ЧЛ "V -f^iT^-SfVS Лг £ I-'’4 ‘^т S' V .'t /■’j; ■*>.(■%.
hteročsuiva listu: Ceio ieio K 120'—, p©i Jela ü (АУ , četrt seta K 30'—. Jz.ven Jugoslavije: Celo teto K 150-*—. inseraH »h tmiffiila se za. irečunajo po dogovoru ; pri večkratnem tosermmju primeren popust llpravnfitvo spi-ejeme naročnino, laserate in reklamacije. — —- Telefon št 229.
11.7.
flmšmm političen list m slovansko IScidsho
Posjim-s-siivR 55?«гч»Шсо st-tiroo s kror* -
„Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroške cesta št. 5. — Z uredništvom se more govoril vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne vračajo 4 'rampric relsfaiv.. se poštnine proste. — — — Telefon št 2,
Mss.ss&tt&sssv Amm 17. okto%x>a mi.
LotMk XIII.

Baikan in jugoslovanstvo v očeh zunanjega sveta.
Balkan je eno, Jugoslovanstvo pa -drugo, na eno se je gledalo tako, na drugo pa precej drugače, danes pa, £0 ima pretežni del Jugoslovanov skupno državo, je mnogo žavisno od te -ga, kaj vidi zunanji svet v tej državi, ali Balkan, ali pa Jugoslovanstvo.
Pred svetovno vojno je vodil slo venski in hrvatski živelj v avstro-o -grški monarhiji hud boj za svoje narodne pravice in simpatije kulturnega sveta so bile na njegovi strani, Bal kan je bil pa torišče raznih spletk , intrig in sporov, ki so vedno ogrožali odnošaje med tremi slovanskimi državami na Balkanu ter obenem tudi ovirali razvoj jugoslovansko misli. Spletke in imperialistični pohle(p je pripravil na Balkanu celo bratomorno klanje in tako se evropske države niso mogle baviti z Balkanom kot -z narodnostno celoto, marveč so se pu ovojih imperialistični a in Spekulativnih um -bieijah zavzemale ene za to, druge za drugo balkansko imperialistično tir -žavo, v kratkem rečeno: jugosiovan-»ki žh rij, boreč se v Avstriji za narodno svobodo, je užival v dragih državah simpatije in moralno oporo, politika predvojnih balkanskih držav, je pa kazala toliko nemoralnosti in • m-lobe, da od zunanjega sveta ni dru -gega žela kot razne navidezne podpore in celo vrsto podpihovanja v razne sebične svrhe.
Vsaka od balkanskih državic.se je naslonila na eno od velesil po svoji posebni politični špekulaciji: Bolgarska na Nemčijo, Crnagora na Rusijo ali kamor se je mogla, Srbija pa na Francosko.
V	svetovni vojni je Francos&a obdržala svoj protektorat nad Srbijo — prevzela je direktno skrb za srbsko vojsko, srbske emigrante in stala je v stalnem kontaktu s srbsko vlado. Ko ,,e v daljnem poteku vojne postajalo ju goslovansko vprašanje vedno toij ak~ tuelno, so si zapadne velesile poraz -delile svoje uloge’ na ta način, da so se Angleži bavili s celokupnim jugoslovanskim pokretom, s posebnim ozirom na Slovane iz Avstrije, Francoska je pa ostala v svoji zvezi s srbs ko vlado ter je zato motrila ves po kret tudi iz njenega stališča, ki je bi Io pred vsem stališča in shvatanje balkanskega imperija.
V	Londonu se je organiziral Jugoslovanski odbor in v Londonu sta bila dva močna in merodajna publicista, Steed in Seaton Watson, ki sta se že od davno bavila z jugoslovanskim vprašanjem ter do dobra poznala men taliteto Jugoslovanov v živem nasproi-ju z imperialistično politiko Balkana. 1
Steed in njegovi prijatelji so si popolnoma osvojili Supilovo mišljenje in se potegovali za to, da se odbor л če-hoslovaških in jugodjovanskih enrg -rantov priznajo vse pravice vojskujoče in zavezniške stranke. Ceho3i veki so to pravico tudi dobili, Jugoslovani pa ne, ker je srbska vlada, ali pravilnejše rečeno:’ srbska ndikama stranka s pomočjo Francije temu nasprotovala, Velesrbska imperialistična ideologija ni mogla trpeti razvoja jugoslovanske ideje, ker se je :>ala za svoj imperij in zato je z vsemi sredstvi delovala na tem, da svoj m tež« njam podvrže jugoslovansko vprašanje ter v vsakem oziru dobi proste rose. Te naloge se je srbska radikama vlada zavzela z vso močjo in seveda tudi na prav balkanski način. Najpo-prej je odpoklicala iz Londona poslanika Jovanoviča, ker se ji je zazdel preveč intimen z jugoslovanskim od. -borom in Steedom. Mesto njega je bil Imenovan neki Kojič, ki pa nikakor m bil „persona grata“ v Londonu. Britanska vlada je hotela srbski napraviti uslugo ter jo je opozorila, naj pošlje drugega .poslanika, ki 'io sposoben, da jo zastopa. Balkans h politiki, so se pa baš zato pokazali kakor pravi trdoglavi Balkanci ter niso ho-
!•■ teli odpoklicati tega Kojiča, ki sicer ni imel drugih' zaslug kot to, da je bil
sin svojega' očeta iz beograjske pore-dice.
Na ta način je šlo naprej, Pašič je imel v svojih rokah vse štreno o -riientalsko zamotane politike in tuji di-olomati, ki so imeli poprej mnogo dobre volje in namena, razčistiti balkansko zmedo s čisto idejo jugoslov. preporoda, so se umaknili. Francija e ostala, ker se je velesrbska politi-
ka strinjala z njenimi računi. Kmalu po preobratu je vlada razgnala jugoslovanski odbor in balkanizem je poplavil jugoslovansko idejo — država SHS je pa postala prava tipična balkanska država z neurejeno notranjo in nerodno zamotano zunanjo politiko, ki ne išče moralne cjjore, ki simpatije odbija, ki je tako ponosna na svojo politiko, da ne vidi pasti'in brezd-na najhujšega izkoriščevanja.
Nekaj, kar ne smemo pozabiti.
O zunanj politiki ne moremo govoriti,- ker je nimamo v pravem po -menu besede, imamo pa več kot preveč političnih samodržcev, megtu mi-nov, ki so nas po svojih špekulacijah* po osebnih ambicijah in po svoji do -mišljavosti spravili v zelo nevarno stanje. To stanje ie posledica šarla -lanskega, brezbrižnega, nerednega in zahrbtnega početja, ki se kaže tudi v sledečih primerih:
Povodom londonskega ugovo se џ Pašič leta 1916 izrazil v Peti ogradil: „Mi Srbi ne moremo biti proti: ne-oporečljivi pravici Italije do hegemonije jadranske obale. Mi si sicer že -limo samo ekonomski dohod na morje, pa države antante bodo to vprašanje tako rešile, da.se ustanovi dot. krajno srosko-itaiijppsiOT prijateijstv» za bodočnost.“
Pozneje je Pašič z vsemi sredstvi deloval proti jugoslovanskemu odbo -ru, ki si ni želel italijanskega prijateljstva in danes — izpodjeda Italijan Slovane iz Balkana in iz ..prava.“
Lanskega oktobra je dejal dr.. Ves-nič kot predsednik vlade: „V imenu vlade in celokupnega našega naroda, oa tudi v vašem imenu, gg. narodni predstavniki, če si stvar dobro premislimo, trdno verujem, da smo in o-stanemo hvaležni vsem našim zaveznikom na velikih uslugah!“ N)k: poslanec se oglasi: „Kaj, tudi Italijanom!?“ Dr. Vesnič: „Da, tudi Italijanom!“
V tem času je vlada po celom svetu razupila vest o upornih separatis-
tih, o izgredih proti vladi in p' Hi Srbom, zato so se pa Italijani vrgli najprej na hrvatsko Primorje ter nas timi oškodovali, najbrž iz čistega prija*
teijstva (!) do Srbov, da kaznujejo „tipom e“ Hrvate-separatiste.
• „Prečanskemu“ svetu, ki Srbom nikdar ni bil pri srcu, so „mili prijatelji in zavezniki“ odvzeli, kar ; o .hoteli in sedaj vznemirjajo tudi Sr.m in z njimi baš tako postopajo kot -o postopali s prečanskim svetom.
Kaj pa pišejo in govorijo danes srbski separatisti, ki so doslej na svojo pest hvaliti in slaviti Italijane? To se razlikuje od prejšnjega in danes se sklicujejo celo na hrvatski i • slovenski živelj, katerega poprej v sklepanju večnega i talij ansko-srbske-ga prijateljstva nikdar niso imeli v vidu.
„Samouprava“ zvršuje svoj članek o albanskem problemu tako-le: „A.io misli Italija nađalj'evati politiko Avstrije, naj ne pozabi, da je nekaj spremembe v naših odnošajih. Proti Italiji ne stoji mala Srbija, kakor nek daj proti Avstriji, temveč velika dr žava, ki zna varovati svoje interese , pa naj preti nevarnost od koderkoli.“ Res je! Pa če ne bi bilo nekdanjega srbsko-itatijanskega prijateljstva brez Jugoslovanov in če bi vlada, ki še danes v nekdanjih velesrbskih intenci-jah misli in ukrepa., znala zadovoljiti vsa tri plemena, potem bi ta grožnja čisto drugače učinkovala.

Prepoznal kontrola.
■V: nobenem ministrstvu se ni grešilo pri nas doslej toliko, kot raz prestola zunanje politike;. Klofute in porazi. katere smo doživeti na vseh obmejnih koncih ter krajih naše držar ve, so tako mnogoštevilne in občutne, da so začele presedati čelo demokratom, ki so sicer doslej voljno prenašali vso vladno nezmožnost id blamaže mirnih src.
Naša diplomacija in zunanje ministrstvo sta kriva, da nam je ugrabljena od Italijanov Goriška, Istra s Trstom, Reka, Baroš %n Zadar.
Poljaki so znati doseči zase uspehe v sporu radi Gornje Slezije, en-tenta je priškrnila Nemce, a pogledala z milostnim očesom Poljake, katerim je bila usoda plebiscita ravno tako nemila, kot nam jna Koroškem, Kar ni šlo pri Poljakih potom ljudskega glasovanja, so dosegli potom diplomacije in zunanje politike; pri nas pa j’e odrekla na Koroškem pot plebiscita in diplomacije.
Pri izgubah na jugu in na severu smo žalovali, prirejali demonstracije, protestirali po časopisju — pri udarcu v bajskem trikotu smo že molčali,, ker smo že bili vajeni, da nas pristriže lahko vsak sosed, ki nam je sovražen.
Naša vladna gospoda v diplomatskih in zunanje političnih krogih jo bila mirna, dokler so rezali od našega skupnega telesa prečanski svet, a ko je prišel sedaj na vrsto še Skalier, so se zganili vsi vladinovci, — 'Vrhovni svet v Parizu se je izrekel, da pripade Skader Albaniji in ta obsodba nas je zadela ravno ob času, ko je naš šef ministrstva zunanje po-
litike v Parizu, da se je razgOvarjal z ententinimi merodajnimi diplomati o rešitvi albanskega vprašanja. Albanci so napadli naše obmejno ozemlje, ministrski svet je protestiral radi ar-navtskih napadov v Pariz, sera. Pa-šič — ta bog sedanje vlada je osebno poročal milim zaveznikom, kaj vse počenjajo in se upajo napram nam od Italijanov podpirani Arnavti — a mili .zavezniki niso poslušali naših mini-sirov, Pašiča in ne naših diplomatov, ampak Albance in I alijane — prisodili so Albaniji naš zadnji up v zunanji politiki — Skader.
Toraj sedaj, ko smo zgubili vse, kar je le bilo mogoče zgubiti in nam iztrgati, so se zganiti tudi demokrat s ki krogi, ki nosijo poleg radikalov največ krivde na naših izgubah na zunaj. Demokratie v Beogradu so sklenili, da je absoJutno potrebno vztrajati na predlogu, da se osnuje parlamentarni odbor za zunanje zadeve, ki bo sodeloval v važnih vpra’ šanjjh in vršil potrebno kontrolo.
Radikali in demokrati hočejo začeti s korenito reorganizacijo naše diplomatske in konzularne službe, v stvarnem in osebnem oziru., Tako „Jutro“ št. 243).
Ali z drugimi besedami: vladinov ci sami priznavajo sedaj, da so zavozili v zunanji politiki, kar se je dalo in da hočejo sedaj po toči sami — prostovoljno pod parlamentarno kontrolo. Dosedaj so reševali zunanjo politiko minisri sami brez parlamenta potom tajne diplomacije, ki je skrbno ! prikrivala javnosti in parlamentu vsa ! mejna pogajanja in obelodanjala le post festom — fakta — izgube ... .!
i Sedaj, sedaj, ko je padla na naša ob-j mejna lica zadnja zaušnica — Ska-I der od arnavtske roke, sedaj bi naj j dobil tudi parlament besedo v zunanji j politiki. Pri pogledu na za nas izgubljeni Skader moramo reči:	Pre-
pozna je sedaj parlamentarna kontrola, ko je že vse zahirano.
Naše zunanje politične izgube so blagoslov diplomatske zmožnosti dveh ua;-t cenejših strank naše kraljevrnv. radikalov in iimokratov, ki > sedaj pripravljeni za parlamentarno koi.tro-
lo.	Prepozno bratje.
Skrb in delo ministra dr. Kukovca za invalide.
Kako larbajo demokrati z g, dm Kukovcem na čelu naše uboge mvaii-‘ de, je najlepše razvidno iz lanskih in letošnjih številk „Jutra“. Dalje iz govorov dr. Kukovca samega, na shodih pred državnozborskimi volitvami, kjer je večkrat povdarjal skorajšnjo izplačilo doklad in penzij od njega tolikokrat imenovanim revežem. Kaj je pa v resnici storil, vidimo, danes po 13 mesecih. Pa da bi prenehati vsaj že enkrat obljubljati modro iz nebes, ne, norčujejo se za zabavo še zmiraj po dvakrat v mescu. Da osmešijo še bolj sebe in invalide, je prineslo „Jutro“ letos veselo vest, da se s 1. aprilom začne izplačevanje, ker pa to zopet ni držalo, si je dovolil poverjenik Ribnikar to vest v toliko popraviti v, javnosti, da naj ne vlaga nihče prošenj, da bo itak rešena zadeva brez prosjačenja do konca julija. Sedaj ž® imamo zopet vinske trgatev in mesto obljubljenega,, ponovni nadpregleft. Prej ko bo-rešeno, bo preteklo še mno go poletij in deževalo bo obljub, da bodo invalidi popolnoma zmedeni.
Da, g. dr, Kukovec ga pa znajo pogruntat:.-
Res pa je tudi, da za naš ubogi narod ni večje nesreče, kakor so demokrati, ker, odkar ti sedijo pri) zvr-bom napoljnjenih jaslih, se je začel® splošno pomanjkanje, rafeti draginja, padati naša valuta, večati beda in de licit, primanjkljaj hočejo kriti te brih tne glavce z odtegnjenimi dokladami do 50% invalidom — teh naših največjih trpinov — revežev. Varčevati so začeti pri podpore najbolj potrebnih. Skandal brez primere! Ne smemo pozabiti, da sedi v zakonodajnem odboru samostojnež, ki kaj rad k te’ mu prikimava,. Ze od leta 1918 niso; invalidi ničesar prejeli in še ta beraška miloščina se jim bo, po zaslugi demokratov, odtegnila. Invalidski davek se že pobira pol, leta, kam gre jo vendar ti milijoni? V invalidske svrhe se gotovo ne porabi, ker še do sedaj ni bilo ficka priboljška za invalide . Bencin in avto g. dr. Kukovca sta bolj potrebna* ko oskrba naših trpinov.
Poglejmo samo, kolikokrat se je že zvišala plača uradnikom in učiteljem, a kolikokrat pa invalidom, gg. demokrati ? S službami je tudi ista! Naglašajo povsod, prednost imajo ir' validi, ako pa v resnici kateri zaprosi za njo, pa se zahteva: imeti vse u-tie, oči, ter biti zdrav na pljučah. Da ne bodo demokrati z Ribnikarjem misliti, da ni res, si naj predočijo slučaj (logarski tečaj na Dolenjskem).
Splošen uspeh demokratov v invalidskem vprašanju je že revizija invalidske uredbe, neizplačila dodatkov do 50 % invalidom. ter odvzetje tobačnih zalog invalidom, vojnim vdovam in sirotam. Tobačne zalo tre so podarili iz hvaležnosti ali iz kolegi-jalaosti Jadranski banki. Dr. Kukovec je postal nedosegljiv mojster in strokovnjak v invalidskem vprašanju.
S svojim delovanjem, oz,, nadaljevanjem v nazadovanju za čas njegovega ministrovanja si bo, pridobil splošno zaupanje vseh invalidov, za katero že kuje zakone in uredbe celih 17 mesecev z velikim uspehom. Ali
kljub temu bi bilo pripororijivo, da; ga. za isspremesmbo nadomestili enkrat Se leden drugi, ki nima toliko spretnosti. „Samo demokrata In samostojnega nas Bog varuj.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS*
P, a š i č a in 'kralj a še menda le ne bo v. Beograd do 20, i. m., pa kljub temu razglaša vladno časopisje, da se skliče za 20. t. m. parlament» ki se bo bavil na prvi si J z ,vo drvijo zborničnega predsedstva.
P i II a učni minister se bo na potu v London zglasil pri Pašiču m kralju v Parizu» katerima Bo poročal po nalogu ministrskega sveta oogzna kaj.
MADŽARSKA.
Poročajo, da so Madžari in Avstrijci zadovoljni z rešitvijo glede Zapadne Ogrske, kakor so to sklenili v Benetkah. Madžari so voljni, beneški dogovor natančno izpolniti, bodo amakniii iz spornega ozemlja svoje redne čete, tolpo pa bodo razoroži h, .GORNJA SLEZIJA.
Svet Zveze narodov bo naznanil Nemcem in Poljakom prve «mi tega tedna ofieijelno sklep o delitvi spornega gornje-šlezijskega ozem ija. Poljaki in Nemci bodo še fekom tega tedna zasedli pripadajoče jim o-Jtraje m prevzeli v njih upravo.
Nova korupcijska afera na vidiku.
¥i Beogradu so še pravočasno odkrili niti» ki jih je na široko razpredla neka družba demokratskih špeku -fantov. „Omnium Serbe“ je dobila novo soyrstiuco. V stvari gr.e za sledeče: Znani finančni zaupnik demokr „ stranke, neki Petrič, je s a vil vladi po nudbo, da je pripravljen, dobaviti ministrstvu za promet tri milijone železniških pragov — deloma iz bukovega, deloma iz hrastovega lesa — za ceno 120—130 K komadu, kar bi znašalo o koli 300 milijonov K. Petrič pa zalil, j,-va od države, da mu istočasno proda iz državnih šum v Slavoniji 30 tisoč kubičnih metrov hrastovega lesa po 200 K in 30.000 kubičnih metrov bukovega lesa po 120 K za kubični meter. 'Potemtakem bi država dobila za ta les okoli 96 milijonov K, nasprotno pa bi morala plačati za svoj obdiUn les 360 milijonov K. ali za 250 mili o-nov K več, kakor bi dobila od kom -pande Petrič. Da se zarnore p i ogledati ves obseg te korupcije, se mora yzeti v obzir današnje lesne cene. Kubični meter bukovine stane v Slavon-ji v najcenejših slučajih 300 K, hrastovi n a pa celo 800 K. 60.000 kubič -nih metrov omenjenega lesa reprezen-tira dandanes vrednost 330 milijonu.
K,	Petrič in kompaiiija demokratske srnanKP na ponujata državi borni 96 milijonov. Z diferenco 234 milijonov K hi se ta dična kompaiiija okoristila na račun države.
Omeniti je še treba, da bi niu za izdelavo teh železniških pragov potrebna samo gotova količina od omen jenih 60,000 kubičnih metrov in da bi Petrič z drugim delom razpolagal po svoji volji. Z izvedbo te lumparije pri vladi se bavi zagrebški odvetnik in „politik na razpoloženju“ dr. D. Popovič, ki se je te dni že pripeljat v Beograd. Nesramno ponudbo ie špekulativne družbo podpirajo vsi demokratski ministri. Prav imajo, zakaj bi si tudi demokrati kaj takega ne pri -voščili! Sedaj si pač mislijo: Ce imajo radikali „Omnium Serbe“ in Rade Pašiča, zakaj bi demokratski ministri naj ne imeli „Omnium Yougoslave- in ‘ kompanijo Petrič za izkoriščanje sla vonskih šum?
Citatelji, prečitajte vestno in na ' pravite si o fern sami svoje — lastno mnenje I
V naši državi ш več politične —
morale . . -
Koruptni tipi.
Nov socijahii škandal. Policajde aioknatski minister za socijalno politi ko izdaja nova izjemna določila, ki tlačijo delavstvo ier se po demokratskih listih proslavljajo kot „važni us -pöhi“ za obrt. V obrtnih podjetjib’ 7
fr	'17, oktobra Ips
■ „
največ pet delavci more trajati delavnik dnevno 10 ur in ni treba zato nobenega dovoljenja od strani obrtne <> blasti. češ, da se bo podjetnik z delavci že sam sporazumel, Razven lega lahko obrtniki po štirikrat na leto skozi štiri tedne podaljšajo delavnik še za dve uri, torej ce je že 10 ur, se podaljša na 12 ur in i to z dovoljenjem pristojne oblasti. Ti sodij alpi blagri policajmiriistra Kukovca gredo rb-roki z delovanjem ministra policije in pa z uničevanjem domače obrti, Večkrat smo že omenili, da je glavni čili političnih prvakov dobičkanbsna špekulacija in da se radi tega v inozemstvu kupujejo neprestano potrebne in nepotrebne stvari za državo, ki, bi se pa lahko tudi doma izdelovale, .Vsak beograjski porodičar in uplivnejši ei-novnik pri vladi ima svoje trgovske zveze, katerim za mastne provizije dirigira vse državne: nabave, domačo in dustrijo in obrt pa bojkotira. S 'tem in pa z velikimi davki na samo obrt in celo na njeno reklamo je razvoju do-rnače industrije in obrti presekana --nit življenja, množica delavstva pa brez posla in kruha. Policajminister je proglasil delavstvo za državljane najnižje klase, za nevaren element in kapitalist je dobil s tem možnost neomejene in brezvestne eksploatacije delavnih moči. Kalkulacija policajdcmo-kratov je prav enostavna: bolj ko se delavce preganja in meče na cesto , bolj bodo poslušni in podvrženi tisti, ki so še v poslu. Hočeš, nočeš! Delaj napol zastonj, delaj 12 ur, ali pa marš na cesto in po policijskem izgonu od kraja do kraja. To vam je sporazum policajdemokratske socijaine po litike z največjimi izkoriščevalci!
Neprijetnega dela se je moral lotiti tudi „Beograjski Dnevnik“ ter pisati nekaj o umazani aferi „Omnium Serbe.“ To je res prav težek posel Za političnega augur ja, ki je toliko proslavljal Pašičev režim, Ker se zade -ya ne da zamolčati, je g. Cicvar.č poskusil, da opere starega Pašiča, ako že mladega ne more. Posegel je s svojim člankom v zgodovino, riše cele P, šičovo življenje ter med drugim podaja tudi to-le: „Ko se je g. Paine po končanji srbsko-ibolgarski vojski vrnil y Srbijo, je bil od naroda bogato nagraden, ne samo s tem, da je postal minister, temveč tudi na ta način, da ga je narod gmotno podprl, da spada danes v vrsto najbogatejših ljudi v zemlji. G. Pašič ima'danes velko poslopij v Beogradu, nekatera tudi na najlepših mestih, njegovo imetje v nepremičninah se ceni na 100 milijonov, da pa ima precej tudi v gotovem denarju, se samo po sebi razume, .Vse to je g. Pašiču dal narod kot vnetemu delavcu velike vrednosti in veli kih političnih zaslug.“ ,V tem iou i gte naprej, dokler ne pride sin na vrsto,. Temu zameri, da brez truda vse podeduje, kar je očetu „narod daroval“ in da stavlja slavno očetovo ime v službo družbe, ki atakira državno k a so in javno moralo. Cela pridiga se končuje z obžalovanjem, da jegospo-din Rade Pašičev sin, da ni idealist, kot bi moral biti po svojih mladih letih in da se je podal na nečastna pota. To je vse, o političnih mahinacijah, ki Izhajajo v prilog te družbe iz kabineta starega Pašiča' pa ni niti be sedice. Stari Pašič je svetla zvezna; narod ga je proslavil in obdaroval in če tudi vodi vso politično vodo na mlin najgrših špekulantov, med katerimi prvači njegov sin, ostane čist in slaven. Tako pisar en je označuje prav dobro balkansko politiko ter nam kaže, na kak način se ubogi srbski narod goljufa in izkorišča, Pašič je gulil in žalil uboge Srbijance, vlekel pm je kožo čez ušesa, nagrabil si je velikansko premoženje in sedaj se iz -mozganemu narodu sugerira, da ga je sam obdaroval.
Ulice. Javljajo, da so v Pančevu spremenili imena ulic. Tako se n. pr. naziva prejšnji Ribji trg — Mučeniš-kl, Marije Terezije ulica — Pašičeva. Pa, lepo to! Terezija in Pašič so ujemata v dejstvu, da sta oba zaintere -sirana na patentih. Najbolj zanimivo pa je, da so prekrstili Turško ulico v Dositejevo. Ako so pri tej prekrstitvi mislili na episkepa Dositeja, so jo baš -vrlo dobro pogodili. Dositej' bi storil dobro, da odide v .Turčijo in ustoliči za episkopa Kemal pašo.
O portfeljih . . . ministrskih seveda in njih izmenjavi se sedaj ve-liko govori v vladnih krogih. Radikali
in demokrati pripravljajo program za zopetno koalicijsko vlado. V. Pafiičevi odsotnosti je prejel g. Ljuba Jovauo -vič mandat pregovorov za skupen — vladni program obeh strank. Kako si pa bodo radikali in demokrati razdelili med seboj ministrske portlelje,' - -rešitev tega vprašanja si je pridržal
e.	Pašič po povratku iz Pariza, der je ta Pašič . . . Nebeške dobi Ote deli g. Jovanovič ... a zemeljske on . . Nikola Pašič!
Dvojna mera. „Nova Stamp a 1 — glasilo g. Pribičeviča — naziva po -javljanju g. Djordje Cokorila v Belgra du kot „nemilo pojavljanje“ in piše:. „Srbski narod v Srbiji se je v st.c'ec-ni dobi svojega državnega življenja dvignil do resnično visokega državniškega pojmovanja in v tem leži njegova moralna in politična superijornost. Vsaki Srbin ljubi svojo narodnost in svojo prošlost, svojo cirilico — in ne samo, da jo ljubi, on je celo pripravljen, da za vse to pogine, kar je tudi dejansko pokazal. Toda Srbin tujega (I) ne sovraži (?), najmanje pa posebnosti svojih krvnih bratov, katerim je usoda dodelila drug kulturni razvoj. Tudi v Srbiji se je našel čio-vek-šovinist, neki ultrapatrijot, ali on ni bil nikdar pravi Srbijanec, marveč pritepeni renegat iz Avstrije.“ — bi to bil pisal katerikoli list opozu>r>» bi ga organi g. Pribičeviča, takoj očrnili, češ, da razširja plemensko mrž-njo in separatizem.
Lepa naša domovina! .V, Otočcu na Hrvatskem imajo jako „ljubeznivega“ davčnega akcesišta — Srbiianea seveda. Hrvatovo in vse, kar diši po hrvaščini, mu je silno osovraženo. A kaj si hočemo!j Tako „elitne“ uradnike najdete povsod, kjerkoli se uporablja cirilica. V Daruvar.u n. pr. se je v kavarni nedavno zabaval pri neki mizi, tik ob ciganski godbi, kr. davčni kontrolor Stevan Milič. Ves iz sebe je navalil na cigane z besedami : „Sviraj mi srpski, neka čuju framcov-ci! “ Pri tem je „spremljal“ godbo z razbijanjem čaš in steklenic ter klet* vioami, naperjenimi proti „frankov* cem“ (naziva Hrvat ta človek sploh ne rabi, ker ga mrzi bolj nego besedo frankovec). V isti kavarni je' navalil kotarski geometer Hristofor Maokovič na „republikance,“ (Tudi ta gospodih® ne more izgovoriti besede Hrvat). Klel jim je Boga in mater ter vzdihoval : „E, Sta an njih jednom red ne dodje njih da je meni u šakei Da jim . ц — Kakor nam gornja slučaja kažeta, se na Hrvatskem polioajdemokratski pandurji silno pehajo za- „zbližanje" med Srbi iu Hrvati. Vsi za narodno Jedmstvo.“
V razmejitveno komisijo, ki naj bi določila mejo med Ogrsko'In Vojvodino, je belgrajska vlada imenovan
la same demokrate;, na narodne po-slarme Bunjevcev pa je, popolnoma — „pozabila.“ Imenovani so:; dr. Žarko j akšič, Slavko Sečerov, Ivo Matič in dr. Svetomir Mijatovič.
Strankarski pokreti.
Nekaj Џ poglavja o gospodarskem
blagoslovu sedanje vlade. „Jutro“ od 27. julija 1921 je prineslo članek pod zaglaVjiem: „Našla valuta pred letom in danes“, V tem članku očita „'Jutro1;, da se je plačevalo pod Korošec-Protičevo vlado marca in aprila lanskega leta 32 do 35 naših kron za en švicarski frank, To je torej blagoslov ustave, ki nam jo je dala sedanja vlada. Ni dvoma, pravi nadalje „Jut’ ro% da bo sedaj naša valuta rasla ih rasi a. Tako „Jutro“ od 27» julija t, L Ze takrat smo se smejali bedasti samohvalni JDS pisavi, a danes pa govore lakta, da je bil naš smeh upravičen. Danes, ko že uživamo dobrodejni. vpliv ustave na znotraj in na zunaj do izgube »Skadra v albansko, malho, moramo dati za en Švicarski Irank 50 naših kron. Pod Korošec--Protičevo vlado brez ustave in z ne-pristriženimi mejami smo plačevali 27; kron, danes z ustavo in vsestranskimi obmejnimi izgubami pa 50 K. Številki 27 -50 govorita dovolj jasno, da ne znajo naši vladinovei samo vladali, da je joj! ampak tudi gospodariti da je ah!	' j
Gospodarsko ustvarjenje JDS in naša valuta. „Vsak gospodarski; po* kret v Sloveniji izšel'|e iz naprednih vrst.; kaj» se j® ustvarilo novih industrij, ob rtov, zavodov, je -po ogromni
večini 'delo naših ljudi. Kar se M tu jih industrij spravilo v domače- reke, je naše delo. Vse strokovne akcij©., k; se bore za stanovske interese obrtni • kov m Lgv.it.ey, so izšle in se vCHtiie O.I pristašev. JDS stranke. Naši iludlb tvorijo zono .gospodarske inieijaftv© v pokrajini.“ (Tako „Jutrq“ št, 24% Kedo bo verjel to demokratsko hvalisanje im gospodarskem polju, ko yen-day zna in čujti zadnja beračica* da je ravno pod JDS vladno roko даха»-la neznosna draginja, padla valut*, % bo letošnjo zimo vsled JDS izvozpAČai* stva pomanjkanje» da bo joj! Siesto laž nji ve samohvajiie na gospodar-^fciam prospehu Slovenije, bi se iiaj eaijš! JDS klika udarila! po pršili in priznala:	Nostra culpa, da smü r, fi-
nančno-gospodarskiem oziru prav od temelja v propadu in nam prav nič izkoristijo vse vzornie< gospodarske :ua,-cijative, katere so ponudili Jj).Sar ji svojim pristašem, a ne stovehgkmi masam.
Ö (napredovanja zemljoradaieke stranke pišejo protivniki kot o iikt» , ki se ne da več prikriti. „Beograjski Dnevnik“ smo že poprej enkrat citirali, danes pa čujmo beograjske ... m-vosti‘% glasilo, ki lomi kopje za dan današnjo vladno koalicijo, kaj pišejo o političnih razmerah v Vojvodini: „Najresnejši nasprotnik demokratov, kakor radikalov v Vojvodini je zein -jjoradniška Stranka, ki je pri zadnjih volitvah žela nepričakovane us^eua ter v tem letu na polju organizacije zelo napredovala. .Glavna" karakteristika organizatoričnega dela ime -novane stranke leži v težnji ža osnovanjem novih področij in novih pristašev, dočim se radikali in dem&kraU držijo v mejah svoje, stare tradieim -nalne strankarske posesti. To kar pa zemljoradnikom manjka v mestih za. dosego večjih političnih upljivov» si pridobivajo s podrobnim in energičnim delom na deželi. Strankarski, teren demokratov in radikalov se omejuje na večja in manjša mesta, .iz dežele pa gine upiiv teh meščanskuv strank.“ Ž drugimi besedami: demo kretska in radikalna stranka m giblje v partizanstvu uradniških krogov, uelavno ljudstvo pa spoznava кошр-eijo ter si išče nove politično .otijen taci je.
Vojska v miru.
Vojaške oblasti imajo prav, кт -ne nazore o javni varnosti- Zdaf n<$-ne vaje po vinogradih in raznih drugih nasadih, zdaj ostro streljanje «a prostem terenu brez vsestranskega ne-obhodno potrebnega obvestila Ih'brca. pravih straž, in sedaj manjka še samo to, da nas nekega lepega dne presenetijo s pravim jurišem po sredini m po najživahiiejših ulicah v mestu. Gozdovi pohorskega pobočja so par. * eeiirani in delavstvo še stalno bavi po odrejenih revirjih in je tudi odgovorno za gozdno kulturo in za točno vršitev svojih poslov. Naenkrat m za-počne kaka strelna in bojna vaja, ut-kdo «i obveščen, kultura se inandra, gozdni delavci zapuščajo svoje pa,roe-ie, ker si niso varni življenja, drugi dan se jih pa kliče na odgovor, zakaj so svoja mesta zapustili. Zares, pravi .Čudež, da ni pri vsem teni ša ! več nesreč! Doslej je bilo ,že yeüio škode in raznih nezgod neposrednim potom. Pri teh vajah se izgubljajo o-stri naboji, otroci jih pobirajo in tragičnih slučajev, kot je zadnji v Cirkovcah; imamo še mnogo za pričakovati, Razne nezgode in škode od vojaštva med civilisti in med yoj^iuvmi samim nam kažejo, da ni pravega —	|
smisla za javno varnost in prave ocene Človeškega življenja, tVsako delo,
vsak „propis“ mora imeti tudi nekaj duha m razuma, da ne bo poškodovana tuja lastnina in da se ne bodo tako malomarno uničevala človeška življenja. Citali smo, da so se nepoučeni vojaki poškodovali pri igranja % ročnimi granatami, da je cel vojaški oddelek pod vodstvom, oficirja kocakal po železniškem mostu ter prišel pod brzoviak, da so v tem in onem skladišču eksplodirale brezbrižno deponirane stare ročne bombe in še mnog? drugega. Ase to kaže, da vojaška oblast v lastnem področju, ne more vsega urediti, kakor, bi hotela in kako* bi bilo tr.eba in zato bi bilo pač pri Čakovati, da »ma več obzira na javno Ш-0!98 •omujsei oujuAuđ m јвош***
en« že mane slučaje in pozivali e: -vime oblästi» Ш роагШојвјо, to st t* zagotovilo, slučaji so se pa v tem in onem praveu zopet ponovili. Tu ne' kaj ni v redu* • ali se vojaška o*-last za ra«ne intervencijo ne zmeni, aUso pa te nedostatne in neresne, Bilo kar bile ~ javna varnost ne sme trpeti, Del« pograuičmh trup na meji. Wraugiovci, ki jih, je poslala beograjska vlada na našo mejo, ne razumejo jezika našega ljudstva, ljudstvo pa' njih jezika ne. So zelo nasilni proti *ašm. ljudem. Posestnica Elžnik peli e vodo iz oddaljenega studenca za domačo rabo. Pogranična, trupa, obstoječa tz Wranglovoev izmakne pipe iz sodov, da voda izteče po hribu ter še hoče zapleniti vole in voz. Sele finanč »a straža pojasni komandantu Wran_ glpvcev, da ima posestnica pravico vtrziti vodo iz studenca na meji. Ljudstvo od Radgone do Dravograda kliče vladi: Odstranite Wranglovoe-tujoe!
Pomoč Rusiji.
Kakor vedno, tako je tudi briselj-»fcs konferenca o pomožni akciji prinesla samo zaključke — besede, besede, o pravd pomoči pa še vedno ni sledu,
Sprejelo se je pet resolucij in s tem Џ delo konference končano. Principijelno se je določilo, da posa-«lezrijo vlade in organizacije dajo rus kemu narodu masterjjelno in denarno pomoč na podlaai čisto humanitarnih akcij. Pri, tem se pa govori zopet o kontroli od strani posamezni*1 držav m o kreditu, ki bi s« dal Rusiji pod pogojem, da ruska vdada prizna drž. dolgove In vse druge obveznosti, katere je nekdanji caristični režim pre-.»zet.
Tu pogoj ui ničesar drugega, kot popolno podjarmljenje Rusije, ki bi postala naenkrat plen nenasitnih Iran voskih in drugih izkoriščevalcev. Ruski carski režim je delal dolgove in prevzel razne obveznosti prati raznim «bijubam od strani antantnih velesil, te bi pa sedaj rade ruske obveznosti kasirale, svoje pa utajile. Mesto nekdanjih obljub je antanta prati Rusiji nastopala z blokado in, z drugimi re-pneealjjam, ki so v zvezi prirodnih B0*^god vzrok današje ruske nesreče-lokote in epidemije.
To nesrečo hočejo zapadne države izrabiti, da pridejo do svojega pie »a. Rusiji bi se godilo potem tako , kot sedaj1 Nemčiji in še veliko slabše, ker je v raznih bojih oslabela in nima več prave produkcijske moči. Ostala bi pod vodnim pritiskom razvili upnikov ter bi izgubila tudi politično samostojnost.
Konferenca v Briselju je seveda tudi pri vseh teh zahtevah licemerno zatrjevala, da ne zasleduje pontičnih odjev, ter se v zadovoljstvu in ponosu svoge človekoljubnosti ’£!) zopet razšla.
Tako imperijalističiie velesile, ma le in miroljubne državice pa drugače, kar vidimo tudi v tem, da je Norveška redno samostojna, pni pomožni akaiii, d« je že dosti pomagala in da se je sedaj odločila, dati sovjetski Rusiji
večje denarno posojilo za nakup potrebnega blaga.
Domače vesti.
Zopet nekaji iz poglavja verske enakopravnosti v' naši; kraflje'vini. „Narodna Politika" št. 231, prinaša natančne Številke iz državnega proračuna, ki kriče javnosti o feazerski verski enakopravnosti v, naši državi pod sedanjim režimom in po novi list avi. Evo nekaj številk! Pravoslavne konfesionalne šole imajo v budžetu za leto 1922.. postavko — 20,354.590 K, Katoliške konfesionalne šole pa postavko — 2,964.275 K. Diferenca znaša 17,403.315 K. Skupna postavka- za pravoslavno versko upravo znaša 161,001.020 K. Katolikom je (xlmerje-nq za varavo upravo in šole 13,855,268 krom Diferenca v dobro pravoslavnim znaša 147 milij. 745.758 K. Zgorajne številke govore dovolj jasno in očitno o ustavni Trazi pod zaglavjem:	Ver-
ska enakopravnost kraljevine SHS! Kdo je kriv, da je člen 12 ustave o verski enakopravnosti samo- fraza? Versko ministrstvo teq pokrajinska versko-prosvetim poverjeništva, ki so v demokratskih rokah.
Lepe finančne „trošto" je razodel g. finančni nkiiister v Ljubljani. Njegova glavna tolažba je, najetje zunanjega posojila pri neki londonski finančni grupi, kateri bo treba vrniti šele čroz pet let. Njegov drugi Irošt jo, da spravi državnje izdatke in dohodke v, ravnotežje, je povijanje cen tobaku, raznih taks, ki še niso preveč nizke in vseh direktnih davkov z dokladami nad minimum 100 dinarjev dosedanjega davka progresivno od 20—30%. .Tretja tolažba pa je uspeh notranjega posojila, ki je tako zadovoljiv, da g. minister še ni sploh znal povedati, koliko se je podpisalo, ker se je menda preveč ?
Kako bo zglodalo naše zunanje londonsko posojilo, je razodel gospod -finančni minister v Ljubljani, kjer se je nekoliko ustavil, prodno je nadaljeval ra.jžo v Pariz in London. Posojilo torej dobimo pri neki angleški tinan-čni grupi, ki nam jo denar ponudila sama. Ta londonska finančna grupa nam bo posodila pred vsem 1 milijardo dinarjev v novcih, 2 milijardi pa v raznem, pred vsem železniškem mate-rijalu, Vračevati bomo začeli" izposojene tri milijarde še le čer pot let. Gela posojilna akcija je samo še le up g. finančnega ministra. Kakšni pa bodo pogoji posojila in kako mastne bodo obresti, o tem bo molčal, g. Kuma-nudi po povratku od londonske finančne grupe.
¥ Hajdina pri Ptuju j,e bil včerajšnjo nedeljo političen shod uaše stranke, ki je bil prav dobro obiskan. Poročal je poslanec dr. Hohnjec, Naša ljudstvo povsod odobrava politiko Sl. ljudske stranke in Kmetske zveze. Samostojna kmetijska stranka je (prišla ob ves kredit. Tudi dosti tistih, ki ; so se dali zapeljati ad .hujskarij in's praznih obljub sbcijalne demokracije,
* je izpregledalo.
f Umrl je minuli teden č. g. šc-ätanjski kaplan Anton Gečko. Rojen je bil 8. 6. 1885) na Frankolovem, posvečen, je bil 26, 7, 1912, Rajni je bil celo svoje življenje bolehav, osobdo na želodcu, kojega bolezen ga je tudi — vsled želodčnega izkrvavljenja pahnila v prerani grob. Rajni gospod je bil tiho mirne narave, pobožne, skoz in skoz vzgleden- ter blag duhovnik. Tovarišu mlademu dušnemu pastirju — ■ svetila večna luč!
Cujte . . . čujte! „Jutro- zna povedati; ^Atensko časopisje soglasno odobrava energično! postopanje naše vlade v albanskem vprašanju“. Se je vendar našel nekdo, in še ta na Balkanu, ki odobrava, da smo se v albanskem vprašanju postavili tako e-iiergično, da bomo morali predati še. Skader Albaniji. Grško časopisje, ali pa korespondenčni urad sta zamenjala glede energije Albance z nami. Vest o odobravanju našega energičnega nastopa naprain Albancem spada samo v „Jutro“ in v Atene, kjer so tudi vajeni na energične korake nazaj pred Turki, ki so si menda nekoliko v žiahti z Агцavti.
Vrednost denarja. Ameriški do -lar stane 253—254% naših K. Za 100 avstrijskih kron se plača 12—13, za ,100 čehoslovaških K 270—280, za 100 nemških mark 190, za 100 laških lir 990—1000 in za 100 napoleondorov 850 —860 naših K.
Iz Maribora.
■Na naslov okrajnega glavarstva v Mariboru. Občinski urad. Krčevine ie v najbolj, nepriMadnem kotu obsježue občine, na hribu in od prejšnjega občinskega urada dobre pol ure prav hitre hoje oddaljen. Najvažnejši in najobljudnejši del občine je gotovo ob Tomšičevi cesti,, tu je šola in >z tega delu jo prav gotovo največ občanov, ki imajo po Svojem poklicu in raznih drugih razlogov večkrat posla pri občini. Občinski urad uraduje v četrtkih popoldne in ob nedeljah predpoldne in ker ob nedeijah itak vsi o-količam hodijo v mesto, bi bilo tudi za oni del Krčevine, kjer je precej raztresenih hiš, prikladnejše, da je občinski urad nekje blizu mesta in ne nekje na samotnem hribu. V današnji dobi vsakovrstnih razglasov in objav igra občinska deska važno vlogo, ne more se pa zahtevati^ da si občan iz periferije mesta išče hišo in desko po samotnih kotih ob slabem vremenu in veliki oddaljenosti. Okrajno glavarstvo naj bi vplivajo na občino, da si priskrbi svoj uradni lokal nekje v bližini prejšnjega, ker je to na vsak način uradom in občanom ugodnejše.
Kako se skrbi za dovoz živil na mariborski trg. Na vsakem voglu Vidiš v Mariboru stati brezposelne osebe. iu vsak dan Skozi celo leto se pojavljajo. Vprašal sem znanega« možakarja, kdo da so ti srečni ljudje, ki imajo vsak dan 24 ur prostega časa. Dobil sem odgovor; „To so tisti junaki, ki preganjajo draginjo. Njih Generala jo v šoli nat Slomškovem trgu. Glavni njih cilj je, da prepreči-
jo, da producenti na bt spravili pitn-več živil v.' Maribor. Zanimal ..sem «fesr za te junake/In fern zvedel! marsikaj iz njih „plodonosuega" delovanja. Tako je n. pr. nek debčluhar iz te branže nedavno kar meni nič tebi nič zapleni! na Glavnem trgu -poštenemu posestniku g. Dobaju od Sv. Jurija dvoje telet, ki jih je pripeljal v Maribor. Gospod Dobaj je moral čakati, na kiav niškega ravnatelja, da jih pregleda. Dokler veterinar ne pregleda zaklali in telet, j iti Dobaj ne sme prodati .: Čakanje se je junaku za pöbijaufe draginje zdelo sumljivo in je zasegel teleta in jih predal mesarjem. Gospod Dobaj že več kot 20 let pripelje po sobotah Mariborčanom teleta iz okolice. Odslej pa bo menda oskrboval ta posel zaspani junak z mariborskega vogala. Enako delajo ti ljudje z našimi kmeti, ki pripeljejo v mesto krompir, zelje, Čebulo in Špeh. Kmalu bo mariborski trg prazen in tedaj bomo s prstom kazali za tistimi, ki na tak moder način pobijajo draginjo. . .
V državno stanovanjsko komisijo sta v Mariboru imenovana za SLS prot. Ivan Vesenjak in mestni svetnik Fig Zobot. Ribnikar je prvotno imenoval same pristaše JDS iu NSS v to komisijo,. Se le na pritisk mestnega sveta je pokr, nam. Hribar imenoval tudi naše pristaše.
Znak suše. Star mariborčau Iv. Dreisiebner iz Urtoanijeve uljoe nam poroča* da je nekoliko nižje od Fel-borjevega otoka pri Kamnici pogledat te dni iz dravske struge kamen, ki ima vsekano letnico 1834.
Razširjenje mariborske bolnipe. Zbor primarijev mariborske javne bolnice pošilja članom občinskega sve ta okrožnice, v katerih opisuje potrebo, da se prepusti Dijaški dom zdravstvenemu odseku za Slovenijo v svrho provizoričnega razširjenja splošne bolnice. Vodstvo bolnijoe pravi, da se izdelujejo velikopotezni načrti za zidanje oz. razširjenje bolnice., Proračun znaša 50 milijonov kron.
Podjeten domačin. .V Loški ulici St, 15 je zgradil g. Matija Obran žago na električni obrat-
Orlovski vestnik.
Vsem odsekom mariborskega Hrtov skega okrožja. Vsi odseki so na občni zbor Orlovske zveze dne 23« L m. dolžni poslati po dva zastopnika , (5.1 naj vzameta s seboj pismena poročila o delovanju odseka. Odseki* ki še niso imeli rednih občnih zborov , naj spravijo odsekovo gospodarstvo v red, posebno radi članstva naj se pri* pravijo točni podatki L Poročila naj po ■ kažejo zastopniki odsekov zastopniku okrožja, oziroma, naj jih do petka 21. U m. vpošljejo okrožnemu tajniku. ■— Odseki, ki še niso poslali pooblastila, naj to nemudoma storijo!) — Vsak odsek mora po določilih poslovnika imeti koncem septembra, oziroma začetkom oktobra redni občni zbor. Skličite nemudoma občne zbore, naznanite jih 8 dni prej okrožju in zvezi! Vse drago v okrožnici. — Bog živi! — F. Kramberger, okrožni lajnik.
Gladiatorji.
Prva knjiga. — Eros«
(28. nadaljevanje.} Živela bi bila zanj, umrla zanj in Ла z njim do zadnjih mej zemlje —» In Lioinij jo je obožaval, kot mož ntiožava ie eno žensko v življenju, — njo, ki je njegova usoda. Vsakdo okusi enkrat v življenju, prej ali pozneje, io strastno, divjo, blazno, vse použi-vajočo, vse uničujočo — ljubezen — imejte jo, kakor, hočete —, Nikdar pa je ne Bode več pozabil —. Morebiti se mu nikdar ne razvije v cvetočo rožo popek, ki se veseli njegove nežnosti, in duhteče ljubkosti, morebiti ga razje gladni Črv, morebiti ga uničijo mrzli vetrovi, ali pa ga utrga druga, tuja roka, da razveseljuje tuje oko, se razcveta na tujih prsih — toda spo -min na brsteči majnik mu ostane in po razkošnih vrtovih najlepših cvetlic* potuje v otožni osamelosti, — zora spo-«дпа mu nikdar ne ugasne in praz -nota biva v njegovem srcu, ker uje Hi več —
Lioinij drži britansko dekle na svojem srcu, o svoji sreči se pogovar.-jata, o svoji ljubezni sanjata in delata načrte za bodočnost — načrte, ki
i je v njih drug drugemu vse v vsem j — in ne računata, da morebiti ne bo j več jutra, ko mine solnčni, srečni danes —. Dekletu se od časa do časa izvije lahen vzdih iz srca, kakor da bi jo sredi njene sreče temna slutnja svarila pred hudo nevihto, toda on je poln upov, dobre volje, živahen, nagajiv v svoji nežnosti,- poln rado > v svoji zmagoviti ljubezni —.
Težko sta se ločila tisti večer težje ko drugekrati. Slonela sta drug ob drugem pod hrastom, vedno in vedno sta si še imela povedati kako fin-beznipolno besedo, vedno nanGvo e(* se objela v vročem poljubu.
In ko sta se končno ločila m šla vsak na svojo stran, «kolikokrat se je obrnil Lioinij in koprneče gledat za ljubečo postavo, k,i je nosile seboj vse njegove upe, vso njegovo sreče.. Ni si mislil, kako in kje in kedaj bo zopet videi svojo Guenebro —.
Deset dolgih let je minilo
Poveljnik legije je postal general. Lioinij se je boril y Galiji, v Španiji, v Siriji. Slaven je bil. Predstojniki so ga čislali, podaniki so ga ljubili.
Toda opazili so na njem globoko izpremembo. Poprej tako lahkoživi pa-tricij je bil otožen in tih. Le takrat
se je zbudila v njem njegova prejšnja narava, kadar mn je grozila nevar -uöst, v bojnem metežu, v vrvenju napada. Sicer pa je bil molčeč, zamišljen, potrt. — Le slabe volje in siten nikdar ne. Kajti njegovo dobro srce 'e bilo vsikdar odprto za nesrečo drugih in legionarji so dobro vedeli, da ie njihov drzni general prijatelj vseh, ki jih tlači žalost in boli nesreča.
In govorili so pri njem pri ognju. Pošteni stari veterani so se čudili , kako more njihov poveljnik, tako drzen v bitki, biti tako zmeren pri čaši vina, zakaj se on, ki si je v toči puščic in kopja zajel v čelado hladne vode iz studenca in. jo mirno izpil s — smehljajem na licu in s šalo na ustnicah, zakaj se odteguje' veselju ter zabavi taborskega življenja in kaže toliko mržnjo do vsega, kar je bilo zanje največji užitek na svetu —.
Star centurion', ki ga je spremljal na njegovih bojnih pohodih od Temze pa do Eulrata, od panonskih mej pa do stebrov Herkuiovih, je pravil, da ga ni nikdar videi tako potrtega in nesrečnega, kakor tisti dan, fo je obhajal svoj zmagoslavni vhod v Rim. Prisegal je stari veteran, da nikdar ne pozabi pobitega in brezupnega iz-
raza na njegovem licu, ki ga je ob -dajal venec zmage, in ne izmučene brezbrižnosti, ki je govorila iz vsake njegove kretnje — ih vendar so bile vse oči obrnjene vanj, vse ga je občudovalo, vse mesfo mu je vriskalo slavo in ga obožavalo kakor cezar. j a samega.
Pa kaj je bilo vse to njemu hr«'/ Guenebre? Kako bi naj njegove oči mirno in zadovoljivo gledale po tisoč-glavi množici — ko pa njo ni bilo blizu, ko pa njenega ljubljenega obraza ni mogel gledati, obdanega od gostih, kostanjevih las —.
Tisto noč, ko sta se ločila Lioinij in Guenebra, je Buknila dolgo pripravljena vstaja v Britaniji. Le hladni pogum mladega poveljnika in železna disciplina legionarjev sta rešila Rimljane. Se pred zoro so vzeli Guenebro njeni sorodniki seboj "daleč v notranjo deželo in britanska vojska se je umaknila v nedostopne trdnjave,
Vsa dežela je bila na mah spet v bojnem ognju.
(Dalje prihodnjič.)
vse neuporabne Elate predmete kakor verižice, obeske, prstane, sapeetniee, uhane, srebrn i n «lati denar i. t. d., kateri pre d-meti vam leže doma ih ne :	nosite, tvrdka —
trgovina ur, zlatnine in srebrnine MaMboi?, I3«mx»«mlss6! «t-Iiesfc 1®,
;== Podružnica v Mariboru. ==
Začasno Koroška cesta 1/1. — Telefon 311. — Brzojavi: fiospobanka.
Central®« Ljubljane. P^drnI^Ices Ojakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost: z Sveopćo Zanatiijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno i afiiijacijami čez K 50,000.000’^.
Daje trgovske kredite, eskcmptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodajta tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 1“I+ 581
ločni mlin ESÄj.
»ate peške, kakor bučno seme, mak laneno seme i. t. d. se proda. Mlin je čisto želesni z dvema jeklenima sipama, tudi uporaben za vodno silo. Važno za produčente olja. Več se izve pri lastniku Anton Zavrl, Stari dvor, p. Radeče pri Zid. mostu. 583
xxxxxxxxxx
UGODNO KUPITE:
Žičcate žimnice (Drahteinsatz) K 365, 3 delna afrife-žimmcs K 940, t komad koniske plahte, impregnirane I20 clo 160 cm dolge in 200 cm Široke K 5C0 do K 600, cajg-hlače K I20 do K 260, obleke za dečke 3 do 9 let K Ž40 do & 340, obleke za dekleta iz barhenta za 3 do 14 let stare od K 54 do L 220, sraj-
Prvovrstni trapistovski
S I R
se dobiva pri
Matija Lahy* Maribor,
Maribor* Glavni trg.
Odda se služba •**,!!**#«* v Framu z dne 0ГР!Шб 1. novembrom I92I. Prošnje na župni urad v Framu pri Mari-bosu.	584
spodnje hlače, predpasnike manufaktumo blago vsake vrste pri
I L, Z20, sraj- i	v
c^iPlacam
fitojiu GHiušEK,| za srebrne krofe
% * Maribor, Glavni trg.
ХХШХХШ
Električno luč
z to—40 žarnicami dobi vsaka kiSa, trgovina in gostilna s pre-nesljivim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena je 6500 din. Več pove Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1.6 — 536
2 kronske srebrne krone, 5 kronske srebrne krone, goldinarje precej višje cene.
Avgust Mapper,
zlatar v Mariboru, Sfeliia tilka liBdfisasse!.
Na pismena vprašanje se naj priloži znamka za odgovor. 1- 3	285
Predelavanje klobukov za dame in gospode v najelegantnejši obliki. Postrežba točna. Cene nizke. Sprejema od 17. oktobra 1921 naprej w Mapfborn	«2.1©,	s-5
ДШ'
Jajca iz hladilnice
prodajamo vsak dan na Glavnem trgu — v Mariboru, komad po 2.80 K. —
Ekspertno društvo.
Natheis, Suppanz & čb.
Cvetlična ulica štev. 18.
GALANTERIJO, DROBNA- f priporočata RIJO, PARFUMERIJO IN RA- f debelo in ZNE PLETARSKE IZDELKE J	drobno
BBIOH t ROSIM, MIB0R, ČRNSKI TRC 3.
-----s------------------------•-----
Oglejte si, in naročite zimsko 'eWe-ko ali zimsko suknjo (Stiivzer) v mariu-faktumi trgovini
Rudolf Niefergal, Koroška testa 1, lastna krojačniča (Fr. Safran)
ter bodete prepričani, kakor že mnogo drugih o solidni ceni ter prvovrstni izdelavi oblek. Istotako se ima v zalogi. zimsko perilo, posteljne odeje, koce, volneni triko, barkenti, nogavice i. t. đ, Lastna krojačniča! Solidne cene •
Vabilo s^bskriocijo delnic.
Ponovno se je v trgovskih krogih sko manipulacijo in špedicijo na vse izrazila želja, naj se ustanovi trgovska I strani ter vzdrževala carinsko transitno spcdicijska družba, katera bi se pečala skladišče (smetišče) in na ta način nu-z «skladiščenjem blaga, izvrševala carin- dila vsem stanovskim tovarišem ugod-
nosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, upošte-
vajoč to občekoristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je ipel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev
,ишт
6
mednarodne, trgovsko-špedidjske in skladiščne delniške družbe v Mariboru
z delniško glavnico Din. 1.000,000—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z od-
lokom od 15, avgusta 1921 VI. štev. 3905, konc. listina z dne 3. oktobra, štev. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in), in-
dustrijo v Ljubljani.
Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis
Ulj
delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100'— za komad, glasečih se na prinosca. 8
Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev na vsako delnico.
Nominalni znesek po Din. 100’— in pa stroški po 15 Din. se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu.
Podpisovanje se vrši od 15. oktobra do 6. novembra 1921 . g
Odbor si pridržuje pravico svobodne
dodelitve delnic do 15. novembra 1921.
Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za nedodeljene delnice.
Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic.
Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe «Orient».
Kot subskrlucilska siesta fttRilrtip:
if Centralna banka v Zagrebu in nje-
ne podružnice; Ljubljanska kreditna banka in njene podružnicee; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijaeije; Mariborska es-komptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge.
Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti f
in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stana.
Družba ustanovi podružnice v Lju bljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinoplu.
Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč.
Podpisujte torej delnice naše „0R1EHT“ mednarodne, trgovske-šp«tt*i-ske in skladiščne delniške dražbe «Mariboru.
gg^7/'
Maribor, dne 14. oktobra 1921.
Bratje Tavčar, industrijski v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru Ivan Koražija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrijalec v Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah, Ivan Ko-stevc. trgovec v Ljubljani: Vilko Weixl, trgovec v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bernhard, trgcvec v Mariboru.
T. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E. Ska-berne, veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru. Anton Tonejo in dr, import in ekspert v Mariboru. Alojz Zni-derič, trgovec v Mariboru Ekspertno društvo Matheis, Suppanz in drug v Mariboru. Jos. Serbe, trgovec v Mariboru. Anton Jurca, industrijalec v Ptuju. «Drava», lesna industrijska d. d,
v Marihoru. Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani. Ivan Lininger, veletrgovec v Ljubljani. Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju, Alois Senčar, trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc Starčič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. Karl Haber, trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf,
Ärter v Mariboru. Kobi Drago, industrijalec -iboru. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Stmišču-Karl Pertinač, industrijalec v Celju. Davorin Tombab, trgovec \ Ptuju. Anton Brenčič, trgovec Ptuju. M. E. Sepec, trgovec v Mariboru.
&SS35* „strese
ÖtJgOTcrBl шебЗпШз ЗИУЈо Нибепјак.
•Tisk Cirilove tiskarne v. ШгШота»