. Kakor v Sloveniji, tako se je tudi Pri Hrvatih do bolestnosti razvila zolja po ozki domovini od Kolpe do Zemuna, pa od Zagorja do morja. Tostran in onostran Kolpe in Sotle so se vzdignili ljudje tesnega obzorja ter z besno steklostjo započeli boj proti edinstvu in ujedinjenju. Eno celo leto je divjal ta boj Proti vitalnim interesom našega naroda. Eno celo leto so Slovenci in Hrvatje divjali proti svojim koristim ter delali v pravcu, ki sta jim ga bila vcepila Dunaj in Pešta. Verni vršitelji švabsko-madžarskega programa »divide et impera« so na vse mogoče načine skusali izpodkopati temelje mladi naši državi in se niso zavedali, da njih početje odobravajo naši sovražniki, ki že davijo in duše dele našega naroda, pa se jim hoče, da bi jim tlačanilo še več Jugoslovanov. Petletno izdajalsko delovanje slovenskih in hrvatskih separatistov bo obsodila zgodovina po zaslugi, obema plemenoma pa bo ostal madež, da sta se ob odločilni uri branila svobode v bratski državi in silila zopet v staro stoletno nemoč in potom nje v tuji jarem. Ugotavljamo, da so voditelji naših mas izkopali svoja gesla, da slepijo narod ž njimi, samo zato, da ostanejo na vladi, pa makar na ožjem ozemlju, ker niso imeli moči in sposobnosti, da vladajo in sc odlikujejo pred večjo domovino. Slab gospodar, ki odklanja povečavo svojega majhnega posestva, ker se mu zdi, da bi večje zahtevalo od njega več dela in več sil! i V dosego svojega namena se niso strašili poseči niti po najbolj zavrženem in obsodbe vrednem sredstvu. Od pozivanja na upor, do odkritega veleizdajstva so poskusili vse. Paktirali so z vsemi notranjimi in zunanjimi sovražniki, toda v tem nelegalnem boju so se izčrpali, ker niso dosegli niti najmanjšega uspeha. Ovirali so razvoj, asanacijo in konsolidacijo, pripomogli so obilno k desorganizaciji uprave, dosegli so, da se je korupcija razvila do skrajnih meja, omajali so državno avtoriteto, toda država ni razpala, dosegli niso svojih abotnih avtonomij in "federacij. Najzavednejše pleme našega naroda, ki je ze nekaj desetletij v nevarnosti polnih časih odločalo o sebi samo, sc ni dalo ukloniti. Zavedalo se je, da so bile njegove žrtve za to državo pievehke, da bi v razvojni fazi stopalo nazaj, mesto naprej. Srbijanci so vzdržali v tej borbi s pomočjo nekaterih prečanov in separatizem je moral iti v Kanoso, da priseže zvestobo kralju in ustavi. Separatizem je izčrpal vsa nelegalna sredstva in se ni dokopal do ni-kakega uspeha, zato hoče sedaj poskusiti legalnim potom, da razpar-celira državo, ki je na potu, da postane silna in močna, v državice, ki naj bi bile sekundogeniture sosednih vladajočih ali pregnanih dinastij. Stvarja se blok separatistov sabotažnikov, veleizdajalcev in de-fetistov. V življensko sposobnost tega bloka ne moremo verjeti. Radič sicer ne ve, kaj hoče, še manje vedo to njegovi poslanci, gotovo pa je, da bodo storili vse mogoče, da sedaj legalnim potom dosežejo to, česar sami ne vedo in glede česar tavajo v neprodirni megli. Ako bi se že v Sloveniji dale potegniti avtonomne meje, kar bi nas stalo večne odpovedi na Koroško in Primorsko, je to pri Hrvat-ski popolnoma izključeno, kajti Hr-vatska sama vsebuje predele, kjer se meja med Srbi in Hrvati ne da potegniti, da o Bosni in Dalmaciji niti ne govorimo. Meje avtonomne Hrvatske so že tehnično nemogoče. Najzanesljivejše hrvatske županije so one, ki so se še v osemnajstem veku uradno nazivale slovenske županije trojedine kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Vsak poizkus razmejitve med Srbi in Hrvati je gorostasna nesmisel in le žalostno je, ’da se moramo v ujedinjeni Jugoslaviji še boriti proti takim izlivom pobesnelega separatizma. Radičevci so pohiteli v Beograd, da parlamentarnim potom dosežejo svoje nesodobne, meglene in smešne ciije. Uverjeni smo, da jih ni privzelo do tega koraka nič drugega, .akor spoznanje, da so v nelegalni izvenparlamentarni borbi poraženi na celi črti. Polagoma prihajajo v Beograd, da se narod, ki so ga toliko časa prepričevali, da je taktika abstinence najpametnejša, privadi na novi kurz in da med tem opazujejo, kak dojeni je napravil ta skok iz ekstrema v ekstrem na volilce. Naloga ostalih strank: radikalov, demokratov, socijalistov in zemljo-radnikov je sedaj ta, da se tesno združijo, da pozabijo vse osebnosti in strankarska sovraštva ter si raz-dele vlado tako, da Radič, Korošec in Spaho tudi odslej v zbornici ne bodo pomenili ničesar. Obenem je treba džemijetu in Nemcem, ki so se le preveč razšopirili, odkar so jeziček na tehtnici, energično stopiti na prste in jim pokazati, da so državljani druge vrste, ako se povsem ne udajo v službo države. Vse imajo, kar imamo mi, toda gospodom Turkom in Nemcem se toži po zlatih časih gospodstva, zato jim je vse to premalo. Ako se blok sestavi, se bo videlo, kdo je za državo in kdo je proti njej. Prav želimo spoznati, kdo bo lezel pod Radičevo egido in se družil z izdajalci in uskoki. Z iskreno radostjo bi pozdravili prihod v skupščino zastopnikov večine slovenskega in hrvamkega plemena, ako bi imeli količkaj vere, da gredo ti zastopniki delat in gradit. Vemo pa, da imajo druge namene: Za hrbtom skrivajo bodalo, da ga o pravem času zabodejo v srce državi. Zato velja za Radiča, Spaha in Korošca še vedno: Hic niger est, hunc tu Romane caveto! s pozitivnim delom doseči znosno življenje, in bodo postavili svoje izvoljene poslance pred alternativo: ali na delo, ali odložite mandate! Ako se ne bomo postavili po robu tej nesramni gonji naših ljudskih zastopnikov, ki za svojo delomrž-nost vlečejo po 12.000 Din na mesec, nam bodo ti naši mandatarji naprtili še več ko en kuluk, sebi pa bodo v rastoči draginji podvojili dohodke. Ljudstvo strada, dela in gara, gla-duje in prezeba, njegovi zastopniki pa žro, žro in žro državni kapital. Dični »Slovenec«, to je pravilna aplikacija krilatice, ki jo je izustil voditelj SLS iz predvojne dobe! Daj, pobožni list, povzdigni svoj glas, in povej enkrat svojemu zvestemu ljudstvu, da vaših 21 tigrov poje na dan 8400 Din, na mesec 252.000 Din in na leto 3,024.000 Din državnega kapitala! Rade gotovo ne zaradi letno na račun davkoplačevalca toliko, toda njega zato psuješ s korupcijonistom, svoje jogre pa poveličuješ, da se bore kot tigri za pravice slovenskega ljudstva! Volilcem kuluk, draginjo, bedo in glad, poslancem pa vsakemu 146.000 Din letnih dohodkov, brez truda in s prosto vožnjo prvega razreda po vseh železnicah države, da lahko z manjšimi režijskimi stroški potujejo po svojih trgovskih poslih. To, kar uganjajo slovenski poslanci ni nič drugega, kakor golo pljačkanje (to besedo posebno ljubi »Slovenec«, kadar govori o Srbih) državne blagajne, kajti uverjeni smo, da se vseh 21 slovenskih klerikalcev točno pri pelje v Beograd, da vzdigne težko prislužene tisočake, pa če bi imeli tudi zamuditi nedeljsko službo božjo Kadar zarožlja skupščinski blagajnik s ključi, tedaj je treba hiteti, na-molil se boš kasneje lahko in s polno listnico se moli vse bolj zbranega duha. Volilcem velja tedaj: dela; tlako, plačuj davke in voli ljudi, da jih bodo znali trošiti! To je prva faza enotnega dela naših izvoljenih poslancev. Druga faza pa je pravkar na obzorju. Pripravlja se blok vseh tistih, id letno vlečejo, kakor smo rekli, po 132.000 Din, pa jili je zaskominalo po onih bajnih vsotah, ki jih služita postrani Kuluk. (Postno premišljevanje slovenskega volilca.) Bog nas Slovence očividno zelo ljubi, ker nas tako grozno tepe, ali pa nas hoče uničiti, ker nas je udaril najprej s slepoto in nam vzel zdrav razsodek. Pred letom dni smo tako dobro volili, da so nam izvoljenci kot nagrado za našo politično zrelost in strankarsko disciplino izposlovali kuluk. Beseda je turška, ker je vlada tudi vsaj deloma turška, in pomeni tlako, pravo pravcato tlako, kakršno so naši dedje vršili švabskim graščakom, naši južni bratje pa turškim begom. Ni kaj reči kuluku, pametna uredba, da se delomržneže navaja in sistematično vzgaja k ljubezni do dela. Ko so kuluk sprejeli Bolgari, je glasilo ogromne večine slovenskega ljudstva, pobožni »Slovenec«, pozdravilo z emfatičnim zanosom to najbolj demokratično uredbo, ki s svojo obveznostjo dela izjednača vse sloje naroda in zlasti buržujske Pijavke uveri, kako težko življenje ima manuelni delavec. Ko pa se je kuluk odglasoval v naši skupščini s pomočjo aktivne odsotnosti vseh slovenskih klerikalnih poslancev, pa je prej blagoslavljano uredbo takoj obsulo s prokletstvom, ki izhaja iz svete jeze. Dejalo je, da je kuluk dober za Bolgare, Macedonce, Srbe in druge krivoverce, za slovensko ljudstvo pa, ki je katoliško, ta uredba ni. Začelo je sistematično gonjo zoper kuluk, ki bi vendar buržujske pijavke naučil trdega dela itd., kakor smo zgoraj citirali bogoljubno izjavo pobožnega lista. Tudi mi smo zoper kuluk, ker mislimo, da to ni način pobiranja davkov v moderni državi dvajsetega stoletja, pa naj je tudi nad polovico njenih državljanov krivovercev, zrelih že na zemlji za večno pogubljenje. Glavno pa, vsled česar odklanjamo kuluk, je to, da je ta uredba popolnoma zgrešena, ker je tlaka naložena tistim, ki se že itak v potu svojega obraza trudijo od zore do mraka, da si zaslužijo svoj ljubi vsakdanji kruhek, izmišča in oprošča pa od te dolžnosti naše dič-ne ljudske zastopnike, ki vlečejo po 400 Din na dan, pa se z občudovanja vredno vztrajnostjo in železno doslednostjo umikajo delu, ki so jim ga naložili volilci — delu za narod in za državo. Vsi volilci vestno vršimo svoje dolžnosti, kajti za nas velja izrek sv. Pavla, da kdor ne dela, naj tudi ne je. Volilci po večini delajo dosti in dobro, jedo pa malo in slabo, 25 izvoljenih zastopnikov Slovenije (brez Šauerja, ki dela!), pa se ogiblje vsakega dela in opravičuje svojo delomržnost z besedami: politika, taktika in podobnim peskom v oči. Kuluk, ki je naložen volilcem, je krvavo potreben našim klerikalnim, radičevskim, muslimanskim in drugim opozicijonalnim poslancem. Kdaj bodo volilci uvideli, da se da samo še poleg tega Laza Markovič in Ve-izar Jankovič. Snuje se blok slovenskih separatistov, Radičevih zmešanccv, bunjevskih in muslimanskih klerikalcev in menda celo nekaterih naprednih jugoslovanskih strank, ki silijo v ta katoliško-musli-namsko-republikaiiski babilon. Ne vemo, ali se gospodje, ki se navdušujejo za konkubinat z ljudmi, vojili dejanje in nehanje so do sedaj obsojali in ki ga ž njimi vred obsojata vsa narodno in napredno misleča javnost, zavedajo v polni meri važnosti in dalekosežnosti svojega koraka. Ustvaritev bloka in njegove vlade bi značila popoln poraz ideje narodnega in državnega edin-stva, napredne misli in zdrave pameti. Edini smo v tem vsi, da je treba zrušiti režim, ki imajo v njem Turki in Nemci odločujočo besedo. Nič manj pa v volilcih ne dozoreva misel, da ni bilo treba, da je prišlo do take, za ves narod sramotne vladne večine v skupščini. Ako bi se ne bili zastopniki Slovencev, Hrvatov, Brinjevcev in Muslimanov odtegnili pozitivnemu delu v skupščini in se ne bi bili gnali ves čas za nekimi avtonomijami in federacijami, srednjimi linijami in protokoli, bi se korupcija- ne mogla razpasti tako na debelo, ker bi jo v vladi lahko kontrolirali. Vidimo pa na žalost, da umevanja za višji državni in narodni interes prečanski klerikalci katoliške, muslimanske in radičevske barve niso imeli, temveč so hoteli, da se na vsak način zgodi baš njihova trmasta voljica. Sad tega zdaj žanjemo: kuluk, korupcija in ostudno mešetarjenje z izdajico Radičem za enega ali dva poslanca več, da se doseže večina proti radikalom^ Nemcem in Turkom. Mi jugoslovanski nacijonalisti blok odklanjamo, ker nočemo, da bi našo državo vodili avtonomisti, separatisti in mirotvorni republikanci, ki bi uzakonili nauk o treh narodih in razparcelirali državo na smešne plemenske pokrajine. Smo stali vedno, stojimo še in bomo stali za integralno edinstvo naroda in države vseh jugoslovanskih plemen. O 5,Mei’nacijonalnosti“ delavstva. Ker nekateri voditelji delavstva pri vsaki priliki poudarjajo interna-cijonalnost delavstva in se protivijo nastopanju proti tujim delavcem v naši državi, češ, da tudi naši ljudje uživajo v drugih državah polne pravice, prinašamo v naslednjem dopis nekega delavca, ki je na lastni koži preizkusil internacionalne pravice. Pripominjamo, da smo dopis popravili samo stilistično, vsebinsko pa je ostal neizpremenjen. Na zadnjem shodu proti redukciji in brezposelnosti, ki ga je priredila zveza ljubljanskih Orjun 6. marca, se je protestiralo tudi proti importiranju nepotrebnih tujcev, ki odjedajo domačinom kruh. Proti temu so pa nastopili nekateri zapeljani delavci, češ, da je delo interna-cijonalno in da tudi naši ljudje v tujini najdejo dela in kruha. Mi bi to-raj ne smeli godrnjati, če tujci pod našim krovom dobro jedo, temveč bi morali prekrižanih rok in praznega želodca gledati — vse v znamenju blažene internacijonale. Bil sem pred vojno nepretrgoma 15 let v inozemstvu in sem imel kot delavec dovolj prilike spoznati, zlasti v Nemčiji, lepo razvite delavske strokovne organizacije. Tam sem tudi videl, kako se v praksi uveljavlja lepa fraza o ravnopravnosti delavcev, ki se je tam ravno tako kot pri nas vedno ponavljala na shodih. Na njeno izvrševanje v praksi pa ni nihče pomislil. Niti v Holandiji, ki slovi kot precej moderna država, nisem mogel dobiti utiša o tej ravnopravnosti. Tujec je tu dobil samo ona dela, ki jih noben domačin ni hotel izvrše- vati. Poleg tega je pa bil še neprimerno slabše plačan od domačina. Še slabše razmere so pa vladale v. Nemčiji. Najslabše se je godilo poljskim delavcem, katere so uvažali v masah in postopali z njimi skoro kot z vojnimi ujetniki.. Večina teh delavcev je prihajalo iz Poljske in bili so skoro popolnoma brezpravni. Pripeljali so jih v gručah, razdelili po veleposestvih, ne da bi upoštevali želje posameznikov in ko je bilo poljsko delo opravljeno, so jih pa zopet poslali domov. Seveda so ti ljudje delali nemškim junkerjem za plačo, za katero bi noben nemški delavec niti ne prijel za orodje, kot črna živina. In strokovnim organizacijam ni prišlo niti na misel, da bi se zavzele za te trpine, nasprotno, med nemškim delavstvom samim je bila razširjena psovka »Polak«, ki ni imela dosti boljšega pomena, kot pri nas pes. Ta psovka se jc_ sčasoma prenesla sploh na vse tujerodne delavce, katere šo domačini smatrali vedno kot manjvreden element. Tudi med strokovnimi delavci razmere niso bile dosti boljše. Tudi najboljši delavci niso dobili mesta, če se je zanj potegoval samo en domačin. In če je bil že sprejet, je pa bil vedno izpostavljen šikaijam predpostavljenih in nagajivosti sodelavcev. Kakih pravic so bili deležni v Nemčiji posebno naši delavci, sledi predvsem iz tega, da je obstojal tam od leta 1906, dalje zakon, da se vsak slovanski delavec lahko izžene iz države, kakor hitro je bil 12 dni brez službe. Vsak teden dvakrat se je moral zglasiti na policiji in tu je bil odvisen od milosti in nemilosti zadnjega Wachtmeistra, ki je po svoji uvidevnosti odločal o njego-vera nadaljnera prebivanju. Povdar-jam, da je ta predpis veljal samo za slovanske delavce. Tako je tora j izgledala interna-cijonalna pravica dela na Nemškem pred vojno in danes je pa še slabše. To lahko potrdijo zlasti Westfalski rudarji, katerim se še razmere pri Trboveljski prem. družbi, ki vzbujajo pri nas toliko hrupa, zde lepe. Internacijonalne solidarnosti nisem našel po vojni niti na Češkem, kjer bi pričakoval vsaj slovanske. Pa je že povsod na svetu tako, da je vsak sebi najbližji. Edino pri nas v Jugoslaviji vstajajo krivi preroki, ki zahtevajo za tujce internacijonalno zaščito, za svoje se pa ne brigajo. Ali so to ljudje, ki še nikdar niso poizkusili iskati v tujini kruha, ali pa namenoma zapeljujejo delavstvo. Bodisi eno ali drugo, iz obeh je jasno, da je našemu domačemu delavcu spas samo v domovini. In ta more zaposliti svoje ljudi samo. če iztrebi vso tujo navlako. S plačanimi preroki lažnive internacijonale vred! Kaj hoče Srnao? Sedanji vladni režim, ki vse svoje zmožnosti in nezmožnosti uporablja v to, da veča že itak veliko razdvojenost in plemensko mržnjo, je naravno tudi pojav Or-june sprejel dovolj neprijazno. Pod namišljeno pretvezo, da je organizacija samo orodje demokratske stranke, so sc izvajale napram nam najrazličnejše represalije. Ko pa vse to ni pomagalo, so ustanovili bojno organizacijo Srnao. (Srbska narodna omladina). Za nekakim pisanim kulturnim programom se skriva težnja, uveljaviti povsod in za vsako ceno prestiž srbskega plemena. Ali da govorimo z besedami, kot je urednik beogradskega »Balkana« karakteri-ziral to organizacijo napram Mussoliniju, ona hoče hegemonijo srbskega plemena. Vse delovanje te organizacije, katere člani in dobrotniki so Pašič in drugi radikalni ministri, se pa osredotočuje v boj proti Or-juni. Ne mogoče idejni, ampak čisto razbojniški in pretepaški. Srnao doslej sploh ni storila drugega, kot da napada po Vojvodini in Bosni naše člane in razbija nacionalistične sestanke. To od vlade podpirano »kulturno« delovanje je dovedlo tako daleč, da šteje naša organizacija doslej tri mrtve člane, ki so padli od razbojniške roke Pašičevih srbskih nacijonalistov. Ranjenih niti ne naštevamo. Moralna kakovost teh ši-riteljev srbske hegemonije odseva jasno iz dnevnega časopisja in iz raznih sodnih obravnav. Vse najbolj temne eksistence, najhujši predvojni madžaroni in Švabi tvorijo v Vojvodini Srnao in zakrivajo s plaščem velesrbstva svojo preteklost. Da se vsled tega naš pokret širi dostikrat pod najtežjimi okoliščinami, je pri tem priviligiranem terorju razumljivo. Dočitn je pa Srnao svoje delovanje doslej zadržala v mejah Bosne in Vojvodine, ker, kar je najbolj značilno, niti v Srbiji ne najde odziva, kažejo vsi znaki, da hoče v novejšem času svoj delokrog razširiti. Po prepričanih radikalih se je naenkrat pojavila tudi v Sloveniji Srnao. Govorilo se je že večkrat, a stvar se nam je zdela presmešna, da bi jo smatrali za resno. Naenkrat so se pojavile na ljubljanskih ulicah značke, predstavljajoče srbsko trobojnico in belega orla. Sicer posamezne, ampak tembolj izzivalno. Nekateri akademiki, katerih nacijo-nalno delovanje nočemo natančnejše preiskovati, niti ne virov, odkod črpajo denar za svoje udobno življenje, smatrali so Ljubljano za dovolj naivno, da po njenih promena- dah širijo hegemonijo Srbstva z znaki Srnao. Njih mladeniška naivnost sc jim ni obnesla in tako je tudi v nedeljo opoludne, ko je bila promenada v Selenburgovi ulici najbolj živahna, spoznal eden teh junakov, da pri nas ne veljajo njegove teorije, »da Jugoslavije uopšte nema. da smo mi samo Slovenci i ništa više.« Tekom incidenta, pri katerem je bil temu mladiču odvzet znak in je padlo tudi par zasluženih klofut, se je nabralo seveda mnogo občinstva, ki pa po večini menda ni vedelo za kaj gre. V izogib nepravilni kritiki smo napisali te vrste. Orjuna je bila vedno prva, ki je med našim narodom širila plemensko strpljivost in ljubav do bratov Srbov in ji zato niti zdaleka ne pride na misel, da bi napadala koga mogoče vsled tega, ker je Srb. Ali, da bi v Ljubljani izzivali zeleni mladiči s svojo bojevitostjo, katero je Srnao pokazala z ubojem treh naših članov, tega pa tudi ne bo nikdar dopustila. Mi se borimo proti vsakemu separatizmu in zato nam je separatizem Velesrbski ravno tako odvraten, kot hrvatski ali slovenski. Vemo sicer, da od sedanjih nosilcev misli Srnao v Ljubljani lic preti našemu gibanju nobena nevarnost, a ti gospodiči ne morejo pričakovati nobenega drugega postopanja, kot — klofute. Mi smo jih ponovno svarili, a če naših svetov niso poslušali, je njihova krivda. Na grožnje, ki so jih v nedeljo spuščali, pa povdarimo samo to, da je Orjuna ponovno pokazala, da se ne boji terorja in tudi, če je podpiran od vlade. Jamči pa tudi vsem tem junakom, da v Ljubljani Srnao ni in nikdar ne bo imela obstanka. Kdor ne bo dovzeten za besede, bo pa za klofute! Kronika. francoska zavarovalna družba v Parizu Osnovana leta 1S2&* Glavnica 800 milij. frankov. Prevzema požarna In Sivijanska zavarovanja vseh vrst. Generalno zastopstvo za Slovanljoi Ljubljana, Sv. Potra c. 33 Agilni zastopniki se »projcnajo. Zaslugi čast? O odlikovanjih in kolajnah ima sicer vsak svoje mnenje in zlasti po profanaciji raznih medalj med svetovno vojno, niso razna odlikovanja popolnoma nič posebnega. Vendar pa mislimo, da bi morali oni, ki predlagajo kroni kandidate za odlikovanja, malo bolj paziti, ker odlikovanje se konečno le izvrši v imenu najvišjega repre-sentanta države in kraljevske hiše, katera prevzema za to tudi nekako moralno odgovornost. S tega vidika nas je izredno presenetila vest, ki smo jo te dni brali v političnih listih, da je bil z redom sv. Save 5. stopnje odlikovan italijanski konzularni agent v Ljubljani, Umberto de Comelli. Red sv. Save je bil osnovan v predvojni Srbiji in se je podeljeval kakor kaže že ime njegovega patrona, za zasluge na kulturnem polju. Kdor je bil pred vojno,odlikovan izven mej kraljevine Srbije, moral je biti že res zaslužen delavec na kulturnem polju in posebno v pokojni Avstriji so bili taki odlikovanci na indeksu policije kot panslavisti. Po vojni so dunajski politiki zanesli sicer v Beograd epidemijo podeljevanja odlikovanj in s tem je tudi red sv. Save mnogo utrpel na svoji veljavi in ugledu. Pri nas posebno za časa vladanja cesarja Janeza, ki je s temi odlikovanji vršil strankarsko propagando. Navzlic vsem onim, ki nosijo po zasluženju in tudi onim, ki nosiio po nezasluženju red sv. Save, pa ne moremo razumeti, kake zasluge ima za kulturo g. de Comelli. Po naših informacijah edino to, da je bil baje svoj čas trgovski pomočnik. Ali takrat ni bil še italijanski konzularni agent in je nosil še nepokvarjeno slovensko ime Komelj. Renegatstvo in kulturne zasluge ...? Kako se rešuje brezposelnost? Nekateri ljudje, ki mislijo, da imajo monopol na reševanje vseh socijal-nih vprašanj, nam ne morejo oprostiti našega odločnega nastopa za pravice naših brezposelnih. Ker vidijo v naši zahtevi po odstranitvi nepotrebnih tujcev ogrožene svoje strankarske interese, so poizkusili zabrisati utis našega shoda z drugim shodom, ki so ga sklicali pod imenom odbora za podporo brezposelnih, ki ni, kar bodi mimogrede povedano, z vso svojo akcijo nabral niti toliko prispevkov, da bi plačal ogromno množino lepakov. Na shodu so sicer proti funkcijonarjem tega odbora padali še drugi očitki, a mi smo prepošteni, da bi jih ponavljali. Pripravljeni smo podpirati vsako pametno akcijo za olajšanje socijalne bede, povemo pa, da tak način, kot so ga nekateri demagogi zavzeli na zadnjem shodu, ne more dovesti do nobenega uspeha. Če se hoče težavno vprašanje brezposelnosti rešiti z nabiranjem milodarov, če se istočasno zavzema za tujce, ki odjedajo domačinom kruh in če sc konečno ves shod porabi^ samo za hujskanje proti nacionalistični organizaciji, ki se je postavila na edino pravo stališče, potem so gospodje ali pa sodrugi lahko prepričani, da bo vsa njih akcija imela isti Desetletnica dijaške stavke. Centralno ta'n'.štvo napredne oraladine za Slovenijo je priredilo dne 26. t. m. proslavo lO-!etnice dijaška stavke. Ob tej priliki je br. Evgen Lovšin podal sledečo zanimivo zgodovinsko reminiscenco: Pred par dnevi je minilo deset let od štrajka dijakov ljubljanskih srednjih šol. Malo znamenje velikih dogodkov svetovne vojne in iž nje nastale naše nove države, ki je bila pregloboka želja in edini cilj udeležencev štrajka. 18. marec 1. 1914 pomeni v razvoju slovenskega srednješolca in akademika zunanjost njegove revolucijonarne, nacijonalno ju-gosloveske mentalitete. 18. marec pomeni obenem kot pomembni dan petstoletnice zadnjega vstoličenja koroških vojvod, izvršeno dejstvo dijaške preorijentacije samosloven-skega programa v program kulturnega in političnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov. To dejstvo pridobiva na pomenu v dobi, ki nas sili iskati dokazov za našo moralno in intelektualno enakovrednost z drugimi narodi. Naravno je, da se spominja tega dne v prvi vrsti ravno naše akadenii sko in srednješolsko dijaštvo in naslednje vrstice naj bodo kratek donesek k zgodovini takratnih dogodkov. V svrho boljšega pregleda se deli materija v sledeče dele: 1. Začetki propagande jugoslovanske ideje med srednješolskim di-jaštvom. Program. 2. »Preporod«, »Klic od Gospe Svete«, »Glas Juga«, »Štrajk 18. marca 1914.« 3. Stagnacija po stavki do izbruha svetovne vojne, proces in zaključek. Kot podatki služijo tej razpravi poleg izpovedb udeležencev in spominov na lastno sodelovanje: List »Preporod«, brošura »Klic od Gospe Svete«, list »Glas Juga«, pravila »Organizacija jugoslovanskih srednješolcev«, obtožnica c. kr. državnega pravdništva v Ljubljani, obsodba c. kr. deželnega kot izjemnega sodišča v Ljubljani, zavrnitev ničnostne pritožbe c. kr. najvišjega sodnega in kasacijskega dvora na Dunaju, razne beležke, časopisne notice, pisma itd. Br. Lovšina, ki je bil eden izmed voditeljev, je vodil pri tem zlasti na» men, ohraniti strogo objektivno sta* lišče pri presoji posameznih dogodkov in pri oceni posameznih v. tem gibanjij soudeleženih oseb1'"”'r~v' uspeli, kot ga je imelo beračenje »črne maske«. Ker so pa čutili internacijonalni junaki potrebo, da so na tak način hujskali proti nam, da je ves shod napravil utis, da je sklican proti Or-juni pa ne proti brezposelnosti, smatramo odgovorne voditelje potrebno opozoriti na sledeče. Mi smo na svojem shodu dali pravico govora vsakomur, v kolikor je hotel govoriti k predmetu shoda. Tudi naši govorniki niso napadali nikogar, ker smo smatrali vprašanje brezposelnosti za tako važno, da se mu morajo podrediti trenutno vse druge razlike. Ker pa predvsem gospodje komunisti to našo obzirnost tolmačijo menda kot bojazen in zopet skušajo migati s svojimi polomljenimi rogovi, jih resno opozarjamo, da pazijo na svoje besede in delovanje, ker prepričali so se menda že na lastni koži, da še nihče ni nekaznovan izzival Orjune. Še enkrat se ;naj ponovijo izzivanja, kot so se po Izadnjem shodu, pa bodo zapele ba-Itine, da bo rudečim sovjetskim ge-lieralom še dolgo šumelo po glavi, fivarili smo pravočasno. Naš shod proti brezposelnosti ne da mirnega spanja nekaterim komunistom. V svojih listih so izbljuvali toliko laži in potvar na naš račun, da jih ni vredno ponavljati, še manj pa zavračati. Eno se nam pa zdi potrebno tu ponovno povdariti. Kakor se ne vežemo z nobeno stranko, ne odklanjamo kooperacije s treznimi socialističnimi krogi. A med nami in podkupljenimi demagogi moskovskih sovjetov ni in ne bo pomirjenja — nikdar. Ker oni bi, če bi bilo v njihovi moči, prinesli našemu narodu še večje gorje, kot so ga vse tuje vlade. Ker oni ne bi zasužnili samo fizičnih sil, ampak tudi umstvene. Dokazi temu leže v milijonskih umorih, ki jih imajo na vesti ruski sovjeti in v vsem delovanju njih stranke. Sicer pa naši komunisti z Leme-žem vred to prav dobro vedo in zato tudi njih brezmočna jeza napram vsemu, kar se postavi po robu njih razdiralnemu delu. A uver-jeni naj bodo, da se Orjuna njih vpitja ne boji in da bo njihovemu delovanju postavila v Jugoslaviji jez, katerega tudi z boljševiSkimi zlatniki naložen osel ne bo prekoba-lil. In če ga bo cela neodvisna delavska stranka potiskala čez! Našim športnikom v album. Da ie šport do gotove meje koristen, je brez dvoma. In ne dvomimo tudi, da pripomorejo uspehi naših reprezentanc v inozemstvu do popularizacije našega imena. Malo drugače pa iz-gleda seveda ta popularizacija jugoslovanskega športa, če jo izvajajo plačani — tujci. Moda importiranja plačanih tujih igralcev — predvsem v nogometu — izvira iz »židovskega — internacionalnega« Zagreba. No, sedaj so se je polastili tudi ljubljanski športni klubi, ki ne goje športa menda zaradi zdravja, ampak za to, da dosežejo več zmag. In tako smo imeli priliko pri eni zadnjih nogomet-nihtekem. med dvema vodilnima ljubljanskima kluboma slišati po večini blaženo nemščino, kot bi bili na Dunaju ali Berlinu. »Mitte, vor, abge-ben« itd. — Imamo sicer važnejših nalog od reševanja športa, vendar, smo mnenja, da je v času splošne brezdelnosti in pomanjkanja malo okusno uvažati in nastavljati profesi-jonalne nogometaše z Dunaja. Tudi tu je treba čiščenja! Narodna sramota v Rušah. Na Klopnem vrhu je dvojno oskrbovali-šče za planince, od katerih eno vodi mariborsko Planinsko društvo, drugo pa podružnica Planinskega društva v Rušah. V oskrbovališču ruškega planinskega društva ima koncesijo nek renegat. ki sliši na pan-germansko ime Dolinšek. Ta mož je tako nadut Nemec, da ga že sama slovenska govorica spravi popolnoma iz ravnotežja. Zgodilo se je ob priliki nekega izleta, katerega so napravili mariborski srednješolci s svojimi profesorji, da je nahrulil izletnike: »Hier wird mir deutsch ge-sprochen« in ko so se nato oglasili protesti, je izletnike vrgel kratko-malo na cesto. Ker je radi nepreobilnega obiska eno oskrbovališče zadostno, je ruška planinska podružnica izjavila, da bo svoje oskrbovališče opustila v korist mariborski planinski podružnici, to tembolj, ker je bil koncesijonar Nemec. Toda glejte čudo, zgodilo sc je ravno nasprotno. Ko je vse pričakovalo, kar je bilo samo po sebi razumljivo, da bo konec pašovanja Dolinška na tako eksponirani izletni točki, je ruška podružnica Planinskega društva, kakor v zasmeh vsem narodno čutečim, posebno na naši severni meji, sklenila, da ostane -Dolinšek naprej na svojem mestu, torej da bo še naprej izzival kakor doslej in da se bo še naprej pri njemu zbirala nemška družba, katera, odkar je zavohala ta tevtonski brlog pridno in v velikem številu zahaja v. to oskrboval&če, da zamore nemoteno in pod patronar.co ruške podružnice Planinskega društva hajlati in izzivati. Ruška podružnica motivira takšen sklep, češ, da se ohrani in po-vspeši »zimski šport«. Ta motivacija je tako smešna in otročja, da je namen, obdržati Dolinška, naravnost prozoren. Prvič na Klopnem vrhu ni nobenega zimskega športa, drugič pa, če se bo sploh kakšen razvil, bodo zato poskrbeli faktorji, ki se res zanimajo za zimski šport, nc pa za hajlanje in izzivanje. Klopni vrh je oddaljen 3 ure od železniške postaje in zato se nemalo čudimo, kako si predstavljajo brumni Ru^ šani zimski šport v tako oddalje-; nem kraju, kjer je dohod tako težak in slab. Zato opozarjamo Rušane oziroma merodajne faktorje, ki so storili ta nenaroaen sklep, da opustijo to svojo ljubezen do zimskega športa, v kolikor je v zvezi s teni zimskim športom pangerman Dolinšek in da nemudoma spremenijo svoj sklep, napravijo temeljito remeduro in da tekom enega meseca odstranijo Dolinška iz Klopnega vrha, kajti drugače jim mirno, a zato pa odločno garantiramo, da če se to nc zgodi, bo akcijska četa po preteku tega roka napravila izlet na Klopni vrh, istotako iz neizmerne ljubezni do lepe pomladanske narave, kakor gospodje od Planinskega društva v Rušah do zimskega športa ter bo pripeljala tevtonskega medveda na vrvici v Ruše, kjer se bo v njegovi 1. Začetki propagande jugoslovanske ideje mod srednješolskim di-jastvom. Srednješolska generacija v letih 1906 do 1914 je prevzela ideje, način dela, prostore, knjižnico in list od narodno-radikalne struje, katere največji razmah je v zadnjih predvojnih letih že nekoliko oslabel. Narodnim radikalcem je šteti v dobro^da so pustili v srednješolskem naraščaju, ki je bil organiziran v svojem na-rodno-radikalnem društvu v Ljubljani globoke sledove slovenske na-cijonalne zavesti, stremljenja po razširitvi prosvete med narodom in neomajnega svobodomiselstva. Ljubljana takrat ni imela vseučilišča. Srednješolski dijaki višjih razredov so med omladino zavzemali v kulturnih, političnih in znanstvenih stremljenjih vodilna mesta. Nphova pozicija je bila mnogo samostojnejša in njihove avtoritete ni temnil blesk svobodne akademske znanosti, ki je bila oddaljena mnogo- sto kilometrov od domovine. Stiki med dunajskimi in praškimi akademiki in njihovim naraščajem v Ljubljani so bili sicer dobri, vendar časovno redko sejani. V Ljubljani sami nahajamo med srednješolskim dijaštvom v glavnem samo dve struji i ena narodno i radikalna, svobodomiselna, jlruga ft& katoliškal vuigo klerika^ na. Prva ni stala s takratno narodno napredno stranko v neposrednih stikih, ampak si je poslužujoč se edino gostoljubnih prostorov društva »Prosvete« in mestne občine ljubljanske v mali dvorani Mestnega doma, ohranila svobodo kritike programa in dela političnih strank v Sloveniji. Daleč preko povdarka te svobode, ki je seveda ni nihče kratil ni prišla, kar se od srednješolca tudi ni moglo zahtevati. Klerikalno organizacijo je treba v tisti dobi smatrati kot privesek SLS. Na posameznih zavodih je številčno razmerje med eno in drugo stranko diferiralo, vendar, absolutno vzeto, so bili klerikalci, ki so imeli svoja zborovanja v Ljudskem domu v ogromni večini. To je treba povdariti radi tega, ker se je številčno razmerje v času največjega razmaha jugoslovanske napredne organizacije temeljito spremenilo. Kakšno notranjo moč je imela ideja med mladimi ljudmi, se vidi po tem, da je štela organizacija v Sloveniji blizu 800 srednješolskih dijakov. V katoliških vrstah je vplivala na novo Krekovo strujo, ki se je do 18. marca 1914 toliko okrepila, da je navzlic najostrejšim grajam klerik kalnih starejšin potegnila vse katoliško dijaštvo v štrajk in dala nekatere .vredne voditelje temu gibanju, Narodno-radikalno dijaštvo, čeprav v vedni manjšini napram katoliškemu, ni nikoli obupavalo. Z vztrajno propagando v posameznm razredih je rešilo marsikatero dušo, ki je kolebala sedaj na eno, sedaj na drugo stran, kakor so že bili močni obziri na pobožnost staršev, vpliv kateheta in profesorjev v^ šoli. gospodinje doma, ali celo želodca, Kt ga je polnila gostoljubna »Domovina«, oziroma »Ljudska kuhinja« v »Ljudskem domu«. Narodno radikalno orijentirano srednješolsko dijaštvo so bila ona ugodna tla, na katero je padlo seme jugoslovanske ideje v prvi in drugi polovici leta 1912, torej v letu srečnega izida balkanske vojne. Organizacije »črna roka« in »Narodna Obrana« v Beogradu so po svojih emisarjih, kakor jih je rad nazi-val ljubljanski sodni dvor in po.icn ja vrgle to revolucionarno seme med sorodnjake preko Drine. Seme je vzklilo takoj v poln, visok klas med srednješolsko m akademsko omladino Hercegovine, Bosne. Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, Vojvodine in Slovenije. V Sloveniji je zanesel med dijaštvo jugoslovansko idejo Vladislav Fabjančič, ki je prvi začel z organiziranim delom. , Fabjančič je kot osmošolec zbral gekatere svoje ožje prijatelje in znan-1 navzočnosti snel napis »Mali Beograd«, katerega so dobili Rušani po .veleizdajski aferi leta 1914. in bomo nabili na kol tablo »Klein Berlin«, !ob kol pa privezali tevtonskega medveda, njihovega ljubljenca, od katerega se ne morejo ločiti. Toliko za danes! Trgovci posnemajte 1 Pred kratkim je prišel k neki tukajšnji slovenski tvrdki — a z italijanskim imenom — agent neke reške italijanske firme. Ponujal je lastniku tvrdke v nakup razno italijansko blago (čokolado, likerje itd.); a imenovani lastnik ni hotel napraviti nobenega naročila, predvsem vsled priznano slabe kvalitete italijanskega blaga. Agentu to seveda ni bilo všeč in je začel arogantno povdarjati, da je s^daj sklenjena trgovska pogodba med Italijo in Jugoslavijo, ter da smo Jugoslovani primorani kupovati vse od Italijanov. Gospodarju tvrdke je že vse presedalo in je na kratko odslovil nadležnega agenta: »Kadar boste zopet sezidali v Trstu in Pulju ®d Vas požgane »Narodne dome«, Potem se pa oglasite«. In vsiljivi po-lentar jo je moral odkuriti z dolgim nosom. Naj bo to lep primer vsem zavednim trgovcem! Vsakega narodnega trgovca naj bo sveta dolžnost, da stori enako! ’ Žalibog pa se menda že dobe slovenske firme, ki ponujajo italijanskim tvrdkam že svoje lokale v odstop. V kratkem pa nekaj o teh! Jubilej narodne tvrdke Elsbacher v Laškem. V torek 11. marca t. 1. je minulo 60 let, kar je koroški Slovenec Andrej Elsbacher — oče sedanjega šefa — postavil temelj tej narodni tvrdki. V tedanjem času ni bilo baš lahko, ker je ravno silni naval Pangermanizma pritiskal — posebno v Laškem — toda trdna volja podjetnega moža je ustvarila' to, kar danes vsi nacijonalisti s ponosom gledamo. S tem jubilejem praznuje tudi sedanji šef tvrdke, g. Konrad Elsbacher, svojo 35-letnico udejstvovanja na trgovskem polju. Pod vodstvom istega se je tvrdka znala pridobiti najboljše zaupanje vseh, zato je tudi dokaz, da tvrdka uživa med narodom splošen in najlepši ugled. Velezanimiva pa je preteklost te tvrdke na narodnem polju. Pri tako hudem navalu nemštva v Laškem se ni nikdar strašila podpirati narodna društva, temveč je vsikdar tudi sama odbijala te navale. Z gmotno podporo je vzdrževala nacionalni duh nad slovenskim življem in bila vsikdar zavetišče Slovencem. S ponosom lahko danes trdimo, da je hiša tvrdko Elsbacher bila in ie še danes trdnjavica — zavetišče ■Vseh Jugoslovenov. Saj še danes ysa narodna kakor kulturna društva črpajo iz te obitclji največje gmotne Podpore. K jubileju iskreno čestitamo vsi nacijonalisti ter želimo jubilantu še mnoga leta in obilo sreče. Popravek. Sokol I. v Ljubljani nas naproša da izjavimo, da gg. trebil Ljudevit in Perko Karol, ki sta se udeležila nemške prireditve Rapida v Mariboru, nista člana So< kola j ].ar s tem racje vojje priobčujemo. Uredništvo. Iz Maribora. Naročafte „Pobedotuacijo. . Narodno - radikalna organizacija Je spremenila svoja pravila in ji na-i-i! *lue• »Organizacija jugoslovanskih naprednih srednješolcev*. Zna- čilno je za takratno nadpolitično mišljenje novih Jugoslovanov, da se je že v teku prvih mesecev izpustila beseda »naprednih«, s čimer se je hotelo dokumentirati težnjo po razširjenju ideje v ves narod. Nova pravila določajo organizaciji namen: družiti in vzgajati slovensko dijaštvo na temelju ideje jugoslovanskega narodnega ujedinje-nja in protiklerikalnega mišljenja. Tudi te tri zadnje besede so se pozneje črtale. Pravila navajajo svoje člane, da se učijo srbohrvaščine, razširjajo jugoslovansko literaturo in proučujejo jugoslovanske kulturne, narodnostne in politične razmere. Prirejala so se predavanja v istem smislu. Stopili smo v stik z drugimi jugoslovanskimi srednješolskimi organizacijami. Spodbujali smo člane k potovanju po jugoslovanskih zemljah in v ta namen organizirali jugoslovansko počitniško zvezo. Agitirali smo za telovadbo pri Sokolu, da dijaki spoznajo sokolski program. Od vseh početkov poznejšega zaslišavanja udeležencev na policiji, na sodišču in med procesom se je avstrijska oblast trudila dokazati, da, je bijo gibanje usmerjeno v. kul-. vada in je že zadnji čas, da se odpravi. Posebno se to pri nas v Mariboru pogosto dogaja in bodemo proti temu nastopali z vsemi sredstvi ter objavljali javno v našem listu imenoma take naše grešnike. Ne bodemo poznali nobenega pardona. Vsak Jugoslovan se mora zavedati ob vsaki priliki, da je državljan svoje svobodne domovine. Ne vemo, kateri narod bi bil tako naiven, da bi se posluževal v lastni državi tujega jezika in posebno še jezika onega naroda, ki je sto in stoletja tlačil naš rod. Bratje, zbudite se že iz te narodne in državljanske brezbrižnosti in pokažite tujcu, da je samo naš jezik merodajen v medsebojnem občevanju. Tudi mi smo se morali in to še na naši zemlji učiti tujega jezika in tem večje pravice imamo zato zahtevati, da se v naši narodni državi nauče tujci onega jezika, od katerega žive, bolj udobno kot lastni državljani. Sporazum slovenskih političnih strank za enoten nastGp o priliki občinskih volitev v Mariboru. Prejšnji teden so prinesli listi veselo vest, da je bil dosežen sporazum slovenskih političnih strank za skupno listo pri občinskih volitvah, ki se vrše to pomlad. Nas je ta vest tem bolj razveselila, ker ni bilo treba v nobenem slučaju posredovati in je bil sporazum dosežen v pravem medsebojnem razumevanju. Želeti je, da bi bil ta sporazum na severni meji trajen, ker le na ta način je pričakovati uspehov za dobrobit naše drage do- Stran 3. movine Jugoslavije. Tudi naša organizacija ima s sklicanjem prvega sestanka te akcije svoje posebne zasluge, kar pa le mimogrede omenjamo. Vendar je enkrat zmagala naci-jonalna in državna zavest nad strankarsko strastjo. Radi tega z radostjo kličemo: »Naj živi jugoslovanski Maribor!« Zopet poraz jugoslovanstva ob severni meji. Prejšnji teden je imelo ribarsko društvo v Mariboru v restavraciji znanega nemškega organizatorja Kalbwidla svoj redni občni zbor. Na občnem zboru je bilo do 120 Nemcev in okoli 40 Slovencev. Naši so predlagali kompromisno listo, katero so pa Nemci enoglasno odklonili. Z ozirom na to so zapustili Slovenci dvorano. Naši nasprotniki so imeli lahko delo glede izvolitve novega odbora. Zadnji čas je že, da se vpiše v to društvo čimveč naših ljudi. V poslednjem času se opaža, da pridobivajo Nemci čimveč tal med nami in če bo šlo tako naprej, se bo kmalu v jugosloven-skem Mariboru razlegal klic: »Heil Dir im Siegeskranz!« Mariborčani, strnite se v skupno nacijonalno fronto proti našim nasprotnikom. Pustite že enkrat strankarsko strast, ki razjeda in gloda že 5 leto z vedno večjo silo našo državo. Le na ta način se bodemo otresli onih pijavk, ki nas danes izsesavajo. Naše delo naj ne ostane samo pri besedah, ker zadnji čas je že, da pridemo do dejanj! Čudna navada naših sicer »zavednih Jugoslovanov«. Ob vsaki priliki se opaža,^ da naši ljudje, ako je v njihovi družbi samo en Nemec, vsi švabčarijo. To je jako čudna na- Iz Celja. Ker ljubimo red in spoštujemo zakon, odobravamo nastop policije oziroma njenega predstavnika pri prekoračenju policijskih ur. Toda način, kako se ta policijska ura izvaja, je vse obsoje vreden. Ako se vrši v »Narodnem domu« sokolska slavnost, je gotovo, da skrbno stražnikovo oko gleda, da gostje pospravijo prostore in jih na pritisk policijskega uradnika postavi na prosto, ne oziraje sc na navzoče tujce, ki morejo odpotovati šele z jutranjimi vlaki. Sokolski silvestrov večer se je vsako leto nemoteno vršil do gotove ure, medlem ko je letos policijski uradnik gostom ugašal luči in jih prav v neljubem tonu izganjal. Za zadnjo maškarado je dobilo društvo kazenski nalog, da plača radi prekoračenja policijske ure globo. Nekateri namigavajo, da je to globo povzročil potopis dr. Milkota lirašovca v petkovi »Novi Dobi«, kar seveda ne verjamemo. Prav. ako se izvršuje zakon povsod z isto doslednostjo. Toda o priliki prireditve Sv. Save v švabskem »Unionu« so gostje rajali do ranega jutra. Ko sc je vršil istotam policijski ples, je bila stvar ista. Policija sama bi morala dati dober zgled — saj je vendar predstaviteljica reda — in zaključiti svojo zabavo ob uri, do katere ji je bilo dovoljeno. Toda to se ni zgodilo, temveč nasprotno. Radovedni smo, ako je policijski šef stopil tudi prednavede-nim prireditvam tako strogo na prste. Dognali bomo na ta ali oni način, ali se je prirediteljem Sv. Savske proslave in policijskega plesa naložila primerna globa. Ako se to ni zgodilo, potem stvar za nas še ni rešena. Povdarjamo ponovno, da smo na vsak način pristaši doslednega in nepristranskega izvajanja predpisov glede policijske ure. Nikakor pa ne bodemo trpeli, da bi si eni smeli nekaznovani podaljšati policijsko uro kakor jim drago, druge, zlasti sokolsko društvo, pa šikaniralo. Za časa stare Avstrije smo stopili še vse drugim mogotcem na prste in bodemo tudi današnjim v. Celju na način, da jih bo zabolelo. Celjski Sokol je obstal in bode obstal, ko takihle gospodov že dolgo, dolgo ne bode več v Celju. Sokolaš. Iz Šoštanja. Podpisana organizacija obsoja najstrožje podle napade v »Straži« na našo poštarico gdč. Elo Horvatovo in izjavlja, da se ona strogo drži službenih predpisov na-pram vsem strankam enako. Ima pa to napako, da je narodna in energična in da ne trpi, da bi se razpasla nemškutarija v poštnem uradu in da posveča svoj prosti čas sokolskemu delu. Radi tega je trn v peti tukajšnjim nemškim in z njimi zveznim klerikalnim krogom in imajo povsem ncosnovane pritožbe in napadi le namen, škodovati njenemu ugledu in jo spraviti iz Šoštanja. Blejska Dobrava. V tukajšnji elektrodni tvornici se prav pridno dela in dobro kupčuje, da ona baje denarno vzdržuje vse druge tvor-nice Kranjske industrijske družbe. Kljub lepemu uspevanju tvornice pa mora delavstvo dan na dan občutiti oholost 111 neomejeno oblast privan-dranih tujcev. Javnost sama naj presodi umevanje .socijalne pravičnosti in ljubezni teh gospodov do trpečega delavstva. Navajamo samo zadnji slučaj. Delavec L. po opravljenem delu na nočni službi zadrem- turno in politično ujedinjenje vseh Jugoslovanov. Obtožnica deželnega kot izjemnega sodišča navaja razne dokaze: osobito pisavo »Preporoda«, brošuro »Klic od Gospe Svete«, nadalje Štampflovo pismo, naslovljeno na Hrovata v Mariboru, ki je predstavljalo pri procesu najbolj kompromitujoč predmet za vse obtožence. ki se glasi v ekscerptu: »... Bolj pa se brigam za politiko, oziroma našo jugoslovansko organizacijo. Kaj pa je v Mariboru ž njo? Kakor so naši centrali poročali, imate gori 90 članov, ki delajo. (Pro- . sim, da ne govoriš o tej stvari s kako izdajico). Če še ne veš, ima ta organizacija za svoj^ končni smoter kulturno in politično ujedinjenje vseh Jugoslovanov, za sedaj seveda še samo razširjati med narodom to idejo in čut za skupnost s Hrvati in Srbi. Seveda našega namena ne sme nihče zvedeti, tudi narod sam ne sme izprevideti našega končnega cilja, predno ni dosti prepariran, če Te zanima, vstopi v organizacijo in si naroči revijo »Glas Juga«. Prosim, da to pismo sežgeš.« Grabnar - Lovšinovo pismo na idrijsko organizacijo pravi dosledno: »Hočemo potom kulturnega in političnega ujedinjenja vseh Jugoslovanov ustaviti propadanje slovenskega, hrvatskega in srbskega življa v Avstriji.« Kakor smo morali pred sodišči in policijo to tajiti, kar smo številni udeleženci procesa instinktivno storili in priznali v najhujši sili samo propagando kulturnega ujedinjenja, tako jasno 1» nepobitno dejstvo je, da je bila kvintesenca celega programa, celega gibanja in vsake duše posebej politično ujedinjenje vseh Jugoslovanov. Pri polni zavesti — ne sicer zločina po avstrijskem zakonu — pač pa političnega cilja, ki ga moramo doseči samo s skrajnimi sredstvi, se je vršila po neštetih sestankih skoro dve leti očitna propaganda proti obstoju Avstro-ogrske monarhije, za združitev s Srbijo, pri čemur so si fanatični študenti, med njimi osobito pokojni Endlicher in ravno tako pokojni Gnezda dovoljevali v listu »Preporod« in na predavanjih obrekovanja in šale na račun samega »plešastega« Franca Jožefa I. V tem, v delovni dobi organizacije tolikokrat povdarjenem, ^ med procesom prikrivanem, v današnjem casu pa premalo ocenjenem politič- nem ujedinjenju Jugoslovanov tiči revolucionarna ideja takratnega gibanja kot njegova ideja-vodnica. Po srečnem izidu svetovne vojne je ta revolucijonarna misel postala meso. Sila je temelj revolucijonarnemu pravu. Zločin veleizdaje Avstrijske države v obliki propagande političnega ujedinjenja Jugoslovanov se je izpremenil v najvišji zakon nove države, v Vidovdansko ustavo. In tako je prav. Pri tej točki prehaja poročevalec br. Lovšin preko številnih naprednih in katoliških inteligentov, ki so ravno v zgoraj označeni točki polemizirali s »Preporodaši«, katere ime se je po vedno konfisciranem listu oprijelo pristašev nove ideje. Preko programatičnih polemik Ušeničnika, dr. Knafliča, dr. Rostoharja, očetovskih napadov dr. Tavčarja in »Slovenskega Naroda«, pri čemur se spominja mnogih, ki so nas podpirali in bili naši posredni ali neposredni vodniki, kakor pokojni profesor dr. Berce, profesor Kenda, profesor, Ilešič, Ivan Hribar, večina profesorskega zbora II. drž. gimnazije itd. _ .(Dalje prih.) lje. Pri tem ga zasači nalašč nastavljen kontrolor. Drugi dan sporoči mojster delavcu, da gre lahko domov za teden dni. G. inž. Becker so bili namreč tako ljubeznivi in milostni, da so dali delavcu teden dopusta — seveda brezplačnega. Ko se delavec vrne v tovarno, mora prijeti za težje delo, kot ga je bil vajen opravljatijrreje. Vprašamo — g. inž. Beckerja seveda ne — ali je to pravična kazen za ta mali prestopek, ki ni povzročil v obratu nikakega zastoja ali škode. Navadna kazen za tak pregrešek je 10 Din, a v tem slučaju preko 300 Din. To se pravi, da delavec ne sme en teden jesti. G. inž. seveda tega ne bo mogel razumeti, ker ima na razpolago krasno vilo, mastno plačo in še druge vsemogoče ugodnosti. Dosti naj bo besed o tem. Samo to je naša želja, da tudi g. inž. Becker skrbno prečita naše besede in jih dobro premisli! Senovo pri Rajhenburgu. Tu pri nas na Senovem se nahaja nekaj zagrizenih Nemcev in nemčurjev. ki vedno bolj drzno dvigajo glave. Ti mogotci se obnašajo tako, kot da jih še vedno ščiti dvoglavi avstrijski orel. Opozarjamo jih, da nemudoma odstranijo svoje nemške napise na vratih, posebno »Rechnungsfuhrer« Jurček, znan denuncijant in Slove-nožre. Naj se zavedajo ti gospodje, da žive na naši zemlji in jedo naš kruh. Sicer pa je že zadnji čas, da se te zagrizenee nadomesti z uslužbenci naše krvi, ki so radi tujih pritepencev izpostavljeni brezposelnosti in stradanju. Vas pa, gospodje nemčurji Osim, Kovačič, Mekine in Sch\venowka svarimo, da se ne razburjate preveč, kadar vidite pri naših članih or-junaški znak. Pazite se, ker nas ne boste dolgo časa izzivali brez kazni z »Orjunci«, dejanskimi napadi itd. Ker kadar pade naša roka na Vas, takrat bo jok in stok in škripanje z zobmi. Še slabše od gornjih je pa neka domišljava »kasirska« veličina, kateri bi bilo pri priliki zelo zdravo malo ostriči njegove bujno rastoče peruti in ga naučiti res prave »izobrazbe«, da si bo temeljito zapomnil, kdaj je psoval Orjuno, da je »za en « Orjuna Rajhenbiirg. Izjava. V br. 43. 12. sept. 1923 objavili smo o lastniku hotela Grandič na Baški (otok Krk) notico, v kateri smo temeljem napačne informacije očitali g. Petru Grandiču, da je strgal naš list, da je blatil »Orjuno« in da je sploh pokazal mržnjo do našega pokreta. Vsled tega smo priporočili svojim članom in pristašem, naj se tega hotela ogibljejo, in Cer-venobiliin, naj ta separatistični hotel bojkotirajo. Pozneje smo takoj v br. 51. na dobljeno pojasnilo objavili, da na Baški ni separatizma in da se priporoča. Na posebno željo g. Grandiea sedaj še ponovno in izrecno objavljamo, da smo bili tudi glede njega napačno informirani in da ni g. Peter Grandič strgal našega listff, niti ni kazal tnržnje proti našemu pokretu, marveč je že pred vojno veljal za dobrega Jugoslovana in zato bil leta 1914. tudi na ljubljanskem gradu. Poziv na bojkot njegovega hotela sc zato izrecno preklicuje, ter se nasprotno g. Grandič priporoča i naši i češki javnosti. Uredništvo. figi Orjuna Krakovo-Trnovo poživlja svoje člane(ice) na sestanek, ki se vrši v nedeljo 30. t. m. ob 10. urt v salonu gostilne Lozar, Rožna ulica 17. Dnevni red: razgovor glede občnega zbora. Udeležba obvezna! Odbor. Mestna Orjuna Krakovo-Trnovo razvije svoj društveni prapor 1. julija t. i. Prosimo bratske organizacije ter nam naklonjena društva, da blagovolijo to upoštevati. Odbor, Mestna Orjuna Krakovo-Trnovo poživlja svoje članstvo na I. redni občni zbor, ki se vrši dne 6. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu go- stilne pri Lozarju, Rožna ulica 17. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo funkcijonarjev upravnega odbora. 3. Poročilo sekcij. 4. Absolutorij dosedanjemu odboru. 5. Poročilo delegata Oblastnega odbora. Odmor. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Članstvo, ki ni poravnalo zaostale članarine nima pravice glasovanja, vsled tega bo blagajnik 1 uro pred občnim zborom sprejemal članarino istotam. Udeležba za člane in članice strogo obvezna. Odbor. Šiška, Or-ju-na v Šiški javlja, da je izstopil g. Oto Obradovič iz organizacije. G. Obradoviča resno opozarjamo naj ne pere po nepotrebnem na nedostojen in netakten način svoje krivde. Pri ponovnih poizkusih postrežemo mu lahko na tem mestu s točnimi dokazi o neiz-vrševanju njegovih dolžnosti. Predavanje. Mestna Or-ju-na v Šiški naznanja članstvu, da se vrši v nedeljo dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne predavanje v prostorih g. Stepiča v Sp. Šiški. Pozivamo članstvo, da se predavanja polnoštevilno udeleži. V Brežicah je priredila mestna Orjuna v nedeljo, dne 23. t. m. zelo dobro uspeli ljudski shod. Bil je lep solnčnat pomladanski dan, ko je na vrtu »Narodnega doma« otvoril predsednik mestne Orjune brat Poljanšek shod pred velikim številom poslušalcev iz vseh slojev, zlasti iz kmetskega. Nato je iz Ljubljane došli predsednik O. O. inž. Kranjec govoril o sedanjih političnih in gospodarskih razmerah z našega izvenstrankar-skega stališča, ožigosal slabo upravo, pogubonosno delovanje številnih strank, ki omogoča sedanje nevzdržno stanje. Zatem je opisal program in cilje Orjune, ki deluje požrtvovalno in nesebično. Predsednik Orjune v Krškem, dr. Drnovšek, je nato v obširnem govoru posebno temeljito pojasnil vzroke slabih razmer ter razkrinkal koruptivne elemente. Tem izvajanjem se je pridružil tudi član Orjune Dobova, brat Hasaj, ki je v temperamentnem govoru podal kratko, a živo sliko sedanjega'položaja. Vsi govorniki so želi obilo odobravanja. ' Brat mestni predsednik Poljanšek je nato v prisrčnih besedah pozval navzoče k bratski slogi in skupnemu delovanju ter zaključil zares lepo uspeli shod. Jasno je bilo videti, kako so se strinjali udeleženci sheda — sami zreli možje — z izvajanjem govornikov. Splošno mnenje je bilo, da je delovanje Orjune pravilno in potrebno. Temu shodu naj slede še mnogi drugi širom lepe slovenske zemlje. Vsem dobro mislečim Posavcem kličemo: V slogi je moč! Zaupajte in pridružite se nam! Škofja Loka. V ponedeljek, dne 17. marca t. 1. je imela tukajšnja Orjuna za članstvo in prijatelje pokreta informativni razgovor. Celoten uspeli sestanka je bil od zadnjega zadovoljivejši tako z ozirom na obisk, kakor tudi glede zanimanja. — Najpreje se je članstvo izjavilo radi članarine za leto 1924. Br. predsednik Čeh poziva nato navzoče k na- ročitvi organizačnega glasila in lista »Koroški Slovenec«. ?—r Med navzočimi se takoj zbere potrebna vsota za naročitev. — Nadalje se objavlja sklep radi nošnje znaka in dobe nekateri člani v tem pogledu pojasnila. V zaključnem govoru poziva med drugim -govornik članstvo k vsestranski agilnosti. Biča one, ki vzdihujejo in tožijo nad krivicami, ki se jim gode pri raznih podjetjih. Da pa bi prišli v naše vrste, tega ne store, čeravno bi se jim lahko nudila uspešna obramba. Vabi zato osobito uradništvo in delavstvo k vstopu, da se mu vsaj v doglednem času polo* žaj korenito izboljša. Živahno pozdravijo navzoči idejo mestnega odbora prirejati tovrstne sestanke čim pogosteje. Ob veselem razpoloženju, ki se je razvilo po sestanku, je končal naš nacionalistični večer. Službene ©blaw@* Seja oblastnega upravnega odbora. Ob lepi udeležbi odbornikov, zlasti onih iz dežele, se je vršila v torek dopoldne seja oblastnega upravnega odbora za Slovenijo. Po podanem situacijskem poročilu o položaju naše organizacije po vsej državi in še posebno v Sloveniji se je po daljši stvarni debati določilo smernice propagandnega dela, med katerimi bodo zavzemali prvo mesto javni ljudski shodi. Prvi se je vršil z lepim uspehom 23. t. m. v Brežicah, prihodnjo nedeljo pa bo v Trbovljah. Potom teh shodov namerava obl. odbor razširiti poznanje našega nacijonalističnega programa in delovanja tudi med nečlani in nasprotniki. V zvezi s delovnim programom se je razpravljalo tudi o ureditvi finančnega vprašanja. Ker je naša oblast v interesu skupnosti prevzela nase veliko breme napram glavnemu vodstvu z visoko mesečno kvoto 5000 Din in izdaja poleg tega za celo državo članske izkaznice in markice, moramo iskati novih virov dohodkov, ker v finančnem planu določena 50% oddaja članarine ne krije niti rednih izdatkov, tem manj pa dovoljuje kako intenzivnejše delovanje. Po vsestranski presoji položaja je odbor soglasno sprejel predlog, da morajo vse organizacije v Sloveniji od vseh izrednih prejemkov oddajati v blagajno oblastnega odbora 30%. Izjeme lahko dovoli v izrednih slučajih obl. izvršni odbor. Od članarine se pa oddaja kot doslej polovico. Končno se je v načelu uredilo vprašanje delavskih sekcij za našo oblast. Sekcija v Trbovljah že posluje in so se sprejeli v glavnem vsi njeni predlogi v zadevi razmerja do ostale organizacije in financiranja sekcije. Na podlagi doseženih sklepov bo redigiran načrt pravil in vposlan vsem onim organizacijam, ki bodo delavske sekcije osnovale. Načelno bodemo pa pojasnili njih ustroj v eni prihodnjih številk lista. Med slučajnostimi so se rešile, manjše tekoče zadeve, med drugim vprašanje ustanovitve mariborskega obl. odbora, s katerim se bo naše delo delilo, a bo postalo vsled tega intenzivnejše. Prihodnja seja bo sklicana po potrebi. Demanti, Ob priliki potovanja dr. Leontiča preko Sušaka, je tamošnji »Primorski Novi List« poročal o tem in med drugim omenil tudi sledeče: Kakor smo informirani namerava nastopiti Orjuna pri bodočih skupščinskih volitvah aktivno in vložiti v nekaterih krajih samostojno volilno listo. Pooblaščeni smo, da dementira-tno to vest, kot popolnoma neosno-vano novinarsko raco. Srsmetnl oder. Da ne bo krivice! Prejeli smo in lojalno priobčujemo: »V številki 12. Orjune ste me dali na sramotni oder, češ, da sem bil na reduti mariborskega Rapida. Sporočam Vam, da še nikdar nisem bil na prav nikaki prireditvi Rapidovi in Vas prosim, da to v prihodnji številki priobčite, da ne bo krivice. Zdravo! — Dr. Mirko Černič. — Uredništvo ponovno prosi organizacije, da so pri ove-rovljanju dopisov skrajno stroge in pazljive, ker nočemo delati nikomur krivice. Črno-rdeči-zlati »Zlatorog« ima pogum, nadaljevati norčevanje z vsemi Jugoslovani in poleg tega še z naredbami, ki prepovedujejo reklamo v barvah sovražnih držav in plemen. Ker so namreč posamezniki odstranili iz tramvajskih voz od nas ožigosane plakate, so se pred par dnevi pojavili isti v novi in pomnoženi izdaji. Zlatorog se naj le bojuje s plakati, mi bodemo porabili že drugačno orožje. Kdo bo potem črn — bodemo poročal! Nemške miljarde. Na vprašanje, kaj pomenijo nemške milijarde, ki so privite Zlatorog-miiu, nam sporoča naročnik, da to pomeni — koliko je to milo vredno! Mogoče tudi res... Gospodarstvo. GLAVNA SKUPŠTINA HRVATSKE ESKOMPTNE BANKE U ZAGREBU. Dne 20. ožujka o. g. održana je pod pred-sjedanjem društvenog predsjednika g. Milana baruna Turkoviča 55. redovita glavna skupština dioničara Hrvatskc Eskomptne banke u Zagrebu u prostorijama zavoda. Iz predloženog izvješca ravnateljstva proizlazi, da je poslovanje u prošloi poslov-noj godini unatoč teške situacije na uovča-nom tržištu zavrženo sa vrlo povoljnim uspjehom. Zavod je bio u mogučnosti da mnogobrojnim poduzečima svoga razgra-njcnoga koncerna, te afiliiranim bankama stavi na razpolaganje potrebita sredstva. Provodeči djelomično zaključak" izvan-redne glavne skupštine, održane dne C. prosinca 1923. god. ravnateljstvo je več u prosincu prošle godine provelo povišicu dio-ničke glavnice od Din 100,000.000 na Din 140,000.000, izdavši 400.000 komada novih dionlca po Din 100 nominala. Nakon pro-vedbe ove povišice iznašala su vlastita 'sredstva banke dne 31. prosinca prošle godine Din 140,000.000 dion. glavnice i Din 42,036.861.50 pričuve. Čisti dobitak od Din 20,578.410.80 dijeli se ovako: Din 15,000.000 u ime 15-postotne dividende i. j. Din 15 po dionici, Din 620.000 redovitoj pričuvnoj zakladi, Din 750.000 iz-, vanrednoj pričuvnoj zakladi, Din 500.000 po-, reskoj pričuvi, Din 500.000 mirovinskoj zakladi, Din 250.000 zakladi Franjo Sverljugl i Din 250.000 u dobrotvorne svrhe. Na novi račun za god. 1924. prenaša sej Din 1,976.655.50 Prema tome isplačivati če se kupon broj 30 sa Din 15, počam od 24,: o. mj. Glavna skupština kojoj je prisustvovalo što lično, što zastupanih 72 dioničara, Roji su zastupali 947.835 dionica sa 94.784 glasova, jednoglasno primila je na znanje iz-vještaj ravnateljstva i nadzornog odbora. U ravnateljstvo izabrana su ponovno gospoda: Žiga Štern, Milan Weiss, de Polna i Guido, pl. Pongratz. Nakon glavne skupštine održana te sjednica ravnateljstva, u kojoj se je isto konstituiralo te ponovno izabralo svojim predsjednikom g. Milana baruna Turkoviča,1 a podpredsjednikom g. dra. Stanka Šverlju-gu, glavnog ravnatelja zavoda. POOBLAŠČENI DOBAVITELJ VSEH UNIFORMSKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA. LJUBLJANA - Stroški pri vporabi bencina! SLOGRAD je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšrga do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in _knjige v malih in tudi največjih nakladah. —• Časopise, revije in mladinske liste. • Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem! Tel. iator. "389, Frankopanska ulica 151. Izvršuje:. stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobeton-ske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. Šolski zvezki za 6snovne šole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. !Bnc3g!igizgasci!MiamaiTCfe3 urnuim V LJUBLJANI prodaja Prospekte in reference daje IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporaba kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. NASLOV: INŠTALACIJE: Tele?, centrale, hišni telefoni, zvonci in električna razsvetljava. JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24, Šeguli Telefon štev. 560. — >- sircShl pri vporabi oglja ! Ljubljana, Kongresni trg štev. 19. Telefon štev. 3. — Čekovni račun Štev. 12.619. TRGOVINA IN ZALOGA: Inštalac. matorijai, motorji, telef. aparati, moderni lestenci in svetilke. MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/11, Manufaktura, TO moda, ^ • uO'1* Pilil II II Pllfllllll Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdel-1 (lilII H \uIIIIIn! kov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles JIIUJI 11 IIiuJIItI« TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki Iranko. Telefon 733 Z ozirom na mnogobrojne došle rešitve v štev. 11 razpisane nagrade, naznanjamo vsem cenjenim fitateljem, da se bo nahajala napaka, za katero je razpisana Pozor! NAGRADA Din 5.000 naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti št. 13 tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji ceni. v eni sami Številki izdaj št. 11 — 27, ki bodo izšle v času do 30. aprila 1924. Vse cenjene ditatelje opozarjamo posebno na to, da posvečajo posebno pazljivost ne samo tekstnem, lenivec tudi inseratnemu delu lista. Uprava. j®*«!®8 GRADBENO PODJETJE' ING. DUKIČ & DRUG J LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24 .W.\\W.W.VSV Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Podružnice: Brežice, Kranj, Ptuj, Celje, Maribor, Sarajevo, Črnomelj, MetkovStf, Split, Gorica, Novi Sad, Trst. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon itev. i 261, 413, 502, 503 In 504. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delni&ka glavnica: Din 60,000.000. Rezervni zakladi: ea. Din 10,000.000i Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče pošte. Lastnik inž..Eerdo Kraciec. •UMa U£iiei]ska tiskaiaa x LiafeUanL' Stran 6.