LETO 42
§ T E V. 33. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI. DNE U AVGUSTA 1929
Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor «0 Din. tzhaj. vsako s.-edo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«. naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani
Dr. Ant. Brecelj:
O čem smo razpravljali.
Izseljeništvo je zelo važna zadeva naše države sploh, prav posebej pa Slovenije. Izseljence v-Jugoslovanov je nad poldrugi milijon. Slovencev samih blizu 400 tisoč, to se pravi: vsak osmi Jugoslovan in vsak četrti Slovenec živi dandanes v tujini.
Izseljeništvo samo po sebi ni zlo; anglosaksonski izseljenci so razširili svojo tesno domovino in zagospodovali polovici sveta, Španci in Portugalci vladajo " Srednji in Južni Ameriki, Francozi imajo ogromne kolonije v Afriki, tudi italijanski in celo irski izseljenci so raztreseni po Severni Ameriki domovini v čast" in pomoč.
Naša država, dovolj razsežna in s pri-rodnim bogastvom oblagodarjena za najmanj trikratno število prebivalstva, :7.gub-lja leto z,a letom toliko najboljših delovnih moči, in tem našim ljudem se godi v tujini prav mnogokje in zelo pogostoma hujše ko prej v domovini. Zakaj' Izseljeništvo je pri nas še neurejeno vprašanje; doslej veljavni izseljeniški zakon iz 1. 1921. je re-popoln in enostransko zamišljen, drž • ;':ui zaščita naših izseljencev pa nezadostna.
Da se vstvari podlaga za nov izseljeniški zakon in dobe pravilne smernice za izseljeniško službo, je sklical minister za socijalno politiko dr. M. Drinkovič izseljeniško konferenco, ki se je vršila v Splitu 5., 6. in 7. avgusta. Udeležili so se tega posvetovanja zastopniki raznih ministrstev, gospodarskih ustanov, delavskih zbornic in posredovalnic za delo, hrvatskega »Ra-diše«, naše Rafaelove družbe, izseljeniških organizacij, brodolastnikov i. dr.
Glavne misli, ki se je o njih razpravljalo, so bile:
1. Kako omejiti nepotrebno izseljevanje? Povzdigne naj se v naši državi industrija in prav posebno kmetijstvo, pravično naj se izvede agrarna reforma. Koufcrcn-ca je vzela z velikim odobravanjem na znanje izjavo ministra dr. Diinkoviča, da se v njegovem ministrstvu izdeluje zakonski načrt o notranji kolonizaciji po -ocial-nin in gospodarskih vidikih. Urediti in pospeševati je sezonsko delo v tujini, ki bi se dalo ob spretni organizaciji prekomor-
skega prometa razširiti celo na Ameriko. Začasne izseljence, ki gredo v tujino kot čebelice nabirat sredstev, da si utrde domačijo s prihranki, treba vsestransko podpirati, zakaj ti so močna opora našemu gospodarstvu. Povdarila se je tudi želja, naj bi hodili začasno v tujino mladi nadarjeni ljudje, ki bi se naučili naprednega kmetovanja, ali pa tudi obrtnega in industrijskega dela ter to svoje znanje širili, vrnivši se v domovino. Trajne izseljence je treba tako pripraviti, da ostanejo tudi v tujini zavedni sinovi našega nahoda, ne samo krvno, marveč tudi kulturno in morda celo gospodarsko v zvezi ž njim.
2. Glede osnov bodočemu izseljeni-škemu zakonu se je od naše strani podarjala potreba, da se pojrh izseljenca, ki doslej obsega izrecno samo telesne delavce, razširi tudi na duševne delavce, ki hočejo v tujino za zaslužkom. Tudi naj se zakonita zaščita izseljencev razširi na vse izseljence, tudi evropske, ne samo, kakor doslej, na prekomorske, saj so slovenski izseljenci v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Holandiji prav tako državne zaščite potrebni. Glede organizacije izseljeniške službe naj se vzame kot nekak vzorec Oblastni izseljeniški urad v Ljubljani, ustanovljen od obeh slovenskih oblastnih samouprav, ki je že po komaj enoletnem svojem obstanku izvršil veliko dela v korist našim izseljencem, zlasti onim, ki jih državni zakon ne ščiti. Po pokrajinah naj se ustanove slični izseljeniški uradi, ki naj bodo hkrati državne in samoupravne ustanove z obsežnim delokrogom in območjem, ministrstva pa naj si pridrži samo vodstvo in nadzor izseljeniške službe. Od druge strani je prišel predlog, naj se pri ministrstvu ustanovi stalen izseljemski svet, ki naj izdela nov zakon in daje v vseh izseljeniških zadevah mnenja in na-
SVet3. Glede zunanje izseljeniške službe, zaščite naSlh izseljencev v tujini po zastopnikih naše države, je bilo dosti utemeljenih pritožb. Konferenca je bila soglasno tega mnenja, da se število naših konzularnih zastopnikov pomnoži, da se
večjim konzulatom pridele posebni izseljeniški komisarji, da se nastavijo kot častni konzuli zmožni in zaupanja vredni naši rojaki-izseljenci, kakršnih je po vseh naših naselbinah dovolj. Naša diplomatska in konzularna služba naj bo bolj gospodarska in socialna kakor je bila doslej.
4.	Glede gospodarske zaščite našib izseljencev se je razvnela zelo živahna in dolgotrajna razprava, naši izseljenci so izgubili radi nezadostne zaščite ogromne vsote svojih krvavo prisluženih prihrankov pri brezvestno upravljanih zavodih. Imenovale so se kot svarilni zgledi Jadranska banka, Slavenska banka in Srbska zemljoradnička banka. Soglasno je bila sprejeta resolucija, naj državna oblast na katerikoli način odškoduje naše izseljence in jim preskrbi povračilo v teh zavodih naloženih prihrankov; soglasna je bila tudi zahteva vseh zborovalcev, naj državna oblast izsledi in kaznuje krivce teh gospodarskih polomov, da se v izseljencih iznova vzbudi zaupanje v našo državo. G. Miklavčič je lepo pojasnil, kako so bili obvarovani vsake škode in vsakega razočaranja vsi oni naši slovenski izseljenci, ki se poslužujejo za pošiljanje in nalaganje svojih prihrankov našega zadružništva ter ta vzgled priporočil tudi drugim pokrajinam. Sprejet je bil tudi predlog glavnega ravnatelja poštne hranilnice dr. Nedeljkoviča, naj se izseljencem priporoča, da se tudi v tujini poslužujejo naše poštne hranilnice, ki zanjo jamči država.
5.	O duševnih vezeh med izseljenci in domovino je bilo mnogo govora. Splošno odobravanje je žel naš p. Kazimir Žakraj-šek, ki je slikal v pestrih podobah požrtvovalno delo katoliškega duhovništva med izseljenci, ki je ne samo verske važnosti, temveč tudi največjega kulturnega, gospodarskega in splošno narodnega pomena za naše izseljence. Prav tako so važne verske šole, ki jih vodijo poleg duhovnikov naše šolske sestre. Cerkev in šola sta v tujini stebra, ki držita naš narod v tujini pokoncu. Zato naj bi država" nastavljala kot izseljeniške komisarje tudi duhovnike povsod, kjer še ni pogojev za ustanovitev lastne župnije, saj so prav duhovniki najboljši pionirji izseljeniških in narodnih interesov v tujini. Od druge strani se je predlagala ustanovitev Izseljeniške
1'
D O M O L I U B
■—j-^ jT^^nTfiTmjinnaanHP1^ y	■J*av*ayMaM1
akademije, kjer se naj proučujejo vsa izseljenska vprašanja in vsposabljajo ljudje za izseljeniško službo. Izseljeniški savez predlaga ustanovitev posebnega misijoni-šča za odgojo duhovnikov, ki naj bi se posvetili pastirstvu med našimi izseljenci.
6.	O našem izseljeniškem časopisju, o kulturnih izseljeniškik organizacijah in drugih potrebah je bilo mnogo razpravljanja. Kako naj jim domovina pomore do boljšega uspevanja. Organizirati bi bilo treba izseljevanje intelektualnih delavcev v tem zmislu.
7.	V Ameriki je zavladala moda, da si hoče tudi priprost Amerikanec ogledati »stari svet«. Ogromna množina Amerikan-cev rada poseča Evropo in pušča v nji ogromne vsote. Našim izseljencem so taki izleti mnogokrat otežkočeni radi n-essi-&e!idh predpisov, druge naše posetnike straši nam sovražna propaganda o nevarnih razmerah pri nas; marsikateri naš rojak se vrne v tujino razočaran, v domovini, ker so ga skubli itd. Ta izseljeniški turizem je treba prav pošteno urediti, da bo naš izseljenec v tujini poučen pravilno o razmerah pri nas, da bo dobil zanimanje za lepote naše domovine in nje znamenitosti, da bo v domovini sprejet z odprtimi rokami in dobil za svoj denar vsaj toliko, kolikor dobi vsak drugi tujec pri nas, da bo odšel nazaj v tujino z dobrimi vtisi in željo, da se še povrne in pošlje tudi v tujini rojene svojce na ogled stare domovine. Za izseljenike-početnike se ni storilo doslej mncgo in vendar prinašajo že zdaj samo v Dalmacijo, kjer je tujski promet v razmahu, samo izseljenci vsako leto mnogo več denarja ko vsi drugi tujci skupaj! Kolikega pomena v kulturnem, narodnem in gospodarskem pogledu bi bil modro urejen izseljeniški turizem za Slovenijo!
To je v grobem obrisu potek izselje-niške konference v Splitu, ki pomenja velik načrt za delo državni upravi, samoupravam in vsemu našemu javnemu življenju, ako hočemo, da se zlo izseljeništva izpremeni v dobro narodu doma in na tujem.
Slavnosti v Slovenski krajini.
Vsa Slovenska Krajina je v znamenju priprav za proslavo desetletnice osvobo-jenja. Vse priprave se vršijo nekam spontano in vse kaže, da bo to v resnici ena izmed največjih slovenskih ljudskih proslav. V letošnjem letu. 18. avgusta se bodo zlasti v Murski Soboti zbrale velike mase prekmurskega ljudstva, veliko posetnikov pa obetajo imeti tudi Črensovci in Dolnja Lendava istega dne popoldne. K tej domači slavnosti pa vabi ljudstvo Slovenske krajine predvsem tudi brate iz »Prelca«. Najrazličnejše sodbe o Prekmurju in njega neprijaznem značaju izvirajo povečini iz popolnega nepoznanja te zemlje. Slavnosti 18. avgusta pa nudijo vsakemu najlepšo priliko, da se na lastne oči prepriča o tej krajini in njega ljudstvu. Zato mislimo, da jih bo prav malo, ki bi ne izrabili ugodne prilike in posetili te dni Slovensko krajino,
da se skupno z domačini radujejo desete obletnice njih svobode.
Železniške zveze in posebni vlaki. Iz
Ljubljane pelje posebni vlak 18. avgusta okrog treh zjutraj tako, da ima v Prager-skem zvezo z rednim vlakom, ki prihaja iz Maribora ob pol šestih in pride v Mursko Soboto ob 9.10. Iz Gor. Radgone proti Ljutomeru vozi ravnotako posebni vlak, ki ima v Ljutomeru takojšnjo zvezo z mariborskim vlakom.
Iz Murske Sobote odhajajo vlaki ob četrt na tri popoldan, ob tri četrt na šest in posebni vlak ob 11 zvečer, ki ima zvezo z vsemi brzovlaki proti Mariboru in Ljubljani. Ravno tako pelje iz Dolnje Lendave razen rednih vlakov še en poseben vlak ob 11 zvečer, ki ima iste zveze z brzovlaki, ko oni iz M. Sobote.
Informacijska pisarna glede proslave v M. Soboti se nahaja v občinski hiši, kjer se dobijo vse podrobnejše informacije. Piše se na naslov: prof. M. Bitenc, M. Sobota, občinski urad.
Spominski znaki. Odbor Za proslavo je dal napraviti za to priliko posebne znake, ki se prodajajo navadni po 3 Din, pozlačeni po 10 Din. Morebitni čisti dobiček se uporabi za socijalne potrebe Slovenske krajine.
Razstave. Za časa proslav je tudi nekoliko za Slovensko krajino prav značilnih tazstav. V M. Soboti je otvorjena obilna in šolska razstava, v Črensovcih pa razstava domače obrti, poljskih pridelkov in domačih jestvin.
Polovična vožnja na vseh osebnih vlakih od vseh strani države je dovoljena. Na domači postaji se kupi cela vozna karta do M. Sobote, odnosno do Dolnje Lendave, kjer se dobijo posebne izkaznice po 10 Din. S prej kupljeno karto in to izkaznico ima potem vsak udeleženec nazaj brezplačno vožnjo.
Jesenski velesefem.
Zadružna razstava.
Pravi oče slovenskega kmetskega zadružništva je dr. Janez Krek. Pod njegovim vplivom so se razvile naše kmetske hranilnice po vzoru Raiffeisenovem, Mirno lahko rečemo, da so te rešile našega kmeta oderuštva. Danes se vedno piše o raz-dolžitvi srbskega kmeta, ki mora iskati posojila pri oderuhih po 25%, pri nas je po zaslugi naših malih kmetskih hranilnic obrestna mera za posojila 7 do 8%. Pod Krekovim vodstvom so se začele tudi prve kmetske nabavne in prodajne zadruge, kmetijska društva in konsumi. Delo in napredek vsega našega zadružništva si bomo ogledali na zadružni razstavi, ki bo otvor jena 31, avgusta letos na jesenskem vele-sejmu v Ljubljani in bo trajala osem dni.
Kdor pride letos na velesejem, mora pogledati zadružno razstavo.
. K^or ima kaj smisla za skupno delo, na, gotovo porabi priliko in si ogleda delo
slovenskega zadružništva. Veliko je doseglo slovensko zadružništvo za našega kmeta. Strlo je denarno in blagovnJS ruštvo. še več bo doseglo, če bo naš kmet
še bolje razumel, da je v zadružništvu nie gova največja sila. Zadružna razstava bn klicala v spomin: Kmet pomagaj si sani Glasno bo pričala: Kmetski denar v kmet ske hranilnice I Vsakemu bo razstava utr" dila misel: Le v skupnosti je moč)
Zato vsi v jeseni na zadružno ra* stavo!
Zadružni kongres'
Razstava bo le slovenska. Pogledat pa jo pridejo tudi Srbi in Hrvatje. Ob tej priliki bo tudi zborovanje (kongres) vseh zadružnih zvez naše države. Naše zadruge bodo poskrbele, da prideta eden ali dva zastopnika od vsake zadruge na ta kongres. Glavno zborovanje bo v soboto 31, avgusta, na dan otvoritve razstave. Drugi dan si Srbi in Hrvatje ogledajo razne naše zadruge.
Novice Iz Belgrada.
Na predlog predsednika ministrskega sveta
so se izvršile v področju notranjega ministrstva večje izpremembe. Med drugimi je dosedanji veliki župan belgrajske oblasti Vilko Baltič imenovan za velikega župana niške oblasti, dosedanji načelnik notranjega ministrstva dr. Otmar Pirkmajer pa za glavnega nadzornika ministrstva notranjih zadev.
Izkaz o stanju nalezljivih bolezni
je izdalo ministrstvo - za socialno politiko in narodno zdravje. Kar se tiče nalezljivih bolezni, vladajo najslabše razmere v Vojvodini, takoj za njo pa pride Slovenija, najmanj nalezljivih bolezni je v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Seveda je pri tem vpoštevati, da se v Sloveniji skoraj vsak slučaj točno prijavi, dočim se to drugod ne dogaja. Zanimivo je, da je od 1000 obolelih v Sloveniji umrlo najmanj, to je okrog 6% drugod pa do 12%.
HARMOnSJi
izdeluje od 3fOO Din dalje, ter uglašuje in popravlja orgije in klavirje po nizki ccni - Tvrdka Anton Tramtč, žabnica — Škofja Loka,
Francoska linija - Freneh Line
Cle. Gie. Transattlantique
Za Severne Ameriko in Kanado.
Mavre — NewyOrk samo S'/3 dni čez morje.
V 3uŽno Ameriko Argentino, Chile, Urugusf'
vsak teden Iz Ha«« Bordoaui in Mnrsllij« Cio. Chargours BM»«
Sud-Atlanti<pio, Transporta Maritim«'' Izvrstna hrana, izt>°nH postrežba, vino
plačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER, Ljubliana KolodMSka ulica 3»
v vsako hišo ..Domoljuba"!
MAJ JI N 0 Y E G A
d Posvetitev dubrovniškega Škofa dr. Careviča je izvršil v nedeljo 4. avgusta v Zagrebu taraošnji nadškof dr. Bauer. Asi-stirala sta splitski in šibeniški škof. Škof dr. Carevič je že sedmi med onimi, ki jih je posvetil nadškof dr. Bauer.
d Zlato sv, mašo je opravil 11. avgusta gospod Franc Zoreč, župnik v p. na Gornjih Sušicah pri Toplicah. Bog ga živi do demantne in še naprej!
d Radi zaslug za narod in državo je bil odlikovan z redom sv, Save g. Franc Škof, župnik pri Sv, Antonu v Slov. gor.
d Romanje na sv. Višarje pod vodstvom Pevske zveze bo 17. in 18. avgusta. Odhod iz Ljubljane v soboto 17. avgusta zjutraj ob 8, Prihod v Ljubljano 18. avgusta okrog 6 zvečer. Polovična vožnja je dovoljena na vseh progah ljubljanske direkcija. Vlak ostane od Ljubljane do državne meje na vsaki postaji: Gorenjski kolodvor 8.15; Št. Vid-Vižmarje 8.32; Medno 8.37; Gorenja vas-Rateče 8.51; Sk. Loka 8.58; Zabnica 9.04; Kranj 9.30; Sv. Jošt 9.36; Podnart 9.47; Otoče 9.53; Radovljica 10.05; Lesce 10.12; Žirovnica 10.23; Javornik 10.32; Jesenice 11; Hrušica 11.06; Dovje-Mojstrana 11.16; Gozd 11.32; Kranjska gora 12.20. — Ponovno opozarjamo, da to velja samo za one romarje, ki imajo izkaznica Pevske zveze v Ljubljani za 17. in 18. avgust. Vsakdo naj kupi na vstopni postaji karto Kranjska gora državna meja. Prosi naj za mokri žig za karto in izkaznico. Ta karta velja namreč tudi za vožnjo po železnici nazaj. Polovična vožnja ji dovoljena za vse proge in za vse vlake razen Orient ekspresa v področju ljubljanske in mariborske oblasti. Romarji ne smejo pod nobenim pogojem prekiniti vožnje.
d Romarjem na sv. Višarje dne 17. avgusta. Ponovno opozarjamo, da ne prevzamemo za tiste, ki bi ne imeli izkaznice Pevske zveze, glaseče se na datum 17, in 18. avgusta, nobene odgovornosti. Italijanske obmejne oblasti jih ne bedo pustile čez mejo, ker jih ni v imeniku, katerega smo jim mi izročili. Torej naj nihče ne poskuša vstopiti v romarski vlak z izkaznico Ženske zveze z dne 3. in 4. avgusta. — Spoved naj romarji opiavijo doma, ker je na sv. Višarjih premalo prilike. — Pri skupni glavni sv, maši v nedeljo cb 6 se bodo pele sledeče pesmi: Sattner: Pred Bogom po-kleknimo (G dur); Premrl: Marija ohrani nam dom in rod; Kimovec: Srce Kraljevo; Sattner: Vijemo ti vence. Ob koncu svete maše: Povsod Boga. Note razdelimo v vlaku odnosno na sv. " "arjih. Pevci naj na-študirajo omenjene pismi že doma.
d Sprejem v bolnico za ženske bolezni v Ljubljani. Zaradi popravljanja in sna-ženja poslopja se od 12. avgusta t. 1. naprej do preklica sprejemajo v to bolnico samo najnujnejši porodniški in ginekološki slučaji. Opozarjajo se na to gospodje zdravniki in ostalo občinstvo.
d Volitve v okrajne cestne odbore; Komisar oblastne samoupravne oblasti mariborske je z razpisom št. VI. 18,925-29
z dne 31. julija 1929 izdal na vsa županstva mariborske oblasti odlok, da na podlagi § 73. zakona o samoupravnih cestah, objavljenega v Uradnem listu z dne 10. junija 1929 razpišejo volitve v okrajne cest-nc odbore. Volitve se. vršijo po vseh občinah v nedeljo, dne 25. avgusta 1929. Uro volitve določi župan občine, kjer se vrši volitev. Čas volitve je med 8, in 18. uro.
d Odvetnik dr, Josip Jerič se je preselil v Dalmatinovo ulico 3, I. nadstropje.
d Državne podpore. Trgovinski in industrijski minister je v soglasju s predsednikom vlade odredil, da se izplačajo sledeče podpore: za Zagrebški zbor 45.000 Din, za ljubljanski velesejem 30.000 Din, za razstavni odbor v Skoplju 30.000 Din, za Osijek 20.000 Din, za gozdarsko in sadjarsko razstavo v Ljubljani 8000 Din, za zvezo hrvaških vinogradnikov in sadjarjev v Zagrebu 5000 Din, za obrtno in industrijsko razstavo v Ljutomeru 3000 Din, za obrtno in pomočniško društvo v Varaždinu 7000 Din ter za kmetijsko upravo okraja Rožanski 1000 Din. Vsota vseh teh podpor znaša 149.000 Din.
d Koga štejejo med veleposestnike? Kakor znano ima novi davčni zakon določbo, po kateri so stanovanjska in gospodarska poslopja kmetov oproščena hišnega davka. Te dni je generalna direkcija davkov pod št. 7979-29 določila, da se ta davčna oprostitev ne nanaša na hiše veleposestnikov, temveč samo na kmetske hiše. V tej odredbi tudi stoji, da se smatra za veleposestnika tisti, ki ima več kot 50 hektarov polja. Hišnemu davku pa so v smislu omenjene odredbe podvrženi tudi posestniki, ki imajo manj kot 50 ha zemlje v slučaju, da žive kot bogati ljudje.
d Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu1 razpisuje sprejem gojencev za šolsko leto 1929.-30., ki se prične začetkom novembra 1929. Šola ima dva oddelka: letno šolo in zimsko šolo. Pouk v obeh se prične prve dni novembra. Letna šola traja eno leto z enomesečnimi počitnicami v avgustu prihodnjega leta, zimska pa dve zimi po 5 mesecev, in sicer se to zimo, ki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj. Letna šola je prirejena za učence iz vseh krajev ljubljanske oblasti, zimska pa v prvi vrsti za prosilce iz nevinorodnih krajev. — Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer c0 vedno strogo nadzorovani m uživajo vso oskrbo. Sprejemajo se sinovi kmečkih staršev, ki bodo po dovršenem šolanju ostali na kmetiji. — Pogoji za sprejem so: starost od 16—20 let, mora na neoporece-nost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršeni vsaj trije razredi osnovne šole. Prosilci, ki imajo manj kakor tri razrede osnovne šole ali pa slabo izpričevalo, ne bodo mogli priti v poštev za sprejem. Vstopiti bodo morali šele prihodnjo pomlad v pripravljalni tečaj. — Oskrbnina za plačujoče učence znaša mesečno 150 Din. Brezplačna mesta se bodo oddkla sinovom srednjih m manjših kmetskih posestnikov, ki imajo lepo izpnčevalo
in se starši zavežejo, da ostane sin po do. končani šoli na domači kmetiji. Prošnji je priložiti premoženjski izkaz, potrjen od davčnega urada. — Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo in kolkovane s kolki za 5 + 20 Din ter po-
lamo ostra britvica jamči za prezhibno britje. *
Britvice Gillette imajo izredno fino rezilo in so zate zanesljive in trpežne. Založite se pravočasno ž njimi!

Gillette
slane na ravnateljstvo kmetijske šoie ni Grmu pri Novem mestu do 20. septembra 1929. Prošnji je treba priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. šolsko izpričevalo iz zadnjega razreda (ne odpustnico!), 3. sprjčevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki he vstopijo v zavod naravnost iz kake druge šole, 4. a) izjava staršev oz. varuha, da so voljni plačevati stroške šolanja (pri prosilcih za plačujoča mesta), b) izjava staršev, da ostane njih sin na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu stroške šolanja (pri prosilcih za brezplačna mesta). — Pri vstopu v zavod odloča o končnoveljavnem sprejemu sprejemni izpit iz slovenščine in računstva in pa zdravniška preiskava. Prosilec, ki bi izpita ne prestal, ali bi ga zdravnik zavrgel, so odkloni in se na njegovo mesto pozove drug prosilec. V prošnji naj vsak prosilec točno navede svoj naslov, zlasti pošto. — Letos se razpisuje sprejem v obe šoli. Število mest na zavodu je omejeno na 32, ker sc ostala zasedli že učenci pripravljalnega tečaja. Iz tega razloga se opozarjajo kmečki gospodarji, ki želijo strokovno izšolati svoje sinove, naj s prošnjo ne odlašajo, temveč se hitro odločijo, da ne bi bilo prepozno. Vsa še morebiti potrebna pojasnila so razvidna iz Izvestja šole, katero posedujejo županstva, župni uradi in šol. vodstva. Iz knjižice se zamorejo dobiti točni podatki o ustroju in uredbi zavoda in o sprejemnih pogojih. Še točnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo šole.
d Važna konferenca o izseljeniškem vprašanju je bila minuli teden v Splitu. Sklical jo je minister za socialno politiko. Med drugimi sta bila navzoča iz Slovenije tudi dr. Brecelj in frančiškan o. Kazimit Zakrajšek, ki sta podala zborovalcem važ-
ne nasvete. Minister za socialno politiko jc obljubil, da bo sklepe te konference po možnosti izpeljal.
d Za častnega člana občine Stari Log pri Kočevju je imenoval tamošnji občinski odbor svojega rojaka znanega zdravnika dr. Hoglerja iz Ljubljane, ki je letos obhajal šestdesctlctnico.
d Zborovanje bivših vojakov na Brezjah. Zadnjo nedeljo jc Zveza vojakov iz svetovne vojne priredila romanje svojih članov na Brezje. Zbralo se je pri Mariji Pomagaj okrog 10.000 ljudi. Zborovanja so sc udeležili zastopniki raznih oblasti, med njimi tudi polkovnik Ncdič iz Ljubljane, ki jc izrazil veselje, da vidi toliko slovenskih vojakov zbranih na kraju, ki je vsakemu poštenemu Slovencu prirasle! k srcu.^ Z zborovanja, ki ga je vcdil predsednik Co-lnrič, je bila poslana Nj. V. kralju udanost-na brzojavka. Na predlog majorja Colariča eo ^borovalci izvolili za svojega častnega člana bivšega kurata, sedanjega tajnika Zveze vojakov g. Franca Bonača. Zboro-valcem je na Brezjah ves dan igrala železniška godba iz Ljubljane.
d Kmetijska gospodinjska žela v Kranju razpisuje peti polletni tečaj za ona dekleta, ki se žele seznaniti z vsemi vednostmi, ki spadajo v področje gospodinje na kmetih. Tečaj prične 15. oktobra 1929 in zaključi 15. aprila 1930. Oskrbovalnir.a znaša mesečno 500 Din. Pouk, ki se vrši v zavodu Vincencijeve družbe vodijo č£. šolske sestre v zvezi s strokovnimi učitelji. Poučuje se v sledečih predmetih: verouk, računstvo, gospodinjsko knjigovodstvo, episje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, zdravstvo, hranoslovje, vzgoie-slovje. nauk o obleki in stanovanju. Praktični pouk pa obsega kuhanje, šivanje, rav-nsnje z obleko in perilom, urejevanje hišnih prostorov, vrtnarstvo, konzerviranje sadja in zelenjadi, vsakodnevno posnemanje mleka z »Alfa« posnemalnikom, izdelave presnega mas^a in domačega sira. Sprejemajo se učenke, ki so dovršile osnovno šolo in so irpolniic 16. leto. Gojenka, ki je sprejeta, r.3i vzame s seboj v zavod potrebne cbleke za nedeljo in delavnik, potrebne obutve, odejo, 4 rjuhe, 4 brisače, 4 servijete, par prevlek za blazino, par kuhinjskih predpasnikov in ostalega perila, kar in kolikor se rabi za dobo šestih mesecev. Nekolekovani prošnji za sprejem je priložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo, obvezno pismo staršev, da bodo plačali stroške šolanja in poslati na vodstvo kmetijske gospodinjske šole v Kranju.
d Program kmetijskega oddelka jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma > Ljubljana v jeseni*: 1. Mlekarski sejem obsega prodajo sira, masla in drugih izdelkov, obsega pa tudi propagando za mJeko-pitje, ki se po drugih krajih čim dalje bolj širi in ki zasluži, da ga tudi pri nas vpeljujemo, ne le iz odrov na zdravstvo, ampak
Zobozdravnik rtei. uaiv.
Dr. Lojz Kraigher
»peciatist n sobne ia astae bo!eu>i »prejema od S—12 in od 3—6 » LaMjani. Krekov trg tO {nekdanja Mafcrova šola)
T-
tudi iz splošno gospodarskih ozirov s posebnim pogledom na napredek naše živinoreje. Na sejmu se bo prodajal sir na debelo in na drobno, ravno tako tudi mlečni izdelki. — 2. Vinski sejem bo obsegal prodajo vinr., in sicer namiznega, ki se bo točil v sodčkih in bateljskega. Vinski sejem bo nudil obiskovalcem priliko, da se pouče o kakovosti raznih domačih vin najenostavnejšim potom. Na sejmu bodo zastopana vina iz najboljših dolenjskih in štajerskih vinskih goric. Vina se bodo za po-skušnjo točila v malih kozarcih. Kupčija na debelo se bo lahko sklepala na licu mesta. — 3. Sejem za med. Čebelarji bodo postavili na trg svoje letošnje pridelke in bo dana vsakemu prilika, da se o pravem času preskrbi s potrebno količino tega božjega daru, ki igra tako važno vlogo pri naši prehrani zlasii z zdravstvenega stališča. Med in mleko sta bila v davnih časih visoko cenjena pridelka, ki pridobivata .danes zopet čim dalje bolj na svoji vrednosti in veljavi. — 4. Sejem za kmetijske stroje in gospodarsko orodje. Ta del sejma bo obsegal različne stroje, ki jih rabimo danes za obratovanje poljedelstva, mlekarstva, vinarstva in drugih gospodarskih panog. Na sejmu se bo lahko izbiralo in kupilo stroje za potrebe posameznih gospodarjev, pa tudi za potrebe podružnic in drugih gospodarskih organizacij. Stroji bodo na licu mesta tudi obratovali, da se prepričajo interesenti o delazmožnosti strojev in pouče o njih sestavi.
d Potovanje v Dalmacijo se bo vršilo od 21. do 27. avgusta. Izletniki odidejo 20. zvečer cb 18.40 iz Ljubljane in se vrnejo v Ljubljano 28. zjutraj. Kdor želi preživeti nekaj lepih dni na našem morju, kdor hoče videti zgodovinske in umetniške lepote, ki jih hrani Dalmacija, ta naj se prijavi v Prosvetni zvezi do 15. avgusta, — Vožnja, hrana in stanovanje od Sušaka do Kotorja in nazaj do Sušaka stane I. razred 1700 Din, II. razred 1400 Din. Poleg tega plača vsak izletnik 100 Din za režijske stroške in pa za vodstvo potovanja. Izletnikom se nudi ugodna prilika, da gredo tudi v Črno goro do Cetinj.
d Hidrografska raziskovanja na našem Krasu. Društvo za razifkavanje jam v Ljubljani namerava v prihodnjih tednih proučevati zveze med kraškimi poteki v gorenjem toku Ljubljanice. Raziskavanja se vrše na ia način, da se voda. ki izginja v požiralnikih v zemljo, barva s primernimi barvili in da se pri nižje ležečih studencih c-pazuje. kje priteka barvana voda na dan. Barvilo, ki ga bo društvo uporabljalo (ura-nin). je za človeka, živino in vodne živali popolnoma neškodljive, na kar izrecno opozarjamo. Ugotoviti se da že v silno majhnih količinah, ker daje vodi zelo močan zelenkast sijaj (fluorescenca). Že en gram omenjenega barvila obarva sto tisoč litrov, t. j. sto kubičnih metrov vode tako močno, da se barva v debelejši plasti vode, n. pr. v daljši cevi še prav lahko pozna. Na ta pro-učavavanja opozarjamo prebivalstvo Notranjske. t j. v okolišu Loža, Cerknice, Planice, nadalje na robu Ljubljanskega barja od Vrhnike do Preserja. Kdor bi opazoval pojav barvane vode, se vljudno naproša, da zajame in shrani v čisti steklenici prib!. pol litra vode in nas o tem takoj obvesti
na naslov: Društvo za raziskavanje jam, p. a. županstvo občine Stari trg, pri Ra. keku«, O poteku in izidu raziskovanj bomo javnost obveščali.
d Kazen za neprijavljen radio aparat. S sklepom ministra za javna dela je bil za. plenjen sprejemni radio aparat Maksa S. iz Ljubljane, ker ga je instaliral v svojem stanovanju brez oblastvenega dovoljenja. Razen tega bo pa plačal še kazen v iznosu tri'etne pristojbine za uporabo radio apa. rata. Oseba, ki ga je prijavila, prejme tretjino trikratne letne pristojbine v smislu čl. 253. finančnega zakona za 1. 1928.-29.
d Novi notarji. Pravosodni minister je postavil za notarja v Kranju Ivana Bakov-nika, dosedanjega notarja v Metliki, za no-tarja v Metliki Franca Ranča, dosedanjega notarja v Velikih Laščah, za notarja v Velikih Laščah pa Ivana Hanžiča, notarskega substituta v Kamniku.
d Bivši francoski ministrski predsednik Herrict je na potovanju v Grčijo obiskal te dni tudi Zagreb m Belgrad.
d S čolnom do izvira Krke. Te dni so se trije podjetni Kostanjevičaiii, in sicer trgovec Franc Rabuse, brivski mojster Štefan Tončak in učitelj Jcsip Jackovič, pripeljali s čolnom Rega do izvira Krke. Več-krat so morali čoln prenesti čez naravne slapove, posebno še od Žužemberka do izvira. Pač so bili ti trije gospodje prvi, ki so prevozili s čolnom to pot.
d »Slovenski klub« so ustanovili v Osi-jeku na Hrvatskem živeči Slovenci.
d Žetev v Srbiji cbeta biti zelo dobra, Posebno izvrstno kaže koruza.
d Angleška mornarica nas obišče. Letos v mesecu septembru bo angleška mornarica obiskala naš Jadran, kjer bo ostala okrog 10 dni. Te dni je že priplula v Gruž ena izmed angleških vojnih ladij z moštvom, ki bedo uredili vse priprave za omenjeni obisk.
d Veliko sleparsko družbo, ki ji je r.a-čeloval neki madjarski žid, so zaprli v Beigradu. Družba se je ukvarjala s ponareje-vanjem kolkov, ki jih ie do sedaj ponaredila za 620 milijonov dinarjev.
d Kap jc zadela v Prevaljah šoštanj-skega čevljarja g. A. Čebula.
d Ko je skočil s puško za tatovi. Na vrt so prišli tatovi ter začeli krasti slive in druge pridelke. Gospodar Mladen Vrb-Ijan je seveda pograbil svojo lovsko puško ter skečil ž njo na vrt in za tatovi. Med zasledovanjem pa se mu je puška nerodno obrnila ter mu je strel iz lastne puške predrl želodec. Vrbljana so sicer prepeljali v bolnico, toda tamkaj je podtegs. ranam.
d Patrona je eksplodirala pred crož-niško vojašnico na Varoševi cesti v Zagrebu. Napolnjena je bila z razstrelivne
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanie najugodneje.
Poselila proti vknjižbi na posestea, proti poroštva i. t d.
snovjo. Orožnika, ki je bil pred vrati na itraži, je pahnilo na tla ter je dobil nekoliko poškodb lahkega značaja. Napadalec je pobegnil. Misli se, da je to naščevanje komunistov.
d 5 milijonov dinarjev škode je napravil požar v parnem mlinu v Somboru.
d Truden je legel poleg železniške tračnice. Blizu Siska živi železniški čuvaj, ki mu je bila poverjena služba na progi med Dubico in Živajem. -Tamkaj je imel ponoči stražiti nek most in del železniške proge. Ker je čez dan opravljal druga dela na polju, je bil zvečer truden ter se je za čas vsedel poleg železniške tračnice in \ tamkaj zaspal. Pridrvel je brzovlak, katerega drdranje in šum je čuvaja prebudilo. V hitrici in napol v spanju se je dvignil, v tem pa je bil brzovlak že pri njem. Lokomotiva ga je oplazila po glavi, da se je koj nezavesten zgrudil ob progi.
d Z lokomotive je padel. Ko je strojevodja Andrija Antal vozil svoj vlak proti Novemu Sadu, se je med vožnjo nagnil iz lokomotive. Pri tem je padel s stroja ter nezavesten obležal. Pri padcu je dobil nevarne poškodbe ter je malo verjetno, da bi ostal pri življenju.
d Padel je 150 m globoko, V torek, dne 6. avgusta je šel zgodaj zjutraj od doma 33 letni Marko Benet, posestnik v Ratečah na Gorenjskem. Šel je gledat k ovcam, ki jih je imel na paši pod Jalovcem v Planici. Vzel je s seboj vrečico soli, ki jo imajo ovce posebno rade. Po nesreči pa je padel 150 m globoko med skalovje in obležal popolnoma razbit. Povili so ga v veje, zvezali z vrvmi, prenesli h koči v dolino in nato prepeljali z vozom na njegov dom v Rateče, kjer zapušča mlado vdovo in štiri male otroke.
d Ni vedel cigan, kaj je zastavil. Natakar Pavel Vamplin, ki sedaj teka s kavo in čajem med mizami v kavarni Central v Osijeku, je te dni doživel pravo srečo, ki ce navadnemu Zemljanu ne dogodi vsak dan. Pavel je bil namreč pred leti kot natakar zaposlen v neki restavraciji v Va-raždinu. Tjakaj je zahajal tudi mlad cigan, ki pa nikdar ni imel denarja, da bi bil pla-
čal, kar je popil. Tako se je cigan pri natakarju zadolžil za okroglo 6000 Din. Ker denarja za ta precejšen dolg nikakor ni mogel spraviti skupaj, se je odločil in ponudil natakarju svojo violino, češ, nekaj je že vredna. Nič kaj rad je ni sprejel natakar, toda mislil si je, bolje nekaj, kot nič. In je bil uverjen, da je zgubil najmanj 3—4 tiscč dinarjev pri skupnem računu, ki sta ga imela s ciganom. Zgodilo pa se je, da je v Osijek prišel tudi možak, ki se razume na godala, zlasti pa na violine. Ta gospod je ugotovil, da je natakarjeva violina prav nekaj posebnega — izdelek mojstra Amatia, Njegove violine se namreč smatrajo kot najboljše na svetu in jih je okrog 40 med ljudmi. Slava te violine se je širila, preizkusili so jo tudi v Belgradu, pred dnevi pa so se v Osijeku oglasili trije zastopniki neke tvrdke iz Berlina, ki kupčuje z godali, zlasti s starinskimi. Začeli so se razgovar-jati z natakarjem, ki je izjavil, da je pripravljen, prodati violino. Pri prvem pregledu violine so zastopniki ponudili natakarju 12,000 nemških mark (okrog 167.000 dinarjev). Natakar je ostrmel, zakaj za izgubljenih 6000 Din bo prejel bogate obresti.
Ideal vsake gospodinje je hitro in uspešno pranje. Zato pere dosledno z milom »Gazela«. Glej oglas!
d Kdor še nI plačal srečk »Županove jame«, naj to takoj stori, ker je žrebanje pred durmi.
d Žrebanje loterije »Županove jame«
bo dne 15. avgusta. Ne odlašajte z nakupom srečk! Čisti dobiček je namenjen za elektrifikacijo jame.
d Listnica uredništva. G. dopisniku v T.: V tem tonu natis nemogoč. Zakon je oster in obsodbe so krute. Oprostite! — Kmet iz Ih.: Vaš dopis je v marsičem resničen, vendar ga ne moremo priobčiti, ker se niste podpisali in zato ne vemo, s kom imamo opravka,.— Dopisniku v Heer-lerheide; Vi ste nam poslali o izseljevanju nekaj pametnih misli, a ker nam niste zaupali svojega podpisa, je šlo pismo v — koš. — G., župnik v R.: Zadnjič ni bilo mogoče. Sicer pa je dan proslave še daleč.
Nalfcomarna naložlnmcnafla
Telefon štev. 2120 Račun pošt. hran. Ljubljana št 10.680
Kranjska Hranilnica
sprejema vloge na knjižice in ua tekoči račun ter nudi
sisingoMšc oftrcsiofanlc
Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, daje menična posojila, izdaja garancije, izvršuje vse kontokorentne poste.
Za nom tesno ijii&liamsKa oMast z vsem svojim premoženjem In z vso svojo tlavCno moCio.
PO Siti«
Katoliška cerkev.
s Vatikanska pošta. Te dni so odprli novo pošto v vatikanski državici. Tujcev, ki jih je poln Rim, se je polotilo tako hrepenenje po novih znamkah, da so na vatikanski pošti prodali prve dni dva milijona znamk v vrednosti par milijonov lir. Prvo pismo po tej pesti naslovljeno naravnost na sv. očeta je prišlo iz Hong-Konga na Kitajskem. Zanimivo, da ravno iz daljne dežele, za katere misijonski procvit se papež najbolj zanima.
s Rusi pri papežu. V ponedeljek, dne 5. avgusta je papež sprejel 120 ruskih beguncev v avdijenci. Med Rusi je bil tudi pevski zbor kubanskih kozakov. Ko je papež vstopil v dvorano, kjer so begunci čakali, so kozaki zapeli pozdravno pesem. Nato so vsi navzoči poljubili papežu roko ter se mu zahvalili za pomoč, ki jo je delil ruskim beguncem. Čestitali so mu radi zlate maše. Na koncu jim je papež podeli! apostolski blagoslov.
Italija.
s Razno. Tridesetletnico mašništva je praznoval te dni g. Jože Abram, župnik pri Sv. Luciji, štiridesetletnico pa g. župnik in duhovni svetnik Luka Smolnikar v Sla-vini na Notranjskem. — V nedeljo 11. avgusta so peli pri sv. maši v cerkvi v Idriji združeni cerkveni pevski zbori idrijske dekanije, 170 pevcev in pevk. — V Spodnji Idriji je umrl 80 letni Jernej Razpet. — Vodovod v Postojni bodo povečali. Nove studence so v ta namen zajeli pri vasi Sfrane pod Nanosom. — V Postojni se zida dom za balillo, dokončava se kasarna za orožnike in tudi nekaj zasebnikov zida. Železnica razširja postajo. — Na Bači pri Knežaku je uničil požar hišo pri »Puškinih« štev. 82. — Vas Šmihel je te dni že četrtič pogorela. — Bivši sotrudnik »Edinosti« Rudolf Vidrih je bil odpeljan na neznan otok. — Po zadnjih premestitvah ostane na Primorskem še kakih 50 slovenskih učnih moči, povečini samih učiteljic. Ob zasedbi pa so Italijani našli ckoli 900 slovanskih učiteljev.
jgomeBiie.
s Boj med rudarji in vojaštvom. Delavci premogovnika Helena v Lupeniji v dolini Žiw so začeli stavkati. Pridružili so se jim tudi delavci drugih sosednih rudnikov, tako da je narastlo število stavkujočih na 3800 oseb. Delavci so zavzeli električno centralo in prekinili delovanje dvigal v rovih in strojev za črpanje vode, zaradi česar so bili izpostavljeni smrtni nevarnosti delavci, ki so delali v premogovnikih. Ker delavci niso hoteli zapustiti električne centrale in se raziti, je bilo vojaštvo prisiljeno streljati iz pušk, pri čemer je bilo ubitih 29 delavcev, še več pa ranjenih.
Nemčija.
s Nemški komunisti se jeze na soprogo Litvinova, Berlinski komunistični list »Die rote Fahne« se močno zaletuje v ženo bolj-
6"
PO DOMOVINI
STRAN 394
i um—.................■■■■——M
ševiškega podkomisarja za zunanje zadeve Litvinova. Komuniste namreč grabi jeza, ker gledajo lepo podkcmisarko, kako vsako jufro jezdari v elegantni toaleti in v družbi berlinskih grofov na sprehode, se vozi v najdražjih avtomobilih in sploh razsipa denar kot žena kakega »buržujskega« diplomata. Pa bržčas ne bodo opomini »Rdečega prapora« nič zalegli.
Holandlfa,
s Boj za Joungov načrt. Dne 6. avgusta so se zbrali v glavnem mestu Holandije v Haagu državniki bivše aciante in Nemčije, da potrdijo načrt, ki so ga finančni sirokovnjaki sklenili v Parizu glede nemške vejne odškodnine. Sestanek je velikanske važnosti, ker se z njim polagajo temelji gospodarskemu razvoju Evrope za par desetletij. Kakšen pomen ima konferenca v Haagu, se vidi že iz tega. tis jc Nemčija poslala tja odposlanstvo, ki Seje 91 članov. Francosko zastopstvo pa jc no iz 65 mež, kar je tudi prav lepa število. Glavno besedo bodo vodili Francozi, Neatci in Angleži. Kakor poročajo listi, se ie po padcu angleške konservativne vlade pojavilo glede Joungovega načrta precejšnje nasprolstvo med Francozi in Angleži. Tako zahtevajo na primer Angleži, naj se v Haagu sklene, da morajo Nemci plačevati vojno odškodnino (kolikor je le mogoče) v denarju in ne v blagu, Francozi pa zahtevajo nasprotno, s čemer so tudi Nemci zadovoljni. Male države, med njimi Jugoslavija, so s tako zvanim Jottngovim plačilnim načrtom oškodovane, bodo pa težko dosegle kako bistveno izpremembo, zlasti ker tudi Italija v tem pogledu Francijo podpira.
Amerika.
s Razno. V Clevelandu je umrla Jožefa Vuk, doma iz Podnarta na Gorenjskem. — V Chisholm Minn. je preminul Josip Pe-čevnik iz Luč pri Ljubnem na Štajerskem. — Na drugi svet je odšel v elevelandski bolnici John Novak iz vasi Majkorc, fara Krka; v Ameriki je bival nad 40 let. — V bližini Saucea, nekaj kilometrov cd Tegu-cigalpa v državi Hondurasu je avto vozil z veselice učenke višje šole, pri tem pa po nesreči strmoglavil v več sto metrov globok prepad. Ubitik je bilo 11 učenk in šofer, Vsa gledališča v mestu so v znak žalosti zaprli, za ponesrečene pa je vlada razglasila narodni pogreb. — Na slovenskem katoliškem shodu v Ameriki je bila z velikim navdušenjem sprejeta tudi resolucija v korist zasužnjenih naših bratov v Primorju.
Drobne novice.
1 milijon 100.000 brezposelnih je sedaj v Angliji.
Nad sto milijard dinarjev hranilnih vlog izkazuje Nemčija.
Pogajanja med Rusijo in Kitajsko za sporazum so se zaenkrat razbila.
Na stotine dreves in brzojavnih drogov je podrl vihar v Burgogne v Franciji.
Tovarna smodnika je zletela v zrak v okolici italijanskega Palerma.
»Zeppelin« je preletel v 43 urah Atlantski ocean in srečno pristal v Fried-richshafnu.
Zračno policijo bo uvedla Francija.
6l
■■MMMBaMMBEMHMBMMBBBgnBBMg' »#m W Wmg—M
Radovan Hiaslov:
Spomin krvavih poljan...
Saj veste, kdaj je bilo! V letih trpljenja, tedaj ko ie smrt na široko in brez sramu in brez potrebe kosila. Tedaj je bilo ...
Od takrat jc prešlo ic celo desetletje in še eno leto čez. Leta so minula, spomin jc ostal. V mnogih, šc v tisočih je ostal kot bi se včeraj zredilo.
T?, spomin ie dal slovenskim borcem organi-zicijo bivših vojakov bojevnikov iz svetovne vojne. ta spomin je vsem. ki so nekdaj trpeli, krva->tli in se borili za vseh odrešenje, — pokazal pot k Mariji na Brezjah!
Tako sc ie lato za letom zbirajo na Brezjah pred Marijinim oltarjem borci iz krvavih bojnih jr-oijan Zbirajo sc in se spoznavajo znova in znova m rcclijo in prosijo, da bi se dnevi nikdar več nc vini!:... Da bi slovenski rod nikdar več r.e dočakal takšnih strašnih dni!
Zadnjo nedeljo so se vojaki tovariši spet ibrjli pri Mariji na Brezjah. Že v soboto so vse j dc. večera prihajali od vseh strani. Polni so bili vjj vlaki, ki so vozili v gerenjsko stran, natlačeni vsi vozovi, ki so speli po klancih do cerkve na Brezjah. Se v nedeljo zjutraj so se nagnetli v vse jutranje vlake in še jih je ostalo za posebni vlak, ki jih ie vozil cd Ljubljane pa vse do Otoč v nabito polnih železniških vozovih. Takšna je sila spomina, takšen je klic Marije z Brezij...
Tako se je zbralo na Brezjah okrog deset tisoč ljudi. Poleg vojakov, ki so za vse enako trpeli — še njih žene,' še njih sinovi in hčere, matere, o tudi matere, ki so trpele največ v tistih bridkih dneh...
Zborovanje je vodil major Colarič, ki je predsednik bojevnikov že vsa leta obstoja te organizacije. Pozdravil je vse zastopnike, ki so bili takisto prišli k Mariji Pomagaj, — nekateri, da bi videli silo in moč teh zvestih borcev, da bi jim dali priznanje, drugi spet, da bi se sami spomnili Marije v svoji enaki potrebi. Zakaj ni ga, ki bi ne bil potreben pomoči od Nje, ki je vse in za vse!
BEGUNJE PRI CERKNICI.
(Velik narodni praznik.)
Blagoslovitev Prosvetnega doma 4, avgusta se je razvila v velik praznik cele Notranjske, kar je ni pod italijanskim jarmom. Saj so prišli številni zastopniki skoro iz vseh občin. Zastopana je bila tudi sosedna Dolenjska. Množice je privabila želja vedeti naš novi Dom prosvete, gledati nastope notranjskih Orlov in Orlic, poslušati svojega priljubljenega bivšega poslanca, sedanjega oblastnega komisarja dr. M. Natlačena, kakor tudi svojega ljubljenca g. kaplana ICošička. Vabilo je tudi prekrasno vreme. Begunje še niso imele v svoji sredi tolikih ljudskih množic, ki so se zbrale v hladni senci »pod kostanji« k službi božji, kjer je bral sv. mašo Dr. Debevec. Blagoslovitev pa je izvršil g. cerkniški dekan Juvanec. Popoldne je bil naval občinstva na lepo okrašeno telovadišče naravnost velikanski. Žal, da na veseličnem prostoru nismo mogli postreči vsem mnogoštevilnim gostom in so morali mnogi oditi. Kljub temu upamo, bo ostal 4. avgust v Begunjah vsem udeležencem v prijetnem spominu.
VODICE.	V
(Orli bodo nastopili.)
V nedeljo 18. avg. t. I. bodo po daljšem času nastopili pri nas zopet Orli. Popoldne ob 1 se zbero Orli in Orlice iz cele komendske srenje in nastopijo ob 3 popoldne z javno telovadbo. -— Pri telovadbi in prosti zabavi bo igrala godba iz Domžal, Za okrepčila bo poskrbljeno. Vabimo k obilni udeležbi.
ŠIŠKA PRI LJUBLJANI.
(Cerkev sv. Frančiška in še nekaj važnega.)
Pred kratkim je zborovalo »Društvo za zidanje nove cerkve v Šiški«. Lepo število udeležencev je pokazalo, kako zelo se zanima ljudstvi) za novo cerkev, ki jo je treba še precej izpopolniti.
Novoizvoljeni odbor se jc odločil zbirati prosto voljne darove in pospešiti kar najbolj mogoč' zgradbo zvonika in nabaviti zvonove, da bi tako monumentalna stavba dobila tudi na zunaj pravilno lice. Stolp bo zgrajen po načrtih našega odličnega strokovnjaka g. univ. prof. Plečnika ter bo 45 m visok, torej ravno toliko, kakor je cerkev dolga. Stroški za zgradbo stolpa še niso točno proračunjeni, bodo pa zelo visoki, radi česar apeliramo na vse Slovcncc še posebno pa na Ljubljančane, da nam priskočijo na pomoč. — Kato-liško prosvetno društvo je priredilo v zadnjem času par skupnih izletov, med katerimi je Sv, Jošt najbolje uspel, — Pred kratkim se je vršil izredni občni zbor lani ustanovljene »Ljudske hranilnice in posjilnice v Šiški«, na katerem jc bilo izvoljenih nekaj oaiičnih mož v nadzorstvo. Zavod se prav povoljno razvija, kljub težkim gospodarskim razmeram razpolaga že s precejšnjim številom vlog, pa tudi posojil se je veliko izplačalo. To je treba posebno povdariti, ker se v Šiški širijo govorice, da je ta zavod v likvidaciji, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Likvidirala je neka druga »hranilnica in posojilnica«, ki pa z našo »Ljudsko hranilnico in posojilnico v Šiški« ni bila v prav nikaki zvezi.
DOMŽALE.
(Ob otvoritvi Godbcnega doma 4. avg. 1929.)
Domžale! Od Triglavskih sten do Jadrana je misel na vas vsa s sijajem obdana. Že sama beseda — ime — zazveni kot pesem, kot meteor v noč zažari---
Stoletja so burna tod tnimo vihrala, to polje cvetoče s kopiti teptala — pradedov je naših ponos kljuboval kot hrast: še v viharju je pel, zmagoval.
Kot bič jc šel preko nas tok zgodovine; odjek njegov splel nam je žalne spomine — a še bič, šc ta bič kakor pesem zveni iz davne preteklosti... k delu budi.
Še lepše zacvele, še više ste vstale iz turških
in nemških viharjev, Domžale!
Kot biser svetal na žuljavih dlaneh
ste zdaj in kot solza ljubezni v očeh.,.
Vsi tvoji sinovi so bili graditelji, bodočnosti lepše klicarji, buditelji. klesali, kovali so . . . jeklo je pelo kot broa In zdai —
oprostila se pesem je pod nebosklon ..,
Zgradili so gnezno ji varno čuvarji; ne bo je — pesmi — več strah pred viharji Poslej mirno gojila svoj mladi bo rod, v mladostnem zanosu ji bo rastla perot..,
Domžale! Od Triglavskih sten do Jadrana je misel na vas vsa z sijajem obdana. Izvor ste vseh pesmi in godbe nam zdaj: src, strojev in radio anten in kladiv. Ta dom naj bo vrelec nov — vekomaj živ!
DOLENJA VAS PRI RIBNICI.
(Odlikovanje zaslužnega cerkovnika.)
Slovesnost, kot smo jo pri nas obhajali v nc< deljo 4. avgusta je pač redka po naših župnijah Letos je bila edina v celi naši škofiji. N. V. kraji je blagovolil odlikovati našega cerkovnika župno cerkve Fr, Miheiiča z zlato zaslužno medajlo kot priznanje njegovega poštenega dela, ki ga pridni 83 letni staiček vrši že 50 let kot cerkovnik. Z lepim govorom je g. sreski poglavar dr. Logar pripel v društveni dvorani odlikovancu lepo odličje. G. Josip Mihelič, strokovni učitelj v Ljubljani, sin odliltovanca, se jc v ganljivem govoru zahvalil za veliko čast, ki je z visokim odlikovanjem doletela rodbino Mihelič v Dolenji vasi. Župnik g. Škulj je mestoma v šaljivi obliki orisal težko službo cerkovnika. Podal je v številkah delo cerkovnika Miheiiča tekom 50 let, ki je asistiral 1500 krstom. 655 porokam, 1250 pogrebom in približno 2400 obhajilom bolnikor. G. Fr. Pabole j« v
prijetni obliki izražal odlikovancu častitke v imenu vseh ministrantov naše farne cerkve v teku 50 let in vseh nagajivcev-šolarjev, katere je od-hkovanec često krotil s trdim kajfežem. V presledkih med govori jc pel cerkveni zbor. Dvorana je bila polna občinstva, ined prednimi g, župan z obč. odborom in vsi cerkveni ključarji. Lepo slav-Ije je mnogim porosilo oči, posebno ko se je star-iek zahvaljeval za veliko čast, katere se nikoli oi nadejal,
PODŠENTJURIJ-IZLAKE.
(Orlovska prireditev.)
Orlovski odsek v Izlakah priredi v nedeljo 18. t. m. ob 3 popoldne na prostem pred Zadružnim domom javno telovadbo. Telovadba obsega 6 zanimivih točk. Nastopijo naraščaj, mladci, Orlice in Orli. Sledi prosta zabava, bogat srečolov, ši-Ijiva pošta itd. Za godbo je tudi preskrbljeno. Naš orlovski odšel: si je že lani in letos priboril malo diplomo na okrožnih tekmah. Manjka še lažnega orodja, da bi sc tudi na tem uril. .Čisti dobiček je ravno namenjen za nakup novega telovadnega orodja. — Pridite pogledat, od blizu in daleč življenje našega odseka in poživit svoje navdušenje za lepo orlovsko organizacijo!
Bog živi in na svidenje!
MALI LOG PRI LOŠKEM POTOKU.
(Bog živi zlatoporočenca!)
Te dni sta v hrogu svojih vnukov in pravnu-!:ov obhajala zlato poroko Ivan Turk in njegova žena Jožefa, roj. Benčina, obadva zvesta naroč-n ka »Domoljuba« in drugih katoliških listov.
VIŠNJA GORA.
(Še nekaj o požaru na Vrhu.)
Pri zadnjem poročilu o požaru, ki ga je zanetila strela na Vrhu, se je vrinila nemaia pomota. Pogorelo je vse gospodarsko poslopje s senom in vsemi poljskimi pridelki popolnoma do tal, posestnikoma Pavletu in Grozniku — ki sta gospodarsko uničena. Bebcu pa je pogorela štala, tudi velika škoda! Zavarovalnina je malenkostna, hoste izsekane, kmet je v vedno večji denarni stiski, suša bo zopet uničila vse ostale pridelke in krmo. — Zato ponovno prosimo oblast, naj prizadetim
čimprej in v čimvečji meri pomagal Pri gašenju požara motorna brizgalna kljub najboljši volji gasilcev ni delovala. Svetovali bi, da bi gasilci napravili kako gasilsko vajo, če tudi kar na Vrhu. Ce pride zopet kaka nesreča — kar nas varuj Bog in sv. Florijan, bodo vsaj bolje vedeli, kako je treba v takih okoliščinah ravnati. V takem slučaju pride res gasilska vaja do veljavel
KUM.
(Velik shod bo.)
Veliki shod se vrši v dnevih 23., 24. in 25. avgusta. Romarji od blizu in daleč vabljeni. Od neromarjev pričakujemo dostojnega vedenja.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Lepo uspel orlovski nastop.)
Prav lepo je uspela orlovska prireditev v nedeljo dne 4. avgusta. Dopoldne ob 10 se je zbrala množica k sv. maši na prostem. Maševal in pridigal je mil. g. prošt iz Novega mesta, ki je navduševal mladino naj bo verna, Cerkvi vdana, potem bo uživala pravo neskaljeno veselje. Po sv. maši pa sla govorila gg. dr. Česnik in Veble jz Novega mesta. Popoldanski telovadni nastop pa je kar očaral zlasti one, ki še niso videli vratolomnih vaj, ki so jih izvajali telovadci na orodju. Starši so se pa lahko prepričali, da je orlovska organizacija tista, ki vzgaja duha in srca, da bodo njihovi otroci, če bodo pri Orlih vzgojeni, vredr.i člani človeške družbe, v ponos in veselje narodu in državi. Zato tem potom pozivamo starše, naj vplivajo, da bodo pristopili njih otroci v naše vrste. Obenem pa se odbor zahvaljuje vsem, ki so za prireditev v darovih prispevali ali kakorkoli pripomogli, da se je prireditev tako lepo izvršila, Bog živi!
DRAGATUŠ.
(Umrl je mož Jobove potrpežljivosti.)
V hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani je umrl dne 11, avgusta naš rojak g. Kocjan Miha, oče preč, g. patra Otona na Brezjah. Pokojni je bil svoje dni župan in gostilničar dolgo vrsto let. Opravljal je nekaj časa tudi službo cerkvenika pri domači župni cerkvi. Dočakal je visoko starost 80 let.
Zadnja tri leta je bolehal na strašni, mukepolni bolezni (raku), katero je prenašat z Jobovo potrpežljivostjo. N. v m. p.l
KOSTANJEVICA.
(Občni zbor Okrajne kmetske zveze.)
Dne 15. avgusta bo v Kostanjevici ustanovni občni zbor Okrajne kmetske zvRze, in sicer ob 3 popoldne v društveni posvetovalnici. Na dnevnem redu bo volitev novega odbora. Povabljenil
ADLEŠIČI.
(Pravi Orli in Orlice in še kaj.)
Knjižnica deluje ob 1. junija. Pri otvoritvi je lepo govoril g. župnik iz Črnomlja. Hvala njemu, kakor tudi vsem, ki so za knjižnico kaj darovali. Do sedaj smo prejeli od vseh, katere smo prosili, samo od ene strani ni odgovora, — Slive pri nas nazadujejo. Kriv je temu tudi kapar. Zato je poslala Kmet. družba — na prošnjo— predavatelja, ki je govoril o zboljšanju sadjarstva, predvsem o zatiranju kaparja. Predavatelj sc je dotaknil tudi vinarstva. — Cesta Adlešiči—Črnomelj ima še vedno veliko malih klancev, ki bi se sorazmerno 7. malimi stroški znižali. Mogoče ni ceste v ljubljanski oblasti, ki bi se dala z manjšimi stroški popraviti kakor je ravno ta. »Kdor prosi, prejme, — kdor išče, ... Vložena pa je bila tudi že ena prošnja na obl. odbor. Odgovora pričakujemo. — Orli iz Črnomlja so v nedeljo 4. avgusta napravili izlet v Adlešiče. Bila je po litanijah ob 4 javna telovadba na vrtu g. Adlešiča (Adlešiče 14) — nato pa so se malo pokrepčali pri g. Ga-brijanu. Ob pol 8 zvečer so že odšli. — Lepa je bila telovadba, še lepše pa obnašanje orlovske družine. Pokazali so, da niso samo fantje in dekleta v krojih — temveč da so res Orli in Orlice, Bog živil
IZ RAJHENBURGA.
(Velika slovesnost v Slovenskem Lurdu.)
Sv. oče Pij XI. so dne 8. junija 1929 povzdignili cerkev Lurške Marije v Rajhenburgu v baziliko. Na praznik rojstva Marijinega dne 8. septembra bodo prevzviseni vladika dr. Andrej Karlin slovesno razglasili to odlikovanje Marijine cerkve v Rajhenburgu vernemu ljudstvu in poleg tega bla-
28
RAZNO
Kako jc nad oblaki? Nemški letalec Neunhofer ti je te dni priboril višinski rekord. Dvignil se je 12.000 m nad morje in je pri lem imel takšne občutke, da jih je vredno zabeležiti. Ko prekorači letalec višino 8000 m, je pripovedoval Neunhofer novinarjem, se začenja iz stroja kaditi megla. Jaz sem se tega prestrašil, ker nisem bil gotov, če je vse v redu. Dolgo nisem mogel ugotoviti, če motor ne pušča in dokaj pozno sem prišel na misel, da se vrli v resnici izhlapevanje vode, ki se tako očitno prikazuje v veliki višini. Temu pojavu se |e pridružil kmalu občuten mraz. Pomislite, da je znašala toplotna razlika celili 80 stopinj! Na zemlji je bilo, ko sem vzletel, 25 stopinj nad ničlo. Zgoraj je zaznamoval toplomer 55 stop. mraza. In vendar bi se dal hlad Prenesti, če bi ne bilo strašnega prepiha. Ciin višje se dvigaš, tembolj te navdaja občutek, da se Pogrezaš v brezčutie. Noge postanejo mrzle koi
Prednica ji je obljubila. Kurt je zopet vstopil. Roke, ki jo ji je bil ponudil, da bi jo peljal k vozu, mati ni sprejela; kljub temu je vstopil tudi on v voz. Tiho sta si sedela nasproti, mati in sin. Morda Je upal Kurt na kako prijaznejšo besedo; a molče sta dospela v hotel. Kurt je pomagal materi, da je izstopila, vendar je ni spremil v hišo. Zaklical je le kočijažu neki naslov, skočil zopet na voz in se odpeljal.	„ , ..
»Kam se je odpeljal grof?« je vprašala grofica natakarja, ki je uslužno stal poleg nje.
V hotel »Pelloux«, se je glasil odgovor.
Grofica je globoko vzdilinila; razumela je naslov...
IX.
Po jutranjem dogodku se je vrnila Nora v svojo sobo, v 'kateri je stanovala, dokler je uživala samostansko gostoljubnost. Iz prijazne obzirnosti so ji bili odkazali njeno prejšnjo sobo. Tako je torej zopet sedela na tihem mestu, s katerega se je tolikrat tako hrepeneče ozirala v polno, nemirno življenje; zdaj pa je valoval v njenih prsih že prvi vroči boj
tega življenja^ ^ doživeIa v tem tako kratkem
času: največjo srečo in najbolj skelečo bolest, ki jo more občutiti mlado srce. Zdaj so se znova borila v njej vsa mogoča čuvstva, pa tudi užaljeni ponos je zahteval svoje pravice.
Nad vsem pa je zmagovala ena misel: Zopet sva se našla, zopet našla... in on me ljubi... vem, da me ceni nad vse.
In skozi potok solza je potem vedno zasijal blažen smehljaj in z rokami si je zakrila oči, kakor da se boji te globoke, skrivnostne sreče.
Ko je tako sedela in premišljala, so vstajali pred njo dogodki zadnjih dni, od onega dne ob balkonskem oknu, kjer sta si prvič odkrila ljubezen, ko se je morala še smejati njegovemu napačnemu domnevanju, da si je najbrž izbrala samostanski poklic! In kako je tedaj nepričakovano ušlo njemu, ušlo njej z jezika, kar je že mesece neizgovorjeno počivalo v srcu in proti čemur sta se oba bojevala in kar pa ju je vendar tako močno vezalo.
Mar pri tem nista bila prav nič pomislila na ovire? Gotovo; saj sta oba mladca stremela za tem, da bi preudarno in trezno živela; a kako, da so se jima zdele v tem trenutku vse ovire tako majhne, tako lahko premagljive? Saj je bil vendar prost, neodvisen, le materino srce je imel še omehčati — če je človek v resnici srečen, čuti zelo veliko, malo pa jasno misli.
A zdaj je vstala pred Noro tudi druga slika: kako se je bil vrnil njen oče in vedel že za vse, še preden mu je bila to dodobra povedala. Kako je bil nevoljen! Vse je hotel smatrati kot otroško neumnost. Kako različno se lahko razlaga ena in ista stvar! Ali ni bilo vse to prav isto, o čemer sta se bila že razgovorila s Kurtom? Kako velikanske so postajale zdaj težkoče, ki so se njima zdele tako majhne!
In slednjič strašne očetove besede: »Mislili bodo, da smo ga zvabili z nedostojnimi sredstvi; tvojo lepoto bodo smatrali za vez, s katero ga vežeš nase, da bi
6*
ŠTEV. 3$ ■■*""■■■........ii
poslovili tudi nove mogočna orgle. Tn slovesnost zaključuje ono mnogobrojne pobožnoati, Iti »o se vršile v dobi zidanja in dovrševanja tega prijaznega Marijinega svetišča. Bodi pa ta slovesnost obenem globoka zahvala Bogu in Mariji, da se je vso to izvršilo. Zato želimo, da bi se te zahvalne pobož-nosti udeležili vsi, ki so na kakršenkoli način pripomogli do zgraditve tega Marijinega doma. Zlasti vabimo vse nabiralce in nabiralke prostovoljnih denarnih prispevkov, vse žive ude cerkvene stavbene družbe, vse ono dobrotnike, ki so nam pomagali z lesom — največ lesa je dala Zgornja Sn-vinska dolina in Poharje — in z drugim materija-'iom. Vabiti moramo vse Sloveno?, ker je ni župnije na Slovenskem, kjer bi ne našli kakega dobrotnika ali člana naše cerkvene stavbene družbe in ker smo vsi Slovenci ali vsaj naj bi bili Marijini častilci. Za ugodnosti na železnici bode preskrbljeno. Slovenski narod je postavil Mariji ta doni, slovenski narod sc naj zbere dne 8. septembra tudi v njem in krog njega. Geslo za bodočnost pa bodi: Vsak Slovenec mora biti enkrat v življenju v Marijinem svetišču v Slovenskem Lurdu.
SV. JURIJ OB JUŽNI ŽEL.
(Prapor bodo blagoslovili.)
Naš orlovski odsek priredi dne 18. avgusta Orlovski dan. Zjutraj sprejem došlih gostov in društev pri vlakih, nato blagoslovitev prapora, Pri-diguje škalski g. kaplan, sv. mašo pa bo daroval g. župnik iz Razborja. Popoldne ob 3 jc nastop Orlov in Orlic. Vabljeni orlovski odseki od blizu in daleč.
PERTOCI V SLOV. KRAJINL
(Avstrijska motorna brizgalna pomagala.)
V noči med 9. in 10. avgustom, okrog 11 je nenadoma vzplamtel velikanski ogenj v Pertoči pri vdovi Menciger Jožefi. Ogenj se je širil z bliskovito naglico. In da ni bilo požrtvovalnih gasilcev iz bližnjih in daljnih vasi, bi pogorelo vse do tal. Prihiteli so med drugimi tudi gasilci iz avstrijske Radgone s svojo motorno brizgalno, katerim se moramo na tem mestu zahvaliti za požrtvovalnost. Ker co ravno oni najbolj ogenj omejili. Velika ovira pri gašenju je bilo pomanjkanje vode. Ker je Lendava precej oddaljena, je edino
radgonska prizgalna mogla srkati iz nje vodo. Zgoreli sta med drugim dve govedi, dva voza, mla-tilnica in tri klaltre drv. Gasilcem se je posrečilo toliko ogenj omejiti, da ni vdrl v prednji del poslopja. Zato je ostalo žito v kleteh in pohištvo nepoškodovano. Vendar je škoda velika in presega 40.000 Din, zavarovalnina pa znaša komaj 10.000 dinarjev.	_
Radio program od 15. do 2». avgusta 1929. četrtek, 15. avgusta. 930 Prenos cerkvene Klasl,c — 10.30 Poljedeljska ura — 11 Koncert Radio-orkestra — 15 Reproducirana glasba — 15.30 Levstik: Martin Krpan, recitacija — 16.30 Koncert pevskega z.bora »Sava« iz Jesenic — 20 Koncert trnovskega cerkvenega zbora — 21 Prenos koncerta iz unionskega vrtu — 22 Časovna napoved in poročilu.
Pelek, 16. avgusta: 12.30 Keproducirann glasba —- 13 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 18 Koncert Radio-orkestra — 20 Gospodinjska ura — 20.30 Pevski solistični večer g. Le-vnrja, čl. nur. gled. — 21 Koncert Iladio-orke-stra — 22 časovna napoved iu poročila.
-Sobota, 17. avgusta: 12.30 Reproduciranu glasba — 13 časovna napoved, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 18 Koncert Radio-orkestra — 20 Delavska ura: Organizacija delavskega zavarovanja — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Časovna napoved in poročila.
Nedelja, 18. avgusta: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10 Poljedelska ura — 11 Koncert Radio-orkestra — 15 Remec: llžitknrji (člani nor. gled. — 16.30 Duct vijolinc in kitare — 17 liu-moristično čtivo — 20 Prenos koncerta iz itnionskega vrta — 22 Časovna napoved in poročila.
Ponedeljek, 19. avgusta: 12.30 Reproducirana glasba — 13 časovnu napoved, borzna poročila, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 18 Koncert Radio-orkestra — 20 Vfcgojesloyno predavanje: O poslušnosti — 20,30 Prclovčcv večer: Poje Slov. vokalni kvin-
tet,- Koncert Radio-orkestra, vmesne kuj,l0|8 poje g. Plut — 22 Časovna napoved in poročila
Od 20. avgusta do 1. septembra postaja ne obratuje (čistijo se stroji in pleska anteno).
Nove knjige in skladbe
Cerkveni moSki zbori. Priredil Stanko Premrl, Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 40 Din. Krasna zbirka obsega 85 skladb, in sicer mašnih, Marijinih, evharističnih in drugih pesmi za razne cerkvene prilike. Zastopani so najrazličnejši naši skladatelji s svojimi najlepšimi starejšimi in novejšimi' skladbami. Kar pride iz rok profesorja g. Premrla, je vse dovršeno, tako tudi pričujoča zbirka. Gotovo jo bo naročil in z veseljem prepeval iz nje vsak pevec, ki so mu pri srcu krasni cerkveni moški zbori. Prav toplo priporočamo.
Dr. Poljanec Leopold: Prirodopis živalstva. Celje 1929. Založila Družba svetega Mohorja. Pisatelj je sestavil prirodopis živalstva s 370 slikami in enim zemljevidom o zemljepisni razširjenosti živali za višje razrede srednjih šol v drugi predelani izdaji. Knjigo je pa priporočati tudi vsakemu človeku zaradi splošne izobrazbe. Cena 60 Din.
NAZNANILA.
n Izobraževalno društvo r Podbrezjah priredi 18. t. m. ob 3 popoldne ob svoji 20-letnici akademijo. Program obsega: govor (prof. Šolar), dekla-macije, dram. prizor ter pevske in godbene točke.
n Višnjcgorski orlovski odsek in orliškl kto-žek proslavita s celodnevno prireditvijo dne 15. septembra svojo desetletnico. — Bog živil
izrabila njegovo mladost in neizkušenost, da bi se povzpela do njegove stopnje in položaja; da, rekli bodo... mislili bodo ..., da smo porabili nepremišljen trenutek za obvezno besedo.
Nora se je umaknila; v njeno prosto otroško srce je prišla slutnja o nečem strašnem, proti čemur se je uprla v ta njena bitnost. To je bilo tedaj, ko je bila zaprosila svojega očeta: Piši mu, da je bila zmota in da se morava ločiti; in s kreplco roko je bila sama pridejala očetovemu pismu one besede. »Toda potem,« je bila rekla takrat, »pa pojdimo takoj odtod, oče. Tu mi gore tlj> pod nogami. 0, naj ga ne vidim nikdar več! Pošlji me daleč, daleč proč odtod, v deželo moje matere, čez morje, da ne bodo mogli misliti, da sem ga bila zvabila.«
Oče, ki ga je bila ganila otrokova bol, tem bolj, ker si je sam očital, da ni bil dovolj previden, jo je skušal pomiriti. Njemu samemu se je zdelo najbolje, da se ogne sumnji, da hoče prikleniti Nora mladega grofa nase s tem, da čim prej zapusti Porenje. Da bi se ognil vsem prehitrim korakom, je bil predlagal, naj za nekaj časa obišče svoj prejšnji dekliški zavod, kjer se bo mogoče natančneje pomeniti. Nora je bila sprejela ta predlog z največjim veseljem. Da bo pri izkušeni prijateljici izlila svoie srce, si poiskala tam sveta in tolažbe, ta misel jo je najbolj oživljala. Zato je bil ravnatelj še isto noč odpotoval ž njo tja, dočim je njegova žena nadzirala selitev iz vile.
Prednica je sprejela svojo ljubljenko z velikim veseljem. Žalostno je zrla otroka, ki je bil prišel že tako zgodaj v one zapleti ja je, katere je slutila. Odobravala je Norino misel, da hoče obiskati materine sorodnike na daljnem zapadu; a ravnatelj ni hotel še ničesar čuti o taki ločitvi. Med tem nesoglasjem pa je prišlo to povsem nepričakovano svidenje; le en teden 5*
pozneje — in Nora bi se bila morda popolnoma umaknila Kurtu.
Ko je Nora zdaj vse to premišljala, se ji je zazdelo vse drugače. Pač je mislila, da bo veliko žrtvovala, saj je hotela lastno srečo podrediti njegovi; a vendarle so jo težko zadele to jutro njegove besede: Mar jc tvoja ljubezen tako majhna, da ne zmore niti malo odpora? Da, zdaj se ji je zdelo to kot slabost in nezvestoba. Takoj je zmagal v njej ponos. Saj sta vendar oba že naprej videla vse ugovore, ki jih je povedal njen oče. A ona je bila takoj odnehala, dočim je Kurt tako odločno nastopil za njuno ljubezen. Bi bila mar res sreča zanj, če bi se mu umaknila? Kako globoka žalost je sevala z njegovega obraza! Ali ne bi tudi ona vsega žrtvovala za njegovo ljubezen? se je vpraševala. Zakaj je vendar njega slabše obsodila?
Zopet si je z rokami pokrila obraz. O, kaj naj stori, kaj naj napravi zdaj? Ali naj se znova odreče? Ali naj znova ubeži? Ali pa se bori z njim za vse ...?«
Zdaj je zopet potrkalo in povedali so ji, da je prišlo zanjo neko pismo. Tisoč slutenj se je križalo v tem trenutku v njeni glavi; srce ji je utripalo, ko je sprejela pismo. Pisava je bila tuja, pečat pa je nosil grofovsko krono. Na prvi pogled je vedela, da je od Kurtove matere.
Grolica je bila ena onih delavnih narav, ki morajo vedno delati; to je edino, kar jim omogoča prenašati bridkosti. Ko je sedela sama v pusti hotelski sobi in vedela, kam je bil šel sin, je skoro obupala. Manj kakor kdo drugi je mogla prenašati, da so se ji križali načrti in da si je kdo upiral. Radi dolge samostojnosti, zmernega in pametnega samostojnega vodstva se je temu popolnoma odvadila. Bila je prepričana, tla je tudi to pot zastopala le pametne nazore. Toda na jeziku ji je bila vedno prva beseda,
led, roke se zdi, kakor da so odpovedale, v možganih pa se pojavi občutek nečesa težkega. Človek bi najrajši zamižal in zaspal. Možnost mišljenja skoro popolnoma izgine. Velikanska je opasr.osl, da se ne zadušiš. Zalo mora letalec v takšni višini čisto mirno dihali, dihati v ravnotežju, kar je občanu ua zemlji neznano. Le ta metoda of'i-va letalca smrti. Sploh jc po sodbi Neunhoferja polet v silne višine v prvi vrsti vprašanje enako-nja.
Samo eden brezposeln! Kneževina Liechfenstein ni prav velika, saj prideš v šestih urah z etisga konca do drugega. Toda vendar je to dežela, ki ne pozna revščine. Lansko leto je imela državna blagajna 625.000 frankov dohodkov, dala pa je ven le 553.000 frankov. Med temi izdatki je vključenih tudi 80 frankov, ki so jih izplačali v enem lednu edinemu brezposelnemu v državi.
Osel rešil ovce. Nedavno so lalovi udrli v hlev Antona Škrinjana v selu Osliči v Istri. Ko co tatovi izgnali dve ovci, je osel junaško zangal m prebudil gospodarja, gospodar je takoj zaslutili
Nova važna sadjarska kjiga.
»Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja,« Spisal J os. Priol, ravnatelj vinarske in sadjarske žole v Mariboru. Knjiga, ki obsega 76 strani in ima 43 izvirnih podob, stana broširana posamezen izvod Din 15 s poštnino vred. Kdor pa naroči 10 izvodov skupaj, jih dobi po Din 12. Knjigo je založilo in izdalo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, ki jo ima tudi v zalogi Resljeva cesta 24-II.
To je knjiga, ki bi jo moral imeti vsak zaveden sadjar. Pa ne v miznici ali v omari, ampak na mizi in večkrat v rokah. Morebiti še ne veste, da izvoz našega sadja, ki je imelo pred vojno in še tudi pozneje velik 6)oves na svetovnem sadnem trgu, pojema in zastaja od leta do leta in sicer zato, ker s sadjem ne ravnamo tako kakor novodobna sadna trgovina zahteva. 2e pri spravljanju pokvarijo nevešči ali pa malomarni ljudje najmanj polovico pridelka. Namesto, da bi sadje (zlasti velja to za jabolka in hruške) skrbno obrali, ga navadno kar stresejo in zlomastijo z drevja, da se obtolče in na vse mogeče načine poškoduje. Na-
NOVA AVTOBUSNA PROGA
Ljubljana-Rožna dol.-Dobrova-Poihov Gradec
so otvori dne 15. avgusta, in sicer vozi: ob nedeljah in rraznikih iz Ljubljane ob 7.30 in 16.30, iz Polhovega Gradca ob 8.10 in 17.1C; ob sredah iu sobotah iz Ljubljane ob 7 in 13.30, iz Polhovega Gradca cb 7.45 in 14.15; druge delavne dni vozi samo do Dobrove iz Ljubljane ob 7, 13.50 in 18.20, iz Dobrove ob 7.30, 14 in 19. - Postajal, pri Figovcu.
Avtopodjetje Magister,
mesto, da bi potem sadje razbrali in ločili vsaj podrobne in kadarkoli pokvarjene plodove od popolnoma razvitih in zdravih, zmečejo vse na en kup, pretresajo iz posode v posodo, na voz in z voza, kakor kamenje. Ali je potem čudno, da nabere kupec iz 100 kg takega blaga kernaj 10 kg :dra vih plodov, ki nimajo nobenega madeža. Sadje, ki tako ravnamo z njttn, seveda ni za drugo rabo nego za mošt in se zato tudi razpošilja kar nasuto v vagonih in po tem se ravna kajpada tudi cena.
Še manj znano je pri nas pravilno razbiranje in vlaganje sadja, kakor je dandanes vpeljano že skoro po vsem svetu. V zadnjih desetih letih so nas v tem oziru daleč prehiteli ne samo Američani, ampak tudi pridelovalci sadja po vseh evropskih državah. In baš to je vzrok, da se naše sicer tako izvrstno sadje odriva iz sadne trgovine. Ko bi bilo za trg tako pripravljene, kakor je n. pr. ameriško, avstralsko ali holandsko itd., bi bilo zbog svoje notranje kakovosti na prvem mestu.
Spravljanje sadja z drevja, razbiranja, vlaganja itd. se nam je treba torej učiti, če si hočemo priboriti mesto na svetovnem sadnem trgu. Pa hitro se je treba oprijeti tega učenja, sicer bo prepozno in gospodarstvo posameznika, zlasti pa celokupno narodno gospodarstvo bo utrpelo škodo, ki bo znašala težke milijone,
Vse je treba vedeti o ravnanju s sadjem, preden je sposobno za sadni trg, je natančno popisano v zgoraj omenjeni knjigi. Kdor jo bo pazljivo in večkrat, predelal in se po navodilih ravnal, lahko dohodke iz sadjarstva podvoji.
Sadjarji zanimajte se tudi za tečaje in predavanja o ravnanju s sadjem, ki se bodo na jesen vršila po deželi, da boste tudi praktično poskusili, kar boste čitali v navodilu.	S,
Gostilne in gosti na deželi.
(Nadaljevanje.)
Glede snage po mnogih naših gostilnah po deželi — da še celo marsikje po mestih nismo na taki stopinji, kakor bi bilo želeti. In vendar dela snaga hišo vabljivo in prikupljivo, pa naj si bo lesena bajta ali ponosna palača.
Nesnaga je mnogokrat vzrok, da naša ljudje nočajo jesti po gostilnah. Nesnažna ženska, ki kuha, nesnažno ognjišče in sploh kuhinja, nesnažna posoda, nesnažna gostilniška soba: vse to vzbuja stud do jedi.
Nikdar ne bom glede snage pozabil dr. Franka, zdravnika iz Monakovega, ki mi je pred več kot dvajset leti hvalil koče slov. plan. društva ravno radi snage, ki v njih vlada.
Kjer je doma nesnaga, tam so doma tiste zoprne muhe, ki vse oblazijo, vse po-nesnažijo in človek nima nikjer miru pred
Z našo umetno
mošfnv® esenco »Plosfiif
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 30'-. po pošti Din 50'-. Dobi se samo v drogortji A. Kane sinova LJubljana in drogeriji Wolfram nasl. M. Kane, Maribor, Gosposka 33.
29
da nekaj ni v redu, skočil ie iz postelje in pogledal skozi okno. Pred hišo je zagledal dva človeka, kako gonila pred seboj njegove ovce. Začel je kričali na vse grlo, kar je tatove prestrašilo in sta utekla praznih rok. Ovce so se lepo vrnile v hlev !< svojemu rešitelju oslu, ki jih jc z riganjem rešil iz razbojniških pesti.
Pavel iz Savla. V Tu-nis« je živel mohamedan-ski učenjak Sellam. S svojo zgovornostjo in učenostjo je uspešno pobijal delo francoskih belih misijonarjev. Par let pa o mohamedanskem učenjaku Seilamu ni bilo ničesar slišati. In glej, pred meseci se je v Tu-nisu zopet pojavil Sellam, Joda to pot kot pater Sellam iz misijonske družbe belih očetov, ki jih je svoj cas tako slrastno napadal. Učeni Sellan ima zdaj predavanja o katoličan-stvu za mohamedansko razumništvo.
Orno-bela dvojiSka. V Bagdadu je neka žen« rodila dvojčka, od kate-™i jo eden črn, drugi "fl. Javnost smaira !a "vojCka za naire ikejši Pojav v naravi, zdravni-kl si ne jnajo razložiti sagonetke.
»kaj naj storim?« Da ji sin zdaj ne bo dovzeten za noben svet, ji je bilo iasno; zopet se je domislila, kako ji je bila prednica opisala Noro. Če je torej res tako plemenita, tako dobro vzgojena, če so ji spletke res tako nekaj tujega, no, potem bi se ne smela siliti v družino, ki je ne želi. Če je res, da se je bila tako odtegnila, potem bi to tudi lahko izjavila, potem bi morala svojo ljubezen žrtvovati njegovi sreči. Grofica se je odločila, da ji bo pisala in se sklicevala na njeno srce, njen razum in ponos.
Nori so žarela lica, ko je brala to pismo.
»Ne oropajte me sina,« se ie glasil sklep, ki je šele uveljavil vse nasprotne razloge; »ne ločite ga od njegove matere. To pa bi bilo, če bi se on ne brigal za mojo voljo. Da, celo tedaj bi naju ločili, če bi zmogla jaz toliko, da bi ga odvrnila od tega; zakaj materi tega ne bi nikdar odpustil. Toda čula sem, da Ste velikodušna in plemenitega srca. Zatorej se odpovejte temu, kar v teh razmerah ne more biti njegova sreča. Me ženske smo zmožne žrtev. Le, če čuje iz vaših ust, da vaša ljubezen ne more prestopiti prepada, ki vaju loci, se bo umirilo njegovo srce in njegovo naziranje o časti, ki ga veže na vas. Iz tega lahko izprevidite, kako veliko duševno in srčno silo vam pripisujem, da vas to prosim — in neizmerno vas bom cenila in vam bom hvaležna.«	. .
Nora je brala pismo še enkrat, dvakrat. Ali ni prav razumela, kaj je hotela grofica ali pa jo je ljubeznivi začetek zazibal izprva v drugačne upe?
Hipoma je planila kvišku; postalo ji je jasno, kaj ji je storiti. Kaj, kaj zahteva ta gospa od nje? Da naj uniči svojo lastno srečo - da naj se celo i7kaze omahljivo in slabotno in zataji svojo ljubezen? Očetova narava se je vzbudila v njej. »To bi bila laz, navadna laži Kajt kakor on v svoji ljubezni, tak« tudi jaz ne
vidim ničesar nepremagljivega. Vem, da ga ne bi ponižala,« je pristavila z drhtečimi ustnicami; »vem, kako enako misliva in čutiva. Ne bom za zadrževala... pa tudi ne bom znova zatajila svoje ljubezni. Vsaj ne bo smel reči o meni, da sem nezvesta in slaba.« Vsi njeni poprejšnji dvomi so izginili. Še so ji plamtela lica, ko je bila že tudi prijela za pero.
»Vaš sin je danes svoboden, kakor je bil včeraj,« je pisala odločno in ponosno; »zakaj moj oče je odrekel dovoljenje in jaz ga bom vedno slušala. Ni besede, ni koraka ne bom storila, da bi priklicala vašega sina nazaj, kot sem se mu že tudi umaknila. A neresnice nočem govoriti in ta bi bila, če bi hotela preklicati obljubo ljubezni, ki jo je bil on kot svojo srečo hotel od mene, če bi hotela tajiti čuvstvo, ki ga čutim globoko v svojem srcu in katerega bom, se mi zdi, čutila večno. Nočem se z neresnico ločiti od njega, kajti ta ni ohladila še nobenih ran in še nikoli ni prinesla sreče. Naj se zgodi božja volja, naj vodi vse tako, da bo v naše dobro; pa tudi moja ljubezen je tako močna, da bo lahko čakala in vztrajala!«
Komaj je bilo pismo gotovo, že ga je zaprla in z zvoncem poklicala služkinjo, da ga je oddala.
Zdaj je Nora dolgo molče stala ob oknu. Kakor odmev so ji zvenele v srcu pravkar napisane besede, zdaj slovesnoresno, zdaj kakor zasmehljivo in zanie-ljivo.
Ali je prav ravnala, da se je hotela boriti zg ljubezen — ali je napravila napak, da je zavrnila žrtev, ki bi bila takoj končala boje?
To vprašanje ji je žgalo ustne, ji je žgalo srce, dokler ni prišla njena zvesta prijateljica.
Naročajte ^Domoljuba"!
njimi. Zanikarne gospodinje po gostilnah se navadno zagovarjajo: >Imamo toliko muh; seveda, saj jih moramo imeti. Hiša je pri cesti, živina hodi mimo, pa jih pri-
nese.c
Izgovor je sicer lep, a navadno ni povsem resničen. Nesnaga drži muhe pri hiši. Nepomita posoda v kuhinji, raztreseni ostanki jedi po mizah, ostanki objedenega sadja po vrtu: to drži muhe v hiši. Prav tako nesnaga na dvorišču, kjer se parijo razni odpadki iz kuhinje, morebiti prav neokusno postavljeno stranišče ali gnojišče: slišite, to je gnezdo za prirejo muh, ne pa naša uboga živina, ki se jih z vsemi štirimi otepa.
Kjer je nesnaga, tam je doma lenoba, Oe bi gostilničarka sama ali po v osebi svojih poslov vzela v roke metlo, če bi vsaj parkrat na teden oplaknila mize in stole in osnažila štedilnik, bi to ne bilo nič hudega. Gostilna bi pa na snagi in na lepoti jnnogo pridobila.
Nekaterikrat so vzrok nesnage otroci. Vse navlečejo, vse ponesnažijo, vse oble-zejo, slole, mize in klopi. Pravilo bi moralo biti: Otrokom je vstop v gostilniško prostore zabranjen. Nič izjeme ne sme biti niti za domače ofroke.Tako bo poskrbljeno za snago v gostilni, pa tudi otroška duša bo bolj zavarovana pred tisto nesnago, ki gre iz ust nekaterih gostilniških obiskovalcev. Spet bi moralo biti strogo pravilo: Gostilniška soba ne sme biti obenem družinska soba. Kjer ni tako, se mora to strogo zahtevati.
Največ nesnage zanesejo seveda v »nše ,10'f'lne pijanci. Ne gosli, ne pivci, ki pridejo, izpijejo svojo merico, plačajo in gredo, ampak pijanci. Popivajo in polivajo, Cikajo in kade, pljujejo kakor za slavo in odpadke od cigar in cigaret mečejo kratko-malo po tleh. Knmpak? In če so presiti pijače in to pošiljajo po prepovedanih in lieprepovedanih potih nazaj na dan v gostilni in okrog gostilne; kdo more potem reči, da pijanec ni dvakrat nesnaga! In že radi snage bi bilo prav, če bi gostilničarji prišli kmalu do te pameti, da bi pijancem pijačo popolnoma odrekli. Proč s strahom: potem bomo pa gosta izgubili. Prava reč, če prideš ob enega pijanca. Mesto enega pijanca boš dobil deset treznih gostov. In preč s strahom: potem bo pa klel. Kletvina bo padla na pijanca nazaj in gostilničarju ne bo odjedla niti trohice blagoslova.
Sklep torej bodi: Več snage v gostilne. ,V?e mora biti snažno: ljudje, shramba, orodje, posoda, gostilniški prostori, prti, vse, vse.	(Dalje.)
Podpisani sem imel zavarovana svoja poslopja in premičnine pri zavarovalni banki »SLAV1JI« v Ljubljani. — Ko mi je dne 3. julija t. 1. požar uničil skoraj vsa poslopja, mi je imenovana zavarovalnica po njenem glavnem zastopniku gosp. Strajnarju v Novem mestu izplačala odškodnino najkulantneje in hitro. — Prav posebno moram še poudariti, da nisem imel plačane vse zavarovalnine ter bi bila zavarovalnica popolnoma upravičena nad polovico moje odškodnine odtegniti. -Zategadelj se ji Se posebej srčno zahvaljujem in jo vsakomur najtoplejše priporočam.
V Gor. Kamencah pri Nov. mestu, 6, VIII. 1929.
Alojzij Može.
Prvič 700 m pod zemlfo.
Dolgo sem nadlegoval očela, naj me enkrat vzame s seboj v jamo. Radoveden sem bil, kako vendar izgleda v zemlji, kamor ne pade niti žarek dnevne svetlobe. Toda težko je priti doli z namenom, da bi samo malo pogledal. Vsiop v podzemske prostore ie namreč prepovedan. Nekoč pa mi ]e le de-jal oče, da bom šel z njim. Delal je takrat ponoči. Ob 10 zvečer naj bi bil pripravljen. Oblekel sem se kot rudar kar najbolj umazano in razirgano. Vzel sem klobuk, ki mi je padal čez oči, da bi me kak »nepoklican« ne spoznal. V pol ure sva bila na mestu. Oče je šel v oblačilnico, jaz pa, ki sem bil že kar dober za strah v koruzo, sem čakal pred vrati. Strašno mi je bilo nerodno, da so me sreča-vali rudarji in me tako liezaupno gledali. Vsak čas sem mislil, da me bo kdo zgrabil in popeljal v kakšno pisarno. Dolgo ni bilo očeta. Končno vendar pride, pa tak, da sem ga komaj spoznal. Šel sem za njim. Junaško sem stopal, kot bi že leta tu delal. Oče je šel po dve svetiljki. Medtem pa pride nekdo in mi veli, naj grem z njim. Pot me polije in stojim kot okamcnel, ne da bi kaj zinil. Nato mi je pa rekel, naj počakam in je odšel. Ko pride oče, mi pove, da je bil to njegov tovariš, s katerim delata ter da mu je sam naročil, naj vzame mene s seboj do košare, da ne bi predolgo čakal. Oddahnil sem se. Oče mi je dal svetiljko, ki pa je bila precej težka. Vendar sem jo nesel, na videz brez napora, da ne bi vzbujal pozornosti. Prideva do prostora, kjer je košara. Tu je bilo že polno rudarjev. Stari in mladi, vse zmešano. V tem prostoru tli bilo več takega hrupa in glasnega govorjenja. Le zvonec, s katerim si dajejo znamenje za prihod in odhod košare v globino, se je oglasil zdaj pa zdaj. Kar zagledam nekoga poleg sebe, ki jc imel ves obraz krvav. Kot sem slišal pozneje, ga je nekdo po nesreči z lopato sunil v obraz. Ko sem gledal tega reveža, me je že malo veselje do jame minilo. Košara je prišla. iOrežnata vrata j:otegnejo navzgor in nas nabašejo 15 v eno »»nadstropje«. Košara ima namreč 4 nadstropja. ICo je jx>liia, padamo s strahovito hitrostjo v globočino. Skozi je napeljana električna luč. Videl sem, da je košara pritrjena na tračnice, jx> katerih drsi navzdol. Ob straneh pa so pokale debele vrvi, ki delajo dolgo pot iz globoke jame do visokega stolpa, ki se dviguje nad »zeho<-. Drugače se mi jc zdela vožnja čisto prijetna, le to mi ni ugajalo, da sem občutil v ušesih nekam čuden pritisk; prav tako mi je bilo, kot bi imel ]>olna ušesa vode. — Pristali smo. Kot mi je rekel oče, sem bil sedaj 700 in pod površjem zemlje. Poln radovednosti sem stopal iz košare. Mislil sem, da se bom moral takoj plazili po kolenih. Pa sem se močno motil. Vse je bik) lejx> iz ojwke zidano in še celo pobeljeno. Polno električnih svetiljk je viselo nad nami. Že sem mislil: »Cemu vendar ta težka svetiljka!« — S tega kraja so sc delavci razšli po sosednjih rovih. Čudno se mi je pa zdelo to, da ie tako strahovito pihalo. Da nisem imel klobuka dobro pritrjenega, gotovo bi ga mi bilo odneslo v kak rov iu ne vem, če bi se bila še kdaj srečala. To bi kakšna mamica gledala, kje so vendar vrata, da bi jih zaprla in tako preprečila ta strašen »durhcug«! Šel sem za očetom. Hodila sva v rovu, kjer sem še daleč notri videl električno razsvetljavo. Tudi sem lahko pokonci hodil, četudi sem se že vedno bolj plaho oziral okrog, ker strop ni bil več zidan- temveč le z lesenimi drogi podprt. Pri tem sem pa moral gledati na tla, da bi se ne zvrnil kot sem dolg in širok. Po tleli so namreč položene tračnice, da jx> njih z majhnimi vagoni izvažajo premog iz stranskih rovov. Poleg tega je pa ležalo na tleh j>olno le3a in kamna. Prostor se je zoževal. Morda je bil še kaka 2 m visok in prav toliko širok, ko je v začetku najmanj 5 m širok in isto toliko visok. Tudi električne luči je bilo konec. Sedaj sem bil pa kruto navezan na svojo svetiljko. Šele sedaj sem jo malo natančneje začel ogledovati. Pri profesorju fizike smo se učili, da ima rudarska svetilka tenko mrežo, ki naznanja z žarenjem rudarju strupene pline. Moja pa je bila električna in čisto zapita. Poskušal sem jo odpreti, pa ni šlo. — Obstali smo. Pogledal sem navzgor, na stran, pa o premogu ni bilo ne duha ne sluha. Kaj torej? Oče pa je rekel, da bosla tu s tovarišem f>oprav!jala. In res sem videl, kako so bili drogi ujiognjeni, nekateri počeni in preklani ter da je vse grozilo, da se zruši. Najrajši bi bil stekel nazaj, tja, kjtr ie bilo zidano. Oče pa je vzel cepin iii tolkel. Rekel sem inu:
»Glejte, kako vse visi, vas bo prav danes končalo, ko sem jaz tu.« — »Moram, m drugače,« je dejal in tolkel dalje ob strop. Ogledoval sem ob strani ostanke žile. Kar strašno zagrmi, da se vse stre-se. Pogledam proti očetu. Ves sključen je stal pod železnim drogom, ki je bil počez ob stropu in na katerega so bili naslonjeni manjši leseni deli. »Kaj je?« zavpijem ves prestrašen. »Oh nič, tu je skala doli padla.« Tresel sein se in ga gledal. On pa je zopet vzel veliko dlelo in tolkel. Sel sem sam jm rovu dalie. Za mano pa je pokalo ni grmelo, da me jc stresalo. Venomer sem se oziral jx> očetovi svetiljki. Groza me je obhajala, ko sem hodil sam po kraju, kjer jih je že toliko zapadlo smrti. Rov napravi ovinek. Sedaj tudi v daljavi nisem videl vei svetlobe. Cisto tiho je bik). Pogledal sem krog sebe in videl, da ni preveč nevarno. Sedel sem na desko. Pokril sem svetiljko s klobukom, da bi me nadzornik ne zapazil, če bi tu hodil. Premišljal sem usodo ubogega rudarja. Vsak dan mora v to kraljestvo smrti. Pri sleherni stopinji mu sledi koščena roka, da ga prenese tja, kamor je spravila že (oliko njegovih oralov. In delati v taki temi, v prahu iu nevarnosti? Saj ni čudno, če jih toliko pobije. Kamor j>ogledaš, ti zijajo skale nasproti, ki čakajo, kakor pravi rudar, da dobijo »luft« in zlijejo svoj srd nad ubogim, črnim človeškim bitjem, ki se drzne riti, kopati in motiti tisočletno spanje kamenin. Te črne, neme mase nam vendar govorijo svojo davno zgodovino. V dobi, ko se je po naših krajih raztezala tako zvana tropična zona, so bili pri nas veliki pragozdovi, v katerih so rast: visoke palme in praproti v debelosti orjaških dreves. Toda prišli so jx>tresi, nalivi, ki so z blatom zasuli to krasno rast. In iz tega rodovitnega, od moria na-plavljenega blata je priklicalo žgoče solnce zopet krasne gozdove, ki pa jih je prej ali slej zadela ista usoda. Gozdna plast je bila stisnjena, je oka-meneta in ji danes po preteku mnogih tisočletij — pravimo premogova žila. Ko to premišljam, začu-jem strahovito cviljenje. Pograbim sveliljko in jo odrinem kolikor mogoče hitro ix> rovu nazaj, k očetu. Ta se je smejal, ko je videl, kako sem prestrašen in mi rekel, da so to pač pcdgr.ne. Podgane torej I In kakšne eksplozije so že meni rojile po glavi. — Tedaj pa zagledani v daljavi rdečo svetiljko. »To ie nadzornik,« mi reče oče. Hitro ]X>-krijem svetiljko s klobukom in se zleknem za vagon. Prišel je in tudi odšel, ne da bi me bil videl. Ko se je prizibal drugi, sem naredil prav tako. »Sedaj si brez skrbi,« mi reče oče, »nobenega več ne bo.« Sedli smo in malcali. Očelov tovariš pa je prav živahno pripovedoval, kako je bilo tedaj, i<o ga je že s štirimi sodelnvci zasulo. 3 dni in 3 noči so bili notri. In tretji dan so jim pjomolili cev, ki so jo zvrtali skozi kamenje in po njej so jim dali konjak. Ko so jih odkopali, sla bila 2 živa, 3 pa mrtvi. »Skrij se!« mi zašepeta oče. Hitro se vrženi za vagon. Prišel je še eden s »ta rdečo« in čisto blizu je že bil. Ko nekaj časa govorijo, ga zanese prav tja, kjer sem bil jaz in mi posveti v obraz. »Hast dich wohl verstecken wo'Ien?« (si se gotovo hotel skrili?) me nagovori in me ostro j>ogled.i od nog do glave. »Hier ... ha... habc e. etwas ... gl... gliickauf!« (gliickauf je rudarski pozdrav), sem blebetal v groznem strahu in tref>etu. Pa im zakliče oče: »Si že dal vagon v red?« — »Vse gotovo,« odgovorim ter greni k njemu. Tu se mi je smejal in rekel, da je to vremenski kontrolor in prav tako delavec kot cn. Malo mi je odleglo. Vendar sem zgrabil za lopato in nakladal kamenje v vagon, ker sta mi rekla, da se isti še povrne. Kes
i'e šel mimo, ne da bi se zmenil zame. Loj)ate sem >il rešen. Utrujen cd strahu in lopaie sem legel M desko in zaspal. Ko je bilo konec dela, me je oče peljal še v drug rov, kjer so kopali premog. T«m je bilo vroče, nizko in bolj črno, kot v prejšnjem, tako da sem dejal, naj greva nazaj, ker nisem vei radoveden, kaj je vse v tem peklu. Šla sva h košari in bil sem vesel, da sem bil rešen črnega labirinta. V par sekundah smo bili na površju. Joj, kako so bili vsi črni! In tudi jaz ž njimi!
Peter Pavlič, četrtošolec, Hamborn v Nemčiji-^
Bojazljiv snubec: * Stanko, ali mar meniš, da bom dobil roko tvoje sestre, ako prosim zanjo?«
Desetletni Stanko: »Jaz mislim da, Sedaj jo rabi samo zato. da mene klofuta z njo.c
Kameni«: nagrobne i Zelo važno
spomenike.
kakor tudi druge kamnoseške izdelke dobite najceneje pri domačinu Josip Zagoreu, kamnoseku v Novem mestu, poleg starega pokopališča, kakor tudi v BrSJjinu St. 27. Radi obilne zaloge zelo znižane cene. — i Prevzamem tudi v prenoviranje 'staro spomenike in vklesanje norih napisov, po najnižji ceni. Na željo pridem delo izvrSit na razna pokopilišča na Dolenjskem. Za obilna naročila se priporočam
losip Zagorc, kamnosek
MnzefiBl zaeod za premog d. d. Mafelfana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
domači in inozemski za domačo - kurjavo in industrijsko svrhe
KflpažM premog vseh vrst
Koks. livarniški, plavžarski in plinski
arlkefie.
Pretsefni aassii za premog d. d. n i>iubUanl
MikloSičeva cesta St. 15, I. npdstr.
za čevljarske mojstre, gospodarje in gospodinje!
Da ustrežem v vsakem oziru vsem svojim starim in novem odjemalcem, sem se odločil s 1. septembrom t. 1. vpeljati na novo
^SE VKSTi USNJA
V zalogi bom imel vedno le prvovrstne izdelke v črnem usnju in podplatih po najnižji ceni.
Odslej boste imeli priliko si nabaviti v moji pravi ljudski trgovini vse, kar rabite za dom in gospodarstvo.
Vsak, kdor pri meni kupuje, pomaga zniževati cene vsemu blagu, ker se držim načela: čim več razpečam blaga, tem lažje zahtevam pri tovarnarju ugodne cene — in vsled tega lahko tudi ceneje prodajam, Pridite, poskusite in prepričajte se!
Ivan A. Grosek,
trgovina z meš. blagom, Trebnje na Dolenjskem.
Edino najboljši šivalni stroji in pletilni svit.
„Dubied" stroji ter koiesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Peteline«)
Oriliner, Adier
Najnižje cenel Tudi na obroke I
Lfubiiana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečl a garancija.
pšeniino moko
Vcdr.o svežo in lepo
staro in novo KORUZO, debele otrobe, lacene tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojilo, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem dru&tvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v Hotedriiči.
Inserirajie v »Slovenskem Listu«!
prinesel sem Ti milo, katerega so vzele vse druge kupovalke. Imenuje se pravo terpentlnovo „11110 OAZCIA"
GAZELA >1110
Neprijetess duh ust
jo zoprn. Zobje slabo barve kvarijo najlepši obraz. Oho hibi odstranito pri enkratni vporabi krasno osvežujočo Chlorodont-pasto. Zobjo dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčasto ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah, Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten dTih ust, so s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8'—. Chlorodont ččetka za otroke, za damo (mehke Ščetine), za gospodo (trdo ščetine). Pristno samo v originalnem iHodro-zelencm omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljito nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodeto bezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornicc Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 57
M^IS ocjSosnllc
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupuje;o kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
za čevljarsko obrt se sprej-.
tfOjsnBB
me takoj ali pozneje in le dobro vzgojeni, v moderno pošteno delavnico. Naslov pove uprava Domoljuba pod Čevljarstvo Stev. 8365.
Prodaialna K. T. D. Cil. Ničman)
Ljubljana, Kopitarjeva nI. 2.
malo, lahko
in voz za moštvo kupi (Jrost. gasilno društvo v Naklem.'
sprejmem. Vsa 03krba v hiši. Naslov V upravi pod St. 8589.
Prodajalce za prvovrstne švedske posne-malnike v vsaki, le tako oddaljeni vasi iščemo
Prodajamo na 12 mesečne obroke
Švedska tovarna da 10 let garancije in sprejme stroj nazaj, če ne odgovarja
Tehna družba
Jublfana, Mestni trg 25/t
V vsako hišo Domoljuba!
veliki r F! ur i k
Uustrovanl ^ " ^ 1 dobite zastonj."^RS Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov In harmonik R. Lorger	MARIBOR	Slev. 107-B
Violine od Din 95'—, Ročno harmonike od Din 85'—, Tambuiiee od Din98—.Gramofoni od Din345'— dalje.
2*
uapile noibolise in najcenejše pri stari, priznani lirflhi ii. smmm. LJUBLJANA
Na i večja in najsotidneJiSa razpošilJa'nica • Razpošilja v vso krajo (n- in inozemstva
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk IKO, OMIKO, AXO
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI (ENI«!
Prešernova nlica
4
(poleg Frančiškanske cerkve)
HSuttnerllnMjanal
Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo
Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo
Prešernova »lica
4
(poleg Frančiškanske cerkve)
Najpopolnejši
STOEMER
šivalni stroji
ca Šivilje, krojač® la čevljarje ter za
vsak dom. Preden ai nabavita atroj, oglejte ai to isrednost pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Seienburg. ul. 6 Brezplačen pouk. 15 letflo jamstvo.
ZAHVALA IN NAZNANILO
Trgovina Hob'č se iskreno zahvaljuie svojim conjenini odjemalcem za naklonjenost kntero so mf skozi -0 .et
izkazali v sedanjih prostorih na Novi cesti 8:i Ob tej priliki naznanjam cenjenemu občinstvu, da bom oddej v renovirani trgovini z izpopolnjeno zalogo, točno postrežbo in solidninu cenami skušal zadovo jiti cenjeno občinstvo, katero vljudno prosim, da mi ohrani svojo naklonjenost tudi v bodoče Z odličnim spoštovanjem Ivan Hab!£ -trgovina z meš blagom - Vrhnlha
Radio apirritc, potrebščine in vse informael lo Vam nudi Pt-ter Hablč - trgov. j. radijskimi potreb, - Vrhnlliu 38
VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Prvovrstni CevIU vsels irst
najceneje pri D VaVPOllI, Cled-Grad 40 (Sija),
na dvorišču. Za vsak par garancija. Popravila hitro
IZJAVA. Ker se mi hoče z zahrbtnim obrekovanjem jemati moje dobro ime, izjavim, da bom zoper vsakega takega nastopila v svojo obrambo sodnijsko pot. — Novo mesto, Albina Zoreč.
NafboliSa in v@€wsft. vina
dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu.
iudska
reg. zadruga z neomejeno zavezo V
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še'pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov
IIIISHSIIIIIIIIIIIIIIIIIIIS
Tzda/atelj: Dr, Franc Ktilotee.
v
Urednik: Viktor Cenčič,
Za Jugoslovansko tlskar&o: Karel