Ciril Petrovec: Franc Gerbec in Učiteljski tovariš (Ob stoletnici njegovega rojstva.) Dnc 5. okt. 1940. leta je preteklo 100 let, odkar se je rodil v Cerknici naš nekdanji stanovski tovariš, poznejši operni pevec in skladatelj in še poznejši glasbeni učitelj Franc Gerbec. Malokateremu mlajšemu tovarišu je pa znano, da je postal Gerbec s svojimi 17 leti učitelj, organist in cerkovnik v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Tja je prišel iz ljubljanske pripravnice, kjer mu je bil glasbeni učitelj Kamilo Mašek (v teoriji, harmoniju, petju, klavirju in orglah).2 Letna plača Gerbčeva je znašala 320 gld. av. vrednosti.3 1 Ves čas svojega dopisovanja v naš stanovski časopis se ta naš glasbenik ni nikoli drugače podpisal kot Gerbec. Pri tvorbi pridevnika, ki se pravilno glasi Gerbčev, je že »Učiteljski tovariš« rabil nepravilno obliko Gerbičev. Po nji in pod1 vplivom svojega angažmana v Zagrebu je Gerbec svoje ime izpremenil v Gerbič. Naš Učiteljski tovariš je bil s tem skladateljem v najtesnejšem stiku. V njem je mnogo dopisov, ki jih je spisal Gerbec kot učitelj sam, ali so pa pisali o njem in njegovih zasnovah drugi, dokler ni postal operni pevec v Pragi in drugod. Sponiina vredno je, da se je Gerbec pojavil v Učiteljskem tovarišu kot dopisnik takoj, ko je naš stanovski časopis leta 1861. začel izhajati. Kar ga označuje kot značaj, je to, da se je pri vsakem dopisu podpisal s pdlnim imenom. V 1. letniku Učiteljskega tovariša je Gerbec priobčil štiri dopise. V 4. št. je njegov dopis Prvi šolski dan, iz katerega se vidi, da je dobro opazoval starše otrok, otroke same in tudi samega sebe in je po tem opazovanju 2 S. B. L., str. 207, 209. 3 »Učiteljski tovariš«, 1868, str. 192. uravnal tudi članek sam. Vsa navodila in nasvctc za ta dan je podal svojim tovarišem iz lastne skušnjc, ki jo kaže zlasti stavek: Skrbi tedaj, dragi učitelj, in si prizadevaj, da si že prvikrat pridobiš ljubezen učencev in jim že prvi dan šolo priljufoiš. V 5. št. je njegov sonet Ave Marija, ki kaže, da je Gerbec tudi pri nabožnih pesmih lepo izrazil svoja čustva in jih dobro prelil v vezano besedo. Enajsta številka Učiteljskega tovariša prinaša Gerbčev uvodnik »Nekaj šolskim pripravnikom in učiteljem«. V njem podaja učiteljem nasvete, kako naj se dalje izobrazujejo. Učiteljski abiturienti z dobrimi izpričevali ne smejo misliti, da je z izvrstnim izpričevalom tudi kcmec njihove samoizobrazbe. Učitelj se mora izobraževati vse življenje. Zlasti opominja učiteljske pripravnike, naj ne zaneniiarjajo tistih ur, ko morajo hoditi po raznih šolah v mestu poslušat pouk izvežbanih učiteljev. Vse, kar slišijo, naj si skrbno zapišejo v poseben zvezek, ki ga bodo zelo potrebovali, ko zapustijo učiteljišče. Pa tudi potem naj se po možnosti udeležujejo med- in. konecletnih izkušenj po raznih šolah. Tam naj bodo navzoči z vso pazIjivostjo in naj se uče. Če kaj napačnega zapazijo — naj sebe opozore, naj takih napak ne delajo, ne smejo se pa posmehovati in glasno kritizirati, ampak naj vsakega druži z vsemi učitelji bratovska stanovska ljubezen. V 12. št. je izšel Gerbčev spis Že stara zastavica — pai jo je težko uganiti. Je to članek, s katerim je on prvi načel v našem stanovskem glasilu gmotno vprašanje tcdanjega slovenskega učiteljstva. Članek obsega dobre tri strani in vprašuje, zakaj je najvažnejši stan slovenskega naroda, — to je učiteljski stan — najslabše plačan in še to borno plačo moTa zbirati na tako ponižcvalen način, kot bi pobiral miloš-ino, ne pa trdo zasluženo plačo. Seveda — pristavlja, da mu te zastavice ne bo nihče rešil, ker se ne da. Poziva pa deželni zbor, naj to vprašanje učiteljskih plač reši tako, da bo rešil učiteljstvu ugled pri Ijudstvu, njega samega pa težkih gmotnih skrbi. To je bila enkrat moška beseda. Drugi letnik Učiteljskega tovariša v letu 1862. prinaša Gerbčev članek Pravopisje y ljudskih šolah. Priobčil ga je zato, ker učiteljstvo tedaj še ni imelo primerne slovnice za uporabo pri pouku. Zato je Gerbčev članek opozarjal, kje naj začne učitelj s pravopisnim poukom, in daje navodila, kako naj opozarja otroke na posameznih stopnjah na pravopisna pravila. In sicer naj se začne tak pouk že takoj v prvem razredu, 'ko se nauče čitati in pisati vse črke. Enako kot za prvi daje navodila tudi za višje razrede. Splošno nasvetuje le čim več vaj in manj pravil. Ta članek je izšel v 5. in 6. številki Učiteljskega tovariša. Poleg tega prinaša 5. številka v rubriki »Novice« Gerbčevo Povabilo na naročbo slo-  venskih pesem — sledcče: Bratje slovenski, Cas nam je prizoril, enako krasnemu pomladanskemu jutru, da se razlegajo naše milc domače pesmi po vseh krajih mile slovenske zemlje, in prosi prijatelje, da bi mu naročnike nabirali. Na str. 142. je natisnjena Gerbčeva pesem: Pomladansko jutro — za tisti čas prav posrečena. Na koncu pravi: Zapustil tebe bom, premrzli zid, Napajal z lepotijami svoj vid In s ptico pevkinjo bom pel na glas, Dokler pomlad preljuba bo pri nas. 15. številka Učiteljskega tovariša prinaša najprej oceno prej omenjene Gerbčeve zbirke, ki je nosila naslov Glasi slovenski. Ta ocena je za skladatelja prav ugodna. Recenzent prav pohvalno omenja vse skladbe, zlasti pa »Svojemu čolničku« in pa »Vojakom v slovo«, in zbirko toplo priporoča vsem slovenskim pevcem in domoljuibom. Naslov te Gerbčeve zbirke je Glasi slovenski.4 Takoj na isti in prihodnji strani jc pa Gerbčcv članek Popravek nektcrih tiskarskih pomot v »Glasih slovcnskih«, ki mu jih je zagrcšil tiskar na Dunaju. V Učiteljskem tovarišu iz leta 1863. je pa Gerbčev članek Prošnja. V njem omenja slovensko narodne pcsmi, ki so jih rodoljubi mnogo nabrali. — Važno pa ni samo besedilo tch narodnih pesmi, ampak nič manj važni niso napevi, ki žive med našim narodom, m škoda bi bilo za vsa'k biser, če bi se izgubil Da se Gerbec ni sukal samo v ozkem krogu slovenske glasbe, ampak je imel pogled uprt tudi na jug, nam priča ravno ta njegov članek. V njem omenja tudi skladatclja Srba Stankoviča, čigar zemeljske ostankc so letos iz tujine prepeljali v rodno Srbijo in ga pokopali v Beogradu. O njem pravi Gcrbec, da je tudi spoznal ceno in pomen narodnih napevov ter jih nabiral med svojim narodom, kar nam pričajo njegove bogate zbirke. Zato se obrača do svojih tovarišev in rodoljubov, naj mu pomagajo nabirati napeve in jih ali harmonizirane četveroglasno ali pa samo enoglasno pošljejo na njegov naslov v Trnovo. Nabranc napeve bo uredil in za tisk pripravil ter v zvezkih uiredil, da se bodo, kar jih bo pripravnih, tudi za šolo rabilo. Ali je Gerbcc te napeve res izdal, ne vem. Imam pa od njega komponirane in po učitelju Mailenšku poslane narodne pesmi iz tuhinjske doline, ki jih jc v malih zvezkih izdajala Glasbena Matica v Ljubljani. Med premembami uoiteljskega stanu prinaša Učiteljski tovariš v 20. št. sledečo pripombo: G. Francetu Gerbcu, učitelju v Trnovem, je dovoljen začasen dopust in njegovo službo bode opravljal g. Leopold Cvek, bivši podučitelj v Škofji Loki. V 21. št. je pa Gerbčev dopis: SIovo. Vsem blagim prijatlom in tovarišem, pri kterih se nisem mogel osebno in pismeno posloviti, ko grem sedaj v konservatorij v Prago, prisrčno rečem: Z Bogom! Franc Gerbec, učitelj v Trnovem. S tem slovesom smo pri Gerbčevem sotrudništvu v Učiteljskem tovarišu nekako pri polovici. (Se nadaljuje.) 1 Letnica 1861. za nastanek Glasov slovenskih v S. B. L. I., str. 208,. je torej napačna in se naj izpremeni v 1863.