ČITATELJT1 Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko VaAa naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS
I3sf sfotfefiskifi delavčevi AmerifcL
ttth, 1*4« t tbe Put OtfU* m New l«i N. S,
Act 1 Coo*rtm ef Uirth M, 18?».
SA NEKAJ VEČ KOT
na dan dobivat«. .. t % C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (IzTzem&i sobot, nedelj In pratnikor
ClTAJTE, EAR VAS ZANIMA
!No. 224. — Štev. 2*24.
(Telephone: CHelsea 3-1242^
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 13,1942 — PETEK, 13. NOVEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
AMERIKANCI NA MEJI TUNIZIJE
•MOČNA AMERIŠKO ANGLEŠKA ARMADA V DVEH ODDELKIH PRODIRA PROTI STRATEŠKO »VAŽNI TUNIZIJI, NAD KATERO SE 2E BIJEJO BOJI ZA NADVLADO V ZRAKU. — SEVERNA ARMADA JE ŽE ŠLA SKOZI PRISTANIŠČE BONE, 50 MILJ OD TUNIZIJE, TER JE ŽE NAJBRŽE PREKORAČILA MEJO DRUGA ARMADA pa prodira bolj južno proti sredini Tunizije v zračni črti proti Tripolisu, kjer ima osišče svojo mornariško in letalsko postojanko.	*	t-
Polomijada Benito Mussolinija
Radijska postaja v Vichy ju naznanja, da je Bone padel ob 10.30 dopoldne.
Angleški bombniki so napadi letališče blizu Tunisa in so uničili ali poškodovali 38 aero-planov. Rimska radijska postaja poroča o zračnem boju med zavezniškimi
fronte odpoklicnl 40 divizij, ki so že na potu skozi Jugoslavijo in Grško, toda zavezniški vo-jfiški krogi tega. ne verjamejo, in osiškimi Hitler se ibo moral zanašati na
aeroplani pri Cape Bonu, 145 milj v notranjosti Tunizije. Iz tega je razvidno, da zavezniški aeroplani operirajo z novih letališč v Alžiru, pa tudi z Malte.
Postaja v Vwihvju naznanja, da je bilo letališče pri Tunlscu sinoči že drugič napadeno in da je zračni alarm trajal nad dve uri.
Poročilo i z Vichvja dalje pravi, da so se ameriški vojaki v Bone izkrcali iz angleških pa mrkov.
Prihodnja velika bitka se bo vnela za Bizerto, ki ima i^l>or-no vojno (pristanišče, ki straži važno morsko ožimo med Tunizijo in Sicilijo in Hi*l<er bo v Bl^ert«	vsakega vojaka
rn vsako orožje, ki mu bo na raz polago, saroo da obdrži to važno mornariško postojanko.
Rommel 150 milj v Libiji
Angleška osma armada še vedno podi razbito Rommelo-vo armado, ki se nahaja že 160 milj v Libiji in ze daleč proti zapadu od Tobruka.
Ceste so nabaše ne z nemškimi vojaki, ki jih zavezniški aeroplani neprestano bombardirajo in obstreljujejo. Letalci so sporočili, da Tobruk na več;™ Scataglia, Giorgio Masi na,' tudi gospodarica velikega im-
Mussolini, ki je svoj čas sličil vulkanu s svojimi vednimi ~ izbruhi in žuganii pred palačo Venezio, sedaj že več koti Mnogo snega v severnem osem mesecev molči kot grob. Le te dni, pravijo, ima zopet delu države New York pogovore s svojim bossom Hitlerjem, medtem, ko italijansko ljudstvo strmi in gleda, kako se bliža svojemu neizogibnemu koncu laški imperij.
S padcem Tri|>olija bo Itali-1 ja po 29 mesecih vojne padla! (Svetu je <bilo tisto junaštvo
^MflVt * na ničlo, kot svetovna sila, ter
--- — —*--- --• bo imefei za seboj poraze in po-j
Angleži so vjeli tudi 10 itali-! nižanja kakršnih še ni dožive-
janskih generalov, med njimi nobena dežela odkar je raz-
6o: Bduardo Nebba Xazzare- i padla Španija, ki je bila enkrat
Po severozapadnem delu države New York je v pretekli noči zapadlo sjiega od ene do pet inč. Po cestah je promet na mnogih k rajih zelo oviran in
Mussolinija, da mu bo poslal vojakov, kolikor jih bo mogel.	HIP
V Tuniziji je tudi še 100,0001 krajih gori, kar pomeni, da soiin Enrico Fratjini. General i pcrija.
francoskih vojakov, ki so dobro izvežbani toda z ozirom na to, da se je podala severna in eeverozapadna Afrika, je dvom ljivo, ako se bodo hoteli bojevati za osišče.
Zavezniki pa so odločni v svojem sltlepu bojevati :-e proti vsaki armadi, ki bi jo jim Hiti or postavil nasproti. An -g!eški produkcijski minister stotnik Oliver Lyttelton je v New Torku rekel, da ima zavez, armada v Afriki iiOO tovornih in transportnih pamikov ter 350 bojnih ladij.
Nemci tzažgali razna
Poročiio iz Kaire pravi, da so Angleži ^jeli skoro brez boja 11,000 Italjanov. V zavezniško ozadje je bilo pripeljanih 30 tisoč osiških vojnih ujetnikov, še mnogo pa jih je v ospredju.
Ti' h' - * " i Francesco Antonio Arena je bil j Ko je Italija že preživljala s a*ii?**a. najbrže ubit.	; svoje predhodne dneve bridko-
Oib obrežju so Angleži našli mnogo velikih municijskih skladišč, ki so bila nepoškodovana, kar kaže, s kako naglico beže Xemct. V Matruliu so našli mnogo trukov z municijo.
NEMCI NE ZAUPAJO FRANCOZOM
London. — Iz francoskih virov v Angliji je prišla vest, da so naciji prevzeli popolno kontrolo nad vichvskim uradom za informacije, ki je ostanek biv-Pariika radirka postaja po- še novinarske agencije 'Hava?.'
roča, da je sinoči dospel v Gibraltar zavezniški konvoj, v katerem so: tri matične ladje
Zavezniška armada se sedaj j ®» aeroplane. 4 krizarke, 14 ru-bliža meji pri La Calle in je j šilcev, pet transportnih parni-sestavljena iz prve angleške | kov in 38 tovornih parmkov. armade, ki se je borila v Dun- j Te ladje so se najbrže vrnil? iz kirku in je na glasu kot -naj- j Maroka, ko so uspešno zložile
boljša angleška armada. Tej i *voj tovor.__
armadi poveljuje general K. A. |
N. Anderson. ki poveljuje ob- • jjj. purian bo predaval enem ameriški armadi pod a-meriškim majorjem Charlesom
Rpderjem.
Anrrleška prva armada šteje 150.000 vojakov, ameriška armada ipa ima po francoski cenitvi 140,000 mož.
Aeroplni, ki so napadli KI Alouina letališče pri Tunisu, so bili angleški dvomotormi bombniki: prišli so -t Malte in so
Kot je razvidno iz naznanila Fifth Avenue . Foruma v New Yorku, bo dne 17. novembra ob
Mornarica bo pomagala -malemu biznesu z naročili
Washington. — Senatni odsek malega businessa je naznanil, da je dosegel nove uspeli^ v svojem prizadevanju, tla armada in mornarica spremenita
sti, je Min-solini še delal govore in se Šopiril ter navduševal za vojno, kar ira prikazuje, kot črnega šakala, kot ga je enkrat nazval Oburchill.
V maju leta 1040 je bil šakal že gotov, da bo pobiral plen za svojim močnim prijateljem od severa, zato pa se je Lz balkona Beneške palače drl na vse grlo, da bi ga ja slišal ves svet, "da njegova odločitev med mirom in vojno bo izražena v akciji, ne v besedah."
"Osem milijonov fašističnih bajonetov čaka ftlil^f. t*r u' kaza za napad in zavojeva-je rekel tedaj in njegova izbrana sodrga črnih srajc vpila nazaj: ''Pusti nas kora
znano, ker se je že prej izkaza-j državna policija je pozvala lo v bojih pri Guadalajari na prebivalce, da se vozijo čim Španskem in v Somalilandi in manj.
Ktijopiji, ter trikrat zaporedo-' OkoU Buffala je zapadlo 4 ina v Litbiji.)	| in<-'e *>nega in za avtomobile je
Oktobra 28. je šel Mussolini vožnja po cestah zelo nevarna, zopet na svoj balkon in nazna-1 V Vajiakah je zapadlo 4 inč? nil, da Italija ne more več pre- *nega. v Bataviji dve inči, v našati barbarskega zatiranja Westfieldu pa eno inčo. in persekutiranja italijanskih .	_
ljudi v grških krajih. Italijanske armade, je dejal, so že na vil, da ne bo imel prav nobene l>otit, da zbi jejo grške barbare' obzirnosti proti premagancem
s«voje stalfižctvgk1^ oddajanja Kontrolo je prevzela nemška, naročil na način, ki takorekoč uradna agencija D. N. B. pušča mali foiznis poti kapom. j n_Je>
Pierre Dominique, član vi-1 ,r .... , , V , .	. . , ,	. » i Mornariški department
chvskeca ministrstva za infor-	„ , . , TT , , . .
je podpisal do-ovor z1 narare,c obelodanil vest, da sta kn1i Duco!
•bili preklicani dve naročili, ki, Ti mladi fašistični golobradci je šel Mnsso zopet ves razjar-
dobili j4?11 na balkon v Rimu in vpil
da agencija Havas ne bo bi 1bili dali dv^ma	1>C". ^ že z desetin, junijem r	„
icla več imeti časnikarjev vi P?lon J110"0.^0! nad. tzdelova- priiiko da so koračili v vojno,i «la se Angleži lažejo. Zagrozil
macije,
Berliaiom, v katerem je določe no
smela
inozemstvu. Dose lanji časnikarji in poročevalci bodo nadomeščeni z novimi D. N. B. poročevalci, kakor se glase poročila.
Naciji so izjavili, da vichv-«ko ministrstvo za informacije
(Kako je bil s to vojsko, ve vsakdo, ki se je zanimal za potek Mussolini je veiga napada na (trčijo.)
Xa 11. novembra je spet ves zaripel naznanjal z balkona veliko zmago italijanske mornarice pri Point Stillu na Sredozemskem morju. "Pokazali ste sovražniku, fantje." je dejal takrat, "da se našemu obrežju ni mogoče kar takole priibliža-' ti."
Ko se je kmalu potem izkaza-je' lo, da je bila ta ''zmaga" v resnici britska zmaga nad ita-' lijansko mornarico pri Taranti,
(Angležem), ter da bo s svojo častno besedo in svojo armado branil Islam in nagnal Britan-iz vsega Vzhoda.
8.45 zvečer predaval v hotehi nj ra(>pi0 naft; odgovornih po-Barfoizon Pla^a dr. Boris Fur-| ročevaleev. Mnogi poročevalci lan, profesor Ljubljanske u ni- s0	nao,jj|f so se pridružili
verze, ki je bil po zasednih 1-talijanskih oiblastiii obsojen na I smrt v otlsotnosti na ob<lolži-1 tev. da jo podpiral generala
De Ganilo^-im čotam. ko hitro so bili izven Francije in to je nacije jezilo, ker so spoznali, da Francozi, ki iščejo poroče-po vzroč i i ivel i ko "škodo" Zavez-' Miha jloviča.	valno službe, gledajo predvsem
niški viri pravijo, da osišče zbi-' Tema Furlanoveea pre- na t0f da bo<lo polbegnili iz ra svoje čete okoli Tu niza v davanja bodo najnovejša poro-, Francije ... in pobeg jim je T^irtizi'ji	I 0 ^tl>an>u in 8Ktivno?tin plačan, ker so imeli vse
Zavezniki so mnenia, da bo ^talnega gžbanja v Bvropi i^ ^^^ pla-,aT10 od vlade mo-el Hitler v Tunizijo posla-! P08^110 v J^^1-ti 2000 do 3000 aeroplanov, kij To predavanje bo prvo te bodo prišli z ru^ke fronte, ker vrste podano v New Yorku in n'h tam zaradi zime ne bo mo-' iz vidika razvoja dogodkov v goče več. vpotrebliafi. Koliko Severni .Afriki, je še posebno
važno, ker sedanja zaobrnitev "položaja ibo morda odločilno vplivala na potek vojne in na doseero končne szmage, katero bodejo zaveznikom brezdvoma pomagali izvojevati podtalni elementi v zasužnjenih deželah.
vojaštva bo mosrel Hitler poslati v Afriko, ni znamo, toda poročano ie bilo. da ima v ta namen v Nemčiji že prinrav -1 jenih šest ali sedem diviziii.
iZadnje dni ie bilo že tudi po-ročano, da je Hitler z ruske
Nemci obnovili napade na. razdejani Stalingrad
Nemci so v Stalingradu navzlic mrazu pričeli z novimi napadi in so na nekem kraju napredovali 100 do 200 jar do v, toda pri tem so imeli velikanske izgube. V južnem delu mesta so Rusi s protinapadom potisnili Nemce nazaj 400 jardov in Nemci so imeli 200 mrtvih, v severozapadnem delu mesia pa so bili Nemd pregnani iz več hiš.
Južno od Nalčika so Rusi s protinapadi zlomili nemški odpor ter so Nemce pregnali iz dveh obljudenih krajev. Nemci so izgubili 170 motornih koles in 400 mrtvih.
Nemški zračni napadi so zelo ponehali in so le starejši aeroplani vrgli nekaj bomb. Najbrže so Nemci poslali svo je novejše aeroplane v Afriko.
Francoski konzulat " New Yorku zaprt
Vladni agentje so vdrli v u-rade francoskega konzulata v New Yorku, ter zaprli vse vhode in pretrgali telefonske zveze. Vladni agentje so našli ci-ilne nastavljene*? konzulata v
1 drle V KiniU pred KeneškO pa- pnvo.ll v liur x njiuu. uumi i m- rw.rit!> \>emu imuuu, 1 lačo. ko je z balkona grmel bodo docela uničeni. Ker ga je I njam in rožljanju z s " Muesolinijev irlas, da on slove- istočasno jezil junaški grški od- mogel duče zbrisati s 5 ]sno obljublja" sosednim dežo-1 por, ki je postavil italijansko sedaj niti malega otok
ce ■
Ta njegov manifesto pa je izgubil svoj lesk in sijaj, ko so 8. decemlbra Angleži gnali pred seboj 150,000 Italijanov čez vso Libijo do Bengazi, kar je po. menilo konec Grazianijeve slave.
Kot v Grčiji, tako je tndi v (Libiji pribite! Mtfesu na pomoč Adolph kz Berlina, ki mu je poslal Rommela.
Sledil je velik poraz na morju pri Cape Matapan, potem izguba Btijapije. Eritreje, So-maililanda — in zdaj je v teku nadaljno uničenje italijanskega afriškega imperija.
Kljub vsemu bahanju. srrož-sabljo, ni sveta do-otoka Malte, ki leži komaj 60 milj od italijanske meje.
Šakal je po zaključku grške zadeve postal "bolj zamišljen in
uradih in tndi konzul sam je bil še notri, ko so prevzeli n-rade pod svojo oblast agentje, ki niso hoteli povedati od katere vladne agencije so bili poslani.
njem častniških uniform. Ena jnodtem, ko so se nove horde jc An#ežem, da ne bo nikdar od teh firm je Cohen, Goldman drje v	pro<] Beneško pa- privoHl v mir ž njimi, dokler ne
& Co., v New Yorku, druga pa	-	-	* ' 3—1----—: T'---
Joseph and Feiss Co. v Cleve landu.	jsno obljublja
Senatni odsek je portal, daila™>	™ ^ pritegnil v armado v strašno slabo luc
so sedaj mornariški uradniki to vojno; ako hočejo dežele kot pred v.em s^
na delu da narede nove načr- ■	Gr<V,ja' ^^^	™ >alk°^ ^
te Mde oddajanja naročil ki!	nevtralne, jib Tta- tudi Grke ter se je zaklel,
bodo bolj enakomerno oddanajKja ne bo nadlegovala.	j da bo zlom.l ^J^^ J iz njegovih govorov se je zrca-
" Dne 2. julija, ko so se njego-1 ^ ^ mn ™ine ono loto- 1, lilo dejstvo, da ga ima v pesteli francoski- liia," je rekel, 4 sama	Hjt,er kateremu je 7jdai raorni
| pritrjevati v vsem. Kako čisla i Hitler MuspHnija in njegovo
mam je rezultat zasliševanja' ^ ^ ^ Francozi vsi zavze-1 ""	'	*	----
pred senatnim odsekom, tekom fi nfld prezirom ki ga kažejo
katerega je kapitan F. P. D{>-1 italijanski vojaki v očigled jih ni rešil Hitler, ki je pridr-lahantv priznal, da se kot u- smrtj jn nevarnosti v bojih.i vel-na Balkan, da spravi zade-pravi tel j mornariške oblačilne Morala fašističnega vojaštva, j vo v red.
ki je pod poveljstvom kron- Mussolini -se je zdaj posvetil princa in po ukazu Musolinija i vojni v Egiptu in ko je Orazi-zadrlo Franciji nož v hrbet, je, ani vdrl 70 milj v notranjost, bilo neprimerno, kot je kričal do Sidi Barrani, je šel ponov-z balkona Mussolini.	no na svojo prižnico. ter izja-
tako, da bodejo tudi mala po-j
d jet ja imela dovolj dela.	ve čete spoprijele.............
J	mi, je šel *pet na balkon in ob- .1* ^volj	da zlomi
Preklie naročil velikim fir-} tn domačo in svetovno jav-' sovražnika."
divmje ni brigal za to, da bi bila prišla pri naročilih v po-štev matnjša podjetja in iade-lovalnice obleke.
Xewyorški župan LaGuar-dia je poleg senatnega odseka, kateremu načel ju je sen. J. E. Murray, demokrat iz Montane,j nastopil proti mornariškemu nakupovalnemu odseku, kate-; rega je oibdolžil, da je favoriti-1 ral posdbno i7ft)rane firme pri oddaji naročil.
! Grki pa so kar naprej nabi-j ljml^tvo je.razvidno iz dejstva jali fašistične vojnike. dokler] da je nemška armada pustila
italijanske čete v puščavi brez vode in vsega, ko je morala bežati pred Angleži pri E1 Ala-meinu pretekli mesec.
Na balkonu v Beneški palači se naibira prah in čaka povrnitve stariih dni, ki jih pa najbrž več ne bo.
STALINGRAD V RAZVALINAH
Italiiani zgubili devet generalov
Kairo, Egipt. — Iz zavezniških virov poročajo, da je bilo tekom zadnjih bitk ujetih devet italijanskih generalov. Poročila iz Egipta tudi nazna -njajo, da lbrit«ta osma armada naglo očiščnje egiptsko ozem-Ije.
Osiščniki so izgubili v zrač-niih bojih 11. novembra 23 letal in bombnikov. Ameriški težki bombniki so napmdli Bengasi i dovom Sovjetske in Bav of Candia na Kreti. I (ONA.)
Ruska odlikovanja
Kujlbišev. — V prvih 15 me-J secih sedanje vojne je sovjetska vlada odlikovala več kot 185 tisoč moških in žensk za junaštvo in zvesto izvrševanje službe v vojni.
List "Trud", ki je glasilo( strokovnih unij, je pisal, da je ( bilo 129,000 kolajn dodeljenih! Rusom, 33 tisoč Ukrajincem, 5+00 Belorusom. 5000 Židom, en tisoč Kozakom, 1 tisoč Geor-gijancem, 900 Armencem in o-stale drugim plemenom in ro-Rusije. —
Oddelki rdeče armade na potu z enega kraja v drugega, da ojačijo obrambno črto.
-o LAt K A 1 O D i* W Hm M
FRIDAY; NOVEMBER 13, 1942
GLAS NARODA
99
(TOICi OP
Owned and Published by Blovsnle Publishing Company, (A Corporation) Frank 8aksor, President; Ignac Bode, Treasurer; Joseph Lupsha, Sac. Plač« o t business of the corporation and add re—■ of a bore officers: 216 WB8T 1Stil STREET. NSW TOBK, N. X.
49 th Year
"Glss Naroda" la lamed every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly fg.	Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja Ust ca Ameriko ln Kanado ; aa pol leta S3.— ! sa četrt Leta IL50- — Z« New York aa celo leto »T.—; aa pol leta 93JS0. Za inozemstvo sa celo leto	sa pol leta $3£0.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan lsvxemM sobot . nedelj In praznikov.
-GLAS NARODA"
21« WEST 18th STREET, CHelsea S—IMS
NEW YORK, N. I
NAŠE POLITIČNE MEJE
PO ZMAGI — KAJ?
V	magaiziiim "This Week'* je pisatelj Louis Adamič 8. novembra objavil Članek pod naslovom "After Victory VVTiat 7" (Po zmagi — kaj T).
V	tem članku pisatelj razpravlja o tem, kako ibo treba
-,-M. K —-
Kje je naša bodočnosti Tam, j no življenje zastajajo. Naša kamor tečejo nase reke, na vshoj industrija ni mogla povEpe-du in jugu. Vodna pola so naj- j ti nad mero navadnega obrt nice ne jfca prometna sredstva in'karstva, naao trgovine niso :J>i-
recne struge so najnaravnejše smernice za železnice in e*»te. Vse nt»e plovne -reke se potom Donave izlivajo v Črno morje, kjer se naša voda meša z ruskimi vodami, in kjer bo naš narod bodočnosti postal ruski so-sod. Pa tudi Donava je na svojem dolnjem toku nase reka, ker tam prebivajo na obeh nje nih bregovih Srbi ir. Bolgari, Donavsko ustje pa zavzemajo Rusi. Soča nam kaže pot proti jugu, toda mi smo že tam, ob Ja<*raijskemu morju, ki sicer ni-
le iiSkdar razSlijene, kmet si ni mogel omisliti kaj novega, naš uradnik je nraral 'biti sluga pokorni, delavec je moral v tuje
kralje, vse je bilo taiko majhno, kržljavo in zastalo.
Te razmere so vplivale na naš narodni značaj poraano. lagnibili smo veliko mero ea-mozaiipanja, zdeli smo ee samim swbi majlini in nezmožni. Oprijemali srno se najtežjih del in vedno le služili, nikdar ne zapovedovali, dasi smo imeli v primeru z drugimi več zna
PRESENETLJIVI, SENZACIONALNI FILMI
1.	Zmagoslavni urni red.
2.	Zdr. države v padejo v Afriko.
3.	Rommel zdrobljen v Egiptu.
4.	Eisenhower v Gihrftltarju. 0. CasaWanca napadena.
6. Oran pade. 7.Alilr se poda. a V Tuniziji, Rommel odrezan. 0. Pr. Roosevelt naznani 2. fronto. Polet tega 43 filmi novic Iz eelega sveta. — tee da S
EMBASSY
NEWSREEL
theatre
Broadway a 4th at.. N. Y. C.
Žalostna obletnica
Danes, ko to pišem, 12, no-vemjbra, je 32. let odkar jc bila podpisana rapalska pogodba, ki je naše Primorje končnove-ljarvno predala Italiji.
Baš v tistem čaRi sem bila
nam je koncem zadnje vojne .	4 ., „
odprla pot na vzhod, kako živo <]az.na ▼ AmenkOi Z me-
kdar ni bilo popolnoma naše,jnja. Ona adtononma meja ab vendar pa je še sedaj naše v Kolpi nam je nanašala ogrom-toliki meri, kakor *plok kdajlna škodo ne le na dohodlkih, prej. Tret ?toji na slovenski pač pa še posebno, iker ae ni-aernlji, diha na£ zrak, pije našo smo mogli seznaniti s svojimi Vodo, živi od trgovin«* ki pri- brati firbi in Hrvati onkraj meha ja z naše strani ali vsaj pre- jo. Res, posamezniki so Sli
haja čez našo zmljo. Trst, to
pomagati evropskim narodom po vojni, ker so tekom večletneiso ^žna vrata nage domačije, moritve in ropanja osiroteli in ostali brez vsakih sredstev za življenje.
Primanjkovalo jim ne bo samo živeža, obleke^ raznega orodja, temveč pred vsem ljudi, ki bi se mogli loititi popra-vilnega ai oimovilnega dela.
To delo bo ogromno in nanj se je treba pripravljati že sedaj:
V Ameriki so zastopani vsi evropski, kakor tudi drugi narodi sveta in ravno ti izseljenci so poklicani, da skušajo po vojni pomagati deželam, iz katerih so prišli v Aimeriko.
Oni, ki so prišli, poznajo navade, običaje in jezik dežele, iz katere po prišli. Kolikor toliko razumejo jezik taidi otrocd priseljencev zato bo za te najlažje delovati med narodom, iz katerega so izšli njihovi stariši.
Delo bo velikansko in treba bo veliko število delavcev,
kajti Evropa je opu&tošena. Ako bo trajala vojna še eno le-.-----------„--------— , ---- ---------- —. ...	.
to, bo poginilo vsled lakote in pod puškami polovica prebi- odprta, -toda to nam ni nič smo bili že stoletja politično'™?1 Priisla-	s0 CL[tl !
1 pomagalo, ker tam je prebival tako Belo omejeni d$ nismo .Xm davkov- ker
vrata so brez pomena, ako ni so v jjvezi a tmmom. Lahi to dobro vedo, pa. misleč rtu sc vrata njihova, so s: kcrft-li prilastiti še hišo, kamor vrata spadajo.
iNa& svet se odpira na vzhod in jug, toda vihod in jug sta za nas skoraj vedno zaprta. Ob Kolpi je te&la hrvatsko-ogrska meja in na meji je stala straža. Trst si je lastila poprej bivša Avstrija za «e in za svoje fovoljenoe, in tam negovala laške doseljence, da naši
včasih čez, narod, naisplo&no, ni prehajal meje. Tihotapili so malo, trgovali ne. Edini nastf delavci, ki so hodili 5e® to mejo, so bili gozdarji, pa še za te so morali posredovati Židi. Enkrat četa mejo, so bili naši skoraj brezpravni prepuščeni
in močno se je začela naša industrija razvijati, kalko samozavesten je začel postajati naš narodi Jaz nisem bil tanu, toda slišal m bral sem o razmerah. Pravijo "kakor kobilico" so se Slovenci selili v vzhodne in južne kraje, delavci, učitelji, uradniki, izvedenci. Niso bili pov^oidi po bratsko sprejemani, toda povsod so se po&utili kakor doma, kakor med svojimi ljudmi. In kar so si Slovenci na ta način pridobili, .to so plačali s svojim delom. Prinesli so s s^boj novega znanja, novih iskustev za domačine, korak naprej v prosveti. v gospodarstvu, kar je isto kot korak naprej v blagostanju. Cela domovina Jugoslavija je imela od teiga koriti,, ne pa samo tujci,
Židom. Večkrat so morali ki so poprej izrahlevali sloven-"vandrati" domov razklani in sko delo izključno za svojo lačni. In vendar nas je ie tPa-Jerečo. .
ma lega naše zemlje vedno v a-. Seveida so bili v Jugoslaviji bila posebno na vzhod, saj tjfi'vtsoki davki, toda visočina dav
tudi teiee največ naše vode.
iZakaj smo torej ostali majhni, ne le po številu, to emo bili
_ ,_____že sdavnaj po duhu premoženju 3®* 1^nova IP««*.
niso mogli najti mesta v njem. J po načinu življenja, po zado-l®^^1 so se mora»W ker 8e F Na »ever nam je fbila sicer me- voljst\~u in srečit Zato, ker!.svo*: bal noVe	vki *
sanimi občutki sem zapustila domovino svojih dedov — kraj, kjer so okrog šest stoletij ži veli moji predniki. A vojna je vse postavila na glavo in domovina, kateri je zavladal tujec ni bila več tista, kot prej.
Ko smo se poslavljali mladi ljudje, ki smo odhajali skupaj, so nam oni, ki «o ostali doma (napovedovali, da se bodemo kesali, ter da bo postalo doma kmalu vse drugače in bomo morda še prišli pod Juigosla-vijo ali vPaj pod svoboden Trst. To bo potem življenje
Ko smo dosegli Ameriko, pa smo zvedeli, da je šel vsak up po vodi.
Vsa ta leta so mi od tistih dob uhajale misli v domaČe kraje in dasi nisem nikdar obiskala domovine, odkar i=«em jo zapustila, sem pa vedela čisto natančno, kakor gre tam življenje. Vsaka vrstica o Primor-ju mi je bila neprecenljiva in
i* - Jamah Vi MAVl	Irl inA Hal/MT m
kov je bila posledica vojne, ki ^ <^nes branim kupe li^tov in
r ____nr-i.	i	, •< ,	VI nnvnrfl n vnlOStUl
je vnicila vse, kar je bilo kaj vrednega, vsled česar so morali In oboro-
valstva kake dežele.
Ako se ozremo na Slovenijo, vidimo grozno, m ozek pre-tresujočo sliko. Že lansko leto so Nemci in Italjani odvedli skoro vso živino. Vsled tega je zmanjkalo gnoja, vsled če-s-ar je bila obdelana komaj tretina vsega polja. Jasno je, da je bil pridelek zelo pičel in še to, kar so ljudje pridelali, so jim vzeli Nemci. Pomanjkanje je splošno. Ljude umirajo za lakoto. Upornike streljajo kar na detoelo. Zima je pred durmi—koliko jih jo .bo prestalo?
In ko vse take vesti beremo, se vprašujemo: 11 Kako bi jim mogli pomagati?"
Sedaj je vsaka pomoč izključena, kajti deželo ima v rokah sovražnik, čegar poglavitni namen je narod uničiti.
Gledati moramo samo v 'bodočnost, da bomo pomagali o-im, ki bodo še ostali.	*
Voditelji, izobraženci so bili večinoma pobiti, ali pa so pomrli po koncentracijskih taboriščih. In ko bo vojne konec, tedaj se ljudj*e brez sposobnih voditeljev ne bodo znali nikamor obrniti, ne bodo znali kje pričeti, da bi popravili povzročeno ^kodo in pričeli urejevati stvari, da pridejo zopet v pravi red.
Amerika čije narod je vedno pomagal, kadar je kako deželo zadela kaka večja nesreč*, katastrofa, bo tudi po sedanji vojni velikodušno pomagala. To vemo. Pomagala bo z živežem, obleko, s poljskim orodjem itd.
Izseljenci posameznih narodov pa bodo na svoje rame morali prevzeti drugo veliko in zelo važno nalogo, da bodo delovali za prosvetno obnovitev svoje rodne zemlje in svojih bratov.
Treba bo poljedelskih!, industrijslkiii in drugih izvedencev. Pred vsem pa bo treba učiteljev in drugih izobražencev, kajti tam so pobili že skoro vse.
Slovenski izobraženci v Ameriki naj bi to »fcvar trezno in resno vzeli v svoje misli in naj bi se že sedaj pričeli pripravljati na to, da bo treba našim bratom ne samo materjalno, temveč tudi moralno pomagati. Slovenski narod bo potreboval mnogo učiteljev; tam jih ni, treba jib Ibo tedaj dobiti med našimi izseljenci. Treba jim bo iti tja ter vagqjiti nov naraščaj učiteljev, obenem pa tudi dajati prve nauke mladimi.
Prva je materjalna pomofi, da bo narod obvarovan wnrti vsled lakote, druga in še važnejša pa je moralna pomoč, t*a bo narod Zopet mogel razviti svoje duševne sile.
Na to moramo misliti že sedaj in priporočamo tudi Slovenskemu kongresu, ki bo aboroval v CleveJatttiu 5. in 6. de-eembra^ da o tej važni zadevi razpravlja in kaj gotovega in resnega sklene.	"	^
za nats sovražen nemffSki rod, lačen in zaigrizen. Zraven tega drže tja za nas protinarav-
nikamor mogli. Kaj je naša'11*21 tf*?8- toda drugod so bili
naloga, da se temu odpomore? Svobodno pot hočemo imeti na
na pota, Iker proti vadi je tež-lvtzhod in jug. Trst mora biti ko plafvati. še težje tovoriti in naš, ker na naši zemlji stoji, voziti Ta razlika «e v teku ti-jlfočemo imeti pa tudi popolno
sočih let strašno občuti. Na1 svobodo gibanja našerrf zapadn sieje visoke gore. .
po vojni ravno tako visoki, in višji. Vsak najbolje zna kje ga čevelj žuli. .
' Zaponfaimo si, meja pa naj bo državna, ali naipol državna,
Taiko je bil naš narod skozi dolga stoletja jetnik v lastnem domu. Najpogulbonosnejša za nas je bila on^ autonomna meja na natšem vzhodu, ob Kolpi. To so bila že&c-ficna vrata našo ječe. Ko so ta vrata tekom pretekle vojne skočila iz svojih tečajev, smo ise globoko oddahnili Do takrat je naše narod-
^iiiiui[iiniirinniiinini!!iiti|i!|iig
na vghodu. to je autonomna, omejuje na svojega ozemlja 'brez vsake av- ven in notri. Jugoslavija mora to notni je, ker nikakor ne mo- imeti svoje mednarodne meje, resno več trpeti želecnih vrat da zameji škodo, ki bi prihaja-oib -Kolpi, pa naj jih sfcueajo la od zunaj, ker ta bi bila na
' - . - - . ------------- -v ~ - , .T ^ rtarsi v ffrouu - . .
nasaditi na stare tečaje neka- vsak nacm večja kakor korist.	tef?a da ie n.
danes vsa Slovenija zapadla n-sodi, ki jo je toliko let trpel na* ervelj tam za mejo.
Grahorjeva podaja številke, dejstva, slike, zaključke, katerim ni moč oporekati. Težka, moreča slika je to. Strašno, po časno umiranje naroda obaoje-nega na smrt zato, ker je padlo v zadnji vojni 600,000 Italijanov, katerih niso poslali v vojno Slovenci, amipak njih lasten pohlep po tuji zemlji in pa politične spletkarije tedanjih zaveznikov.	»
Naj vam navedem samo en odstavek iz članka Grahorjeve: "Nasilje nad našim narodom v Italiji je od prvega dne fašizma do daneis — fizično in duševno nasilje v najsurovejšem pomenu besede, je škoda, ki jo povzroča Italija namerno našim ljudem koit posameznikom —in sicer .Skoda od katere si ne bodo nikdar več oipomogli. Pred nami .je nevarnost, da n® bomo le odsekana veja, marveč okuženo deblo.
je, da se tega eavemo, da to kriknemo sebi samim in vsemu avetu. Proč « fašizmom I Oas je, da se neha ta fašizem— recite—kapitalistični zločin."
Strašni zločin se je razširil na vso Slovenijo, na vso Evropo. Mi gledamo in strmimo, strmimo nad marsičem. Čita-mo in poslušamo, kako se potegujejo za '4 italijansko ozemlje v naših krajih razni Sforze, ki dobro vedo kakšna strašna fctala doma, dr.gače bi bila : trlvioa ^ ^ ^^ našemu mara res začla ie v to drugo 61oveku a	trditi
evr»T>sko morijo	J v demokratičnem svetu nazira-
Ali sem tega vedela ali ne. ne' ^ da je 2emljaj koder
morem ravno reči, ker v življe-' vori itanjanako. italijanska nju že vevkrat bila v opa-| po&est m ^	čase. Kaj
sni nevarnosti, pa sem ztruraj pa ^ zt^odno R našim j^i-nekako prišla skozi, nemara bi kom, z nažim preživela tudi sedanji krvavi Evror>i. da me- je zaneslo tja naključje. — No, nečesa «em vesela, namreč tega, da Marši v grobu ... in
izrezkov, ki govore o žalostni usodi slovenskega in hrvatskega Primorja.
V letu 1939 sem se mislila podati domov na obisk — pa .i« prišlo nekaj na pot in sem o-
Note i
zm
PIANO-
HARMONKO
1 •	š
a 11
KLAVIR
BREEZE8 OF 8FKIMO TIME OF BLOSSOM (Cvetni Caa>
8LOVBNSJU FANTJE V8fi BOM PRODALA
90 JEZERU KOLO
teri naši lasitni dobromrsleči Slovenska autonomna meja v rodoljubi ali pa ikdo drugi. Tu- Jugoslaviji bo pa prinašala di po številu majhen narod to- nam več -Škode, kakor koriMi. da za to mora imeti vso priliko KaWšno koriet? Posebno zakona razpolago. Temeljni pogoj nodajo. Dbbro. Z druge stra^ za naiSo bodočo porast je ter i t o- ni meje bo pa druga zakono-rij. več zorrflje. Ako se bomo daja, in kar bo naša predpiso-zopet zaprli z avtonomno mejo vala glede čeeanejndb stvari, bo na isto oeemlje. katero emo oTva zapovedovala z ozirom na prej imeli, bomo pač tudi za- naše stvari, pa smo zopet na naprej isto ostali, kar smo bili istem metftu, vendar z dodat-do sedaj — majhni in neznatni, tkoirt, da ostanemo omejeni kar In to naj si slovenski narod naprei in naprej malo manj kot sam naloži na svoja pleča. jetn*ški narod. Imeli bomo se-(Ko so padle stare meje, in »e-veda skupne vojaške in drupe
Naši naročniki in čitatelji
Včasih nam poftlje kak na* nar»*nik! u Readinr. Pa, se Je eda«il Mihael iaaimivo pismo, pa se nan zdi, da ae Mil Mi, U pravi, da je naroden na list
soda nekako raztepla po svetu.
Ob obletnicah proda ie na.^-ga Primorja imam navado, da malo pregledam žalostno zgodovino te dolge dobe suženi-
O os pod Ninčič, ki je podpisal prodajo našega ljiičbtva, pa vkl jub temu še danes nosi naslov zunanjega ministra Jugoslavije, je menda ob priliki krajevnega obiska tukaj imel dolg razgovor z grofom Sforzo in ob žalostni obletnici prodaje našega človeka, se človek nehote vpraša: Kaj pa ^ta vendar
stva našega človeka pod Ttali- govorila ta dva, ki imata na vejo. Danes mi je prišel v roke sti dobršen del zločina, ki se je članek Ive Grahorjeve:
OHIO VALLEY SYLVIA POLKA

Studenec Blagoslova!
300 svetih ma4 letno, z« t i v« m m rtv« tf*«« Mfftin« Zvm*. ČUaartaa
vuko 0Mtw živo ali umrlo »c. (Nikdar ni potreba obnoviti.) uplift« Vat« sinova vojaka.
DRUŽBA SV. PVTftA KLAVCNJA U* afrltcanaha mlaljon« Oapartmant O
3A24 w. «n» Blvd..	«t. Vauia. Ma.
I d 6 E M
JOE MTUKA, doma pri Novem meatu icn ga proaim, da se mi Oglasi, ker ma imam nekaj sporočiti. Kdor kaj ve o njem, ali pa Če sam bere ta oglas, naj 8e javni na: Joe Verce, 1266 St. Lnke Bd., Windsor, Ontario, Canada.	(3x)
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA*1
TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ
DEKLE NA VRTU OJ, MABlOKA. PEQL3AJ
BARCICA
MLADI KAPBTANE
gremo na Štajersko
fiTAJERld
HAPPY POLKA
0b na tujem
35 centov komad _ 3 za »K
MOJA DEKLE JE ftl MLADA
NaroČita prt KNJIGARNI
SLOVENIC PUBLISHING 11« West ltth SL
CO. a New York S
fmituiuitiniiiuiiiiiiuiuuiiiuiiiiiiiiim
M bilo napateo sko U omeniU od te-to *o tosa kak Wrpek is Ukih iaie-renotnlh pisem. RanioCako spotoma omenimo tega ali onega narotatka, ki •e dfaut od t* ali tam t naroinlno, no-
grede malo pokaritj zanimanje naših naročnikov in tttateijev za naš Ust. obenem p« seveda ietimo, da M oaUi stari in nori naročblU novih posnemovalcev, kar čim več ima list im ročni kov tem bolj gotova je ojecova bodočnost. "Glas Naroda" je samostojen Ust in se vidriuje z naročninami—to pomeni, da je Ust neodvisen in lahko Or vzetna neodvisno stališče.
Danes naj najprej omenimo pismo rojaka Joseph Roetana, iz Saranae N. Y- Id nam pito, to zelo po-sobotne Številke "Glas Naroda In ob koncu leta pa Koledar. Priporoča, da x oziram nato. da ljudje radi tttaJo Ust skušamo zopet Izdajati sobotne Storilko in Koledar. Naročnino pravi, naj bi povitoU na 17.— in Koledar prodajali po ISe.
Dalje rojak Rostan pito, da pogreša kolono "Peter Zgage," a se zaveda, da ni lahko nadomestiti takega talenta, kot je bil on. Pravi tod. da so imeU v njih krajih (epo poletje in jeaen. ter da je business letos bolj«, kot je bil
skoti dobo več let dozdaj.
* •
ie od leta 1904. Po Novem letu, ko mu poteče naročnina pa bo spet ostal med našimi zvestimi naratoMd.
Slovensko Primorje — odsekana reja." Žalostno oitati take stvari, tem žaTo^nei^. k^r je
stroške, in ker bo naša delegacija tudi seveda v manjšini, tbomo morali plačevati sorazmerno več za skupne § trojke — in zopH: bomo na istem mestn s prejšnjim dodatkom.	{
Ne, mi ne maramo biti vde zaprti za mejami, *a želeanimi vrati, mj hočemo svojo Slovenijo <razširiti tja do Morave, kn. če le mogoče, tja do Črnega morja, da borno postali rosiki sosedje. .
dogodil nad slovenskim narodom po zadnji vojni? Slovenski kongres Ibo moral poskrbeti, da bodo taka in s lična vprašanja stavljena po združenem slovenskem življn v Ameriki o-nim, ki bi si znafbiti hoteli xc*o-jati kovati ua račun brvi, ki Re preliva v Evropi, ?voje politične amlbied je in kari jere.
■tmaegagM ■■■ iir—-mncnc^O
IEBRV BOPRIVdKK lo ojegov orkester »a ploltoh
Terertoka Polka
Na planin cah—ralSsk fef. M »» In DCQUE8NE CNIVEKMT?
TAMBLRICA — fttv. M 571
Za t os. eenlk In reoe plo« m
obrnite ns: JOHN MARSICH Ine.
4CS West tM Street. Nov York
M
Novega naročnika smo dobili iz No-rande v Kanadi, v provinci Quebeeu, in sicer je to rotiafa Louis Batman, ldf > pravi, naj mu Ust pričnemo pošiljati čimprej. Nadejamo se, da bo z listom zadovijen.
*
Iz daljne Nevade nam je poslala naročnino rojakinja Mary Shane, ki pravi, da se jo na Ust tako navadila, da bi brez njega ne mogla več M(i.
Rojak Shega iz Shinglrtona, Mich., piše, da se je spomnil, da je treba vzeti pero v roko in se spomniti lista z naročnino. Tako jo prav vojak Shega in upamo, da ste z listom zadovoljni.


KUHARSKA KNJIGA:
Recipes sf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
t1 iM
<M
1M f{
M M (V
I1!'
Mnogi nail čitatelji In naročniki iz Penne, West Vlrginijc, Kanade in drugih d ria v nam začno z naročnino pošljejo pozdrave in so isratojo, da radi čitajo Ust. TW nas vesdi in toMi bi, da se nočtmn kroga narotoikov in čf-tateljev pridruži ie mnogo norih. V Ml tosih j« važno, da vzdrthno pri življenju slovenski dnevnik, Id je s to akoro M let!
I Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani1
) I Recepti so napisani v angleškem jeziku, ponekod pa sot! tndi v jsxikn naroda, ki mu je kaka jed posebno t navadi ,
, - —------------ - • - • i «
\ \
Ta knjiga je nekaj posebnega sa ene, U se sani maj o sa,!, 1 kuhanje in se hočejo v njem čimbolj uveibati In i, ispopolnitt	11,


^Naročite

KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 Wart 18tk Street	Haw York, M. T.
23485348534853232353485323232348235353
*Q L i I
FRIDAY, NOVEMBER 13, 1942
TRANOTL4BI 1MB
Istra v 17. stoletju in pozneje
nem s Sacerbom in Podgradom odstopila tajnemta svetovalcu Henkulu Turmettiju de Prič v žametno aa Medjiiiiurje in Oa-
kovec. Od njega jo je leta 1766 dobil markiz" Alnt on Montecu-coli za -kO.OOGi goldinarjev. Pri odvozi zttailjišč leta 184S so dobili Monteeuccoli isto vsoto kot odkupnino in piidržali vrhu tega še velikanski »grad v Pandnu.
Odkar je "grofija Istra", ki Na praznik sv. Jurija se zibeio je obsegala sedanjo s>redino de- v lopi, "ki je priaidana občinski žele od St. Lovrenca ob Limiu, liiši in postavljena na javnem do Kaše in Uicke, pripadla a v- trgu. ižupan, dvanajsteri pri-»trijwkiirt vojvodom (1274), so bedniki in drugi meščani ter jo ti navadno dajali v najem kim-etje, ki pripadajo mestu ali ali zastavo raznim pksniakirn trgu, lopa (baggia) je odprta, nxJbinan*. Že vojvoda Leopold precej podobna dvorani ali 111. je g: of i jo prepustil, kma-j gai«eriii in ima na sredi kame-lu potem, ko jo je pridobil, go-j ni to mizo. Ko se prične voli-»podom Devintskim za 14,000 te v. gre eden predsednikov £ goldinarjev. Ko so Bevinci palico in nožem okoli ter vsa-kmalu potem izumrli, so jo do- kega vpraša, koga izmed dvaj-
gajo deželni stanovi, ne glede
PRIPRAVE za SLOVENSKI NARODNI
—KONGRES--
Minilo je že preeej tednov, kor mogoče &irako*grodno. ta-kar so slovenski iioti v Ameri-| ko da (bodo imele besedo najšir-ki objavili vest, da je Jugoelo- j še plaeti našega .naroda. Pozva-vauski pomožni odbor, sloven-, ne so vse podporne, (kulturne, -<ka sefkcija zaključil, da skliče gospodarske in politične orga-_	,	, . .Slovenski narodni kongres, ki nizacije ki publikacije, da po-
1 Iz tega kratkega. agorftovin-1 naj ^ še to leto. NdnosJ šljejo svoje zastopnike. Ta skega pregleda vidimo, da jej.no trpljenje ln ponižaj ter j vključuje centralizirane orga-

na izjeme, ki so jih bili avstrij- arv^triaka fobra, iki je veljala za uepopifcno strašna usoda nesreč
ski vladarji še pred kratkim del Kranjske^ .pogosto menja^ dovolili Istranom. Za civilno vala svoje gospodarje in bila v sodstvo naj ibo prizivno sodi- 17. stoletju enako GradiŠk. v šče v Ljubljani v kriminalnih! rokah mogočnih avstrijskih prestopkih ali zločinih pa naj ministrov, ki so pa dobivali iz imajo TurjaSki popolno Oblast, grofije le dcVhjodke, osja drugo Turjački so prodali Istro leta se pa nfc*o brigali prav nič ter 1701 nadvojvodski 'komori v! jo, v premnogiih slučajih niti po Gradcu, ki jo je leta 1706 obe- znali niso. .
nega iu pod silnimi udarci nacističnega terorja iauanirajoče*-ga -slovenskega naroda v eta-tera kraju, nas je dovedla do' in revije ter ssploh vse organi
nizacije in njih podružnice, samostojna društva in klube kakršnegakoli značaja, federacije društvene domove, časopise
bili njihovi nasledniki Walsee( najsterih hoče imeti za župana, za 13.000 cekinov. Poeneje so Ko cxjg0V0rL. zaleže njegov prišli na enak način v njeno g]as na ^^ ^ n^jjuje svoj l*»ctt Ravbarji, bogati M*fJ(potK4. Kdar irTW slednjič naj-korii in Hodiščam. Nato jo je ^ ^lasoVi ^ ^ župaD in imel v najemu italijanski pl^;vrhmVi sodnik." mič Bernard Barbo, gospod na
Kožljaiku in Pawn, za 17.500 gol-j Valvasorjevo poročilo nam dinarjev, potem leta 1611 knee priča, da so .so v Istri fe v 17. lirik Eggenbeng.	i stoletju župe vladale in uprav-
Grofija istrska je bila zelo ljate po starcxsloveneki navadi rodovitna. Valvazor pravi o in je iamel tudi rovaš (štetje njej: "Vinogradi rode naiTi- glasov na palici) že važno vlo-nejša idetfa in bela vina, zemlja donaša najboljši žito, oljke se cede dobrega olja. Tudi se nahajajo tukaj rastline in sadeži, s katerimi eicer ponaša se le Italija. Peniminstvo je najti v velikih množinah."
l>omajoega (slo ven ak<v h rv a t -skega ljudstva pogoste spremembe deželnih poglavarja niso skoraj nič zadele. Živelo je po svojih starih običajih v župaih, ki so imele precej veliko samoupravo. Poleg župana,
Prosvetno delovanje v Kanadi
(Prosim, da mi dovolite mesto prostora za mioj dopis, ker je že minilo precej časa, odkar so že ni^em oglasil z dopisom v nasernl priljubljenem 44 Glasu
de val i delegat je in gl. odibor v skupnosti kolikor mogoče napraviti ugodnosti za Zvezo in za celokupno članstvo.
'Zapisnik prve konveuene še-
go. .
11udi v 17. stoletju je grofija vedkrat menjala ttvojo gospodarje. Ko je bil oet*w Ferdinand HI. za tridesetletne vojne v hudi denarni zadre^gi, jo je zastavil leta 1644 beneškima trgovcema Antonu m Jeroni-inu F1 angin i ju za 350,000 goldinarjev posojil«. (Pad I-»eo-poldom pa je pridobil njegov mogočni mfiniistter grof Ivan Ferdinand Porcia s tem. da je 1. i 1660, vrnil trgovcema omenil i jim je načelo val, je bila j^no v^oto. Cesar o je zato po-^♦dvanaj^tijn*' (Ibanka) ki jej daril njegovi rodbini, katero Imela > voje posvete ob kameni- M to zaslugo povzdignil v ti mizi pod va*ko lipo ali ko-( imetji stan. Tedaj je bilo do-privcam,, v večjih krajih, trgili ločeno, naj bo Istra neodvisna ali mestih, tudi pod občir*iko lopo (boggin.) *i ^h'anajstija,, je tudi rodila o manjših pre-
Naroda." Oprostite, ker sem je je bil že priobčen v "Glasu se že tudi malo zakasnil 8 pla-
čilom naročnine, katero Bedaj zopet obnovim.
Z današnjim dopišem hočem napisati par vrtatic o delovanju našega društ-va 10 'Slavček' v Windsor ju, kateri odsek pripada ^Tzaj«mni Podpora i zi Bled."	>
tega..
V uradnem naananihi in apelu na organizacije in posameznike za sodelovanje ki je tudi bil priobčim v slovenskih listih, smo po&kušalii bolj -podrobno o-pisati, zakaj smaltramvo za nujno potrebno, da se kcmgres a-meriških Slovencev vrši in kako si mi zamišljamo narodno zastopstvo. Osialčni tolovaji ne samo, da so naš narod okradli in oropali vseh dobrin, temjveč ga koljejo in po zverinsko po-korje-avajo ter si na vse prete-ge prizadevajo, da ga popolnoma iztrebijo in Slovenijo izbrišejo z zemljevida- Z druge
Naroda" in tako bodo tudi vsi
drugi zaporedoma, da bo v&afe • strani so pa tajne in adonamer-
lahko bral, Ikaj vse ae je skle- j ne sile na delu, ki igrajo diplo-
nilo na konvenciji..	j matično igro <za kožo sloven-
•v- -r , ^	- , ,T '^kega naroda in bati se je, da
•^aše društvo "Slaveek" v - e Zi j- -	i.
—— ,, .....	bo nasa stara diomovina spet
Win^sorTu priredi svojo prvo	^ taA{ ^^^
plesno vesel ieo dne 21. novemb-
ra ob 7. trn rr-e^er v Jugoslov.	J
domu na l>nrllard Rd v Wind-1 Naši bratje in sestre v sta-
stepkih in kaznovala s klado,
trlico ali "berlino" (siamot-riint odrom.) Valvazor nam o i,strmih županih poroča takole:
Vsako mesto in vsak trg v pazinski grofiji ima svojega župana, ki je hkratu sodnik, in dvana.jst prised ni kov ki se po domačo imenujejo ' 'podici Ti imajo Obla?^ razsojevati ma-prepome «tvari. Njih voli te v se vrši na poseben način
owl >Kran.i^ke„ in ne bo dtJžna plačevati kranjskih deželnih doklad. Kran.iski deželni <=ta-Ma pristopijo v nače društvo,
novi pa so si prizadevali, naj bi jim Porcia odstopil pazineko frrofijo za 550.000 coldinarjev. in res je to storil Ferdinandov sin, knez Franc Porcia leta 1665. Rtarnovi so kmalu potem grofijo prodali za isto v«oto knezu Tvanu Vakardu Aue-rs-
Naše -društvo je še ndado, ^ ^ ka^ro ste va,hijeni vsi! rem krajn so brezpravni sužnji vstanovlj.no konrajpred sesti-	in Slovouke izVind- in ne smejo govoriti in protez
mi meseci, pa k4jub t^mu je ^^ ^ okoli<oe Jn ravno takf> tir^ti zato pa ^ na naiS ^^^
pohvale vre^o. ker prav lepo ^ ju^]ovanit in ^tuli Slo- ških Slovencih, ki smo svobod-napreduje.	je ^ preee>:	(ia o^jg^te v čim ni., da se za njih zavzamemo,
nje število članov m se vec ^	.	|In najbolj pripravno mesto za
w ? S ^ nami Vabljeni ste tudi naši Slo-1 to je narodni kongres. Potreb-^dnižd, se, ortali Slovene, j J r	d " ^ ^ da V!ftane vsa ameriška
Winasonu, ki »se niso v d ni- ,	...'	^ „	_______
,, ,	j l j x malo razveselit k nam v Ka:
Ktvu, kaT pa upam, da bodo to , T ,	, ,
storili ker to ie vsakemu no- nado- ***** VBm 1k> s1orven"
rlul 111 ivri w> h v r^c*i\lk	«	ti • -fv . • i i i j
.	_ ska crodba iz Detroit, tako da se
samezniku v konrn in tUdI v , " „ . ,, . . _
, . , „	T	.__bo v»»ak lahko napisal po svo-
konst Z\-eze. Jaz pnporoeam .. , ... — \x , 1
n .	OI	■ oi V- zelp. Kar se tiče drugre po-
m vabim vse Slovence in Slo- *'	^ ^
venke v Wind&orju in okolici,
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA TJRA"
so vkljuieoe aledefe
slovenske pesmi:
1. P od okni ca — moSkl »bor * bari-
ton samospevom S. PbwJrav — mnfikf rbor
3.	Lahko no« — moiki rbor
4.	Otofikl *von — mežani zbor
5 PotnUidnoka — mt-Sunl rbor, S bariton Msmotpevbm Lira t — za solo »peve, moAki in me£anl zbor
7.	Lira II. — za metanl zbor
8.	Altanlakl odmevi — za rnoAkl ln
Ženakl zbor. z bariton «a-tnoiperore
9.	Ivan tata iz pnalma 128 — moški
zbor
JO. Sofi — za samospeve. meSanl zl-or In spre mlj« van Jem gr laso vira
11. P sal m 29 — aa. samospeve, me-6a.nl zbor in aprnmljevanje Klaaovira ali org-ei
CENA SAMO
50 centov
KOMAD To so koncertne pesmi za moške In me*ane zbore, katere Je usUts-bil in v samozaložbi izdal MATEJ L. HOLMAR. ortanist in perovodja pri sr. Vidu, Cleveland. Ohio, 1*53.
Narišite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLO VEM C PUBL.
COMPANY 216 W. IStb St. New York
;'b'7'?" : ■ ■,: r i-^i T H
da ti a« bo čim veiSje število.
Vzajem Podp. Zveza "Bled" je edina filovenMka podporna
Slovenija in protestira proti krivicam naših bratov v starem kraju ter zahteva osvoboditev in združitev vseh slovenskih krajev v lastni državi z ob-«tre#*\ bo tudi društvo pre- širno demokracijo in pravično sk>:i>elo. .	i.	'socialno ureditvijo. In usliša^
1V>Toj £e enkrat MlčNn na veeelo svidenje 21. noveuA>ra na nasi ve«eliei v Windsorju. Pnodrav vsem Slovencem in Kanade in
_ rr _ i-	, i ;	riKMJI ttV \!
ovxanizactra v Kanadi, zato bi	,
i -r • i i j	• ___: 'Slovenkam sirom
bilo >ako lepo. da smo vsi vpi- . _ «,	-
.'r , : . n. . ! Amerike. Se posebno pa po-sani pod nieno okrilje, ker v, y.	_ , . .
: fP-JitnniiiiMi i f<. J-« I i^rwn f n	r»l
večini in v slogi je moT*.
Dofbra dVa meseca je minilo. .
Konvenem.
zlravTmm vse deleča te in ari. HTwdn'kc. ki smo bili dkupaj na
perjjru in sicer s poeojem naj so ko so je vršila drmra konven- j
smatra fnako d miri m' ff^P0-•šivom na Kranjskem, naj > podvržena vpem rednim in izrednim naJkladom, ki jih nala-
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri narocbi ge poalužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo.- "THE TWO-WAY PASSAGE" za . ....
Moje ime -—___
St., ulica ali Box št__-
Meeto in držav« --
Naročite lahko to knjigo pri;
KNJIGARNI .
-Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET
NEW YORK
cija	"Bled*' v Kii^kland;
Laku. na kateri smo s! priza-
Voleutin .Taeodič, Windsor, Ont. Can.
REV. VENCE L SHOLAJt OT4RL.
V St. Mary "te (bolnišnici v La Sal le, 111., je dne 29. oktobra preminil Rev. Vence! Sholar, aS3. v starosti G6 let.
Pokojnik je bil dobro poznan ne samo po raznih slovenskih naselbinah, kjer je vieil mieijo-ne in razne druge cerkvene po-božnofeti, kot prvovrsten pridigar, ampak čislali so ga tudi Aimericani in drugorodci i Bil je prava gorenjska korenina, visoke in močne postave ter krepkega gla<?u. Osdbito se bodo pokojnika spominjali naši rojaki v JoTietu, HI. pa tudi v Clevelandu pri sv. Lovrencu, flejer je pogosto vodii misijon*.
Bev. Sholar je bal rojen 23. aprila 1878 v vasi Budno, občina Žektzniki na Gorenjskem. V Ameriko je do&pel kot 19 kitni inladenič in stopil je v be-ned^tinski kolegij ev. Vinoen-ta v Lat robe, Pa. Ko je dovršil fvoje bogoelovske študije ion bil posvečen v mašnika, je bil lefta 1009 imenovan za šnp-nika cerkve v Whitney, Pa; od i. 1909 do 1913 j® pasti rov al v fori sv. BenetfikftA v Ladd; HI. in vrv. Trojice v Cherry, BI Od leta 1913 pa <To svoje smrti je W1 pokojnik 7» profesorja na kolegij v Potu, 111.
IX&LA JE NOVA KNJIGA V AN-
gleSCim o življenju AMERIški divjačine pod naslovom
AMERICAN
WILD LIFE
"Pomagajte!" Ta obupu i kiic »Eširno is krajev is katerih ano prišli. Ali je naže srce tako sakrknjeoo, da ga temu klicu ne bomo odprli na steŽ&jf
V knjigi je natančno popisano fir-Uenje posameinUi iivaU, livečih na sobem. r morju in t zraku, tako da bo rsakdo, ki ljubi naravo ln njene peetro živalstvo, knjigo bral s vellktn xanlmanjem, ker bo v njej naiel marsikaj U iivUenja divjih Hvali, kar mu dosedaj Be ni bilo znana
Prvotno je bilo nameravano to vt> liko delo izdati v petih knjigah, toda Je slednjič iaiUa t eni aaml injisi. ki pa pri VBem svojem skrčenju prlnaSa POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AME-RISKK DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja ln po}ii*uje \m živali, ki Jib je dovoljeno ln prepovedano streljati; farmer, ker so poptaane Šivali, u na polju koristijo ali Škodujejo ter sled-njič tihih, ker so v knjigi naitate VSE UIBS, KI ŽIVE V AMEBlftKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 8UK (fotografij) ; C slik v aanvnlh barvah, v teHkosU e*le »trasi, U* lam «8 strani. Velikost knjige Je t X 6 intev. Knjiga oplsaje sesavee. ptiče, ribe, ka-<e in živali, ki m ravnotako m sokmm kot t vodi dmna. — Veaana je v močno platno a zlitimi črkam L
POMI8WTE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE 8SU>AJ ZA CENO:
Sedaj
Naročilu pofiijU* .... KNJIGARNI SLO VEKI O PUBLISHING OOMPANV 216 W. 18tb STREET. NEW YORK.
ni bomo ie, ako pokažemo, da se za stvar resno -zanimamo vc-ri in jo tudi moralno in gmotno podpiramo. Slovenski narod je flcuftTiren in čeprav majhen, ima pravico do življenja ter ena kega sožitja z dragimi kultur nrmi narodi sveta. Zato pa ee je tre/ba 'boriti rn nastopati organ izrano. In če bo nafe kon-fir^s velik, kakor bi vpričo nuj-noeti položaja moral biti, bomo res 1 ahko postali vplivni in dovolj glaFTii. nas bodo slišali na pristojnih mestih in ves »veit. In kako tolasibo bo prineoeJ nai g-las trpeP.iTrt rojakom onkraj morja, ki oforrpno prosijo po-mo»Pi od svojih bratov in sester v daljni svolbodni Ameriki, a katerima bomo s pomočjo radia govorili za časa kongresa.
(Nameravani kongres torej ni mala reč in tndi ne stvair sazno nekaterih ljudi, temveč velika in nujno važna stvar, ki se tiqe vseh naših roalkov in rojakinj v Ameriki. Tu gre za življenj« in wnrt vsega slovenskega naroda. pri čem moramo sodelovati ter to gilbanje stoodstotno podpreti vsfc ne glede kdo ano in ka^ smo ali kaj dlruigače pojenjamo..
Kongres je torej sklican in se bo vršil 5. in 6. decembra 1942 v Clevelandu, O. v velikem slovenskem audit oriju na 6400 St. Clair Ave., kjer je najbolj primerno meet o za to. Za iarvecfc-bo kongiiesa je izmed JPO slov. sekscija iavoljen ožji odbor, ki je ves čas pridno na delu in vse priprave so v dobrem, teku. Kongres obeta biti sijajen uspeh, pa čeprav je čas zelo »kratek. . * Potrebno je pač, da bo za-želje na kooperacija od vseh. vseh stramL Pripravljalni odbor je že storil vse potrebne korake za referate in druge reči in od splošnega občinstva pa pričakujeimo. da ibo stvar resno in živo podprlo ter storilo svoje.
Sklenjeno je bilo, naj <bo za-stoopstvo na tem kongresu koli-
ziraoie slovenske inštitncije.
Kakor že omenjeno, je važno, da bo ta naš konigres velik, kar pomleni. da mora priti skupaj veliko zastopnikov, da bo res tudi impofcanten in učinkovit. Zato je potrefono, da izvoli delegata vsako društvo in vsaka ustanova, ki je upravičena do Kafctopetva. In kjer je društvo ali organizacija premajhna za untegan je stroškov, je priporočljivo, dia posije dvoje ali troje društev skupnega zastopnika. .
(Pripravljalni odbor zato ponovno apelira na vse, da volijo zastopnike čim prej mogoče
ter da imena *tih naznanijo ^ ^ Awtonijo> ^ podpisanemu takoj po ^olitvi, ^ panijaB v	y^
, Yinfo5rafUn^ ^^	tri sestre. Neža, omožena V«t-
s^ejoza povonlniee,naibopo-!nLk Ana, omažena Bačar, na vedano,da je za to dobro vsako m	^^ rožena
prsmo od organizacije ali usta-nove, katero zastopa in se prosi, da jih iz rože svojim zastopnikom pred odhodom na kongres. (Posebnih tiskovin za to ne n ameravamo pošiljati in jišh tudi ni treba, pa tudi denarja za to ni.
Olede priprave sporeda za kongres in programa sploh je vse še v teku in bo priobčeno enkrat pozneje.
Torej -rojaki — naprej za velik in uspešen Slovenski narodni kongres.
Za pripravljalni odibor
Vincent Ca ink ar, 2659 Laumdale Ave. Chicago. U.
Hoivat v Miehigann. Pogreb se je vršil dne 29. oktobra iz slovenske cerkve sv. Družine, na farno pokopališče.
SMRTNA KOSA.
V Willard, Wis^ je dne 27. oktdbra preminil rojalk Anton Papež, v starosti 75 let. V Ameriko je prišel pred kakimi petdesetimi leti. Pokojni je bil doma iz vasi Podlipa, fara Aj-dovec na DolenjskeoiL
UNIVERZA ODSLOVILA 2 DELAVCA KER STA SE
UDELEŽILA UNIJSKE SEJE.
New T laven. Conn. — Rocco Pastore in Antonio CJhiliastri, sta se nekega večera udeležila un i jske ssee in kmalu potem sta bila odšlo vi jena iz svojega dela, kot pomivalca porode v glavni jedilnici Yale univerze. .
IZaideva e ibila predložena, posredovalnemu odboru, ki je pro na£dl da sta bila oba delavca vržena iz dela zato, ker sta se udeležila lokalne unijske seje bas v času organiziranja unij-kampanje Odiborovi člani so odločili, da mora univerza vzeti delavca nazaj ter ju vpo-sliti bodisi v njunem prejšnjem poelu, ali pa v kakem drugem enako plačanem delu.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Polet aaslora Je nsvidno do kdaj iaoate plaCano naroColoo. Piti številka pomen i meeec, druga dan la tretja pa leto. Da aa« prihranite nepotrebnega dela la etroSkoT, Vri pratmo, da »kufiate naroCai-ao pravočasno poravaatL Pofljite narotelno nararncat aam ali Jo P« plačajte aaVmu tastopnikc r Vaiem krajo aU pa kaieremu lamed ■aetopnlkor, kojlb imena eo tiskana ■ iftiltil Črkami, ker po uprarl-fienl obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaJ	rojakov aaae-
IJeaib. SastopnCk bo Tam iaroOl potrdila m plačano aarotalno
naxojfoaNiA:
XJLORADO: Pneblo, Pater Oulig, Walsenborg. M. JL
INDIANA:
Indianapolis: ILLINOIS:
Chicago J. Bnik Cicero, J. FaMaa
Fr. Markich
ta Illinois i
JoUeC. Jennie Wsmbirb La Bane. J. Spelloh
Mascoutah, Martin Dole^ic
North Chicago fm Waukegan. Mm*
VedopivM
MARYLAND:
Kltsnllier, fr. MICHIGAN:
ICINNSSOTA: Chisholm, J. Twfrmk* »7. J oa- J. Psehsl Metk, Loale Goals .QUbsr-t, Lcrala Twgai Hlbblng. John Posle
MONTANA: Roundup. M. M. Pantaa Washoe, L Champs
nURASKA: Omaha, P. Broderlefe
nw IOBK: Brooklyn, Gowanda.
• Little Falls. Prank Worcecttr, Peter
OHIO: BuHrtM,
Cieretand, Anton Betook.
linger, Jacob Resmlk. Glrard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John K Yoongetowa. Anten Klkau
ORBGON: Oregon City. J. Kobmi
PRNNSXLVANLa: Bessemer, jehn Jernlkar Conemaugh, J. Bimhii Corerdale is okolica. Jos. Peternel Export, Louis flppggili Farrell, Jerry Okorn Forest City,	KMrfn
Fr. Blolnlksr Greensbnrg. sYaak Novak Homer City, Fr. Fereoehak
Imperial, Venee Palcich Johnstown, Jato Pehali
Krayn, Ant TaoftelJ Lnaerne, Frank Balloeh Midway, Juiut 2nst Pittsburgh IB okoUca. PhiRg Prsgar Bteeltoa, 4- Bm Turtle Creek, FV. BtMfW West Newton. Jc^b lovaa
WISCONSIN. Milwaukee, West AlUs, Fr. Shubuygan,
WYOMING: Rack Springs. DiaawbdrUla, JM RaUeb
mu»*
t) L 11 R A I O O I* m
FRIDAY, NOVEMBER 13, 1942
Islandski ribič
ROMAN — Spisal PIERRE LOTI.
Koliko so prispevala naša društva v New Yorku za ruski vojni relief
Čuti;a je v zadregi, ko je hodila po IšLrokih pariških ulicah v svoji beli avbi, naročeni vsako leto iz Paiimpola, in nikakor ni mo^la unveti, aa se moški ozirajo tako rasdl za njo ^ resnici ja bila v tvoji avbici jako ljubka. .
Med boljšimi Parižankr.mi pa jih je (bilo mnogo, do katerih je čutila naklonjenost in ki bi se bila rada družila z njimi, toda zdele iso ee ji nedostopne. In druge, ki bi se bila rada sezna-•iiie ž njo, je smatrala za nevredne svoje družba In tako je o-tula sama, brez prijateljic, navezana samo na družbo svoje-ga očeta, ki je bil mnogokrat -zadržan, odsoten. In zato si je želela nazaj v to tuje, o^melo življenje.
In vendar je vplival ono jutro, ko se je vrnila v domovino, pogled na to sivo Bretanijo. zavito v zimske megle, ne-nrij-tno na njeno dušo. Jn misel, da se bo vozila še Btiri ali i>et ur skozi to mrtvo, zapuščeno deželo proti Paimpolu, jo je tiščala in znemirjala. .
Rea sta se vozila onega sivqga dne z očetom oel popoldan v sta em, škripajočem vozu, odprtem vsem vetrovom, noč je /e pa.il a la na zemljo, in a o vedno sta se vozila skozi zapuščene rh>:ee. med gostim drevjem, od katerega je kapljala vlažna vie^lo v drobnih vodenih krogfljicaih. Kmalu je bilo treba prižgati na vozu luči, in ?koro ni bilo videti ničesar več — s-.uiif dve ozki, zeleni: astosvetli črti sta se vLekli kakor bengalična luč na obeh straneh, proti konjem; to je bil sijaj slabih svetilk, ki je padal z voza na pot ter osvetljeval mejo.
Toda odkod, naenkrat to sveže zelenje sredi deceirfbra? Z.-ičudila >e je ter se sklonila, da 'bi bolje videla, in potem ji je i»i io hipoma vse jesno; to je bilo bodic je, vediio zeleno bodičje* '.a ras-te na skalnih morskih bregovih ob ozkih stezah in ki ne i#orumeni krog Paimpola nikdar. istem času je zavel mi-i■■,,>[ veter, in zazdelo se ji ie, da postna tudi tega, da prinaša luoit-ke vonjave ...	\
Ivo se je bližala vožnja koncjtji/b je vadramila in oživila i'€v;i misel.	SE
''.Sedaj sredi zime, sedaj jih bom vendar enkrat videla, lepe islandske ribiče." .
Meseca dt^cemfb: a so -e morali vrniti vsi, bratje, zaročenci, ijiiWinsci in sorodniki, vsi o katerih so ji toliko pripovedavale njune prijateljice, velike in majhne, v dolgih poletnih večerih, ko je bila tu na počitnicah. Ta misel je ni hotela več zapustiti n jge pa so ji zmrzovale, ko jih je držala tako nepremično v vo-zu. In potem jih je videla v resnici — in eden izmed njih ji je ssdaj ukral srce ...
(Ko sem pred več meseci prevzela mesto odibornice v Jugoslovanski sekciji RWR, sem raz poslala naishn društvom nabiral ne knjižice s prošnjo, da naberejo med svojim članstvom kolikor morejo za pomoč našim junaškim slovanskim bratom Rusom, ki potrebujejo v svoji ogromni in strašni borbi proti krutemu sovražniku Slovan-atva velike zaloge adravil in zdravilskih potreibestfin, ter obleke in drugih predmetov za vojaštvo, begunce in civilno prebivalstvo v vojnem pas«.
Naša društva so se doslej! odzvala, kakor izkazuje sledeče poročilo:
pa, da bo uaiša literarna vred*! nota ohranjena vsaj delno v slučaju, da bi nas skušali po-mandrati tujci. Zgodilo se je tako in Rusija nam sedaj hrani našo besedo. Po ruskem <ra-diu se predvajajo dela naših pisateljev in dramatikov ter pesnikov, knr znači. da nas slovanski brat že kar dobro pozna in se za nas zanima. .
Anna P. Krasna.
SOBOTNE MISLI
Piše IVAX BLTKO VINSKI • Pittsburgh, Pa.
Dr. 41 Joe Mikicli" 6te<v. 567j Banes, 11. novembra, ko te; IWO $54k)0 — Ur. "Tamburi-! vrstice pSkm, obhajamo tako-tza" $11.00 — Dr. Sv. Jožef,izvani Annistice Day, dan pre-j K1SKJ $11.20 — Dr. Sv. Peter,! m i rja v spomin, ko je preneha^ ABiZ $13.60 — Dr. "Slovenija",10 vojno stanje med zavezniki SN1PJ $36.00 — Dr. "Bratska ^ Nemčijo in bil zopet uipo-j Zveza" SNPJ $5.00 — Dr. Slov j stavljen dolgo zaželjeni mir po bol. sam. pod. $4.00 — Slov. 4 letnem svetovnem klanju. Ali Del. Podp. drusrtvo $30.00 — nikdo ni takrat slutil, da je bi-! Ženska Zveza št. 84 $16.00 — la tista mirovna pogodba kot Ženska Zveza št. 9,'i $17.00 — mrtvorojeno dete, in vsebova-j Dr. "Slovan" $20.00 — Dr. plodno seme za še strašnejšo "All Americans" SNPJ $14.00 sedanjo drugo svetovno vojno.1 — Mr?. Frances Marieh je da ! Krivda je bila, da so morda rovala vsoto $20.00 — Mr. Mar-Nemčijo pieveč k tlom pritis-tin Mlekuš, Cherrv Vallev, N.!l>ili in pa ker so zavezniki ma-Y. $2.30. Skupaj $254.30*. 11omarno prezrli njeno prikrito ( Vtis ta nabrani denar je bil toda sistematično 10 letno prize izročen Jugoslovanskemu od Povijanje. na novo vojno, seka kateri ga je seveda izro-l pa ™»j b<> že tako tako, čil RWR. Potrdila, razen ene-j "'P^11-0 P3- da prihodnji in ga, ki je bilo poslano dn^tvu, >»korajšnji Armistice day ne bo( imam jaz shranjena s papirja, »ličen prvemu. marveč bo na Združenih s lov. društev, ker v i podlagi demokratičnih načel j odboru zii rusko pomoč sem kotiimel P^at in sigurno poroštvo! tajnica Zdrnž. slov. diuštev. Na ♦rajnega miru, vzajemnosti, ro-
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
.rnravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
MO-
Pivikrat, ko je \ idel* tega Jana, je bilo drugi dan po njenem prihodu, ko so obhajali Islandci zahvalni dan za srečno vrnitev, v dan 8. decembra, na praznik spočetja Marije, za-?ritnice mornarjev. Bilo je takoj po procesiji; po temnih ulicah so vihrale bele zastave, posute z bršljanom. z zelenimi listi palm in z drugimi zimskimi cvetkami.
Veselje tega dneva, ped žalostnim, oblačnim nebom, je bilo nekoliko razuzdano in divje. Razposajenost brez prave radosti, pol uživanje pol izzivanje, fizična moč in alkohol. In nad v-em težka grožnja, kakor slutnja neizogibne smrti. .
Hiupno veselje v Paimpolu; zvonenje zvonov in petje sm,-r-enikov. Po krčmah sinove, monotone pesmi. Stsri na-ptvi; uspavajoči mornarje, tihe tožbe, prihajajoče stm od morja ali bogve cd kod, iz globoke noči preteklosti. Po ulicah gruče mornarjev. opot^kajočih se pol iz navade pol v-led popitega alkohola; njihove oči se obračajo živahnejše in ltolj h rt peneče za lepimi deklicami po tolikem času osanitlcsti na širnem morju. Gruče lepih deklic v belih avbah, z lepimi, tesno zapetimi, trepetajočimi prsmi, polnimi hrepenenja in m izgovorjenih želj, ki so so rodile v njihovih sccih tekom tiel-Mega poletja. Stara granitna poslopja, oklepajoča, vrvenje in šumenje te množice, star* visoke strehe, pripoveau^oče o njihovih bojih izza davno minulih dni, o bojih z nevshtrini. z mrazom,, z dežjem, ki so se vršile pod njimi stare pripovedke < dmio-<ti in ljubezni..
In uad vsem tem plava ,dih pobožnosti; ostanek prejšnjih časov, neko spoštovanje d»» staroaavnih obredov, čudežno zaupanje v varstvo brezmadežne Devioe. Tik poleg krtine eer-ktv, temna vrata na stežaj odprta, ob vhodu in po stopnicah šc polno zelenja. Kadilo je dišalo, sveče so brlele % temi, in po stenah in cbokih vse polno zaobljubili tablic. "Ob strani ljubečih deklic zaročenke ponesrečenih mornarjev, vdove utopljencev, ki so prišle sem v mrtvašnico v dolgih črnih oblekah in v majhnih, gladkih avtah; tiho, pabešpmh oči stoje sredi tega kipečega življenja kakor temna grožnja. Ir tam čisto hl;zu šumi in kipi morje, silno morje, ta velika rodi'^ljica in velika uničevalka krepkih 'ribičev,, šumi in kipi, zahtevale svoj delež tesja praznika
Vse to je napravilo na Marjetico nej&:.eii vtis; bila je sicer na zunaj nekako veselo vzremirjeno, v resnici pa se ji je krčilo Mr.-, in čutila je, kako jo obhaja neka t^noba pri misli, da bo r. orala ostati za vedno v tem kraju. Tzp-chajala se je po trsil, icjer se je igralo in plesalo po v-rveh, :n prijateljice so jš. kazale • i t le to in desno mladeniče 1Z r« impola in Plocbuzlaneca. Pred pevsko budo je staTa gruča "Islaindteev" obrnjenih e hrfctii l»r-ti deklicam. Gaud je osupnila, ko ;'c zagledal?, med nji-:i.i velikansko postavo z nenavadn« širok:mi ramami, in rekla ;.e ii.oa.tavno in brez lahke ironije:
"Xo. ta pa ni ravno majhen!"
V resnici pa je tičala pod termi 'besedami misel:
l<kOna, ki vzame tega Sjroikoplečnika za moža, bo tesno izhajala e svojim prostorons!"
Obrnil se je, ter jo pomeril s hitrimi pogledom od nog do glave, kakor bi hotel reci:
(Nada1 je van je prihodnjič..
seji naših skupnih društev je bilo enkrat sklenjeno, da se potrdili a drži v arhivu, ker darovalci 6o tako dobili znamke, ko bo pri«fpevali in društva oziro-» ma njih zastopniki lahko vidijo potrdila na seji, če želijo.
Poleg agoraj omenjenih prispevkov sem nabrala tudi $3.60 s pobiranjem podpisov zaoestit ko k 25-btnwM Sovjetske vlado. Tndi to jo že bilo odposlano in imam potrdila.
Nekatera društva & niso vrnila knjižic in so naprošena, da to store, ko imajo dovolj nabra nega. .
■Kakor sem bila informirana, je potslalo te dni društvom
delovanja za občni blagor in nap:eddk med vsemi narodi, rešenih svojih diktatorjev, kaj"' ti navsezadnje: "Al men are brothers"
Plemenite !jndi tudi tuja sreča veseli. Pravo prijateljstvo se spozna po treh znakih: nesebičnost, požrtvovalnost in eJvesrfolba v nesnesči. .
se
potipisovalue poairavne pole, Vaterer bodo poslane v Rusijo v zvezi & 25-letnico ruske revolucije. Za podpis lahko da vsakdo. kolikor hoče, a najmanj kar je zahtevanega za podpis na te pole, je en dolar. Našim rojakom se priporoča, da se podipišejo na te pole in pokažejo, da čutijo z našimi ruskima braiti. ki se borijo tudi za osvobojen je
smemo namreč
Celo naše življenje od same mladosti do groba, je neprestana bcu^ba, brez ozira na socialno, gmotno ali stanovdeo sta-tžče. Siromak se boti za košček vsakdanjega kiulia, bogatin, da ai bogastvo obdrži ali si ga tše več pridobi, vojak za idoanovino. vzgojitelj in učenjak zoper temo nevednosti, zdravnik in dtthovnik za telesno in duševno zdravje naroda, umertnik in pisatelj za našo dušno hrano in la»tno slavo itd.
Bo i. kateTemu je priključeno tudi živalstvo in rastlinstvo, je jedro življenja, oziroma življenje samo. Kjer ni borbe, tam našega naroda — ne- je smrt, pogin, uničenje. Edin-pozabiti, da ^?tvena izjema iz tega splošne-medtem, ko skušajo danes naši ^ pravila bo njegova visokost sovražniki uničiti vsako sled Herr Hitler. Njemu bo boj v naše kulture in našega jezika,' pogubo. .
se pa hrani v Rusiji nekaj tisoč	---
izvodov slovenskih knjig, ki so iMarijivi ljudje nimajo v svo-bile spravljene tja z namenom, | jem slovarju besede "dolipor da se Rusdja z nami seznani in čas je."
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM .
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dfežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
Zemljepisni svetovalni odbor Je Izbral limed rti ti»oč slik samo najbolj*« barvane slike— U zbirka je lak o popolna, da je xa vsake«* neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni.
Vključeni so nanaslednji aemljevidi: — svet, Evropa (dane«), osrednja K v ropa (ob izbruha vojne), Angleško otočje. Francija, Nem-Hja. Italija, Švica, Holandska, Belgija, five* ska. Noireftka. Danska, Cnija sovjetskih soeja-Hstitnib republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija. Krčka, Albanija. Azija, Turčija, Sirija, Lebanon, Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Japonska. Pacifik Jufna Amerika (severni del). Južna Amerika (juinl del). Afrika, Severna Amerika, Kanada Združene države, Mehika. O-»rednja Amerika in Zapadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam sebe i>oi>ravlja, luia namen »vSill marsikatera .nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani so skladišč? svetovnega znanja In podajajo ras-sežnnet zemlje, prvine sončnega sestava, {»krajine in glol»oeino oceanov in j»er. dolgost najdaljših rek In prekopov, površino poglavitnih otokov In vi«okost svetovnih gora. Tu bo odgovori na mnoga danaSitJa vprašanja.
SEDAJ
40
PO ]
V URADU -
centoy
OSTI 36 CENTOV
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
iega prvega moža, napram dru-pemu in kako veeel in ponosen bi bil prvi umrli mož, <oe bi to zamopel slišati. V zadnji moji koloni -sem o km pisal: Najbolj zadostno je, če si oženjen in preseliš v krtovo deželo, umreš,1 ne pa v katero deželo, kot je bi- j lo pomotoma natisnjeno, in ne mor eš slišati slavospevov, ki jib poje žena o tebi svojemu možu št. 2.	j
iln ?pet na drusrem me»tu se bi moralo citati: Xaj ne ve levica, "kaj poda de-sni<ia — ne pravica, .
Francijo.
Paramount Theatre na Broad ■way. in 44. ulici kaže slovito >liko "The Avengers". To je slika iz sodobne Norveške, kjer
>e podtalni Norvežani shajajo z angleškimi častniki in razpravljajo o načrtih, kako bi iz dežele pregnali Nemce in kv?i* ling-T-.
Molitveniki
▼ krasni vezavi importirane iz starega kraja...
INVESTIRAJTE V AMERIKO
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
Zakonca bi morala biti kot eno; Včasih pa — cpIo trije.
Elospevši v to deželo, st^m ^e treb stvari najbolj bal: da bi postal preveč bo»grat (pravili so da v Ameriki ima vsakdo pri lEko postati milijonar, ampuik bogtatija človeka ubija), da bi postal glavar številne družine (kaj ^e to pravi, vem iz rojstne
hiše) in pa, da bi se tako dobro angleščine namul, da bi pohabil 6voj ljubi materin jezik.
Hvala JBogra. vse to je bil prazen strah. Še vedno sem reven kot oerkvena miš samcat kot menili in ljuba slovenščina mi še vedno bolj gladko teče nego katerikoli tuji jezik. Pa naj kdo reče, da nimam sreče-!
Včasih se zgodi, da, ako se vdova v drugo poroči, neprene-
TTEWYORSKA GLEDALIŠČA
Emtbassy Newsreel gledališče kaže med drugimi zanimivimi slikami tudi ameriški vpad v Afriko V avoji podrobnosti je ta slika naslednja: ~	j
Zaveznici poveljniški zbor ameriških in agle^kih generalov raizpra^ija o strategiji. — General Montgoipverv vodi angleško osmo armado do popolne zmage na/d Rommelovo ar*( mado. — Odhod -zae^niškega. konvoji iiz Gftrtaltara. — Na-1 pad na važno pristanišče v Ma-' rofcu. — V Alziru so Angtelži po padcu Francije razbili francosko fbrodovje. — Francosko me-' sto Alžir v severni Afriki, kjer .<= o arneriSkt padalci zasedli le-taT^šče. — Amerikanci so pričeli svoie prodiranje v TuniErjo da prestrežejo bežečo armado maršala Romrmela. — [Predsednik Roosevelt naznani pričetelr druere fronte ter govori v francoskem jeziku francosfeemmn narodu, kateremm pravi, da bodo Amerikanci premai^K vise sr^
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (it. 353)
a \k * inčev — TIA ttranl r belem celollda
Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415
2K x S% Inter — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (it. 4t8) 2 Vi x 4 1 nter — 256 itratl Titeril Sv. Krtiev Pet
Cena flJM
RAJSKI GLASOVI—St. 415)
X 4 InSe* — 256 atrmnl
Tftevtl St. Krtiev Pal
•LN
NEBESA NAS DOM— (iL 419) 2%x4H Inčer—3S4 straul
Cena 75«
(Ker se oud Je posrečilo dobit! te molltveolke po selo oisU ceni, Jih tudi moremo prodajstl po «orl o-umčeul ceni. Zaloga pa ni posebno velika, zato Jih naročite- čimprej, da Vam bomo mogli i ojimt po-•treCL.
! NEBESA NAS DOM — (it. 415) 2% Z 4% ln««v - 384 loCer
Cena 75c
SKRBI ZA DUSO (St. 416)
S x 4Vx Infer—612 stran!
Cena $1.75
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
KEY OF HKA\-KN
(ido t«
t usnje Tesano
Slovenic Publishing Company
borna hvali in povzdiguje svo- vražnfke in obenem osvobodili
2U WEST 18th STREET
NEW YORK, N, Y.