391
Tisočletnica
sv. Cirila in Metoda.
Kaj veljata sv. apostola Ciril in Metod vsem Slovanom in posebno nam Slovencem, ni treba opominjati. Vsaki Slovenec ve, da sta pred tisoč leti naše predede učila sveto vero in temo malikovanja in krivoverstva, neomike in siro-vosti na veke pregnala; vsaki le nekoliko izobražen Slovenec ve, da sta kakor indi, tudi v stari Panonii, tedaj v naši preljubljeni domačii kot apostola potovala in v milem slovenskem jezika pridigovala.
Dragih apostolov, ki so od Solnograda prišli, naši prededi niso razumeli,  ali sv. Ciril in Metod   sta jih učila
v domačem jeziku   in   sta jim   sv. pismo   prestavila   v njih domači staroslovenski jezik.
Zatega del je prihodnje leto v bogočastnem in slovstvenem pomenu kot tisočletnica delovanja sv. Cirila in Metoda preimenitno spominsko leto. Spomin velja za naše največe dobro in blago, to je pokristovanje in omiko. In za praznovanje tega spomina smo mi Slovenci med vsemi Slovani , med prvimi poklicani in obvezani.
Mi Slovenci se ponašamo, da smo staroslovenski jezik, v kterem sta nam sv. Ciril in Metod sv. pismo spisala, še najzvestejše v obliki in besedinem zaklada ohranili, da je tako naš novoslovenski jezik najbliži in verniši sin staro-slovenskega. Mi štajarski in ogerski Slovenci se ponašamo, da so naši očetje sv. vero in sv. krst zraven Moravljanov neposredno od sv. Cirila in Metoda sprejeli.
Kar se tedaj tiče bogočastja, srno štajarski in ogerski Slovenci sv. apostoloma k enaki zahvalnosti obvezani kot Moravljani , kteri sv. Cirila in Metoda kot svoja apostola v prihodnjem letu kot tisočletnici njihovega delovanja dostojno poslaviti želijo. V slovstvenem obziru pa bi, mislim, mi Slovenci izmed vseh Slovanov imeli največo dolžnost sv.  apostola ob tisočletnici počastiti.
Tisočletnica se bliža in mi Slovenci, ki bi imeli sv. apostola pred drugimi slovanskimi brati slaviti, bodemo li pripravljeni,   da   ju slavimo le njima enako in dostojno?
Bojim se, da kdaj moramo reči: Zamudili smo svoj največi praznik dostojno praznovati.
Sicer dobro vem, da naši slovanski bratje nemile nam okoliščine dolgega poptujčevanja in težkega jarma dobrot-Ijivo pretehtavajo in nam samo toliko nalagajo, kolikor naše slabe rame nesti zamorejo. Vendar onega, kar zamoremo storiti, ne smemo zamuditi, bila bi neizbrisljiva sramota.
Kaj bodemo tedaj Slovenci o tisočletnici sv. Cirila in Metoda storili?
Znano je, da Moravljani sv. Cirila in Metoda, ki sta jim ob enem deželna patrona, častijo celo leto 1863 in imajo tako imenovano sveto leto, da bodo početek tega veselega leta oznanovali vsi zvonovi od Velehrada do najmanjše cerkvice, da bode mesca junija v Moravskem glavnem mestu skozi celi teden velika božja pot, pri kteri se udeležijo vsi Cehoslovani , da pripravljajo tudi posvetne svečanosti, kakor se spodobi, da se oznanovavci vere in omike v cerkvenem in posvetnem spominu počaste. Tako nasvetujejo in pripravljajo tudi vzvišeni gosp. biškop Stross-majer po posebni okrožnici na hrvaško-slavonske ordina-riate za trojedno kraljevino enake svečanosti.
A. M. Slomšek, ki so že pred daljnim časom gosp. župnika Dav. Terstenjak-a naprosili, da jim svoje misli o praznovanju tisočletnice sv. Cirila in Metoda razodenejo in na ta namen za cerkveno svečanost pripraven načrt nari-sajo, so nas žali Bože kakor za vse drugo tudi za to ti-sočletnico prerano zapustili. In tako smo res zapuščeni: ne vemo , kaj je s Terstenjakovirn načrtom in še manje , kdo ga bode izvedel. Morda so rajnki od svojega rimskega pota vrnivši se dotične dovoljenja vse seboj v grob vzeli.
Bila nam je tudi močen steber za praznovanje sv. Cirila in Metoda mala Mihelova kapelica v Jarenini blizo Maribora, o kteri narod pripoveduje, da je tamkaj sv. Metod na potu v Rim maševal. Tamo bi se imel ali slovenski narod vrstiti kot pri ognjišču po narodni pravlici posvečenem. Dasiravno znani starinar Knafel trdi, da je sv. Mi-hela kapelica prek tisoč let stara, dasiravno še stari ljudje pomnijo , kar se je v nji sv. meša služila , vendar mnogim velja za kostnjak „karner" in pravljica je dvomljiva. *) Ce bi nam tedaj oni steber propal, ker se omenjena pravljica težko bode dala dokazati, ali nam ni vsak govoreč Slovenec in vsak   slovensko govoreč kristjan živa   priča in
*) Radi bi  gosp. Terstenjakove   misli  o  tej   kapelici  slišali.
Pis..
dokaz, da imamo tudi mi Slovenci sv. Cirila in Metoda praznovati!
Za slovstveno praznovanje se roke niso ravno križema držale. Slavno znani Matija Majar je svoje delo o sv. Cirilu in Metodu, kakor so „Novice" naznanile, že za natis pripravil. V Mariboru prestavlja po pisateljevem dovoljenju gospod profesor Maje iger slavno češko knjigo: SS. Ciril in Metod slovanska apostola od dr. Bily-ta, kteri prevod se bode ravno s tistimi krasnimi slikami, kakor češka knjiga v Pragi pri Belman-u natisniti dala, ako gospod prevoditelj za poplačanje natisa, kar bi pri taki spominski in ob enem narodski knjigi želeti bilo, dovolj pred-plačnikov nabere.
Razun tega bode še v poletnih mescih našim slovenskim čitavnicam priložnost, ss. apostola kot ozuanovavca prave omike v posebnih besedah poslaviti.
Ali zarad cerkvene svečanosti dovolite, da navedem tekaj „Pozorova pristavek na okrožnico vzvišenega biškopa Strdssmajer-ja, kteri se glasi tako-le: wMi od svoje strani ne dvomimo ne najmanje, da se bode pozivu djakovaškega ordinariata odzvalo od ostalih hrvaško-slovanskih ordina-riatov, pa želeli bi še, da se jim pridruže dalmatinski in slovenski. Kdo drugi bo se na čelo postavil pobožnemu ljudstvu, ako ne oni, „k t e r e je sv. duh postavil,   da   vladajo   cerkev  Božjo?"
V imenu tedaj celega izobraženega in neizobraženega slovenskega naroda hrepenečega tudi po cerkveni svečanosti velevažne tisočletnice sv. Cirila in Metoda tukaj javno vprašamo in prosimo:
1.   Ali so rajnkega biškopa Slomšeka misli in njih program o Ciril-Metodovi tisočletnici prečastitemu konzistoriju v Mariboru znane?
2.   Bi li bilo prečastiti konzistorii draga volja, ta program prečastitim ordinariatom v Ljubljani, Gorici, Celovcu, Trstu, Vidmu, GradcuinvSubotiši kot glavarstvom slovenskih škofij ali vsaj takih, v kterih Slovenci stanujejo, javiti , da se dogovorijo in zložijo v tej velevažui reči?
Govoril  sem  ko  Slovence   in   kristjan.     Da   bi   se na dotlčnih mestih ne preslišala ta prošnja ! Maribor 12. listopada 1862.
392