-1
(MMiMoMEEGLAS
P* XLIV _ §t. Ig _ CENA 12 din
stran 2
Kranj, torek, 5. marca 1991
stran 7
Kulturna pota
Od Adama do S adama
stran 5
fr. Bajželj odhaja v pokoj      Vlada deli odpustke
banka
GorenisKa
banfca
stran 8
ard» ■li *
ion0" sive;
j si)1
brc*
»»'? j !'
3 f
t i *
■*» ni*
ini?
ur t
• France Bučar na Glasovi preji
Poračun lahko zlomi slovensko oblast
f0e °m° na^aUeva^ 7 razklanostjo v naši družbi, potem bomo sami umrli nara-w Sltl|>ti. Napovedana proračunska razprava kaže na kolaps, ne le parlamenta, to f'*u ?e'otne družbe. Mar res nismo sposobni za samostojno življenje na lastnih ^."an» je dejal gost Glasove preje dr. France Bučar, predsednik slovenske skup-e> s katerim se je pogovarjal Viktor Žakelj.
ŽjijJ* marca - Po daljši prekinitvi je bila v hotelu Creina v Kra-J^ivU ^,asova Pr«ja, tokrat z gostom dr. Francetom Bučarjem, o.0"1 Osvobodilne fronte in partizanom, uradnikom v skup-v Ljuj..0ven'Je po vojni, odstavljenim profesorjem Pravne fakultete **Ntffc v'('mm oponentom prejšnji oblasti, enim največjih slo-**c'isk strok°vnJakov za javno upravo, za upravljalske in organi-
triur
Sar
Pr0f^"mostojna Slovenija je na n,„_r strr»il svoje poglede -o Jugosl p_ — »amostojnc :easednikovanje parla
samostojno Slove-ise 1
1 8a je utrdilo" in lahko
rnem pogovoru na te- stojnost, kar smo zamujali leta 1848, 1918 in 1945. To se utegne zgoditi že pred 23. junijem, verjetno že pred 15. majem, ko se menjata predsedujoča v zveznem predsedstvu in ko se bo jugoslovanska kriza morala razplesti. Jugoslavija na čelu s KPJ je bila že ob nastanku obsojena na propad, ker je bila grajena na nasilju, različnost pa v nasilju ne pride do izraza, ampak samo v demokraciji. Sa-ec*'nstven0°VenC- 'marno sedaj mo demokratična Jugoslavija Priložnost za samo- je lahko dejavnik miru. Lahko
Prem a • »vuje pogieoe nastaia; TaJ°čo Jugoslavijo in
nost. k??' Je vzel kot dolž-Hf* Jud . nasta'o na razvali-°eJstv0 iS Vlje' Je težko reči-' s3i ie i ^a so razvaline že H- sPosobJnU^lavija država, ki
samostojnega ži-
me obsodite za militarista, je dejal profesor Bučar, vendar naše demokracije ne bi bilo več, če ne bi bili sposobni samega sebe zavarovati. Če tega ne bi storili, bi bili skrajno neodgovorni pred slovenskim narodom. Bistven element samostojnosti bo gospodarska samostojnost, to bo bistvena točka izločanja iz Jugoslavije. Sedanji proračun, ki je zgodovinski in je prvič proračun slovenske države, lahko zaradi nasprotij zlomi slovensko oblast. Ce se ne bomo zbrali, nismo sposobni za samostojno življenje. Zahtev, ki jih postavljajo ljudje, nismo sposobni uresničiti, je dejal dr. Bučar, ni jih sposobna izpeljati nobena vlada. Več o preji na petkovih Odprtih straneh. • J. Košnjek, slika J. Cigler
\
S pri°Še| nna9^entur§ki gori - Veliko je naredil za župnijo in vse življenje je bil skromen, vesel, druža-wnedeljski Je tUdi n.avzkriž s tedanjo oblastjo, ker je ljubil svoj narod in slovenski jezik... Tako je
.P^lhi.. S'OVeSnosti na CuBt.,-.'.!,: -___•'       1A iv...s*.,.. .... »a-iicLnvani* i.irn Diim/uk' obudil
ue'jski ci "-".rii/; s icuanjo ooiastjo, Ker je ijudii svoj naruu m jv«..~... ~
tv ^ "a žn .,.esnosti na Šenturški gori ob 30-letnici Društva za raziskovanje jam Domžale obudil lu Si»non Rnh-v Simona R°biča - pionirja slovenskega jamarstva in naravoslovca - predsednik dru-,,ko^odZl'V.Domža,ah Stone' Stražar. Na župnišcu so odkrili spominsko ploščo gospodu Sim-ti vem rekel V?£ navadn<> rekli Simonu Robiču, blagoslovil pa jo je ljubljanski škof Jožef Kvas in 1 *uPniji u .J 00 v sPomin in počastitev velikih del slavneea župnika in naravoslovca, ki je deloval v
Orožje ni porok miru
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je pripravil predlog zakona o obrambi in zaščiti, ki v skrajšanem in določnejšem besedilu upošteva pripombe iz dosedanje razprave. Predlog vsebuje rešitve, kot so ocenili v republiškem izvršnem svetu ob odločitvi za obravnavo tega zakona na prihodnjem zasedanju slovenske skupščine, ki bodo omogočale načrten in postopen prehod na nov koncept nacionalne varnosti.
Sestavni del predloga so tudi podatki o izdatkih za obrambni in zaščitni sistem. Medtem ko smo zanj lani Slovenci odšteli nekaj več kot 10,1 milijarde dinarjev - od tega je 9,5 milijarde porabila JLA, naj bi iz letošnjega republiškega proračuna izdvojili za obrambo 6 milijard in 188 milijonov dinarjev, od tega le 2 milijardi in 925 milijonov za JLA.
Slovenci bi torej morali biti navdušeni nad skoraj 40-odstotnim zmanjšanjem letošnjih izdatkov za obrambne naloge glede na leto poprej. Ob tem ne bi smeli prezreti, da so ti stroški skoraj trikrat manjši, kot bi znašali v primeru financiranja JLA v skladu z zakonom o začasnem financiranju potreb federacije. Kljub pozitivnim premikom pa se posebej v zadnjem
času mnogi sprašujejo, ali si lahko v razmerah globoke gospodarske krize in nerešenih socialnih stisk privoščimo tudi tolikšne izdatke za obrambo. Če navedemo ugotovitev le enega od njih, predsednika GZS Tomaža Koširja, mora država od vse manjšega družbenega proizvoda pobrati čedalje več za izpolnitev vseh želja.
Pa gre v primeru te obrambe res za skupno Željo vseh Slovencev? Dogajanja v zadnjem času nas prepričujejo, da jih vse manj podpira klasični, oboroženi koncept obrambe in vse več neoboroženi, mirovni koncept. Kot so pokazali podatki iz anket javnega mnenja, se namreč že več kot polovica državljanov Slovenije zavzema za demilitarizacijo. Zanjo so se izrekli tudi številni ugledni politiki in drugi javni delavci s podpisi na Deklaraciji za mir. Toda, vlada še naprej vztraja pri svojem in zahteva oboroževanje, medtem ko nam ob vlaganjih v tako obrambo nihče ne more zagotoviti miru. Zato ji lahko zamerimo, da niti ne razmišlja o razvoju nenasilnih oblik zagotavljanja varnosti; obenem upravičeno zahtevamo, naj oprihodnji obliki slovenske nacionalne varnosti ob predstavitvi vseh možnih konceptov odločijo državljani Slovenije sami! • Stojan Saje
Demosov vrh v Poljčah . iiiirniiiiniinifi
Proračunski kompromis
Vlad* naj prouči možnost od S'do triodstotnega znižanja republiškega proračuna, še pred 15. majem pa naj bi Slovenija sprejela sveženj zakonov za gospodarsko osamosvojitev.
Poljče, 5. marca - Tako kot Je že običaj pred pomembnimi skupščinskimi zasedanji so se tudi tokrat poslanci Demosa v republiški skupščini /brali na zaprtem sestanku v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Osrednja tema pogovora je bi! letošnji, /a večino sporni republiški proračun. Osnutek so oceniti kot primeren /a razpravo, vendar so vseeno vladi naročili, naj pri predlogu prouči možnost od 5-do 10—odstotnega zmanjšanja. Vladi so tudi predlagati, naj še pred 15. majem, za« radi nevarnih teženj ob zamenjavi na čelu predsedstva Jugoslavije (Jovića naj bi zamenjal Hrvat Mesic, Čemur naj bi v Srbiji nasprotovali), pripravi sveženj zakonov za gospodarsko osamosvojitev. Predstavniki strank so po sestanku povedati, da imajo dokaj enotna stališča do proračuna, ki mora biti integriran. Le socialdemokrati in krščanski demokrati menijo, da moramo dati za ceste vse, kar zberemo ali celo več;. JSeieni terjajo več za zaprtje jedrske elektrarne v Krškem. Proračun pa bi bilo treba zmanjšati z racionalizacijami v javni upravi in z boljšo organiziranostjo v družbenih dejavnostih. Ker federalni organi plebiscita ne priznavajo, je treba /družiti politične sile na Slovenskem za uresničitev plebiscitnih nalog. Demos zavrača očitke, da *e Slovenija miiitarizlra. /,a demilitarizacijo bo čas, ko bodo za to astre/ne varnostne in politične razmere,-ko bo JI,A zapustila Slovenijo, ti J. Košnjek
... počastitev velikih del slavnega župnika v drugih krajih. - Foto: J. Cigler
Sisovski koncept porabniških lobijev
Kranj, 4. marca - Republiški sekretariat za informiranje nam je posredoval stališča Republiškega sekretariata za finance do izjemno razburljivih javnih polemik, ki zadevajo denar, namenjen za cestno gospodarstvo v osnutku proračuna Republike Slovenije.
Ob začetku skupščinske razprave o osnutku proračuna Republike Slovenije Sekretariat za finance ugotavlja, da se je v javnosti raz-plamenela kampanja proti proračunu, ki kaže, daje še vedno močno navzoč sisovski koncept ureditve vrtičkov porabniških lobijev. V razlagi je rečeno, da pritiski po stari ureditvi prihajajo prav s področja cest, pošte, železnice, kjer do racionalnih organizacijskih premikov še ni prišlo kljub ukinitvi sisov konec leta 1989.
Sekretariat za finance poudarja, da v proračunu ni moč enačiti virov sredstev s porabo, marveč gre zdaj le za vire in odhodke proračuna. Davkoplačevalci pa lahko v parlamentu s pomočjo poslancev določijo optimalno strukturo porabe pa tudi virov. Sicer pa sekretariat ocenjuje, da je problematika glede cest spolitizirana in prikazana enostransko, ker je prioriteta odsekov za letos določena na osnovi cestne mreže, varnosti ekologije ter narodnogospodarskih vidikov cestne mreže. Vendar pa predloženi program ni usklajen s finančnimi možnostmi republike, razen tega pa so zahteve Republiškega sekretariata za promet in zveze preoptimistične in jih ne bo mogoče realizirati, ker za pretežno število odsekov avtocest in rekonstrukcij še ni pridobljeno lokacijsko dovoljenje. To pa praktično pomeni, da letos ne bo moč začeti z intenzivno gradnjo, pojasnjuje Republiški sekretariat za finance. • A. Ž.
Ogrožena socialna varnost tekstilcev
Tekstilni panogi grozi gospodarsko uničenje, 70.000 v njej zaposlenim pa je ogrožena socialna varnost, ugotavlja sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije. Na slovenski parlament zato naslavlja več zahtev: ukinitev 12-odstotnega davka na plačilno listo, izvršni svet ali skupščina naj s sistemskimi zakoni omogočita nakup surovin na prostem svetovnem trgu, kar se zdaj kupuje prek zveznih rezerv z obveznim predplačilom. Pridružujejo se mariborskim tekstilcem v zahtevi po zagotovitvi zakonsko zajamčenih plač v višini 4.150 bruto iz rezervnega sklada republike, če občinski skladi nimajo sredstev. Izvršni svet naj sklepa o zagotovitvi intervencijskih sredstev za podjetja v panogi, ki imajo možnost uveljavitve na svetovnih trgih.
Če skupščina ne bo reagirala na zahteve tekstilnega sindikata, bodo zahtevali nepreklicen odstop vlade in preverili zaupanje poslancev, ki morajo ščititi interese gospodarstva v parlamentu. Opozarjajo, naj poslanci ne pozabijo na udarno moč več kot 70.000 zaposlenih delavcev v panogah, ki bo nenadzorovano izbruhnila, če ne bodo vzeli resno gospodarske in socialne agonije zaposlenih delavcev v obeh panogah industrije.
UNANJEPOLmČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Od Adama do Sodama
Vsi se razglašamo za božje otroke ter za pokorne in predane božji volji (slednje pomeni arabska beseda islam), a smo kljub temu sprti med seboj; sicer pa soglašamo, da vojna v Zalivu ni bila verska vojna - tako bi lahko povzeli pogovor ob omizju, za katerega so na pobudo hamburškega tednika Der Spiegel sedli nekateri najuglednejši predstavniki judovskega, krščanskega in islamskega bogoslovja. Na začetku jih je moderator pogovora zaprosil, naj na listek papirja zapišejo, kaj je po njihovem temeljno oznanilo njihove vere. Zapisali so, kar sledi: "Pravičnost, mir." (M. S. Abdullah) "Vera v enega Boga, enakost ljudi, pravičnost" (E. Els-hahed) "Dejstvo, da je en sam Bog, kar se kaže v enotnosti stvarstva. " (H. G. Brandt, Jud) "Ljubi svojega bližnjega, ker je tak, kot si ti." (A. Steinberg, Jud) "Živeti in ravnati v duhu Kristusovem." (H. Kiteng) Bistvenih razlik med tremi religijami v temeljnih sporočilih torej sploh ni. To je ugotovil tudi gostitelj Hans Kueng, znani katoliški "disident", ki mu je papež leta 1979 prepovedal evati in velja za enega od protagonistov dialoga med veliki-i lovnimi religijami. Le-te se po njegovem ujemajo v veri v a Boga in v istovetni etiki; vse velike zapovedi človeštva - ne . ne laži, ne kradi! - so jim skupne. "In vsepovsod velja zlato Jo: česar nočeš, da storijo tebi, tega ne želi in ne stori druge-V nadaljevanju ugotavlja, da pozna hebrejska biblija tri za-■ Boga s človekom. Prva je tista z Noetom po vesoljnem potopijo za vse človeštvo. Druga je z Abrahamom, ki velja tako -raelce kot za Arabce; Abrahamov sin Izmael se namreč šteje tdnika Arabcev, Izak pa Izraelcev. "Sporna " pa je tretja in nejša zaveza z Mojzesom in izraelskim ljudstvom. Spor na-. ko se eno, izraelsko ljudstvo, razglasi za izvoljeno, za bolj alsko od drugih. "Tudi mi Židje si moramo očitati, da v na-ridigak manjka osrednje opozorilo na enakost vseh ljudi Ne zrjamo vedno dovolj jasno človekovega dostojanstva in Ijube-Jo tujcev. To je velika neizpolnjena dolžnost verskih instanc na vseh straneh. Množic ne vodijo v znamenju skupne človečnosti, marveč se dajejo zmeraj znova vpreči v nacionalne interese." S temi besedami dopolni katolika njegov judovski kolega Brandt, Kueng pa navrže še zgodovinsko dejstvo, da je vsaka religija, ki je kdajkoli prišla do svetne oblasti, z drugimi verami in verniki ravnala slabo. Brandt pritrdi: "Nisem politik. A po mojem osebnem mnenju danes ne bi smeli več vleči meja z biblijo v roku Palestincev ne morem tolci po glavi z biblijo in govoriti: ker je tu notri tako zapisano, se morate zdaj umakniti s tega ali onega kraja." Tako res ne gre. Izraelci in Arabci se bodo morali potemtakem še učiti živeti drug ob drugem.
Nekateri učeni muslimani danes zanikajo, da bi bila njihova vera že po svojem bistvu bojevita in nasilna. Taki so resda njeni verniki, pa ne zaradi vere, temveč zato, ker se že stoletja čutijo poniževane s strani judov, kristjanov in Zahoda. V svojem bistvu je islam miroljuben in taka bi lahko bila tudi milijarda njegovih vernikov, če bi v svetu prevladal dialog - ne le med verami, tudi in predvsem med verniki. Vojna v Zalivu ni sveta vojna (džihad), pravi V. A. Hamdani, visoki predstavnik Svetovnega muslimanskega kongresa. Džihad je boj proti Satanu, proti zlu, kije v nas samih. Če se dva spreta, jih je po Kuranu treba pomiriti. Če se eden od obeh tudi poslej obnaša nasilno, nam Kuran nalaga braniti tistega, kije bil napaden brez lastne krivde (npr. Kuvajt). Tudi po islamu je vojna pravična, če je obrambna, če preprečuje napad ali napadalca kaznuje. In taka je bila vojna proti Sadamu. To ni bila vojna med islamom na eni in krščanstvom na drugi strani; bila je vojna za politični prestiž in naftne vrelce. Vojna je zaenkrat končana. Zdaj je čas za pogovore, ki bi omogočili miroljubno sobivanje v prihodnje. Velikih in dejansko obstoječih nasprotij med ekonomskimi in političnimi interesi Arabcev, Judov in Zahoda pa nikakor ne kaže več odevati v verski plašč in jih razglašati za svete. Saj smo na vsezadnje vsi le "otroci božji", potomci Adamovi. Sadama, ki je bil samo še eden v vrsti krivih prerokov, pa je že doletela pravična kazen.
Občni zbor TD Lesce
Lesce, 4. marca - Turistično društvo Lesce pripravlja to soboto, 9. marca, 33. redni občni zbor z naslovom "Osrečimo sočloveka in v tej sreči poiščimo radost tudi zase". Občni zbor bo v osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah, začel pa se bo ob 18. uri. Po končanem občnem zboru bo družabno srečanje ob plesni glasbi kvinteta Sava. • V. S.
SM^IMGLAS
Ob 35-letnici j« kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo
Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Kranj, p. o., MoJe Pijadeja 1 Tisk: DELO TCR - Tisk časopisov in revij Ljubljana, p. o.
Predsednik časopisnega sveta Ivan Bizjak
Časopis izhaja dvakrat tedensko ob torkih in petkih. Cena izvoda je 12,00 din, naročnina za I. kvartal 1991 znaša 300,00 din. Individualnim naročnikom priznavamo 20 odstotkov popusta (naročnina 240,00 din).
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Marko Valjavec (direktor in glavni urednik), Leopoldina Bogataj(odgovorna urednica),Vilma Stanovnik (spon, turizem, poslovne informacije), Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti, Tržič), Danica Zavrl -Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti),
l.ea Mencinger (kultura. Snovanja), Helena Jelovian (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika, Skofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stoja* Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Košnjek (notranja politika, šport), Štefan Žargi (notranja politika), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje);_
Naslov uredniitva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999
Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. uredništvo 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960, sprejem neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, delovni čas od 7. . do 13. ure. ob sredah do 16.30, telefax: 25-366 (direktor, komerciala), 23-163 (uredništvo) s Neobja>Ajenih pisem in slik ne vračamo.
Zaposleni "žrtve" pravne praznine pri varovanju njihovih pravic
Pobudi za zakon o soupravljanju in sindikatih
Stranka demokratične prenove (SDP) je pobudo že vložila v skupščini. Če se parlament še naprej ne bo odzival na take predloge, bo stranka zakonske osnutke pripravila sama, saj so delavci v tej pravni praznini najmanj varovani.
Ljubljana, 1. marca - Zakon o sodelovanju zaposlenih v upravljanju podjetij in javnih ustanov bi moral določiti organiziranje in oblikovanje (sestav) obratnih svetov, način volitev članov svetov in predstavnikov zaposlenih, pristojnosti in dolžnosti svetov in delavskih predstavnikov v njih, pravice delavcev v javnih podjetjih, zavodih in tudi državnih službah, sodelovanje davkoplačevalcev pri sistemih javnega pomena ter kazni in sankcije zaradi nespoštovanja določb, so povedali na petkovi časnikarski konferenci predstavniki predlagatelja, Stranke demokratične prenove.
Miran Potrč, vodja poslanskega kluba prenoviteljev je dejal, da je treba tako soupravljanje kot pravico do sindikalnega organiziranja upoštevati pri vzpostavljanju novega slovenskega pravnega sistema. Neodgovorno je poudarjati, in to se sedaj dogaja, da je to najmanj pomembna stvar. Če smo odstranili slabe strani samoupra-
vljanja, je treba pozitivne obdržati. Milan Balažic, poslanec prenoviteljev je vprašanje te zakonodaje že zastavil v skupščini in dobil od predsednika vlade Peterleta odgovor, da bo vlada reševala tudi to področje, ponovno pa je bila ta pobuda dana uradno na skupščinskem zasedanju 20. februarja. Po sodbi Balažica je treba pritisk
Konec junija bo v Ljubljani in Celju Svetovni slovenski kongres
Domovina materinskega srca
Svetovni slovenski kongres bo po vzoru svetovnega kongresa Judov postal stalna povezovalna organizacija Slovencev, ne glede, kje živijo in kakšnega prepričanja so. Vrhovno telo med zasedanji kongresa pa bo glavni odbor.
' Ljubljana, 28. februarja - To so povedali na četrtkovi
Območne konference Svetov- seji skupščinske komisije za
nega slovenskega kongresa so Svetovni   slovenski kongres,
ustanovljene, konferencam za Pripravljena sta osnutka pro-
Avstralijo, obe Ameriki, Kana- grama in statuta Svetovnega
do, zamejstvo in Slovenijo se je slovenskega kongr .    ki naj bi
pred kratkim pridružila še kon- deloval po vzoru svetovnega
ferenca za Skandinavijo. Po- kongresa Judov. Razprava se je
budnica za Svetovni slovenski ^ela okrog vprašanja, ali je
kongres in predsednica komisi- ,ahko ^n.k?n«resf *amo P°'
je skupščine Republike Slove- samezn.k ah lahko tudi organ;,
nije za Svetovni slovenski kon- f.aciJa oziroma stranka Zed.m-
gres Spomenka Hribar pa od- 1 *° se' da ,ah,ko' *?ndar ,ma ° -       • •>•■*■ tudi samo en glas. Sicer pa bo
haja te dni na obisk k Sloven- svetovni slovenski kongres ci-cem v Združene države Ameri- vilna institucija, nadstrankar-ke, Kanado in Argentino. Mar- ska, delovala pa bo politično in sikaj spodbudnega jim bo ime- organizacijsko v smislu povela povedati, med drugim tudi zovanja slovenstva. Sodelova-
Manj imen na črni listi
Na seji komisije za Svetovni slovenski kongres so povedali, da je seznam vojnih zločincev skrčen za devet imen, tako da je sedaj na njem še deset ljudi, ki bi padli v nemilost, če bi se pojavili v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji.
to, da so sedaj oblikovane vse
območne konference in da bo kongres 27., 28. in 29. junija letos v Ljubljani in Celju. V Ljubljani bo osrednji del v Cankarjevem domu, v Celju pa bo prva seja glavnega odbora.
nje v pripravah na kongres nikomur ni zaprto, kot je slišati očitke s strani nekaterih strank. Vrata so vsakomur odprta in kongres ni zadeva slovenske vladajoče koalicije, ampak vseh Slovencev in njihovih strank. • J. Košnjek
Seja časopisnega sveta Gorenjskega glasa
Kranj, 1. marca - Na drugi seji se je sestal časopisni svet Gorenjskega glasa. Sprejel je dogovor o načinu dela časopisnega sveta in soglasje k ponovnemu imenovanju Leopoldine Bogataj za odgovorno urednico Gorenjskega glasa za naslednja štiri leta. Obravnaval je tudi programsko zasnovo časopisa za leto 1991 in predlagal, da bi, razen notranjepolitičnega komentarja o razmerah v Sloveniji, uvedli tudi komentiranje gorenjskih notranjepolitičnih dogodkov, zlasti skupščinskih zasedanj. V rubriki Gorenjski kraji in ljudje (na 5. strani) se naj ne bi sramovali razkrivati revščine našega življenja, več prostora kol doslej naj bi namenjali gospodarstvu in to ne le industriji, za kmetijstvo so menili, da ima v primerjavi z drugimi vejami gospodarstva prevelik poudarek v časopisu, zato naj bi na kmetijski strani poleg strogo kmetijskih tem več pisali o življenju na vasi, okolju in ekologiji. Za slednjo so tudi menili, da ne sodi med nesreče in kriminal. Predlagali so, da bi Gorenjski glas pripravljal javne okrogle mize o najbolj akutnih problemih določenega kraja ali območja. Časopisni svet je tudi predlagal, naj bi pismom bralcev namenili več prostora in tako zagotovili večjo ažurnost pri objavi. Naslednja seja naj bi bila aprila, in sicer skupaj z uredništvom.
na sprejem take zakonodaje in za vključitev pravice do soupravljanja v ustavo stopnjevati tudi zaradi zagotovitve družbenega miru. Soupravljanje je utemeljeno v resoluciji OZN, ki je bila sprejeta 3. decembra leta 1982 in ima domovinsko pravico v Italiji, Zvezni republiki Nemčiji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v skandinavskih državah in podobno. Zato
so te države socialne in obe-
Bekeš je v prid zakona o so"' pravljanju povedal, da tudi v# organizacijske teorije dokaz«' jejo, da je soupravljanje dodal' na motivacija za boljše delo i* da ta pobuda ni blokada g<»^ darske reforme, ampak "j** kompletiranje. Najprimenitf naj bi bilo ta zakon sprep hkrati z zakonodajo o la?J£ njenju. Stranka demokrati^ prenove bo pri uresničitvi s**, jega predloga iskala zavezi«' štva s strankami, ki sodijo C'' ko, s sindikati in civilno, zna"" stveno javnostjo.
Slovenski parlament je P* novno izzvan tudi z zakonom
sindikatih, tak zakon
svobode sindikalnega org^, demokrat^5
Na ugovore,,. lahko omejevanj..
nem tudi demokratične. Peter  jevanjem države. • J
ranja, Stranka uci»v»- ^ prenove odgovarja, da je t3j({ kon predvsem v funkciji z3S*{. sindikatov pred posegi injj^
Sindikat zdravstva sporoča
Zdravstvu namenjen denar naj porabi zdravstvo
V sindikatu zdravstva ugotavljajo, da osnutek repu škega proračuna drastično zmanjšuje obseg sredstev za Z1 '
bli' draV'
stvo, kar bo ogrozilo raven zdravstvenega varstva ljudi tfl gmotni položaj zaposlenih. . ^
Osnutek proračuna predvideva, da se bo s prispevki zdravstvo letos zbralo 11.886 milijonov dinarjev, za zdraVSij. pa naj bi se namenilo 10.679 milijonov. Torej prihaja do gativne razlike, za kar vlada pripravlja ukrepe za pokrivanj Med ukrepi je menda tudi višja participacija, čeprav ta °cEjj meni dejanskega vira financiranja. Opozarjajo tudi, da vlL participacija pomeni omejevanje dostopnosti do zdravstve" storitev, kar bo imelo dolgoročno negativne posledice zdravstveno stanje prebivalstva. Dejstvo je, da zdravstvo s££
med najpomembnejše družbene dejavnosti, za kar smo - ^ koplačevalci pripravljeni nameniti več denarja. Kdove al' ta pripravljenost še tako velika, če bodo sredstva, namenj zdravstvu, zlorabljena. Sindikat zahteva, da odbor za stvo še pred skupščinskim zasedanjem prouči program i" f čin financiranja zdravstva. Vztraja pa tudi, da se za zdravs . no varstvo zbrana sredstva za to tudi porabijo. Če pa Vl na sprejme v osnutku proračuna predlagano porabo sreds naj se ustrezno zmanjša prispevna stopnja. • D. Ž.
Gozdarstvo je v razsulu
Kranj, 4. marca - Gozdarji iz kranjskega in blejskega gozdneg J spodarstva ter Splošnega združenja gozdarstva Slovenije so vr ^ v Besnici predstavili svoje strokovno delo, podobne predstavu so bile tudi po drugih območjih Slovenije. S temi predstavitvi j hoteli lastnike gozdov in politične dejavnike pa tudi širšo J3. << seznaniti s sedanjimi dogajanji v gozdarstvu, opozoriti na P ^ gozdarske stroke za pametno gospodarjenje z gozdovi ter z neupravičene kritike na račun gozdarske stroke.
To je še posebej aktualno sedaj, ko je gozdarstvo v Slov* ^ v najhujši krizi po vojni. Gozdna gospodarstva, ki so bila s ^ ves čas po vojni nosilci proizvodnega in strokovnega dela j du, so v razsulu. Znanstveno-raziskovalno in pedagoško o ^ močno okrnjeno in v nevarnosti, da se še zmanjša. Zakon .M dovih nihče ne spoštuje zaradi različnih političnih in drug1/1 .(ij resov, močnejših od zakonskih predpisov. Ministrstvo za »■ .@x stvo in gozdarstvo pa ni ustrezno organizirano in ni kos na'
Začelo se je s spremembo oblasti, ko se je ponudila P j |i nost tudi za spremembe v gozdarstvu. Tam namreč marš1 ^. bilo po volji kmetov in drugih lastnikov gozdov, pa tudi z31 stroko vse ni bilo najbolje urejeno. Vendar pa so se stvari p spolitizirale in zasukale tako, da je slovensko gozdarstvo * | memben družbeni in gospodarski sistem v razsulu. ^e^afstv'j gozdarska stroka v Evropi priznava in ceni slovensko goz pa ga nekateri vplivni politiki in stranke, med katerimi Prez M kmečka stranka - ljudska stranka, obtožujejo in napadajo ^ strani z namenom, da ga spravijo na kolena in podredijo interesom. jtf r
Lastniki gozdov gozdarjem najbolj zamerijo to, da J1?^/ la vsiljena prodaja lesa preko gozdnih gospodarstev in 0 Q$ slehernega drevesa za posek. Kot pravijo gozdarji, je PTi žilo sedaj povsem spolitizirano vprašanje, ki ga kritiki P° itf t jo s preteklostjo, ko so bili gozdarji v vlogi policaja. ^.0kCv; gozdarji odkazila ne jemljejo kot prisilo, ampak kot '
o-----j- --------—---j — •••j-j«  -—• t------~> —.—i----—     . . 0Wji
nasvet lastniku gozda. Pri tem pojasnjujejo, da so strosK' fj$t> la, ki so za nekatere sporni, malenkostni v primerjavi s ^pi^,1 tega opravila. Kar zadeva prodajo lesa, pa gozdarji p° W
zahtevo lastnikov gozdov, da bi pri tem imeli proste ro* str šnja usmerjena prodaja ni bila vpeljana na željo gozdars ke, ampak oblasti. \m Gozdarji opozarjajo tudi na to, da gozd ni le zasebn $ na in da je njegov pomen širši. V Sloveniji je tudi PraktLh &h no obnovljivo naravno bogastvo, zato zasluži posebno sk ve. V razvitem svetu imajo prav zaradi širšega pomena i" ^\ gozda države roko nad gospodarjenjem z gozdovi. Spt^)e jjjffl tudi mednarodne konvencije in stališča o pomenu gozdo pJj hovi koristi za vse človeštvo.
Torek, 5.
marca 1991
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN
^MGLAS
STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE
^°že Školč med gorenjskimi liberalnimi demokrati
Kjer so skrivnosti za poslance, je konec demokracije
?H 28. februarja - "Demokratični standardi so pri nas vsak dan ogro--enkrat pri sodstvu, drugič pri sredstvih javnega obveščanja, tretjič odnosih med vlado in skupščino, med opozicijo in oblastno koalici-ie na četrtkovem pogovoru o skupščinski strategiji liberalnih demokratov, ki ga je v hotelu Park na Bledu pripravil občinski odbor Li-»efalno-demokratske stranke Radovljica, dejal predsednik slovenske J??s Jože Školč in poudaril, da se strastne želje po neodvisnosti Slove-J9J■ (deklaracija za deklaracijo) umirjajo in da se tudi del Demosove ne pusti sprovocirati in v miru pripravlja zakone o lastninjenju, farnem sistemu, proračunu itd. Ker se eno govori po svetu, drugo po Jgoslaviji in tretje doma, v skupščini, vsega, kar je slišati, tudi ni mo-m* jemati povsem resno.
Školč je še dejal, da se liberal-' dern0k.rati zavzemajo za deja-ja, ki vodijo k osamosvojiti, in . Za deklaracije, in da se jim zdi savno  predvsem   troje: nova { ava* lastninski zakon in prora-|.    Ko je beseda o proračunu, oeralne demokrate moti tudi to, ohu ?'0Ver»ski vojski in orožju ni ^krite besede. Ko kdo kaj vpra-' je slišati odgovore, da bi go-, rJenJe o tem pomenilo izdajo ,;rnvnosti. Jože Školč to komen-lral z besede-- "*'s- :- " —
slanca skrivnost, je konec demokracije."
"V času, ko se je še pisal osnutek nove slovenske ustave, nas v regionalizaciji in demilitarizaciji ni nihče podpiral, danes pa nas podpirajo številni, ki se zavedajo nevarnosti centralizacije pa tudi tega, da zdaj ni čas za militarizacijo," je na četrkovem pogovoru dejal Jože Školč in poudaril, da liberalno - demokratska stranka
jami: "Kjer je za po-
Jože Dežman, predsednik občinskega odbora Liberalno-demo-kratske stranke Radovljica, je dejal, da so liberalni demokrati na Gorenjskem z dokaj enakim deležem zastopani v družbene-političnem zboru, njihov položaj v zborih pa je dokaj različen. V Radovljici delujejo po načelu sodelovati z vsakomur pri konkretnih odločitvah, precej zaslug si pripisujejo za to, da je izvršni svet sestavljen bolj strokovno in manj strankarsko in da v skupščini doslej ni prihajalo do destruktivnih pojavov ("zagotavljali smo skupščinski mir"). Ocenjujejo pa, da bodo v razpravi o proračunu in še o nekaterih vprašanjih prišle do izraza razlike v stališčih.
Republiška skupščina ne deluje na podlagi argumentov, ampak z močjo večine, zato tudi vlade, čeravno je katastrofalna (ministri so med sabo skregani), ni mogoče zamenjati, je dejal Jože Školč in dodal, da je v vladi le še malo pozitivnih, nekompromitiranih osebnosti (Peterle, Mencinger, Janko, Ma-lešič...), medtem ko so domala vsi ostali že "negativci".
želi biti stranka zmernih in premišljenih odločitev, da doslej niso imeli nekulturnih izpadov v slovenskem parlamentu, da je LDS bolj zasidrana v mestnem kot podeželjske okolju in bolj med izobraženimi in srednje izobraženimi kot ostalimi. • C. Za-plotnik
lih
Deralni demokrati o ponujenih vladnih programih
Socialna politika le za okrasek
driipj *' 2- marca - Svet Liberalno demokratske stranke je na svoji prav seJ' obravnaval kar obsežni dnevni red. Osrednja točka pa je bila do kat °|""avnava gospodarske in socialne politike slovenske vlade, način ^ S° ,UDeram' demokrati zelo kritični. Na tej seji so določili tudi 2»iranja in višino članarine v stranki.
s0cj5j°?podarsko razvojni plan, tlan     Program in proračun so
ie v«?-,Sveta LDS na seJ'' ki j«
O Jože Školč< obrazložili tja v arJ'Janez Kopač, dr. Du-vai Kosmač Piškur, dr. Bogo Ko-Vib p Zlobec, Vika Gorjup in res .p kočnik, ki so svoje delo sko ra. J"? °Pravili- Gospodarju |jLVOjm dokument, po mne-uPošiP alnin demokratov, ne nosti r lzvrazito različnih mož-kri2e .azreševanja jugoslovanske rezuiPoložaja Slovenije i n je g0sPodl PreP°znavno begajoče PrevalifrS e Politike< ki skuša fnent. \lhod8°vornost na parla-"aJati bi morali iz osa-
mosvojenega položaja Slovenije in kot izhodišče vseh nadaljnjih opredelitev postaviti samostojno monetarno politiko. S preobremenjenim gospodarstvom je nemogoče načrtovati razvoj, zato se zavzemajo za razbremenitev, boljše pogoje za podjetništvo in agresivno iskanje tujega kapitala. Proračun je strokovno korekten, vendar se na dohodkovni strani oslanja na dohodke, ki še nimajo zakonske podlage. Pri odhodkih je razvidna moč posameznih vladnih resorjev, pa tudi to, da prenekateri resorji niso opravili svojega dela. Vlada usodno zamuja pri reformah, izgublja za-
gon, način reševanja pa je razviden iz proračunskih prioritet (obramba, policija, intervencije). Brez delovanja gospodarstva ne bo delovalo tudi nič drugega!
Socialni program ne zasluži tega imena, saj je neusklajena lepljenka iz posameznih resorjev, pomenil pa bi bianco menico za ukrepanje in krčenje socialnih pravic. Očitno prilagajanje socialnega programa proračunu, številna sistemsko nerazrešena socialna vprašanja lahko neznosno zaoštre socialne razmere. Pro gram je nastal pod pritiskom ir, le opisuje nekatera področja, najavljene spremembe pri položaju socialnih ustanov pa grozijo z razpadom še tiste aktivne socialne politike, ki smo jo še imeli. Jasa Zlobec je menil, da se bo kmalu uresničila črna napoved o tem, da bomo vsi le ob enoločnici brez
posladka, ki mu pravimo kultura, saj se prav temu področju, ob tem je navedel, koliko se po predlogu proračuna uresničujejo priporočila organizacije Unesco: pri zdravstvu 80 odstotkov, pri šolstvu 60 odstotkov in pri kulturi le 30 odstotkov, najbolj črno piše. Z njim je soglašala tudi Vika Gorjup, ki je opozorila, da nova oblast resno ogroža srednje šolstvo po tem ko je komaj preživelo "preobrazbo" v usmerjeno izobraževanje, ko je vzkliknil: »Vse se ruši. Revolucija od nič je najhujše, kar nas je lahko doletelo. Ustavimo ta tank, dokler je še čas!«
Na koncu seje so izglasovali pravilnik o plačevanju članarine (600 din na leto oz. 240 din za dijake, študente, upokojence in brezposelne), ki se bo zbirala na občinskih odborih. • Š. Ž.
^n°vitelji in zelena frakcija o gozdarskem zakonu
rešitve, ki bodo ozdravile bolnika
Za
Mub|jan
V* '^'oveni' • 'eDruarJa - Klub delegatov Stranke demokratične preno-
t° 0 °snutt,n stran*t'na Zelena frakcija sta v četrtek pripravila razprava Mir    'jPren,emb in dopolnitev zakona o gozdovih. Predsednik
**°b$|j ean Potrč je dejal, da se prenovitelji ne strinjajo s tem, da bi avoavar •stoPni° skupščinskega postopka in da bi morali najprej
ktCi(! Olenik2h0^IŠČa za zakon' Pr««lsednik Zelene frakcije SDP Mauni prispe ?a i* dejal, da bi morali sprejeti takšne zakonske rešitve, K°/da        k izboljšanju zdravstvenega stanja zdaj že precej bolne-
p?kSudanJa Javna razprava je n"nini;,na konflitk med zaseb-^mem m interesom. Čeprav ne zrinil0 zanteve kmetov, pa se L°S*a Z° S te™< da bi se Po-
jilu O°dpovedali obveznemu ?n'dnega drevja 2a po-ru,stroke nad dejav-
Ol
gozdu enik
je se dejal Mau-
kStan°vili"^ ln Polagal, da bi ri°misijo vfuSebno skupščinsko
JenJezB07HSpremljala 8°SP°-gozdovi, pa tudi to, da
bi upravljanje z gozdom moralo priti iz kmetijsko-gozdarskega ministrstva pod okrilje republiškega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja. Kar zadeva odkazilo gozdnega drevja za posek, je osnutek sprememb in dopolnitev gozdarskega zakona po mnenju Mauricia Olenika celo preveč popustljiv.
Janez Pogačnik je predstavil glavna stališča pred nedavnim ustanovljenega Gozdarskega
strokovnega sveta, ki med drugim ocenjuje, da se kriza zaradi odlašanja s sprejemom gozdarske zakonodaje samo še poglablja, da gozdarstvo ne more biti prepuščeno igri strank, pač pa preverjenim in premišljenim odločitvam, da je treba nadaljevati pogovore s političnimi strankami o problematiki gozdov in gozdarstva in zagotoviti pogoje in sredstva za vzdrževanje gozdov, za uresničevanje gozdnega gospodarjenja in za obstoj gozdarske panoge... Kar zadeva odkazilo, je osnutek zakona po mnenju dr. Iztoka Win-klerja gnil kompromis, ki dopušča vse mogoče; odkazilo pa tudi ni ostanek boljševističnega sistema, saj ga je uvedel že Franc Jožef.
V razpravi je bilo tudi slišati, da zasebni lastniki gozdov niso dovolj usposobljeni za delo v gozdovih, saj naj bi bilo v preteklosti pri delu v zasebnem gozdu šestnajstkrat več žrtev kot v družbenih. V zakon bi morali po mnenju gozdarskih strokovnjakov zapisati tudi to, da je etat največja možna zmogljivost gozda in meja, prek katere ne bi smeli. Le kako naj bi bili vsi kmetje dovolj usposobljeni za strokovno gospodarjenje z gozdom, ko pa še gozdarski strokovnjaki niso "popili" vse učenosti? Tudi tisti, ki nimajo niti ara gozda in niti enega drevesa, so zaradi splošnih koristi gozda tudi materialno, kot davkoplačevalci, odgovorni za stanje gozdov... • C. Zaplotnik
J^uslimani so za enakopravnost in sožitje
>niCe 4
nS*ice! RiiTTi8 " Dr Božidar Brudar, predsednik skupščine občine »i in strank ,lnar' predsednica izvršnega sveta in predstavniki jese-1»^- Ca«*-80 86 "deležili ustanovne skupščine.Stranke demokratične
W*ba  i :  . ."' gOStie liuhli»n«ki im.m In nrvaki «IU Iz K«l"fli<va. Za-
Si
a, Liuhi"1 g0stje Uubljanski imam in prvaki SDA iz Sarajeva, Za-J-oijane, Velenja, Lošinja in Labina.
nanke deUrS0V?° skuPšči ■lic* • ueiT>okrati(W
v>tie£!s,°, toliko članov in na7° dve
Hosanskoherce-
liCU?;jiev,davsiniso mogli v ^[ano.delavskega doma Predsednik jeseni-'m Dubič je de-. "cah okoli 3.000
^ovina.Tie_S.loyeniJa
govski muslimani podpirajo Slovenijo kot samostojno in suvereno republiko, zavzemajo pa se za dvojno državljanstvo, če bo to potrebno. Govoril je o težkih gospodarskih razmerah na Jesenicah in poudaril, da se tudi Stranka demokratične akcije zavzema za dopolnjevanje socialnega programa. Stranka si želi enakoprav-
nosti v družbenem in političnem življenju, zavzema se za mir, demokracijo in tržno gospodarstvo. Bosna in Hercegovina pa mora ostati v enakopravnem položaju, samostojna, neodvisna in suverena država.
Jeseniški imam Sakib Alilovič pa je spregovoril o zgodovinskem kulturnem razvoju muslima-Po njegovih besedah zgodo-„ muslimanskega naroda sama zanika vse grozljive laži o bo-sanskohercegovskih muslimanih, ki so bili vedno manjvredni, tla-
tn
nov
vina
čeni in ponižani. V Jugoslaviji je štiri milijone muslimanov in predstavljajo tretji največji narod.
Na skupščini so sprejeli deklaracijo, v kateri se med drugim zavzemajo za enakopravnost in socialno zaščito, za posebno zaščito mater z več otroki, so proti nasilju na Kosovu in za zmanjšanje izdatkov za vojsko. Bosan-skohercegovski muslimani, ki imajo na Jesenicah okoli 3.000 potencialnih članov, imajo podružnice od Hamburga do Tetova in so že danes z več kot milijon 200.000 člani ena največjih političnih organizacij v državi. • D. Sedej
Industrijska demokracija je del splošne demokracije
Nastaja Nova socialdemokracija
Pobudniki zanjo so nekateri člani in simpatizerji Stranke demokratične prenove, znotraj katere bo Nova socialdemokracije delovala kot frakcija.
Ljubljana, 1. marca - Stranka demokratične prenove je heterogena in to je njena prednost. Čez dober mesec bo ustanovni sestanek frakcije z imenom Nova socialdemokracija, pobudniki zanjo pa so Milan Balažic, Milenko Vakanjec, Miloš Čirič, Matjaž Maček, dr. Boštjan M. Zupančič in še nekateri člani in simpatizerji prenoviteljev. Na vprašanje, ali gre za stranko v stranki, je odgovor negativen. Stranka demokratične prenove je splošna in deluje znotraj institucij države, Nova socialdemokracija pa bo delovala znotraj civilne družbe in se bo ukvarjala predvsem s socialdemokratskimi temami, kot so sociala, solastništvo, soupravljanje, interesi delavstva in dela. Dolgoročno postavlja na prvo mesto sodelovanje s sindikati, pa tudi z drugimi strankami levice, kamor bodo kmalu vstopili tudi novonastajajoči krščanski socialisti. Skratka, počasi naj bi nastajala nova slovenska levica, nikakor ne centralizirana in združena v eni osrednji stranki, ampak zedinjena na bistvenih programskih ciljih. V obrazložitvi razlogov za nastanek Nove socialdemokracije je zapisano, da Demosova denacionalizacija in privatizacija utegneta izničiti tudi produktivne učinke agrarne reforme in pridobitve delavstva. Bodoči tuji in celo domači kapitalisti bodo na razprodaji pokupili tovarne in zemljo "samostojne in neodvisne države Slovenije". Vse to na račun žuljev 45-letnega dela delavstva in dela kmetstva. Obetata se nam največji rop in grabež v zgodovini Slovenije, zato se zavzemamo za solastništvo (delavske delnice) in za soupravljanje delavcev. Brez industrijske demokracije ne bo pogojev za nemoteno delovanje kapitala in za razvoj slovenske družbe, piše v zasnovi programa Nove socialdemokracije. Tako se bomo lahko uprli klavrni prihodnosti, ki jo obeta Demos, pravijo. Upoštevati je treba tudi interes sedanjih lastnikov, ne le interesa bodočih lastnikov in države. • J. Košnjek
Slovenski socialisti pripravili socialno-ekonomski program
Hiša brez temeljev
Ljubljana, 1. marca - Republiški odbor Socialistične stranke Slovenije je na današnji seji obravnaval temelje svojega socialno-ekonomske-ga programa in ga soočil s ponujenim socialnim programom, gospodarsko - razvojnim planom ter proračunom republike Slovenije za leto 1991, ki jih je slovenski skupščini ponudila slovenska vlada. S svojim programom želijo biti konstruktivni, hkrati pa ugotavljajo, da je vlada generalno zgrešila vrstni red urejanja novih odnosov v naši družbi. Navzoči predstavniki upokojencev so posvarili pred krajo tistega kar so zaslužili.
Predsednik SSS mag. Viktor Žakelj je v uvodu v sejo poudaril, da so v stranki sklenili, da se svojega dela lotijo sistematično, zato so poleg že pripravljenih analiz, programov in stališč na področju šolstva, demilitarizacije in sociale, lotevajo razvojno ekonomskega področja in tesno na to vezanega socialnega programa. Program naj zagotovi jasno osnovo ravnanja v parlamentu, hkrati pa razpoznavneje določa socialno naravnanost stranke v družbenoekonomskih odnosih, ki (p)ostajajo bistveni in vedno bolj pereči. Vlada je na teh vprašanjih izgubila veliko dragocenega časa, z gospodarsko razvojnim planom prihaja prepozno, socialni program pa je bil dobesedno izsiljen. V časih več ali manj nasilne re-kapitalizacije po obrazcih iz prejšnjega stoletja morajo imeti v stranki jasna izhodišča in razčiščene poglede.
V razpravi o temeljih socialno-ekonomskega programa, ki dovolj temeljito tudi s teoretične strani opredeljuje izhodiščne odnose: do kapitala, pomena lastnine, lastniške udeležbe in soupravljanja ter socialno ekonomske strategije, ter opredeljuje predstave socialistov o socialni državi, je bilo kot največja napaka vladnih programov ugotovljeno dejstvo, da se loteva usodnih sprememb v družbi od zadaj - z gradnjo hiše začenja pri strehi. Po sprejeti davčni reformi, predlaganih sistemsko-organizacijskih spremembah, predlaganem gospodarsko razvojnem planu in socialnem programu, ostaja temelj hiše: lastniška reforma, ki bo bistveno vplivala na vse prej našteto, nezgrajen. Še več, gradnja v obratni smeri bo zagotovo spremenila in celo hudo popačila strukturo, tako da lahko pričakujemo, za države tretjega sveta tipično socialno zgradbo: ozek sloj vplivnih in bogatih ter množico ljudi na robu preživetja. Ali niso, smo večkrat slišali, radodarne postavke v republiškem proračunu za obrambo in notranje zadeve - skratka za represijo, namenjene prav za krotitev tako povzročeni socialnin napetosti? Če k temu dodamo, po mnenju socialistov, nezadosten socialni program, ki pušča vrsto pomembnih socialnih področij odprtih, in kar je še bolj nesprejemljivo, da se prepuščajo sprotnim ukrepom, razmeram in volji, potem lahko pričakujemo, da bo žalostni odnos, ki ga doživljajo upokojenci, občutil še marsikdo. Predstavnik Zveze upokojencev Slovenije je prizadeto ugotovil, da se počutijo v teh razmerah odveč in ogoljufane.
Ob zaključku seje so sklenili, da bodo temelje socialno-ekonomskega programa dopolnili in razdelali za področja stanovanjskih odnosov, zdravstva, invalidskega varstva in pokojninskega zavarovanja. • Š. Ž.
Javni poziv republiškim poslancem
Predsedstvo občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije v Radovljici pošilja javni poziv poslancem republiške skupščine. Radovljiški socialni demokrati z vso odgovornostjo nasprotujemo predlaganemu republiškemu proračunu, posebej pa predvidenim prednostnim postavkam. Ne moremo razumeti, da ministrstvo za finance brez pojasnila namenski denar za ceste prepolovi, ne da bi pri tem povedalo, kam bo šel ta denar. Republiški proračun ne znižuje javne porabe, ta pa je prevelika. Res gre za posledice realsocialističnega sistema, toda ukrepi so prepočasni. Gospodarsko recesijo lahko skrajšamo z manjšimi davki. Nekateri sektorji, notranje zadeve in ljudska obramba, so na prednostni listi. Upamo, da si Slovenci s tem ne kupujemo tudi lojalnosti lastne vojske in policije. Na plebiscitu smo se odločili za trnovo pot. Zavedamo se, da bo ob katastrofalnem položaju gospodarstva še kako treba zategniti pasove. Vendar naj bo odpovedovanje razdeljeno na vse enako. Sedaj pa nosi breme le delavstvo. Banke, zavarovalnice, vse negospodarstvo ne občuti posledic zavoženega gospodarstva. Prav cinično deluje direktor Gorenjske banke, ki se v svojih pogovorih zaveda socialne bede, pri tem pa si mirno pusti izplačati osebni dohodek, ki se ga ne bi sramoval bankir v Celovcu ali Miinchenu. Poslanci, ko boste sprejemali proračun, mislite tudi na to. Vabimo vas, da se sami prepričate, kaj grozi Jesenicam, Lescam, Kranju in ostalim slovenskim krajem. Od vas pričakujemo vsaj udeležbo na seji, saj ste iz delavskega žepa plačani politiki. # J. K.
^MMIESGLAS   4. STRAN
TUKAJ NA &ENTURSKI GORI Jt 23 LET DELOVAL NARAVOSLOVfC IN ŽUPNIK
SIMON ROBIĆ
ti 2 1824-7 3.1897
Spominska plošča Simonu Robiču
Šenturška gora, 3. marca - Ob 30-letnici delovanja društva za raziskovanje jam Domžale so v nedeljo v krajevni skupnosti Šenturška gora na župnišču slovesno odkrili spominsko ploščo župniku Simonu Robiču. Rojen v Kranjski Gori je Simon Robič, koje 1874 ustanovil župnijo, potem kar 23 let služboval na Šenturški gori, kjer je ustanovil tudi ljudsko šolo. Simon Robič pa ni bil le župnik, marveč tudi pionir slovenskega jamarstva. Raziskoval je življenje v jamah in se zanimal tudi za drugo živalstvo in rastlinstvo. Prirodoslovni muzej v Ljubljani danes hrani 5.625 hroščev in 10.750 polžev s podatki o najdiščih, ki jih je opisal in zbral Simon Robič. Na nedeljski slovesnosti, ki sta jo pripravila Društvo za raziskovanje jam Domžale in krajevna skupnost Šenturška gora, so v kulturnem programu nastopili oktet bratov Pirnat, tenorist Janez Majcenovič, basist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik. O župniku Robiču pa je spregovoril tudi domačin Marko Jagodic. • J. Kuhar -Foto: J. Cigler
Ne le pobude
Pobuda, ali opredelitev, da je treba vnesti v programe krajevnih skupnosti med prednostne načrtovane naloge za to srednjeročno obdobje poleg ostalih akcij tudi turizem, vsekakor ni posebnost oziroma značilnost le škofjeloške občine. Domala kar povsod na Gorenjskem je v krajevnih skupnostih na takšnih in drugačnih sestankih zadnje čase precej govora o turizmu in možnostih tovrstnega razvoja. Marsikje pa je ob tem izrečena tudi kritična ugotovitev, da je zgolj govorjenje, dajanje pobud in nenazadnje morda celo že načrtovanje še vedno premalo.
Poudarjanja o pomembnosti, koristi, nujni usmeritvi v turizem smo bili vajeni že v minulem obdobju; res da ne toliko v krajevnih skupnostih, zato pa veliko bolj na primer v že turističnih krajih, pa tudi tu in tam v mestih, kjer turizem kot gospodarska panoga ni bil ravno v ospredju. Od takšnih ali drugačnih pobud, ponekod celo tudi programov, pa je velikokrat marsikaj ostalo le pri pobudah in programih. Tovrstne "izkušnje" se zdaj večkrat slišijo kot ugotovitev, kako se pobud in načrtovanj ne bi smeli lotevati. Pred dnevi je eden od predsednikov v mestni krajevni skupnosti takole komentiral turistično opredelitev v občini v prihodnje: "Že leta in leta govorimo o turizmu, o programski zasnovi tega in onega območja, namesto da bi se hkrati pogovarjali tudi o kapitalu. Turizma brez kapitala (in ob ozkosti ter nevoščljivosti ter različnih nasprotujočih si interesih pri tem) ne bomo imeli še lep čas..."
Nedvomno je kapital glavna in najpomembnejša garancija za to, da se bomo jutri lahko drugače pogovarjali o turizmu. Vendar pa je v krajevnih skupnostih o tem ta trenutek še težko konkretno govoriti. Zelo konkretna podpora turizmu v vsakem kraju pa je lahko že urejen, čist kraj... Sosedje, s katerimi se radi primerjamo, to na primer tudi dobro vedo... • A. Žalar
NUDI: 3 TENIŠKA IGRIŠČA
UMETNA PLEXI PAVE PODLAGA
MOŽNO IGRANJE VSE LETO
1 BIFE
IZPOSOJA LOPARJEV, ŽOG, COPAT
IZPOSOJA GORSKIH IN BMX KOLES
ŠAH
IGRALA ZA OTROKE
REZERVACIJE IGRIŠČ PO TEL. 064/45-080
KONKURENČNE CENE! PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
ŽIVILA Kranj
ItiviiAj trgovina m gostinstvo
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Torek, 5. marca
1991
Krajevna skupnost Poljane
Vstopnica za gradnjo kanalizacije
Na zboru občanov vasi Poljane, Predmost in Hotovlja v krajevni skupnosti Poljane so v nedeljo do* poldne podprli zamisel o dopolnitvi občinskega odloka o prispevku za mestno zemljišče.
Poljane, 4. marca - Če bi se pogovarjali o problemih freske, bi bila udeležba najbrž večja. Takšne "igrice" so nam pač še vedno bolj blizu. Pa vendar se bomo morali začeti pogovarjati tudi o teh, za Poljane pomembnih rečeh, ki so tokrat na dnevnem redu...
Tako je začel zbor občanov v nedeljo dopoldne v krajevni skupnosti Poljane predsednik sveta krajevne skupnosti Roman Dolenec. Na začetku je bila mala dvorana kulturnega doma v Poljanah (v veliki so člani dramske skupine študirali igro Cvetje v jeseni, s katero so bodo predstavili predvidoma čez mesec dni) sicer bolj prazna kot ne, vendar pa se je potem zaradi osrednje točke - gradnja kanalizacije in obravnava prispevka za mestno zemljišče -zbralo vendarle okrog 35 občanov z območja, za katerega je bila januarja v Poljanah pred-lokacijska obravnava za kanalizacijo in čistilno napravo.
Kanalizacija s čistilno napravo oziroma tovrstna komunalna ureditev dela krajevne skup-
nosti Poljane je bila v minulem obdobju že nekajkrat omenjana, vendar spričo drugih pomembnih, predvsem prometnih problemov (ceste,...) ni prišla na vrsto. Novoizvoljeni svet krajevne skupnosti pa se je po razpravi oziroma zboru krajanov odločil, da se je tega "velikega" zalogaja treba lotiti in ga vključil v program za to srednjeročno obdobje.
"Letos," kot je na zboru v nedeljo ocenil predsednik sveta krajevne skupnosti Roman Dolenec, bo start lažji, saj nam od 140.000 dinarjev manjka še okrog 14.000 dinarjev, da bomo dobili projekte. Težje pa se bo potem pogovarjati konec tega oziroma prihodnje leto, saj se na primer samo pri kanalizaciji kaže znesek več kot 7 mili-
Nedeljskega zbora občanov, kjer so podprli zamisel o uvedbi prispevka za mestno zemljišče tudi na njihovem območju, se je udeležilo okrog 35 krajanov.
Prometno ogledalo
Do konca tega meseca bodo v krajevnih skupnostih v kranjski občini predavanja iz programa obrambnega in samozaščitnega usposabljanja prebivalcev, ki jih organizira Sekretariat za ljudsko obrambo skupaj z Delavsko univerzo Kranj. 6. marca ob 19. uri bo predavanje pri Skrjancu za krajane Stiske vasi, 7. marca ob 19. uri pa v gasilskem domu na Štefanji gori za krajane Štefanje gore. V Zabnici bo predavanje 6. in 7. marca ob 19. uri v osnovni šoli za krajane Žabnice. Od 11. do 18. marca vedno ob 19. uri bodo predavanja v osnovni šoli v Naklem za krajane krajevne skupnosti Naklo. Za krajane krajevne skupnosti Jezersko pa bodo predavanja 18. in 19. marca ob 19. uri v osnovni šoli na Jezerskem. V osnovni šoli v Podbrezjah bodo predavanja od 19. do 25. marca ob 19. uri za krajane krajevne skupnosti Podbrezje. 20. in 21. marca ob 19. uri bo predavanje v osnovni šoli V Dupljah za krajane krajevne skupnosti Podbrezje. Za krajane krajevne skupnosti Golnik bodo predavanja od 21. do 28. marca ob 19. uri v kulturnem domu Golnik. Za krajane krajevne skupnosti Trboje bodo predavanja od 25. do 27. marca ob 19. uri v osnovni šoli v Trbojah. Od 25. do 28. marca ob 19. uri pa bodo predavanja v osnovni šoli v Besnici za krajane krajevne skupnosti Besnica. Predavanja trajajo po eno uro, spremljana pa so z video posnetkom Prometno ogledalo. • (až)
Večer pesmi, plesov in običajev
Cerklje - Folklorna skupina Sava Kranj, ki je lani praznovala 40-letnico uspešnega delovanja, vabi v petek, 8. marca, ob 19.30 na Večer slovenskih ljudskih pesmi, plesov in običajev, ki bo v kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah. Na prireditvi bodo poleg plesov in pesmi prikazali tudi stare običaje, med njimi "ofiranje" in "Dolenjsko ohcet", kako so včasih sprejeli nevesto na novem domu, pa štajersko vlečenje ploha in številne druge. Predprodaja vstopnic je v trgovini Gorenjka v Cerkljah in v pisarni turističnega društva Cerklje. • (J. Kuhar)
Srečanje žena
Kranj - Srečanje žena ob 8. marcu pripravlja tudi krajevna skupnost Kranj - center. Srečanje bo v predavalnici Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici 43. V kulturnem programu bo nastopil komorni zbor slepih in slabovidnih Kranj. Krajevna skupnost vabi na srečanje in prijateljski pogovor. • (až)
Ples in večerja
Kranj - Praznovanje oziroma srečanje žena z možmi in prijatelji pripravljajo 8. marca tudi v Domu upokojencev v Tomšičevi ulici 4 v Kranju. Za ples bo igral trio Metoda Praprotnika s pevcema. Rezervacije po 10 dinarjev sprejemajo točajke v domu, ki bodo 8. marca postregle tudi z večerjo. • (ip)
AKORDEON d. o. o.
podjetje za poučevanje glasbe in trgovina z glasbili
Kranj, Koroška 67. tel.: 064/22-007
V Kranju in Šenčurju vpisujemo otroke v šolo klavirja, kitare, harmonike, flavte, kljunaste flavte, predšolske glasbene vzgoje in v tečaj klaviatur ter glasbene teorije.
Roman Dolenec
jonov dinarjev. Za to pa bo v prihodnje prav gotovo potrebno sodelovanje krajanov v delu in prispevku..."
Na zboru pa so se krajani potem, kljub nekaterim pomislekom na začetku razprave, odločili, da si "zagotovijo vstopnico" za sredstva oziroma kasnejše lažje reševanje in uresničevanje projekta kanalizacije s čistilno napravo. Podprli so namreč pobudo o dopolnitvi občinskega odloka o prispevku za uporabo stavbnega oziroma mestnega zemljišča. Prispevek zdaj plačujejo v občini že v Škofii Loki, Žireh, Gorenji vasi, Železnikih. "Na ta način zbrana sredstva pa se vračajo v kraj in v prihodnje bo prav ta prispevek eden pomembnih virov za uresničevanje in urejanje skupnih potreb v občini oziroma na določenem območju," sta na zboru razložili Mana Veble, direktorica Zavoda
za družbeni razvoj in Marij-Nadižar, ki je posebej pojasni'^ na primeru, da je ta prispeve" za lastnike zasebnih hiš oziro-ma stanovanj sorazmerno maj-hen (plača pa se v štirih obro-kih na leto), pomeni pa vstop; nico za to, da bi lahko račun?11 na večja sredstva v prihodnji ki se zberejo s tem prispevkom'
Ne glede na to, kako je J kako bo z Rudnikom v prihodnje, drži, da so na območj" Rudnika pozidane precejšni površine, od katerih bo občinska davkarija od republik v prihodnje terjala denar na r3' čun prispevka za pozida"0 zemljišče. Se pa že zdaj naber« od prispevka za mestno zenJ ljišče v Poljanski dolini (pre°/ vsem v gospodarstvu in Rud' nik je pri tem udeležen z okrOf 90 odstotki) približno 2 mil'J0' na dinarjev na leto.
Po takšni temeljiti razlagi*; na zboru v nedeljo vsi (Pr0<1;! bil ede^i) udeleženci zbora p0*1' prli pobudo, da občinska skuP" ščina dopolni sedanji odlok prispevku za uporabo mestne? zemljišča in vključi med ^ zance  del  območja kraje*0* skupnosti Poljane, kjer naj 01 prihodnjih letih gradili kana"' zacijo in čistilno napravo. K** bo le-ta potekala (časovno) K' trenutek še prezgodaj napoved"' vati. Letos, kot rečeno, so na *f sti projekti, že čez leto dni (<* ne celo prej) pa se bodo °d|05£ li, kje in na kakšen način se W do lotili gradnje, ki bo prav g°* tovo trajala kar nekaj let. • A' Žalar
Vaška skupnost Gabrovo - Breznica
Akcija krajanov za cesto
Zminec, 2. marca - Dve podobni akciji, kot je bila letošnja prya nulo soboto v krajevni skupnosti Znminec v škofjeloški občini i" ^ cer v vaški skupnosti Gabrovo - Breznica, sta v minulem obdobj ■ bili. Na ta način so krajani Gabrovega oziroma Breznice in ^ počitniških hišic na tem območju in ob pomoči takratne °*>c,/'||o-komunalne skupnosti in krajevne skupnosti uredili okrog 1»2 * metra ceste z asfaltno prevleko.
Letos so se v vaškem odboru, rega predsednik je Andrej Dolenc skuH ,
Andrej Dolenc
s krajani dogovorili, da bodo z u ^ njem okrog 8 kilometrov dolge cest približno kilometer in pol dolgem ? j( ku od Grape naprej nadaljevali. Ja*■ je v soboto dopoldne, (prvo, ko )c° gel sneg) zbralo okrog 15 krajanov ifj ^ kaj lastnikov počitniških hišic. Cisti grmičevje oziroma robove ceste. gj.
"Z deli bomo potem nadaljevali'^^ mi bomo uredili odvodnjavanje, vgr j„ na tem odseku okrog 12 propust0 ^ zgradili jaške. Razen tega pa bo vsak ^ mačija prispevala še okrog 10 tisoč dinarjev, vikendaši pa po .sjpf pet sto. Upamo, da bomo dobili na ta način tudi razliko i/ 0. tt za položitev asfalta. Še najbolj nas ta trenutek skrbi stT°!'eip prevoz gramoza, ki ga na tem območju nimamo, potrebovali V ^ bomo kar okrog 2500 kubičnih metrov. Računamo tudi na 0 . ^ bljeno pomoč lovcev in planincev in veseli bomo, če nam bo j. morda pomagal še kdo," je v soboto dopoldne povedal pre nik vaškega in hkrati gradbenega odbora Andrej Dolenc.
Akcija, ki so seje krajani lotili, bo nedvomno kar PreC£j de' zalogaj. Vendar, kot so nam povedali v soboto dopoldne m^af|c: lom, jih ne skrbi, da je ne bi zmogli. Nejevoljni pa so ven (j ker bi organizacija bila veliko lažja, če bi v krajevni skup ^ oziroma v tem delu že imeli obljubljene oziroma načrtovane fone. Obveščanje in dogovarjanje za akcije je na osem k' trov dolgi trasi nenazadnje, če ne drugega, tudi precej zam^^f Tudi zato bi jim telefoni resnično prišli zelo prav...! • ^'
V soboto so čistili grmičevje na robu ceste...
Torek, 5.
marca 1991
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN
GLAS
Dr. Janez Bajželj, družinski zdravnik
Bolnika najbolje spoznaš v domačem okolju
?° štirih desetletjih zvestega službovanja v zdravstveni postaji Stražišče se le pretekli teden upokojil dr. JANEZ BAJŽELJ.
Str v*v
» azisce, 28. februarja - Družinski zdravnik, kakršnih je dandanes le 0(j n>a'p< se je zadnjega dne službovanja tesnobnih občutkov poslavljal v |Svoi'h pacientov. Ze tretjemu rodu Strašanov, Bitenjčanov in prebi-o0cVn desnega brega Save od Podblice pa tja do Podreče, je znan nje-kol Crn' ^k°- Sprva se je na družinske obiske svojih bolnikov vozil s Ij ,^°!ni nato ga je zamenjalo razmajano motorno kolo, na svojih ob-? je že skoraj obrabil tretjega fička. Starim, zvestim pacientom, ki l ran°ma čakali njegovo upokojitev, pa obljublja: če bom zdrav in če m sn>el, ne bom nikomur odklonil zdravniške pomoči na domu!
Koželj, kako vam mineva anji delovni dan vašega zdrav-
>vanja?
Ve< [tonilo
la!
Št
^ečidel v spominih, kako je la,nil° teh 40 let, o katerih bi .Ko napisal zajetno kroniko.
sem d|setletJa so od tedaj, ko nov/ emPetrskem bloku usta-Hpi amhulanto, da bi imela tudi Jiavska četrt, kot je Stražišče, v °Jega zdravnika. Težko je bilo 2dr. pin razmerah razvijati ral avstVer,° mrežo. Sam sem mo-amkS^°Jutro kuriti gašperček v . "oulanti. Prav vesel sem bil, ko
10 pVl'° rnoj'n bolnikov doseglo Začeli
so  me  spoznavati kot
ern jih je bilo več in več,
2dra
vmka v ambulanti in na tere-bol ? Sem s kolesom obiskoval in Iih6 po vseJ kranjski občini nej 1 sem in lJa Predavat. Kas-stj 01' je uspelo na Delavski ce-Strg,sfan°viti tudi prvo lekarno v bi o ^es čas sem stremel, da *dra ŽiŠče dobil° sodobno l97QStVeno h'šo in junija leta tem Sm° odprli novi objekt. Pri stra Pnzadevanju sla mi stala ob fiedni Marjan Skok in Tone Vol-Teh Pa s.eveda dr. Drago Petrič. srcu J"' -*e P°stal° kar mil° Pri ^ai h° občutku' da sem storil ne-st^J dobrega za svojo vas. Zdrav-dorn"3 deJavn°st se je z novim haM m. m°čno razmahnila, pridalo je vse več bolnikov, saj je tebi ambularua blizu ceste in av-ustuh zvez dostopnejša. Dobil
sem še enega zdravnika in otroško zdravnico, razvili smo laboratorij, zobno ambulanto in v hiši smo imeli po tedanjih izjavah najlepše urejeno lekarno daleč naokrog.«
Razen v ambulanti ste veliko zdravili tudi na terenu.
»Vsa leta sem tudi dežural v Zdravstvenem domu v Kranju, dokler me z mojim 60. letom niso oprostili nočnega dela. Po terenu pa še vedno zdravim. Poznajo me ne le v Stražišču in Bitnjah, temveč povsod na desnem bregu Save, od Podblice do Podreče. Na začetku svoje zdravniške poti, ko nas je bilo še malo, pa sem hodil po vsej občini. Danes prihaja v našo ambulanto okoli 3000 ljudi, mnogo iz naše okolice pa jih ima kartoteke tudi v obratnih ambulantah, kajti tu je doma industrija.«
Ste eden redkih preostalih družinskih zdravnikov. Kako ste opravljali to poklicno poslanstvo?
»Na začetku svoje zdravniške kariere, ko na Gašteju še ni bilo porodnišnice, sem z babico Doli-narjevo celo hodil k porodom, kar mi je zelo pripomoglo k spoznavanju tukajšnjih družin. Na obhodih okoli bolnikov sem spoznava! tudi družine, kar mi je pomagalo pri delu, saj bolnika ne spoznaš samo v ambulanti, temveč ti veliko o njem pove prav družinski ambient. Vsa leta sem
bolnike zdravil tudi na domu. Globoko v zavest sem si zapisal nasvet pokojnega dr. Bežka, ki sem se mu šel predstavit kot mlad zdravnik. "Mladi kolega," mi je dejal, "stokrat zastonj, sto-prvič zares. Pazite, da ne boste zamudili stoprvič." Vzel sem zares prav vsak bolnikov klic na dom. Tudi dr. Premrov, moj šef v zdravstvenem domu, mi je dejal: "Janez, ljudje na domu so bolj bolni kot tisti, ki te obiščejo v ambulanti." Vseh 40 let nisem odklonil, kadar so me klicali na dom. Najprej je bilo to na kolesu z nahrbtnikom, nato na motorju, zdaj pa v avtomobilu.«
V Stražišču pa vas ne poznajo le kot zdravnika...
»V Stražišču sem ustanovil tudi pevski zbor, v gasilstvu sem si pridobil čin višjega častnika, vzgojil kopico gasilskih bolničarjev, začel sem s tečaji prve pomoči pri AMD, 12 let sem bil predsednik Rdečega križa v Stražišču, sodeloval sem v dramski sekciji... In še večje tega. Rad imam svojo vas in ponosen sem nanjo. Tudi v uradnih dokumentih sem namesto Kranja vselej navajal Stražišče.«
Kdaj vam je bilo pri delu najhuje?
»Velikokrat je bilo hudo. Vselej bom pomnil svoj prvi smrtni primer, koje v Struževem, zgorel otročiček. Dr. Bohinc iz Cerkelj mi je tedaj dejal: Janez, ljudje ti bodo tudi umirali. Ko mi je umrla prva bolnica, sem dolgo prizadeto tuhtal, kaj sem storil napak. Prijatelja dr. Matajca sem takrat prosil, naj pri obdukciji presodi, kje sem naredil napako, da je bolnica umrla. Rekel mi je, naj ne bom tako občutljiv, saj bom sicer težko opravljal zdravniško
delo. Toda če ti umre bolnik, ki ga poznaš in ti postane blizu, ne moreš ostati neprizadet. Sicer pa vsakega bolnika obravnavam edinstveno. Dva si nista enaka. Za zdravnika je pomembno, da mu bolnik zaupa, da se mu odkrije. Meni je delo z bolniki lajšalo dejstvo, da sem bil domačin. Bil sem tudi predhodnik dr. Bavdka v dispanzerju za borce. Kot človek, ki je doživel vojno, sem lahko razumel ljudi, ki so v vojni trpeli.«
Kot družinski zdravnik ste morali biti velikokrat tudi spovednik.
-»Tako nam je dejal dr. Milčin-ski: "Vi terenci boste velikokrat igrali tudi spovednika. Glejte, da ne boste ljudi razočarali, da v sebi ne zakrknejo." Vselej sem negoval odnos zaupanja med bolnikom in zdravnikom. Velikokrat sem svojim pacientom pomagal tudi z nasvetom, neredko sem na bolnikovo prošnjo posredoval, če je prišlo do spora z njihovimi predpostavljenimi. Slednji so mi prisluhnili, saj sem se z mnogimi poznal, bolniku pa je to veliko pomenilo. Veliko lepega pomnim iz svojih 40 zdravniških let (ves čas so mi pri delu pomagale dobro izvežbane, srčno čuteče in spoštovanja vredne sestre), pa tudi veliko bridkega. Veliko je bilo tudi smrtnih primerov, zlasti na cesti od Kranja skozi Bitnje, opravljal sem namreč tudi posel mrliškega oglednika.«
Se boste tudi v pokoju še kdaj odzvali klicem svojih najzvestej-ših pacientov?
»Če bom zdrav in če bom smel, ne bom nikomur odklonil pomoči.« • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler
°cialni
program v občino
Siti lačnemu ne verjame
skem marca - Klub poslancev SDP iz Kranja je na zadnjem skupščin-pa ^ Redanju zahteval od občinske oblasti lastni socialni program, ne repULp.CanJe odgovornosti za reševanje hude socialne stiske v občini na 0,,ko. Več o pobudi prenoviteljev ALENKA KOVSCA.
bi]j Dre-j^nJ'.socialni programi so dru£jy. a8°jeni visoko socialni Pa b'ln P°lni zaposlenosti, zdaj rila svba izdelati drugačna me-ljudi Se pri skoraJ 50 odstotkih vlja "a Pragu revščine že poja-ttega m.eba P° zagotovitvi social-
decen^lrlmuma- Toda nuJna Je in sred acija teh Programov repUkijfev' določiti, kaj seže v
st0Jnost J" kaj v občinsko P"' Preživet' JDrz Je potreba po Živi s ni \ drugačna pri tistem, ki Pri on v bloku na Planini in Naporii ,kl ima še M zemlje. naJboli 81 ocene v občini, kdo je »-de]J- potreben pomoči, je treba slu m" Socialni plan. V tem smi-Proračunski plan ne zado-
volji, ker valorizacija vrednosti v indeksih ne more odraziti pravega stanja potreb. Za področje so-ciale. ki jo zagotavlja občina, imamo na voljo v proračunu petkrat manj denarja kot denimo za intervencije v gospodarstvu (drobno gospodarstvo, pospeševanje v kmetijstvu, ekološka služba), in za tekočo proračunsko delovanje skupaj. V proračunu so za delovanje državnih organov tudi povsem nove postavke, denimo mednarodno sodelovanje, odvoz zapuščenih vozil, popis prebivalstva, 500 let župnijske cerkve, vodnik po Kranju... Za slednji dve postavki se bo denimo porabilo toliko denarja, kot je na-
menjeno za enkratne in začasne socialne pomoči. Ne moti me vodnik Kranja, niti 500-letnica cerkve, toda neka razmerja bi morala veljati, namesto da govorimo, da za socialo ni denarja in da to ni občinski problem. Treba je najti način, kako to reševati. Nikjer ni denarja v skupni porabi, toda treba je vedeti, kaj moramo reševati najprej. In zagotavljanje preživetja ljudem je gotovo prednostna naloga.«
Dogaja se, da odpovedujejo veljavni socialni mehanizmi, kjer z merili za dodelitev pomoči segajo v preteklo leto. Pojavljajo se namreč nove kategorije revežev, ljudje, ki so zaposleni, pa ne dobivajo plač, primeri, kot je Teksti lindus, ko se ta hip pojavi več sto socialnih problemov, ki so lani imeli ustrezno socialno varnost in jim torej po veljavnih
merilih ne gre nobena republiška socialna pravica. Novi socialni primeri so ljudje, ki na zavodih za zaposlovanje po določenem času izgube pravice do nadomestila.
»Kranjski center za socialno delo je izvršnemu svetu že januarja sporočil te probleme,« pravi Alenka Kovšca. »Sedanji finančni načrt je najbrž že rezultat znanih dejstev, vendar pa ni narejen po programskih zasnovah. Kaj pomaga, če imamo za akutne socialne probleme denarja samo za dva meseca. Treba je imeti merila, kako sproti zagotavljati denar v občini za te namene. Republika ima namreč toliko denarja, kolikor ga je dolžna na tem področju zagotavljati po bivšem sistemu, in ne bo reševala občinskih socialnih problemov. Poslanci SDP pričakujemo, da bo občina optimalizirala proračun in v njem dala prednost akutni socialni problematiki, sicer se utegnejo stvari hudo zaostriti in lahko pride tudi do socialnih konfliktov.« • D. Z. Žlebir
°fljice do danes
Dokler smo narod zapitih...
^'inov"* " Nedavno so v Ljubljani proslavili 20. obletnico dela po Hu-
urejanja alkoholikov in drugih
v.' **>or alw J ,S,oveniji. Ker je bil v teh dneh v našem glavnem mestu i, ih ždravr ■J°80V' so 88 Pros,av* v kinodvorani na Viču, poleg šte-ta\mi' udeležT a,kono,ikov> precej jih je prišlo z ženami ali druži-»*• 0   Slov? • '"J*1 nekate" strokovnjaki s področja socialne medicine
h! So zdravn"'^ kot iz dru8'n krajev Jugoslavije. Po končani ih "J'hovo »lm alkoho"ki spregovorili tudi o dejavnikih, ki s
slovesno-
in "J'novo "š  " •""""UUK| spregovorili tudi o aejavniKin, ki so vplivali nikotina k "?ouresničenje" kot pravijo svoji spreobrnitvi od alkohola abst»nenci in bolj zdravemu življenju.
Lju-do še
>!j^iniedKTna na faSeea v a naPolnjena že
hk°holik aja Povsem bivši ^Wm' vkateri kar s cel'mi JSlJabit   / po vrsti so P°-
fka'k> eLJHanf2aRu^a'č'°-°Veniii ,P-red dvaJsetimi leti v začel izvajati metodo
zdravljenja alkoholikov, s katero je nekoliko pred njim, v Zagrebu, začel dr. Vladimir Hudolin. V uvodni besedi je Katja Boh, slovenska ministrica za zdravstvo poudarila, da je alkoholizem v ■ Sloveniji narodni problem, saj se Slovenci uvrščamo v evropski vrh, ko gre za konzumiranje al-
koholnih pijač. Pozdravila je način zdravljenja alkoholikov na način, ki ga zadnjih dvajset let uporablja dr. Janez Rugelj in mnogi zdravniki, psihologi, terapevti, ki delajo v terapevtskih skupinah številnih Klubov zdravljenih alkoholikov širom Slovenije. "Posameznik je dolžan, da skrbi zase in za svojo družino, naloga naše družbe pa je, da mu to omogoči," je na koncu poudarila Katja Boh.
Hudolinovo metodo zdravljenja alkoholikov so kot alternativo dosedanjim neuspešnim metodam začeli izvajati v začetku sedemdesetih let v zavodu na Škofljici pri Ljubljani. Zaradi neposluha naše družbe so Škofljico, ki je kljub vsemu mnoge rešila alkohola, po nekaj letih ukinili. Z uspešno metodo zdravljenja na eni strani in boju s slovenskimi zdravstveno - socialnimi institu-
cijami, ki so si na vse načine prizadevale odpraviti tako imenovane Klube zdravljenih alkoholikov na drugi strani je dr. Janez Rugelj z mnogimi zdravstvenimi delavci in alkoholiki, ki so sprejeli njegov način zdravljenja, uspel priti do današnjega "Zdravljenja ob delu". Prijateljstvo v Klubih zdravljenih alkoholikov, skupinsko delo, absolutna usmeritev k zdravemu življenju, pla-ninarjenje, tek, prebujanje iz doživljajske otopelosti so le nekateri izmed adutov Hudolinove in socialno-andragoške metode zdravljenja alkoholikov. Kljub temu se v Sloveniji žal le 2 odstotka alkoholikov odloči za tovrstno zdravljenje in je treba pritrditi dr. Janezu Rugelju, ko je dejal, da dokler smo narod zapitih, toliko časa naša družba nima nikakršnih pogojev za preobrazbo. • I. Kavčič
POMISEL
Tajne plače
Zaprte plačilne kuverte še vedno burijo delavske in sindikalne duhove, češ da lažni menedžerji z njimi prikrivajo nenormalno visoka izplačila. Javne ali tajne plače v modernem sindikalnem pogajanju pravzaprav ne bi smele biti problem, saj kolektivna pogodba uvaja trdna merila, ki postavljajo na pravo mesto vse strukture zaposlenih. Problem sindikatov naj bi tudi ne bile visoke direktorske plače, pač pa prizadevanja, da se povečajo nizke delavske. Toda naše sindikalno gibanje se ta čas ne more sprijazniti niti s tajnostjo izplačil niti z visokimi izplačili za menedžerje.
Kolektivna pogodba, ki naj bi na področju delitve ustoličila nekakšen fair play, namreč še ne drži povsod. Torej po eni strani ni pravil igre, ki bi menedžerjem določala najnižje dohodkovne meje za njihove nameščence. Po drugi pa si direktorji tudi ne smejo sami meriti svojih plač, dokler so podjetja, kijih vodijo, še v družbeni lasti. Ko bo znan lastnik, bo upravljalcem svojega premoženja že odmeril toliko, kot jim pritiče. Veljati bi moralo, daje menedžerjeva plača odvisna od uspešnosti (dobička) podjetja. Ce gre slednjemu slabo, če konec leta ne ostane pod črto ničesar in če so zaposleni deležni zgolj zajamčenih plač ali pa še tistih ne, tudi direktorju ne pripada visoka plača. In če se to večkrat ponovi, se zamaje tudi menedžerjev status. Vse to naj bi bilo v prihodnje stvar odnosa med lastnikom in menedžerjem njegovega podjetja, ki naj bi bil nad določili za delavce veljavne kolektivne pogodbe. Delavcev pa naj bi se ne tikalo. Njihova edina ambicija naj bi bilo dobro prodati svoje delo po ceniku iz kolektivne pogodbe, kjer si bodo delavski sindikati prizadevali zbarantati kar najugodnejše številke in potlej skrbeti za to, da se jih bodo delodajalci dosledno držali. Tako enostavno seveda ne bo, saj se zaposleni najbrž ne bodo sprijaznili s tem, da so samo brezpravno belo blago na tržišču, pač pa bodo skušali mimo minimuma plač uveljaviti tudi minimum sodelovanja v upravljanju, kar svet pozna pod imenom delavska participacija. V slednjih okoliščinah pa bodo kajpada hoteli imeti svoj delček besede tudi pri odločanju o dobičku, menedžerju, javnosti ali tajnosti plač... • D. Z. Žlebir
Predlog slovenskega izvršnega sveta
Zaustavljena rast pokojnin
Ljubljana, 1. marca - Kritično finančno stanje v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je terjalo hitro spremembo zakonodaje, je med včerajšnjo tiskovno konferenco po seji izvršnega sveta pojasnila republiška sekretarka za delo Jožica Puhar. Skupščina naj bi začetek marca sprejela predlog, po katerem povprečna starostna pokojnina ne bi presegla 85 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji.
Slovenski izvršni svet je na včerajšnji seji namenil največ pozornosti problematiki pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za redna izplačila je namreč SPIZ morala zadnje mesece najemati kratkoročne kredite. Zadolženost pa je bila le eden od razlogov za predlog spremembe zakonodaje, ki naj bi jo sprejela skupščina po hitrem postopku na prvem marčev-skem zasedanju. Ta predlog predvideva ponovno usklajevanje pokojnin šele takrat, ko bi se plače v Sloveniji povečale povprečno za 11 odstotkov v primerjavi z decembrom 1990.
Spremembo je tudi narekovalo, kot je med drugim naglasila sekretarka Puharjeva, čedalje bolj neugodno razmerje med številom zaposlenih in upokojencev. Tako je sedaj v Sloveniji približno 403 tisoč upokojencev, zaposlenih pa samo okrog 751 tisoč; ob tem število delavcev pada še naprej iz meseca v mesec. Zaradi prizadevanj SPIZ po usklajenosti pokojnin s plačami - zadnji čas so povprečne pokojnine dosegle 92 odstotkov povprečnih plač - so bile likvidnostne težave skupnosti vse hujše, zato bi bilo ob nadaljevanju takih gibanj že konec marca verjetno ogroženo tudi redno izplačilo pokojnin. Glede na to je vlada sklenila predlagati slovenski skupščini spremembo pokojninskega zakona. Po tem predlogu naj povprečna starostna pokojnina ne bi presegla 85 odstotkov povprečnega osebnega dohodka, kmetijskim zavarovancem pa naj bi zagotovili izplačilo vsaj 35 odstotkov od najnižje pokojninske osnove.
Vlada je sprejela tudi predlog za spremembo tako imenovanega "Grašičevega zakona", ki je SPIZ obremenil z dodatnimi finančnimi težavami. Zato z novim zakonom predlaga poračun vplačanih prispevkov gospodarstvu v 6 obrokih s pričet-kom aprila 1991. • S. Saje
VESTI
Srečanje žena po operaciji dojk
Žene po operaciji dojke na Gorenjskem se dobimo kot vedno, prvi četrtek v mesecu, se pravi 7. marca, ob 16. uri v Radovljici nad knjižnico, Gorenjska cesta 27. Pridite na klepet in še kaj koristnega se bomo dogovorile!
Istega dne pa Društvo onkoloških bolnikov Slovenije prireja dobrodelni koncert v Domu Španskih borcev na Zaloški cesti v Ljubljani, in sicer 7. marca ob 19.30. Prirejajo večer na-politanskih pesmi s pevcem Marjanom Zgoncem ob spremljavi ansambla Lira, sledil pa bo nastop plesnih parov z latinskoa-meriškimi plesi. Čisti izkupiček večera bo namenjen društvu onkoloških bolnikov. Vstopnice se dobe uro pred začetkom glasbenega večera.
Za dan žena na Šmarno goro
Sekcija za planinske pohode pri Društvu upokojencev Kranj prireja ob dnevu žena lep planinski izlet na Šmarno goro. Izlet bo v četrtek, 7. marca, ob 8.30 z avtobusne postaje v Kranju. Peljali se bodo do Mednega, nato pa se po lepi gozdni poti povzpeli na Šmarno goro. Hoje je za okoli tri ure. Vrnili se bodo popoldne. Oprema je lahko planinska. Na pohodu, ki ga vodi Metka Šparovec, je zaželeno tudi spremstvo moških.
^JELOVICA
WMlSm©IEI'(GLAS  6. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Torek, 5. marca
1991
I ODMEVI
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Javna prošnja gospodu akademiku Josipu Vidmarju
Združeni ob Lipi sprave (skupina nekdanjih borcev NOV, kulturnih delavcev in drugih) Vas z globokim spoštovanjem in z voščilom »Še na mnoga zdrava leta!« kot predsednika izvršnega odbora OF vljudno prosimo za Vašo oceno znanega povelja Edvarda Kardelja Ivanu Mačku -Matiji z dne J. 10. 1942, o čigar avtentičnost dvomiti ni več mogoče, in v katerem je med drugim zaukazano: »Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove.«
V prepričanju, da nam bo Vaše stališče do tega povelja v veliko pomoč pri odkrivanju resnice za objektivno vrednotenje NOB, revolucije in državljanske vojne, si zelo želimo Vaše besede o njem.
Ljubljana, 24. 2. 1991
Združeni ob Lipi sprave: Stanislav Klep Franc Šetar Stane Vezjak Zdenko Zavadlav
Morda je hecno, vendar red je red
Zadnja seja škofjeloške občinske skupščine je bila 28. 1. 1991. Poročilo o njej je v Gorenjskem glasu izšlo 1. 2. 1991. V njem je omenjen tudi nastop predstavnice socialistične stranke. Ker naša stranka v občinski skupščini nima identificiranih predstavnic-
kov sem o tem obvestil avtorico članka. Namigujoč na jeseniški primer, ko so v Gorenjskem glasu pojasnilo o zamenjavi nekega liberalnega demokrata z liberalcem objavili kar sami, sem imel enako željo. V našem primeru je bila zaradi njegove predzgodovi-ne želja, da se to opravi mimogrede, še toliko bolj upravičena.
Z glasovci sicer dobro rinem, zato me je tokrat še bolj čudilo, da se mi niso pustili pretentati. Čas je pa tekel. Ljudje si sicer mislijo, bog požegnaj politikom njihova medsebojna razlikovanja, pa sem se vendarle odločil napisati sam. Mislil sem si: na Glasu že vedo, zakaj se ne pustijo (zlo)uporabiti, torej nekaj na stvari le mora biti in je ni kar tako pustiti...
Torej! Takrat obstoječa Socia-litična zveza je na volitvah uspela izvoliti v občinsko skupščino eno svojo predstavnico. Ta se kasneje po nastanku Socialistične stranke ni včlanila vanjo niti z njo ne sodeluje, kar je tudi napovedala že vnaprej. Socialistične stranke torej v skupščini ne predstavlja. Lahko, da predstavlja katero od ostalih strank, če se je vanjo včlanila ali z njo sodeluje, lahko pa je neodvisna. Neodvisen je zdaj v republiški skupščini npr. Andrej Magajna, kije bil sicer izvoljen na listi socialnih demokratov.
Za konec je potrebno posebej poudariti, da to pisanje nima nikakršne zveze niti s kvaliteto nastopov prizadete osebe v občinski skupščini niti z njenimi siceršnjimi kvalitetami. Gre preprosto za tisto iz naslova.
Tajnik občinskega odbora Socialistične stranke Slovenije Škofja Loka Blaž Kujundžič
Želite še eno afero?
Dobili jo boste
Na zadnji seji skupščine republike Slovenije smo v razpravi ob dajanju soglasja k imenovanju na vodilna mesta slovenske RTV izvedeli marsikaj. Na primer,
— da eden od kandidatov, ki ni bil izbran, s takim rezultatom ni zadovoljen;
— da neki direktor, katerega mesto naj bi bilo in je bilo razpisano, s tem ni zadovoljen in - kakšno naključje - ni zadovoljen šele potem, ko na razpisu ni uspel;
— da vodilni možje in žene iz opozicije niso navdušeni nad Zakonom o RTV;
— da je bil Svet RTV po tem manj priljubljenem zakonu dolžan izvesti imenovanje ljudi na vsa vodilna mesta Radia in TV Slovenija, za katera velja obveznost razpisa;
— da je v slovenskem pravosodju vendarle še nekaj entuzia-stov, ki skrbijo za tekoče delo sodišč. Le tako si namreč lahko razlagamo dejstvo, da je Sodišče združenega dela v Ljubljani izdelalo "moratorij na zamenjavo direktorja TOZD TV Ljubljana" dobesedno med vikendom;
— da je bil ta "moratorij" namenjen medijem, saj je bil nemudoma dostavljen tisku in televiziji, ki sta ga prav tako nemudoma objavila;
— da sedi na RTV Slovenija neki posameznik, ki bo šel drugam. Ob tem je umestno povedati, da je bil ta posameznik na svoje delovno mesto ponovno imenovan 24. 4. 1990 (neposredno po volitvah);
Slišali smo še marsikaj, saj je v vlogi Salomona skušalo nastopati kar nekaj izbrancev slovenskega ljudstva.
Za razumevanje dogajanja, ki bo vsaj začasno užilo vso bleščavo žarometov (ne)odvisnih medijev, pa je bistvenega pomena nekaj, česar nismo slišali na seji slovenskega parlamenta, pač pa na seji skupščinske komisije za volitve in imenovanja. Tega kljub nenavadno velikemu številu novinarjev in celo TV snemalcev med poročili s te seje nisem zasledil. In kaj je ta bistvena komponenta ?
Neka članica te skupščine komisije je - benevolentno, predvidevam - ob vehementnem odhodu s seje (po takem ravnanju pozna to gospo vsa Jugoslavija) izjavila nekako takole: "Želite še eno afero? Prav, jo boste pa dobili!"
Sedaj jo . imamo in vesoljna Slovenija si bo nekaj časa brusila zobe in kremplje ob njej. Temeljito bo potrebno preveriti vse, ne nazadnje tudi poreklo kurirja, kije prinesel sodno pisanje v parlament.
Osebno povsem razumem, da v parlamentu prasketa, da padajo tudi petarde. Vendar ob tako pomembnem delu, ki čaka poslance slovenske skupščine, ne razume navdušenja nad "še eno afero". Prepričan sem, da tudi volilci vidijo težišče poslanskega dela povsem drugje.
Andrej Šter poslanec v ZZD slovenske skupščine
O JELOVICA
Kdor ni neumen, bo razumel
Spoštovanemu Francetu Logarju!
Res vas razumem vse manj, kajti vaše pisanje je tako svojevrstno zavito, kot bi šlo za zapleteno šahovsko igro. Morda sem res zelo neumen, ker mi vaše pisanje ni povsem jasno? Morda. A takih je prav gotovo še več. Res ne bi bil rad nevljuden, kajti očitno je, da ste zelo načitan človek. To mi potrjuje vaš zadnji prispevek, oz. odgovor meni, ki ste ga poimenovali z "veselo pisarijo". A zdaj, ko sem prebral še vaš dopis v zadnji številki DRUŽINE (17. febr.), se mije nekako "odprlo", kajti s tem ste pokazali, da razmišljate globoko in da vam je znanega marsikaj. Zato ponavljam, da vas nikakor ne bi hotel užaliti. Prav tako ponavljam, da hočete povedati, kako da NOV ni bila potrebna.
Evo, s čim ste se izdali.
V zadnjem dopisu med drugim pravite, naj bi se "za spremembo vprašali, kaj bi bilo s Slovenijo, če ne bi bilo NOV?" Vaš, a silno zavit odgovor se glasi: 'Tako (kot z nami verjetno) se je zgodilo v Luksemburgu... ki je sedaj na vrsti predsedujočih v Evropski skupnosti, mi pa, zmagovalci, beračimo za skledo leče pod "svobodnim soncem"..."
Spoštovani France Logar. Po svoje ste ponovili misel, da bi bilo bolje, če ne bi bilo NOV, oz. NOB, s čimer bi se izognili trpljenju in žrtvam, vojne pa bi bilo konec prav tako in takrat, kot je je bilo. Taka je rešitev vaše šahovske variante. Toda - ne izide se prav.
Pravi odgovor bo vendarle tisti, ki sem ga zapisal že zadnjič: če se ne bi uprli, bi nas naci-faši-zem - vsaj Gorenjce in Štajerce -zdesetkal in ponemčil že do 1. oktobra 1941, postopoma pa še v poznejših okupacijskih letih. Mi si nismo mogli privoščiti tistega kakor Luksemburžani, kajti mi smo bili kot Slovani - pa naj bi naši predniki prišli od koderkoli - genocidno obsojeni na fizično uničenje. Rešitev je bila torej le v oboroženem uporu, čeprav smo svobodo morali drago plačati. A to je bila cena za obstoj naroda!
Luksemburg so Nemci res okupirali, in to celo dvakrat. Prvič v Prvi svetovni voji od 1914-1918, drugič na začetku Druge svetovne vojne 1940. leta. Pri vsem tem pa Luksemburžani niso bili obsojeni na uničenje, ni jim pretil genocid (kot npr. Židom, Slovanom in drugim), temveč samo okupacija. Njihovo policijo in orožništvo so celo in takoj uvrstili v svoje policijske redarstvene enote, dasiravno so se
temu po svoje upirali. Del njih je bil v 1941. letu nameščen tudi v Škofji Loki. od koder naj bi šli v napad tudi proti Cankarjevemu bataljonu v Dražgošah. A temu so se uprli, zaradi česar so bili premeščeni, najhujši pa poslani v taborišča. Ubiti pa zaradi tega niso bili, medtem ko je pri nas padel marsikateri nedolžen talec ali tak civilist, kot so bili Dra-žgošani. In ker ste v Družini po-
kazali, da poznate transcende*-co, Sizifa in božje zakone, tez*0 verjamem, da ne bi znali najt'' prečita ti omenjene Ferenc^ knjige? Tam tudi jasno piše, ¥• so našteti nemški arhivi. A če » se že podali v dialog, bi skorap morali biti seznanjeni tudi s bližnjimi zgodovinskimi dejsl*-Res pa nam je vsem (skoraj) *a' ko kot zmagovalci beračimo-Ivan Jan, Kr»»J
ISKRA INSTRUMENTI OTOCE, d. o. o. Otoče 5 a 64244 Podnart
Pri objavi prostih del in nalog dne 1. 3. 1991 pod
2. EKONOMSKI TEHNIK za delo v računovodstvu
se pravilno glasi zahtevani pogoj, pod alinejo tri:
- osnovno znanje iz računalništva
in poskusno delo v trajanju 2 meseca (ne 3).
z^ček.^
KRANJ
Janka Puclja 7
OB DNEVU ŽENA VAM NUDIMO
10 % POPUST
PRI NAKUPU V NAŠI TRGOVINI.
Popust velja do 17.3.1991
Cankarjeva 4, Kranj, tel. 24-787
PRAVI NASLOV ZA VSE, KI IŠČEJO PRIMERNO DARILO
BoHeO
IMEWS
DISPLAY
v centru Kranja
Naročila tel.:35-534
Trgovina m/ »STEKLO« T**    Tavčarjeva M ■M Kranj
POSEBNA
PONUDBA
KERAMIČNIH
IZDELKOV
LIBOJE
BOGATA IZBIRA DARIL
Delovni čas: od 9.-17. ure od 9.-12.30 ure .
Alojzij Žibert
18
Pod Maryinm varstvom
Spomini Slovenca - nemškega vojaka -
na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945.
Na našem umiku smo dospeli v vas, kjer smo po treh dneh dobili zopet nekaj jesti. Namestili smo se po praznih hišah. Teh pa je bilo premalo za številno vojaštvo, zato se je bilo treba močno podre-njati. Vojaki so dobro zakurili peči, sezuli čevlje, se v svoji neprevidnosti slekli in se sušili. Moštvo je poleglo po tleh in hitro pospalo. Ležali smo tako na gosto, da če se je obrnil eden, se je morala cela vrsta. Vsi smo morali ležati postrani, da je bilo zavzetega manj prostora. Pred hišami in okrog njih so bile postavljene straže, ki naj bi se menjavale vsako uro tako, da bi prišli vsi na vrsto za počitek.
Moja straža je bila zvečer ob deseti uri. Komaj sem zdržal, da pri vsej utrujenosti nisem zadremal. Po končani obveznosti sem se hitro vrnil in blizu vrat našel skromen prostorček, kjer sem zaspal.
Naenkrat je močno počilo. Ko sem se prebudil, sem videl, da se del hiše ruši, med vojaštvom pa je silna panika, boleče stokanje in vpitje. Vsa hiša je bila v ognju. Nekateri vojaki se kljub tolikemu hrupu še kar spali. Šele močno streljanje in hoja po telesih sta jih prebudila. Do obleke in čevljev nismo mogli, ker je bilo že vse v ognju in dimu ter deloma že podsuto. Ob vratih se je nekdo pognal na dvorišče in ravnokar sem se tudi jaz pripravljal za skok. Toda moj predhodnik je komaj napravil nekaj korakov, že je zaregljala strojnica in ga pokosila. Splezal sem preko ožgane podrtine hiše in se pognal skozi ogenj na piano. Ker sem bil na straži, sem imel še
obute škornje iz klobučevine, usnjeni škornji so se sušili pri peči in •> ostali v ognju. Na sebi sem imel še hlače in navadno bluzo. Vsa ostala obleka in prtljaga je ostala v hiši.
Ubežnike iz goreče hiše so pozdravljale ruske strojnice. Bežali smo kakor podgane iz goreče ladje. Nekaj ranjenih in mrtvih je ostalo za vedno v goreči hiši. Prebijali smo se s pomočjo ročnih granat. Jaz sem si poiskal začasno kritje v velikem kupu slame. Ko sem se hotel zariti v slamo, sem naletel na trd predmet. Potem ko so prišli v ta kup iskati kritje še drugi, smo ugotovili, da je v njem skrita težka ruska strojnica na kolesih in zelo veliko municije. Zbežali smo od tod, strojnico pa uničili z ročno granato.
Kasneje smo razpravljali o tragediji. Ugotavljali smo, da je verjetno stražar zaradi prevelike izčrpanosti zaspal, ali pa so ga Rusi presenetili in usmrtili, prav tako tudi ostale stražarje ob hišah, potem pa vrgli v hiše ročne granate in vse skupaj zažgali.
Okrevanje in ukrajinski božič
Dne 7. januarja 1944 smo prišli v večjo vas Mali Junački in 9. januarja 1944 v Veliki Junački. Po dolgem času smo zopet začeli z normalnim vojaškim življenjem. Vojska pa ne bi bila vojska, če ne bi že kar kmalu po prihodu oficirji ne začeli z uvajanjem stroge vojaške discipline, pozdravljanjem, pretiranem čiščenjem in vajami.
Domačini v vasi so nas zelo prijzno sprejeli in nudili vse, k° ^ mogli in kar so tudi sami imeli po toliko letih komunizma okupacije. Dekleta so nam prostovoljno prale obleko in Per"°'f0je' krpale in likale. Ponekod so imeli na razpolago celo šivalne si ^ take na ročni pogon. Mi smo jim pri njihovem delu pomagali da smo vrteli strojčke.
Zaradi varnosti smo okrog vasi izkopali strelske obrambne.I j ke, ki so služili za kritje in obrambo pred partizanskimi in dm diverzantskimi skupinami in kot zaščita ob zračnih napadih- -Jj
Podnevi smo vadili, imeli predavanja in čistili orožje, pot16'J so nam organizirali poizkusne zračne alarme, obrambo pred ne.^f nimi napadi in podobno. Včasih so bili tudi pravi zračni in Pa :0 ffl ski napadi in tako se ni nikdar dobro vedelo, kdaj gre za v4J (> kdaj zares. Med predavanji smo veliko razpravljali o praktici kušnjah s fronte, saj je bila v novo formiranih četah pretežna v takih, ki so že imeli za seboj ognjeni krst. ^
Med bivanjem v Junačkih smo skupaj z domačini Prazr,^f(f tudi Ukrajinski božič. Povedati je treba, da so Ukrajinci silno $ narod. Povsod po skromnih hišicah, grajenih iz mešanice slame, imajo obešene ikone, svete podobe, ki prikazujejo 2 ,1^' Svete družine, Jezusovo trpljenje in predvsem Marijo, ki seji <* čini zelo radi priporočajo v vsakdanjih stiskah.
Vaščani so že pred praznikom lepo počistili domove. (^ZJm ilovnate stene, počistili peč, ki jim v hudi zimi nudi glavno zw ^1 pred mrazom in zravnali so tudi pod. To so opravili tako, ,,^f škafu tople vode raztopili ilovico in z gosto mešanico najpre) , / nali vse vdolbine, potem pa z redko tekočino polili ves pod, da'J$, stala lepa glazura. Ko se je premaz posušil, je bil poden kfj? Ijen. Popravili pa so tudi streho, očistili okolico in pripravi'1 kurjave za praznike.
Pred praznikom so se postili. Jedli so le enkrat na dan 1 le brezmesne jedi. Za sveti večer so v izbi, po peči in mizi " ^ ^ sveže slame, da bo imel Jezušček prijetno bivališče. Tudi cer J? očistili. Večina ukrajinskih cerkva je bila v času po oktobrski t M ciji preurejena v skladišča, kinodvorane ali telovadnice. ^e^t.ttf\ posebnih taktičnih nagibov med okupacijo cerkve na novo »J Sam Bog ve, od kod so domačini prinesli skrite ikone in druS fJD' mete nazaj v cerkve ter jih vsaj za silo spravili v prvotno s^L^I mesto zvonov so na drevo obesili železno tračnico. Tudi duho1 ^ prišel, od kod in kje je bil pred vojno, nikdar nisem mogel izve
Torek, 5.
marca 1991
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
7. STRAN
GL IS
Po zaključku TSD '90
"ZAKULISNE" FESTIVALSKE ZADREGE
je Sj j*,    predstavami letošnjega Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču se je minuli konec tedna spustila zavesa. Festival 91 Ni,   ,cen' nagrade podeljene, občinstvo se je zadovoljno razšlo. Se bo gledališko občinstvo zbralo tudi na festivalu 92? Časi so za vse, a gledališče sila negotovi, finančno seveda, zato si organizatorji Tedna slovenske drame že zdaj belijo glave, kako bo prihodnje leto. O tem smo se ob zaključku festivala pogovarjali z direktorjem Prešernovega gledališča Milanom Mariničem.
j*0 velikih prireditvah je obi-pravP ta'l°' **a P"redite!j pos-in ^° hiši' Plačuje račuiie iB r"z«n«šlja, ali bo prišel 'skozi' « bo, ali bo naslednje leto Počel iste stvari? t0§ Vtv°ntveni nagovor na letne • eI" Tednu slovenske dra-siov     JZe Peterle, predsednik
dai? V,ade' končal s bese-slov  " nasvidenje na Tednu
Uimn C drame '92- Ne dvo" mjda    mislil resno in tudi
BlM°r»?tam' organizatorji tega nem ',Skega festivala seveda fe«;1 , °» da dvaindvajsetega es£va'a ne bi bilo.
PnreHifaje' daJe Položaj okoli bilo t t ne8°tov- Vendar je tokr» 0 že nekaJ časa- Tudi za druo I" d°g°dek ni bilo nič
stivai e- Še teden dni Pred fe-ko pismo vedeli, ali lahne j adalJujemo s pripravami, je je ,bl Preveč tvegali, saj nam čUn kranjska občina iz prora-
Pol'. ^a republiška sredstva, tve Pa niti na dan otvorila k še nobenega zagotovo l0tor8an'zator smo °iu' v °dpr t-"* • dilemi> ali festival tio 0j an ne, ali pa ga sveča-
n«dal Cti in oznanitl- da se tiobeJe^a' ne D0> saj nimamo izpe|- finančnih zagotovil za ni jnJav°- No, bili smo pogum-gre notvoritev zastavili, kot se ' an kasneje pa smo prejeli
tudi akontacijo iz republiških sredstev na račun izvedbe festivala."
Se pravi, da so bile bojazni Prešernovega gledališča kot organizatorja odveč?
"Sploh ne. Na ustnih zagotovilih, da denar bo, organizirati festival, ni ravno prijetno. V takšnem položaju smo bili tudi lani, ko se je prireditev zaključila 4. marca, denar za izvedbo" pa smo prejeli šele novembra. Ves ta čas smo premetavali svoj osnovni denar, kakor smo vedeli in znali, da smo lahko normalno poslovali. Kajti tudi gledališče mora poslovati, ne gre drugače. Letos pa sploh nismo vedeli, ali Teden slovenske drame bo v republiškem kulturnem programu ali ne. Še posebej zato, ker so se v jeseni
Etnološka razstava
•Hič.
GREGORJEVO
Jutri, v sredo, ob 18. uri v Kurnikovi hiši odpirajo razstavo ^—__Gregorjevo._
UČeu^Vod za kn'turo in izobraževanje Tržič je ob sodelovanju Sko ra7V snovne šole heroja Bračiča iz Bistrice pripravil etnolo-Jtiarcg stav° Gregorjevo. Na ogled bo od jutri pa do torka, 12. bod0 DV ^Ufnikovi hiši. V ponedeljek, 11. marca, ob 18. uri pa Greo^.^'šk* Bistrici pred Kurnikovo hišo spustili ■„jorcke". v kulturnem
Pita ic~ T Itullurilcin programu bo sodelovala ioikioitu nijjj o^j3^11^- Prireditev pripravljajo v sodelovanju v Turi
vodo folklorna
Knjiga o modernizmu
SLIKA ČLOVEKA V MODERNEM ČASU
"asl'ovankariev> založbi je izšla knjiga dr. Tomaža Brejca z |»aČin k ^ Ten>n' modernizem. Knjiga je bila predstavljena na >Q z avtotnJ?na tematika zasluži - v ljubljanski galeriji Equrna rJevim krajšim predavanjem z diapozitivi o slovenskem slikarstvu v tem stoletju.
stat slo^"13^ BreJc Je podrobno raziskal eksistencialno pod-|Vr°Pskie^s e8a »kovnega modernizma, njegovo recepcijo, sPisal ie f n.tekst, literarne vire in teoretske predpostavke. 8a sHkarstlnantno knJ'gO' klJuč za razumevanje slovenske-tadnji st,;Va v tem stoletju". Stavki so iz ocene natisnjene na
kUltUre j?m te knjige, ki je izšla v zbirki Teorija umetnosti in strinjal" v l°U ^e seveda prepuščeno, če se bo s takšno oceno °?esa uživ • akor ^ °Prema knjige takšna, da ravno ne sili PiČa d0 snn11 galeriJi slik slovenskega modernizma od Jako-S,ikovna o nm slikarjev Mušiča, Huzjana, Gvardjančiča: PaJ°doce|Prema V knJjg' ie namreč samo črno bela. Vendar Predstavlia nadomesti brez dvoma vznemirljivo branje, ki ne h    Avtor d  Dn^kega s,ikarstva dvajsetega stoletja v novi
nn„..    Qr- Breic si ie namrrf e tn kntiort nastavil nalo
Povsf«.BreJc si je namreč s to knjigo zastavil nalogo,
izem v P,revrednoti tak0 Že p Vdshkarstvu sploh.
T1 da nikakUaSl°V knJi8e Slike, teorije, interpretacije opozar-.ekst i*   * .r nimamo v rokah kniice o zizodovini slikarstva.
nizem v Pi:f.!rednoti tako slovenski modernizem kot mo o ti
n
PredZ?.'"'^1 duši
a-    Je PreH     "• IOJian Knjige o zgoaovmi siiKarsivu.
Umetnišk hV Cn tako: da avtor ob razmiš,Janju o sloven-
•r^ostavi d,7h UUSI' razkrivanju njenega najglobljega bistva a-aJ "temn"°Vn0 z8°dovino slovenske likovne umetnosti.
1 modernizem? Devetnajsto stoletje v slikarstvu
PVori v svni Je,^ovek osamljen, dvajseto stoletje pa ve in vPor°čilo rn^h s.,,karstvu, da je človek odtujen. Takšno je ?ski sedan?er,n,,zma zadnjih sto let, kot ga vidi avtor, slo-pili- • L M     jl Pa iz te-"temne" tradicije ne bodo iz-
slišale razprave o tem, ali naj bo prireditev bienalna ali ne, skratka slišalo se je o spremembah, do katerih pa potem ni prišlo."
Bo Prešernovo gledališče tudi letos do novembra čakalo denar za minuli festival od obeh finan-cerjev, kranjske občine in republiškega komiteja za kulturo?
"Upam, da se lanska situacija ne bo ponovila, sicer se nam utegne naš finančni položaj zelo zaostriti. Letošnje gospodarske razmere nasploh in tudi v gledališču je hujše. Že tako je prispevek obeh financerjev nižji kot lanski, cene pa so seveda v primerjavi z lanskimi zelo drugačne, vsak daljši odlog bi nas zato postavil v izredno težak položaj. Vendar pa upamo, da do česa takega vendarle ne bo prišlo."
Novi gledališki festival se ne začenja pripravljati s prvim januarjem novega koledarskega leta, ampak takoj po koncu festivala. Ali bo glede na dosedanje dolgoletne organizacijske izkušnje prihodnji festival kaj drugačen?
"Prav gotovo. Že letos smo se odločili, da prireditve ne širimo. Lanske finančne zadrege so nas pač opozorile, da se kulturi letos slabše piše, kako slabo, pa bomo še videli. Zato že tokratni festival ni imel praktično nobene zunanje manifestacije, nismo mogli povabiti nobenega jugoslovanskega gleda-
lišča, ki ima na programu slovensko dramo, in tudi predstav je bilo manj. Kakšen bo prihodnji festival, še ne vemo, vendar se je na prireditev treba pripravljati že sedaj. Okvir mora biti vsekakor začrtan v prvi polovici leta, da jih jeseni in do konca leta lahko izpeljemo. Zdaj je treba evidentirati predstave v gledališčih, izbrati selektorja, ga pošiljati na 'oglede' ipd.
Seveda pa bo treba kaj kmalu zarisati okvire prihodnjega festivala. Ali bo drugačen, močnejši ali šibkejši, na drugačnost, če bo, se je treba pripraviti. Kot organizatorji imamo seveda nekaj novih zamisli, predstavili bomo svojo vizijo prireditve. Festival je vsekakor pomemben in tudi dogaja se v pomembnem času, ko se je treba pripravljati na vključevanje v evropski gledališki prostor. Festival slovenske dramatike vsekakor ima priložnost, da se s predstavami ali pa s teksti predstavlja tudi izven meja; gre le za to, ali smo sposobni to tudi izpeljati in uveljaviti slovensko gledališko ustvarjalnost tudi širše. Tudi v tem okviru je treba gledati vse te finančne težave, ki spremljajo vsakokratno festivalsko dogajanje. Festival se pač ne dogaja le zaradi dvatisoč obiskovalcev, kolikor jih je bilo letos in ki so jih slovenski gledališčniki označili za eno najhvaležnejših občinstvev sploh." • Lea Mencinger
FOTO RAZSTAVA »POKRAJINA«
Geografsko društvo Gorenjske Kranj in Osnovna šola Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela razpisujeta drugo foto razstavo na temo »Pokrajina« za člane fotografskih krožkov, ki delujejo na gorenjskih osnovnih šolah. Vsak član lahko pošlje na razstavo največ 5 fotografij, ki morajo biti velikosti 18 x 24 cm. Prireditelj ne bo sprejel v oceno fotografij, ki so bile razstavljene preteklo leto na prvi foto razstavi »Pokrajina« v Kranju. Fotografije je treba poslati na OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela najkasneje do 20. aprila letos s pripisom »fotografski natečaj«. Na hrbtni strani fotografij naj bodo naslednji podatki: ime in priimek avtorja, naslov fotografije in ime šole. Priložen naj bo tudi seznam fotografij. Prireditelj bo skrbno ravnal s fotografijami in jih bo razstavil pod steklom. Za razstavo bo fotografije izbrala tri članska komisija, ki jo bo vodil znani planinski fotograf Jaka Čop. Tri najboljše fotografije bodo nagrajene, podatki o razstavi pa bodo objavljeni v zgibanki. Razstavo bodo odprli 10. maja letos in bo na ogied do 7. junija letos na Osnovni šoli Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli. Avtorjem prireditelj želi mnogo uspeha, mladi fotografi pa fotoaparate v roke in na lov za pokrajinskimi motivi, katerih na
Gorenjskem ne manjka. , .   „ y
Lojze Kerstan
ABONMAJSKE PREDSTAVE V PG
Kranj - Jutri, v sredo, 6. marca, ob 19.30 bodo v Prešernovem gledališču ponovili Rudija Šeliga KDOR SKAK, TISTI HLAP - za abonma zeleni in izven. V četrtek bodo predstavo ponovili za red Četrtek in izven.
NAJMLAJŠI GLEDALIŠČNIKI
Tržič - V soboto, 9. marca, ob 8. uri dopoldne se v organizaciji ZKO Tržič na osnovni šoli Lom začenja občinsko srečanje otroških gledaliških skupin.
Na srečanju se bo predstavilo šest gledaliških skupin, od tega le ena šolska skupina. Obiskovalci bodo najprej videli predstavo Francka Rudolfa Pepelka malo drugače v izvedbi Pis KUD Lom v režiji Mire Kramarič. Mladinsko gledališče Tržič bo nastopilo s Kajetana Kovica Pajacek in punčka v režiji Smiljane Knez in Gabrijele Bodlaj. Zajčkovo hišico bodo zaigrali člani Pis KUD Podljubelj v režiji Maje Ahačič. Z Improvizacijo o sinje-bradcu P. Barbiera bodo nastopili člani ŠKUD OŠ h. Bračiča v režiji Silve Škofic. V igri Vzorni soprog Jeana Variota nastopajo člani Pis KUD Podljubelj v režiji Nuše Šlibar. Pis KUD Lom bo predstavil še svojo drugo predstavo in sicer Hotel hrast v režiji Barbare Perne.
KULTURNI KOMENTAR
[ML HuluA^i^
LEA MENCINGER
KULTURNA POTA
Pravzaprav so vsa pota vedno malce tvegana: napotimo se proti cilju, med potjo pa ovir takih in takih ne manjka. Nekatere nas komajda kaj zmotijo, ob drugih se naše namere zaustavijo, razbijejo. In kaj ima s tem kultura?
Marsikaj podobnega. Predvsem načrte: lani septembra s na primer kulturne institucije sestavljale svoje programe, kot se reče, finančno ovrednotile in poslale na naslove svo,:.r. finanserjev. Sledilo je pričakovanje, koliko jih bo po vmesr pretehtavanju na odborih za kulturo in finančnih službu ko upošteval proračun na tej ali oni ravni. Najbrž še ni bi1 kogar, ki bi bil zadovoljen s tem, koliko mu odmerja proreze zato, ker se navadno ovrednoteni programi kulturnih it tucij bistveno razlikujejo od številk v finančnih načrtih (";• serjev kulture. Toda letošnje razmere so najbrž še nekaj p nega. Tudi zato, ker se nasplošno na vseh področjih zbira denarja. Za nekatere je bil zato pogled v predlagane proraC ske razreze pravi šok. Še posebej tam, kjer finančne škarje meravajo prerezati predvidene programe kar na pol ali Še vet* kot na pol. Najbrž po tisti stari logiki, da so zahtevki vedi 'naviti' vsaj za polovičen znesek, če že ne za sto odstotkov. Po tej logiki naj bi proračunske škarje odmerile ravno pn. vsoto in vse naj bi bilo v redu. Pa ni, tokrat še posebno ne.
Številke, ki so se pokazale za delo nekaterih institucij kulturi, so - če bodo tudi sprejete - bolj napoved nekakšnega vegetiranja, če že ne zapiranja vrat, kot pa kakšne dejav Tudi z dodatnimi viri, brez katerih že dolgo časa ne gre več, z lastnimi sredstvi in še čim, ne kaže nič bolje: skromnost številk je tolikšna, da se ne da zavihteti v sedlo. Treba bo hoditi peš.
Ali to ne pomeni, da bodo recimo v muzeju dobili le z osebne dohodke in za ogrevanje, razstave in drugih prikazov svojega dela pa ne bodo zmogli. Ali to lahko pomeni, da bodo v gledališču hodili v službo, kot se reče, imeli za ogrevanje in za znamke, nič pa za gledališke rekvizite, za prevod drame, zj. honorar dramaturgu, za predstavo pa ne, zaradi česar pravzaprav gledališče obstaja. Bi to lahko pomenilo, da bodo v knjižnicah ponujali le lanske in predlanske knjige, saj za letošnje ne bo denarja?
Seveda bi bilo mogoče številke prikazati tudi drugače, toda na stvari ne bi kaj spremenili. Premalo denarja je premalo denarja s katerekoli strani. Kaj storiti? Brez dvoma je bilo že marsikaj storjenega. Predvsem so bili na novo in najbrž ne enkrat skozi najgostejše sito precejeni programi. Težava je tudi v tem, da se nekateri kulturni programi začenjajo sredi leta, sredstva oziroma informacije o tem, koliko bo denarja za delovanje, pa v drugem časovnem obdobju. Če na primer za delovanje gledališča v prvi polovici leta ne bo dovolj denarja, da bi pripravil že ob izteku gledališče sezone predstavo, ki bo začela jesensko sezono, jo je treba kar črtati. Ali pa črtati premiero, ki so jo abonenti že plačali, ali pa vse naslednje predstave načrtovati kot gledališče enega. Priznajmo, takšno razmišljanje ne more voditi nikamor, kajti če bi sledili takšnemu temno obarvanemu scenariju, ne bi prišli nikamor drugam kot le do zapiranja vrat. Si mar kdo tega želi? Težko je verjeti kaj takega. Kdo bi mogel namreč pristati na zaprta vrata galerij, na knjižne police brez novih knjig, na gledališča brez predstav, na dvorane brez koncertov, na kulturo bolj komorno od komornega. Toda "komorne" čase bo vsekakor treba preživeti, toda ob pretiranem zategovanju pasu, utegne preživeti le malokdo, cel vek pa traja, preden se dejavnost spet na novo obudi.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, sta odprti dve razstavi: Gorenjski kraji in ljudje v L in II. svetovni vojni, ter Po sili vojak - nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko - okupatorjev zločin.
V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1983-85. V Mestni hiši se s plastikami v bronu predstavlja kipar Jože Stražar. V Caffe galerija Pungert so na ogled fotografije Boštjana Guncarja. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja akad. slikar Harfi Pergar.
V galeriji Bevisa na Koroški cesti 47 razstavlja akad. slikar Jože duha.
Danes, v torek, ob 19. uri bodo v domu KS Stražišče odprli kiparsko razstavo Borisa Molyja.
V Gauloises blondes v hotelu Creina bo danes, v torek, v večeru jazza nastopil KGB big band.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del članic odseka za ročna dela. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava lepljenk avtorja Damjana Jensterla.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Moč lepega in žlahtnega - dnevi namenjeni ženski.
RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dr. Jože Ramovš predstavil svojo knjigo o zdravem življenju.
V Sivčevi hiši je na ogled razstava del slikarke Vide Slivni-ker - Belantič.
V fotogaleriji Pasaža je na ogled razstava razstava fotografij Janija Novaka.
ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je na ogled razstava del akad. slikarja in grafika Lojzeta Logarja.
TRŽIČ - Jutri, v sredo, ob 19. uri bo v kinu Tržič nastopil KUD Jelendol - Dolina s šalo v enem dejanju Snubač Antona P. Cehova. V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava akad. slikarja Jožefa Meglica.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Za plače še ni denarja
Tržič, 4. marca - V BPT danes še ne delajo, začeli naj bi jutri, vendar pa je vprašanje, koliko ljudi bo sploh lahko delalo, saj imajo težave z materialom. Za plače so doslej zbrali le tretjino potrebnega denarja.
V tržiški BPT so minuli četrtek začeli stavkati, delavski svet pa je sklenil predlagati stečaj, s čimer so opustili misel o prisilni poravnavi. Kakor nam je danes povedal v. d. direktorja Jakob Štabuc, so se s stavkovnim odborom dogovorili, da bodo delavci jutri (v torek) ob 6. uri prišli na delo, vendar pa vsi verjetno ne bodo mogli delati, saj imajo težave z materialom. Vprašanje pa je seveda, ali bodo vsi hoteli delati, saj so za plače uspeli zbrati le približno tretjino potrebnega denarja.
V BPT za dokončanje proizvodnje v stečajnem postopku potrebujejo 11.591 tisoč dinarjev. Za izpolnitev pogodb potrebujejo 90 ton bombaža, 30 ton preje in pomožni material ter seveda energijo, problematičen je predvsem zemeljski plin, saj Petrol zaradi neplačanih računov grozi z ustavitvijo dobav.
BPT je lansko poslovno leto zaključil s 30,6 milijona dinarjev izgube. Načrtovani prihodek je bil dodsežen le 74-od-stotno, znašal je 184 milijonov dinarjev, med odhodki pa so stroški financiranja znašali 20,9 milijona dinarjev. Na rezultat je seveda vplival precenjen dinar, saj je BPT lani izvozila 60 odstotkov proizvodnje, visoki stroški financiranja pa so seveda posledica zadolženosti. Podkapitaliziranost podjetja je na začetku lanskega leta znašala 14,3 milijona dinarjev, ob zaključnem računu se je povečala na 44,5 milijona dinarjev, dejansko pa je še višja, saj zaloge materiala niso omogočale normalnega poslovanja. Izguba predstavlja 39,4 odstotka trajnega kapitala, kar pomeni, da po zakonu o finančnem poslovanju BPT še ni zrela za stečaj. Njen poglavitni problem je zaustavitev poslovanja z izgubo, kar bodo kot zdaj kaže poskušali razrešiti s pomočjo stečaja. • M. V.
I IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Načrtovanje razvoja menedžerjev
V Centru za usposabljaje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju poteka danes, 5. marca srečanje kadrovskih delavcev jugoslovanskih podjetij in podjetij z območja skupnosti Alpe-Jadran. Uvodno predavanje o načrtovanju razvoja in kariere menedžerjev v pogojih tržnega gospodarstva ima profesor De-rek Abeli, bivši dekan Imedeja iz Lausanne, o svojih izkušnjah pa govore kadrovski delavci Krke, Rade Končarja, Plive, Gradbenega podjetja Grosuplje, Gorenja in podjetij iz Italije in Avstrije.
Sporna posamična sanacija bank
Zvezna vlada med najpomembnejše skupne funkcije federacije do končnega dogpvora republik uvršča sanacijo bank in finančnega sistema Jugoslavije, saj sodi, da je medsebojno tako povezan, hkrati pa je to pogoj za tujo denarno podporo. Najprej naj bi izpeljali linearno sanacijo bank, kasneje pa prešli na posamično, od 63 bank, ki so bije po finančni reviziji označene kot slabe, naj bi jih posamično sanirali 31, tri bi šle v stečaj, ostale bi se sanirale le linearno. Letos naj bi uresničili linearno sanacijo in posamično sanacijo desetih bank, za kar naj bi bilo v zveznem proračunu zagotovljenih 8 milijonov dinarjev. Linearna sanacija pa je zasnovana na posojilu iz primarne emisije, ki bi ga Narodna banka odobrila zvezni agenciji za sanacijo bank. Ta bi s tem denarjem odkupila bančne izgube, v višini do 15 milijard dinarjev, banke pa bi morale za ta znesek kupiti blagajniške zapise Narodne banke, ki bi bankam prinašale 25- odstotne obresti. Sanacije torej ne bi izpeljali na račun primarne emisije, temveč bi odobreni kredit pokrili z vpisom blagajniških zapisov. Po dosedanjih informacijah v Sloveniji linearni sanaciji bank ne nasprotujejo, sporna pa je posamična.
FRANC GRAŠIČ: Tolikšnega proračuna preprosto ne zmoremo
Vlada deli odpustke
Javna poraba naj bi letos zajela 60,5 odstotka družbenega proizvoda, zbor združenega dela slovenske skupščine pa dopušča le 37-odstotni delež.
Tržič, 2. marca - Direktor tržiškega Peka Franc Grašič je poslanec v zboru združenega dela slovenske skupščine (neodvisni poslanec, dodati pa je treba, da že prej ni bil član partije), hkrati pa je predsednik skupščinskega odbora za splošne gospodarske zadeve. Tema pogovora je bil seveda "Grašičev" zakon in republiški proračun, ki ga bo skupščina obravnavala te dni.
"V letih 1984 do 1986 je Slovenija za javno porabo namenjala 35," odstotka družbenega proizvoda, merjenega po metodologiji
OZH.
Ta je nekoliko bogatejši, če ga pre' vedemo na naš način računanja, je bilo izdvajanje 41-odstotno. Tolik' šno je bilo torej v letih, ko smo že nO veliko govorili, da je treba gospodarstvo razbremeniti in zmanjšati javno porabo. Zdaj pa je predvideno 60,5-odstotno."
"Grašičev" zakon pomeni vsaj začasno zmago gospodarstva v parlamentu?"
"Ker kljub izredno težkim razmeram v gospodarstvu odziva vlade na zahtevo odbora, ki ga vodim, pa tudi na zahteve zbora združenega dela, ni bilo, se je zbor tudi na moj predlog odločil, da nekaj storimo in preprečimo velike odlive po zaključnem računu. Dovolj podatkov smo imeli, da gospodarstvo takšnih obremenitev ne zmore več, naj bo število blokiranih žiro računov podjetij, delež denarja na računih gospodarstva, ki je izredno padel, narastel pa na računih negospodarstva, vse stopnje skupne in splošne porabe so rasle hitreje kot plače itd. Skratka, stvari so bile takšne, da smo se odločili in predlagali zakon, s katerim se je pri dokončnem poračunu davkov in prispevkov osnova znižala, predvideno je bilo, da je od dohodka odšteje 50 odstotkov plač, s tem zakonom so se 75-odstotno."
"Marsikatero podjetje se je tako izognilo izgubi?"
"Tudi, ker je za lansko leto sistem še vedno tak, da davki in prispevkih povečujejo izgubo, ne pa, da jih je samo toliko, kot je izgube.
Vendar je še vedno manjši del plač trikrat obdavčen; vse plače so prvič obdavčene, ko dajemo prispevke iz bruto plač, drugič s prispevki in davki na plače in tretjič z določenim delom plač v davčni prispevni osnovi, ta del je zdaj manjši. Zaradi trikratne obdavčitve so delovno intenzivne panoge nadpovprečno obremenjene, ker smo ta del zdaj zmanjšali, so normalnejše."
"Vendar zdaj slišimo predvsem, kakšne posledice je prinesel negospodarstvu?"
"Seveda smo se zavedali posledic, vendar smo ocenili, da je le tolikšno izdvajanje davkov in prispevkov še normalno, nismo pa se ukvarjali z njihovo strukturo. Mislim, da zdaj potencirajo invalidsko pokojninsko skupnost. Poglejte, zbirna stopnja za vse namene iz te osnove je 24,68-odstotna, namenov pa je osemnajst, znotraj nje je za invalidsko pokojninsko skupnost 5,10-odstotna. Pritožuje se torej Ie petina, od ostalih štirih petin pa ni nobenega glasu, kar pomeni, da ima dosti."
"SPIZ je imel že prej težave?"
"Prav je, da imajo upokojenci ustrezne pokojnine, vendar jih je potrebno uskladiti z dihanjem gospodarstva, če je pokojnina višja kot plača za delo, potem je nekaj narobe, to je vendar treba reči."
"Kako je bil zakon sprejet?"
"Z njim nismo hiteli, šel je skozi faze obravnave, vlada ni pokazala nikakršne pripravljenosti za pogovore, da bi v začetni fazi našli sprejemljivejšo varianto. Zato v tem smislu tudi zamera vladi, ki ni pokazala pripravljenosti za rešitev problemov v gospodarstvu."
"...da bo letošnji družbeni proizvod Slovenije znašal 185 milijard dinarjev. Predloženi proračun je težak nekaj manj kot 74 milijard dinarjev, približno 10 milijard dinarjev so težki vsi občinski proračuni, prišteti je treba še 28 milijard dinarjev težak invalidsko pokojninski proračun, kar skupaj torej znaša 112 milijard dinarjev in predstavlja 60,5 odstotka družbenega proizvoda."
"Napovedala je anti-Grašičev zakon, kaj pomeni?"
"Ne poznam ga še, danes sem dobil telegram, v ponedeljek imamo sejo odbora za proračun in finance, lahko pa seveda domnevam, kakšen je."
"Zakaj odziva vlade ni bilo?"
"Mislim, da tisti, ki so odgovorni za to področje - pa ne le "špica", tudi vsi ostali
ček, predvsem v smislu olajšav za nje. Ko bo uveljavljen vzporedni tečaj »' narja, bi morali znižati tudi dodatne uvozne dajatve, da se obremenitve gospod^' stva zmanjšajo na normalne, pa bi
bilo potrebno kaj storiti tudi pri prispevkih n plačilno listo."
"Kje je še znosna meja obremenitev?"
"Zavezuje me sklep o 37 odstotkih takšnega smo sprejeli in mislim, da je p£ meren. S proračunsko porabo smo se P , globljeno seznali, posvet je organiz'r predsednik odbora za proračun in fina ce, stvar nam je predstavil prof. dr RUF nik. V letih 1984 do 1986 je Slovenija v javno porabo namenjala 35,53 odstop družbenega proizvoda, merjenega po ^ todologijo OZN. Ta je nekoliko bogatel'1 če ga prevedemo na naš način računani je bilo izdvajanje 41-odstotno. Tolikšno J bilo torej v letih, ko smo že na veliko i' voriti, da je treba gospodarstvo razbrem niti in zmanjšati javno porabo. Zdaj P3^ predvideno 60,5- odstotno!"
- dejansko ne čutijo, ne vedo ali pa nočejo vedeti, da so razmere v gospodarstvu resnično zelo težke."
"Gospodarska zbornica, kjer ste v upravnem odboru, je na to že večkrat opozorila?"
"Glas vpijoče v puščavi smo.
Sicer pa, vlada deli odpustke, ker so stopnje davkov in prispevkov visoke, jih nekaterim odpušča."
"Javna poraba torej samo narašča?"
"Ja seveda. Decembra so bile pla^e
negospodarstvu za 52 odstotkov višje _k v gospodarstvu, takšne razlike še nikoli ^ bilo. Kvalifikacijska sestava omogoča
odstotkov višje, ne pa 52 odstotkov
višje-
"Decembra so bile plače v negospodarstvu za 52 odstotkov višje kot v gospodarstvu, takšne razlike še nikoli ni bilo. Kvalifikacijska sestava omogoča 23 odstotkov višje, ne pa 52 odstotkov višje. Ker so več imeli, so pač več potrošili."
"Govori se, da jih kar tretjina podjetij ne plačuje več?"
"Teh podatkov nimam, ko bo prišel   sko, to je človeško čas, jih bom zahteval. Ker nekaterim odpušča, tistim, ki še drže glavo nad vodo, pobere več."
je, šele ko te udari materialna plat, se * čneš obnašati drugače, prej pa narediš v > da bi čim lažje prišel skozi, to je živUe
"Vskupščini boste te dni obravnavali letošnji republiški proračun, gospodarska zbornica je osnutek že zavrnila?"
"V odboru za splošne gospodarske zavede nismo dali soglasja in vladi smo predlagali, naj ga ponovno vzame v roke in zmanjša na področjih, kjer zajema preveč. V podrobnosti se ne spuščamo, posvečamo se le prihodkovni strani proračuni, ne čutimo se kvalificirane, da bi rekli, kdo si zajema preveč. Trdim, da tolikšnega proračuna preprosto ne zmoremo, zato ne more priti skozi. Hkrati je bila namreč predstavljena tudi razvojna in gospodarska politika za letošnje leto, iz nje izhaja ocena, da bo letošnji družbeni proizvod Slovenije znašal 185 milijard dinarjev. Predloženi proračun je težak nekaj manj kot 74 milijard dinarjev, približno 10 milijard dinarjev so težki vsi občinski proračuni, prišteti pa je treba še 28 milijard dinarjev težak invalidsko pokojninski proračun, kar skupaj torej znaša 112 milijard dinarjev in predstavlja 60,5 odstotka družbenega proizvoda. To je občutno preveč, v odboru tega nismo sprejeli."
"Zbor združenega dela je že sklenil, naj gre za javno porabo le 37 odstotkov družbenega proizvoda?"
"S tem smo vladi dali napotek pri pripravi proračuna, pove pa, kako zelo smo si narazen, najbrž je tudi naša opredelitev v luči razbremenitve gospodarstva zelo ostra.
Sicer pa je vlada že potrdila, da je veliko napako naredila, koje predlagala in tudi z odstopi podpredsednika in finančnega ministra zagrozila, da smo v zboru združenega dela sprejeli davek na plačilno listo. Zdaj ga zmanjšuje na 3 odstotke, mislim, da ga je potrebno ukiniti. Zmanjšati bi morali tudi 40 odstotni davek na dobi-
. rt«.
Ker so več imeli, so pač več potrošili- v jal sem že, da je bilo na računih negosP darstva več denarja, 60 odstotkov vselr na račun gospodarstva pa 40 odstojk Tako vendar ne moremo več naprej.'
"Argumentov imate več kot dosti, vend?' predsednik skupščine gospod Bučarje"' raj na Glasovi preji dejal, da je ta pr0 čun zgodovinski in da ga potemtakem ramo sprejeti?"
"Zgodovinski je morda za neka^ proračunske porabnike. Sicer pa z nj krpamo luknje, 3 milijarde dinarjev za , ko imenovane intervencije in dotacije.*' za železnico, 1,3 za elektrogospodafS' • itd. Lepo je živeti, dokler dobivaš dot3
"Finančni minister Kranjec je pred kr"L kim na seji upravnega odbora gospodo** zbornice dejal, da bi morali poseči ■ konsko določene pravice. Kakor, da j1'1 moč spremeniti, kakor da so svete?"
"Vlada je to dolžna narediti, vlada i" ra predlagati spremembe. Strinjam se. .{ je zakone treba spoštovati, toda treba J predlagati tudi spremembe. Če tega ne D do napravili, bo jutri za vse slabše."
"Kako ocenjujete predlog vlade o slo1'** skem deviznem trgu?" I
"Zelo pozitivno, čimprej naj zam'5^ uresničijo, čakamo. Januarja je izvoz j0 tako padel, da bi na letni ravni to PT\nCy 1,5 milijarde dolarjev zunanjetrgovin8 ■ ga primanjkljaja. Takoj je potrebno m virati izvoz, vsak dan je dragocen."
J
"Vendar je vlada reagirala šele po ukr y Ljubljanske banke?" ^
"Pozno. Jasna je bila obljuba, d3^, vlada prišla s stimulacijami za četrto .jj sko trimesečje, vendar ni, niti odgov ni odboru."
"Kakšna je politična obarvanost * združenega dela?" .(
"Strankarstva je vse manj, zlasti ko^, za praktične gospodarske stvari, P1? jii mom gospodarstva daje primerno te z tako pripomore, da se z njimi ukVfe^i" tudi druga dva zbora. Zakon, o ka te ^ sva govorila na začetku, je bil v na zboru sprejet z veliko večino, v 0injl^ dveh ne, na usklajevanju sta PTiS^ argumentom, kar se ne zgodi velikokt nam pridružila s ponovnim glasovanj ^
Dejal bi še, poslanec gospod3 f>. sem, na začetku, ko sem to dolžnost y jel, sem rekel, zastopal bom interes s<, spodarstva in se zanje boril, seveda P ^, pogosto v nasprotju z drugimi-" Volčjak
Svetovno znana skupina
MUSIL TROMCAL
paša za oči in ušesa »KARNEVAL V RIU«
v Kranju v športni dvorani Planina v četrtek, 7. marca 1991, ob 19.30 uri.
Predprodaja vstopnic: ZTK0 Kranj, Partizanska 37, tel.: 21-235 in športna dvorana Planina, tel.: 34-972
)91
Torek, 5.
marca 1991
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
9. STRAN
GLAS
di-
jvo-1 dar-Po-na
pri-nral .up-
j z*
m«'
m«-
kol lim
23
0 ne-po-
ep* ko*
40 vir
ter« jii"
t«': 2.6
tvo
■P'
eflj-
IS«1
V
Zakon o gozdovih v skupščinski razpravi
Sporni vprašanji: odkazilo in obseg gozdarske službe
Kmetje se bojijo, da bi država imela z odkazilom jasno evidenco za odme-r° davkov."
Kr
dan marca " Slovenska skupščina naj bi med tridnevnim zase-$Dr torka <*° četrtka) med drugim obravnavala tudi osnutek
bi r>tnem') *n dopolnitev sedanjega zakona o gozdovih. Čeprav naj na., eJn<>sove stranke med sestankom v Poljčah uskladile stališča o SJ ?'j spornih zakonskih rešitvah, pa je kljub temu pričakovati na lov'* i em zasedanju precej polemično razpravo. Nekateri (pre-Po«    ' na Priincr) se ne strinjajo že s tem, da bi zaobšli eno fazo
^stopka, in poudarjajo, da bi še pred osnutkom zakona morali ih za zak<
razPrav' "     ' ^° dosedanJ'
Pravljati o izhodiščih za zakonske spremembe in dopolnitve.
Če
sodimo
vprax sta najbolj sporni dve iL , Jl: Predvideno število plenih
v republiški gozdar-
ji dlev^'    odkazi,° Sozdne-
'ja za posek. Kar zadeva gozdarsko službo, je agatelj zakonskih spre-km'3 rePubIiški sekretariat za KmetlJstvo, "rano
Javno Predi l^mb
gozdarstvo in pre-Predvidel, da bi bilo v
Jjej 892 zaposlenih, ki naj bi 12 Sg[|1(lo!?iu na podlagi razpisa stev T,njin gozdnih gospodar-nasn Nekateri v kmečki zvezi je Drp°^uJei° tej številki, češ da vaiai ka'in ob tem tudi na" *aPosi P?datek< da P° številu P°doh ne smela preseči s'užb     kmetijske svetovalne
e>.v kateri je-okrog 350 za-; nas str,*:-- ZVeze
Nenih; kmečke
nasprotno stališču pa gozdarski k,net,lV?Jaki zatrjujejo, da 8°zda u svetovame in javne prim r?ke službe ni mogoče sIu^l rjati in da bi gozdarsko in tuH- de na stanje gozdov 8°zdn h Veliko razdrobljenost Piti. '
Dr
Parcel morali še okre-
če sodimo po nekaterih razpravah, se v kmečki zvezi strinjajo z obveznim odkazilom v varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom, ne pa z določilom, da bi bilo obvezno tudi v primerih, ko to določa gozdnogospodarski načrt gospodarske enote. Kmete, pripadnike kmečke zveze, ve o J tudl ni Di,° razPra- ob tem najbolj skrbi, da bi se Vah Premembah in dopolnit- to določilo zakona zlorabljalo \ ki Jega zakona 0 gozdo- in da bi z gozdnogospodarskima- "e bi dotakni,a 21 • mi načrti skozi stranska vrata Ni na pa se' da bo o njem pripeljali v gozdarsko prakso ski ra JVeč. govora v skupščin- tisto, kar je bilo že doslej in če-Zakona\rjVl; In kaJ (v osnutku mur najbolj nasprotujejo - ob-V$ določa ta člen? Med
V'h rini tUd* t0' da Se V g°zd°-
tetn ^vJe lahko seka šele po-
0?načevJe°dkazano za P°sek; obVe, anJa drevja za posek je
"i v varovalnih gozdovih {Jienoml ovih s Posebnim na-kijih Hoi r,v drugih primerih, ski naci? gozdnogospodarskih 80sP°darske enote, v "i0g0ča8O2dovih pa je sečnja nav0Hjiftv skladu s strokovnim ne8a °m rePubliškega uprav-^darstv.!113' Pristojnega za !>neiša°; ta °rgan pa po-Predpi«P   p°g°Je za odkazilo
vezno odkazilo. Univerzitetni profesor dr. Iztok Winkler z Biotehniške fakultete v Ljubljani ob takšnih in podobnih argumentih poudarja, da gozd ni navadna zasebna lastnina, kot je, na primer, stol, in tudi ne lastnina, nad katero bi lastnik imel absolutno razpolagalno pravico, ampak lastnina, ki je zaradi splošnih koristi gozda za človeštvo močno omejena. "Če nam je to jasno, potem ne moremo več razpravljati o tem, obvezno odkazilo - da ali ne, pa tudi ne o obsegu gozdarske službe. Odkazilo tudi ni ostanek preživetega boljševističnega režima, ker bi se potem morali vprašati, ali je bil že Franc Jožef, ki je uvedel odkazilo, boljševik," je dejal dr. Iztok Winkler in poudaril, da je sedanji zakon gnil kompromis, ki dopušča vse mogoče, zato stroka nanj ne bi smela pristati. "To, da bodo lastniki sami prevzeli strokovno delo v gozdu, je sprenevedanje, pričakovanja o tem so napačna. Veliki kmetje niso vprašljivi, toda slovenska realnost je velika razdrobljenost, povprečna posest 2,7 hektara, razdeljena na tri parcele, in veliko število lastni-kov-nekmetov, med katerimi so tudi taki, ki ne vedo, kje imajo gozd."
Kot se zdi, je žebljico na glavico še najbolje zadel Božo Brezočnik iz Gozdnega gospodarstva Ljubljana, ki je na četrtkovem sestanku gozdarskih strokovnjakov s prenovitelji in frakcijo zelenih dejal, da v javnost ne prodre, kaj je jedro spora med gozdarskimi strokovnjaki in kmečko zvezo. Bi-
Dr. Dušan Mlinšek, univerzitetni profesor na Biotehniški fakulteti Ljubljana - VTOZD za gozdarstvo: "Gozdarstvo je v štiridesetih letih spremenilo gozdnato podobo Slovenije: kakovost gozdov je močno napredovala. Lesne zaloge so se v tem času povečale od 140 milijonov na 200 milijonov kubičnih metrov. To je eden od dokumentov o poštenem delu stroke, ki bi lahko sproti ves prirastek porabila in ne bi skrbela za prihodnost, kot so storila mnoga gospodarstva pri nas. Doseženo je stanje, ko bi bilo mogoče naš gozd počasi pripraviti na velike naloge, ki jih prevzema v prihodnje, vendar pa ugotavljamo, da nam zgodovinske uspehe že nekaj časa izničujejo onesnažen zrak, lovna divjad in nespoštljiv odnos sedanjega časa do vsega, kar smo ustvarili."
Pravilniku o gozd-
Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke: "Velik del kmetov najbolj nestrpno pričakuje prav zakon o gozdovih, ker je pač sedaj uzakonjena ureditev gospodarjenja z gozdovi najbolj sporna in tudi najbolj boleča. Sedanji zakon je nastal v času "socialističnega" pohoda proti kmetom. Kmetu je pustil komaj kaj več kot pravico do dela v svojem gozdu, gospodarjenje pa povsem odkrito prenese na gozdno gospodarstvo. V tem okviru je bila tudi uvedba obveznega odkazila drevja za posek povsem politični ukrep protikmečke diskriminacije, zato ga je treba odpraviti. Šele, ko bo odpravljen, se bo kmet ponovno čutil gospodarja v svojem gozdu in šele takrat lahko pričakujemo, da bo kmet-lastnik pričel z vso vestnostjo gospodariti v svojem gozdu. Kmetove vestnosti ne more nadomestiti noben gozdarski strokovnjak in nobena inšpekcija, s čimer pa ne odrekamo pomena gozdarski stroki in inšpekciji."
stvo je po njegovem mnenju v tem, da se kmetje tudi zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, ko je bilo odkazilo tudi politični ukrep, bojijo, da evidenca o odkazilu ne bi bila osnova za določanje in pobiranje davkov. Mag. Živan Veselic iz Gozdnega gospodarstva Postojna je s podatki iz zgodovine izpodbijal predstavo, da naj bi bil kmet že vnaprej najboljši lastnik in gospodar gozda. Ko so kmetje po 1848. letu svobodno zaživeli v svojih gozdovih, naj bi že čez dve desetletji ugotavljali, "da je skrajni čas, da kmetje prenehajo uničevati svoje gozdove"; ko pa naj bi od 1910. do 1937. leta zaloge v kmečkih gozdovih dravske banovine padle za eno tretjino, naj bi ban dal nalogo, da se stanje gozdov izboljša.
Resnici in prerekanju, kdo je bil boljši gospodar - kmetje
ali gozdna gospodarstva, ali je bilo povojno gospodarjenje z gozdom strokovno ali ne, je težko priti do dna. Strokovnjaki navajajo podatke, kmetje, ki naj bi bili po novem lastniki in gospodarji z vsemi (omejenimi) pravicami in obveznostmi v svojem gozdu, pa navajajo primere (nekaj smo jih lahko prebrali tudi v časopisnih rubrikah), ki gozdarjev in njihovega dela ne prikazujejo v najboljši luči. Upamo lahko le to, da razprava, v kateri sta si nasprotni strani izrekli precej kritik, očitkov in tudi žaljivk, kljub načelni soglasnosti vseh o širši pomembnosti gozda in o potrebi po strokovnosti gospodarjenja, ne bo postala prestižna in nenazadnje - škodljiva za gozd, ki prav zaradi slabega zdravja potrebuje ob negi in varstvu tudi vse več družbenega razumevanja. # C. Zaplotnik
°80v°r o gnojilih
^a območjih podtalnice e organska gnojila?
LJ«b|jan
stranka je februarja - Slovenska kmečka zveza - Ljudska * nekater' V četrtek pripravila pogovor o tem, kako v sodelovanju vensko kr!!11^vstriJskirni Podjetji najbolj racionalno oskrbeti slo-*a. k°oper e.!-,stvo z mineralnimi gnojili in kakšne so možnosti PrI ProizvoHJSk° s°delovanje slovenskih in avstrijskih podjetij stavnikj av 1 or8anskih gnojil. Pogovora so se udeležili pred-marib0rsk str'Jskih podjetij Chemocommerz in Biochemie ter Strok     ■ aribexa ter Zeleni
VE
. ih Slovenije in kmečke zveze. "Jaki, ki so sodelovali v pogovoru, so povedali, da se
Vropi z-   h" soaeiovaii v pogovoru, so poveoan, ua sc
nku'ja in tudtV?e večJ'n zahtev po kakovosti hrane, varovanju
lih
- gnojil y~ 12 ekonornskih razlogov zmanjšuje poraba mineral-e zaloge' manJšanJe pa predvsem na območjih, kjer gre za veli-8n°jili. Z un    uV°de (Podtalnice), že nadomeščajo z organskimi ^ače n-~;7P°r. .  tovrstnih gnojil iz uvoza ali iz organizirane do-
le'"dustriif. i"Je (izk°ri5čanje deponij gozdarske in predeloval-? Polov' Rlet'Jskih odpadkov) bi lahko v prihodnosti nado-i'adnJih DoH„b0udornačiri Potreb po mineralnih gnojilih, ki po n 72 tisoč ton ahzna5aJO 257 tisoč ton (185 tisoč ton NPK gnojila lera'nih gnoil g"0-!'1). S polovičnim nadomeščanjem mi-
D° Pr'riranili    Z. ?rgansk'mi bi po zagotovilu strokovnjakov lah-
P0(J
de|( Si
>vanje prjUpajj z mar'Rorskim podjetjem Maribex ponudili so-oskrbi Slovenije z organskimi gnojili iz uvoza pa
de|JJetij So
Vo?a     azvijanju domače proizvodnje za potrebeJSlovenije in rz
|ill0Če Pitne^od? tUdi; dta bi Predvsem na območjih, kjer gre za Ur'  Jer so tak"   zo.dlokom preprečili uporabo mineralnih gno-Sničevanje #C°Z k(: že sPreJeli. naj bi zagotovili njihovo
Še enkrat
Pospeševalci so postali svetovalci
Ko smo v prejšnji številki pisali o organiziranosti kmetijske svetovalne službe na Gorenjskem, smo našteli tudi svetovalce, ki naj bi spremljali kmetije po občinah. Pri škofjeloški je pomotoma izpadlo eno ime. Germana Pivk je svetovalka na območju Ži-rov ter zadružnih enot Sovodenj, Trebija in Hotavlje. • C. Z.
Iz Gorij
Odvzeto hitro, vrnjeno počasi
Gorje, L marca - Ko so gorjanski kmetje in polkmetje pred nedavnim zbrali na sestanku, je bilo precej govora tudi o vračilu odvzete zemlje, stavb in drugega premoženja. Na Gorjanskem ni bilo veliko takih primerov, nekaj pa jih je vendarle bilo. Odvzeto je bilo hitro, ponekod kar čez noč, vračanje pa se bo, kot smo slišali na sestanku, vleklo kot jara kača. Nekateri postopki bodo namreč težavni in dolgotrajni.
Ker v Gorjah še ne obstaja podružnica kmečke zveze, je bilo na sestanku pojasnjeno, da se Gorjanci lahko vključijo v podružnico Radovljica ali pa organizirajo svojo in se prek delegatov povežejo z občinsko organizacijo. Verjetno se bodo odločili za drugo možnost, kajti gorjansko področje je precej obsežno.
Razpravljali so tudi o kmečkem turizmu. Nekaj kmetij se s to dejavnostjo že ukvarja, dejali pa so, da bi jo bilo treba še bolj razširiti. Govorili so tudi o možnostih za pridobitev posojila, s katerim bi lahko izboljšali bivalne in druge prostore, ki povsod še niso takšni, kot bi si želeli domači in tuji gostje.
Sestanek je bil dobro obiskan, poleg predstavnikov krajevne skupnosti, kmetijske zadruge Bled, radovljiške kmečke zveze in občinskega izvršnega sveta je prišlo precej kmetov, polkmetov in nekmetov, ki obdelujejo zemljo. • J. Ambrožič
Kmetovanje, politika in znanje
V Nemčiji, kjer namenjajo več denarja za raziskave v kmetijstvu (in tudi v drugih dejavnosti) kot pri nas, so naredili zanimivo študijo. Raziskovali so vpliv izobrazbe na čisti dohodek, preračunan na polno delovno moč, in ugotovili naslednje: gospodar kmetije s pomočniškim izpitom dosega za trideset odstotkov višji čisti dohodek na polno delovno moč kot tisti, ki nima nobene poklicne izobrazbe; gospodar z mojstrskim izpitom.pa kar za 71 odstotkov višji čisti dohodek...
Podatek, ki ga je v svojem razmišljanju o slovenski kmetijski politiki navedel dr. Jože Osterc, sicer republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kaže, da bi z znanjem najučinkoviteje in najhitreje intenzivirali naše kmetovanje. Na tem področju lahko največ naredijo kmetijske šole s kakovostnim rednim in trajnim dopolnilnim izobraževanjem, veliko pa lahko storijo tudi kmetje, gospodarji in gospodarice, sami.
Zima ni le čas, ko naj bi kmetje po neki idilični (lažni) predstavi le sedeli za zapečku in se mastili s klobasami; ampak je to tudi čas, ko naj bi si ob vsem delu v hlevu, gozdu ali mehanični delavnici le vzeli nekaj več časa za prebiranje strokovnih kmetijskih časopisov in knjig, za obiskovanje koristnih predavanj in za pogovor s kmetijskimi strokovnjaki. Zdi se, da je bilo za zimsko izobraževanje kmetov pred leti bolje poskrbljeno, kot je zdaj, v prelomnem času, ko se kmetijska svetovalna služba šele postavlja na noge in ko zadruge samo še čakajo na zakon, da se bodo organizirale po novem in začele skrbeti le za gospodarske koristi svojih članov.
Čeprav je stanovsko - politično organiziranje kmetov dobro vplivalo na samozavedanje kmetstva in tudi na reševanje kmetijskih problemov, pa je politično delovanje marsikje povsem zasenčilo strokovno kmetijsko izobraževanje. Le kako je mogoče drugače sklepati iz primera, ko je v istem kraju dobro obiskanemu sestanku kmečke zveze sledilo kakovostno strokovno predavanje, na katerem pa je bilo manj udeležencev, kot je prstov na obeh rokah ?
Kaj je torej pomembnejše - politika ali strokovno izpopolnjevanje? Namesto konkretnega odgovore le tole: brez znanje ni ne (kmetijske) politike in ne kmetovanja! # C. Zaplotnik
MEŠETAR
Ko je kmečki poslanec v slovenskem parlamentu Karel Franko iz Puconcev zastavil vladi oz. njenemu kmetijsko-goz-darskemu ministrstvu vprašanje o plačilnih rokih za prodano živino, ni dobil odgovora, ki bi kmetom vlival upanja, da bo kaj bolje. Ministrstvo le ugotavlja, da se roki plačila za živino v zadnjem času vse bolj podaljšujejo in da morajo rejci čakati na denar že 45 do 60 dni. Glavni razlog za to naj bi bile likvidnostne težave klavno-predeiovalnih obratov in vse bolj tudi kmetijskih organizacij.
Težave pri plačevanju živine se začenjajo že zaradi velikih zamud trgovine pri plačevanju mesa in mesnih izdelkov (roki plačil so po podatkih klavno-predelovalnih organizacij 90 do 100 dni); dodatne težave pa nastajajo tudi zato, ker zvezna vlada ne izplačuje zveznih regresov za obresti pri posojilih s prednostnega seznama in izvoznih spodbud.
Da bi vsaj delno ublažili težave zaradi dolgih plačilnih rokov, bi po mnenju kmetijsko-gozdarskega ministrstva morali vsi, ki sodelujejo v "mesni verigi", doseči dogovor s trgovino, da bi vsaj blago, ki se hitreje obrača, tudi hitreje plačevala.
• • •
In kako je z olajšavami pri nakupu kmečke nafte?
Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev je s 1. februarjem letos ukinil davčne olajšave pri nakupu goriva D-2 (kmečke nafte) za kmetijske organizacije in za tiste člane zadrug, ki so sklenili dolgoročne pogodbe o proizvodnem sodelovanju. S tem je kmetijske proizvajalce izenačil z drugimi uporabniki goriva; to pa pomeni, da morajo tudi kmetijske organizacije in kmetje ob nakupu goriva plačati tudi povračilo za uporabo cest (3,70 dinarja pri litru dieselske-ga goriva), čeprav pri svojem delu le delno uporabljajo ceste.
Ker imajo tudi kmetje v sosednjih državah olajšave pri nakupu pogonskega goriva (olajšava je okrog 30-odstotna, osnova za določitev količine goriva, ki pripada posameznim gospodarstvom, pa je površina zemljišč in opremljenost s kmetijskimi stroji), bo republiški izvršni svet v skladu s finančnimi možnostmi pripravil predlog olajšav za letos.
Starosvetne šege, navade in modrosti
Mučeniki in Gregor
V nedeljo bo god štiridesetih mučencev, v torek pa Gregorjevo. God mučencev je marsikje tudi vremenski mejnik. Takole pravijo: če štirideset mučencev dan ni lepo, tudi štirideset dni po tem ne bo; če štirideset mučenikov dan še zmrzuje, še štirideset mrzlih dni prerokuje; burja na dan štiridesetih mučenikov vleče štirideset dni...
Kot piše Niko Kuret v knjigi o starosvetnih šegah in navadah, je bil Gregor (Veliki) eden najimenitnejših cerkvenih učenikov in papežev in so ga častili učitelji in učenci, učenjaki vseh vrst, glasbeniki in cerkveni pevci, za zaščitnika so ga imeli tudi izdelovalci gumbov in našitkov, zidarji, priporočale so se mu žene za rodovitnost, na pomoč so ga klicali v času kuge, v ljudskem mišljenju pa še vedno velja za začetnika pomladi. Po Sloveniji so zelo razširjene govorice, da se na ta dan ptički ženijo. K roparski kovači naj bi njega dni na Gregorjevo celo prenehali z delom v vigenjcih in odšli na "tičjo vohcet", marsikje so tega dne v razigranem veselju "zanesli luč v vodo " in marsikje na Gorenjskem so ta običaj ohranili do danes. Sicer pa tudi pravijo, da gre o Gregorju lisjak pred duri: če je slabo vreme, ne gre več nazaj; če pa je lepo, gre še za štirinajst dni leč.
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN
Ta mesec na vrtu
Paradižniki zahtevajo potrpljenje
Kdor je spreten in potrpežljiv, si lahko sam vzgoji tudi sadike paprike in paradižnika celo brez tople grede. Seme razhudni-kov navadno težko in počasi kali, zato se moramo tudi pri setvi paradižnika in paprike oborožiti s potrpljenjem. Sejati moramo že konec februarja ali prve dni marca, če hočemo do srede maja vzgojiti uporabne sadike. Seveda se takšna vzgoja splača samo takrat, kadar potrebujemo manj sadik. Sejemo v korita za rože in postavimo na notranjo okensko polico. Ko so sadike primerno velike, jih pikiramo posamično v lončke s šotnim substratom ali v šotne lončke, od tam pa jih brez večjih pretresov presadimo na prosto.
Zdaj je čas tudi za sejanje novozelandske špinače. V vsak lonček vsadimo po tri semena in stalno skrbimo za primerno vlago. Ko rastline nekoliko odrastejo, pustimo v vsakem lončku le po eno rastlino, druge pa odstranimo. Deset rastlin novozelandske špinače popolnoma zadošča za potrebe štiričlanske družine, ko si poleti vsak teden enkrat zaželi te zelenjadnice - uživamo jo enako kot pravo špinačo, to je kot svežo ali kuhano solato. Ali naj pri setvi gledamo na lunin koledar? Znana kranjska horti-kulturnica in priznana vzgojiteljica zelenjavnih sadik ga. Seraži-nova s Primskovega v Kranju nam je na Zelenem tednu v Opatiji zaupala, da pri setvi nikoli ne gleda na luno, zelo pa jo upošteva pri presajanju sadik in predelavi zelenjave in sadja. Takole pravi: "Kar gre "gor" sadim ob stari luni, kar gre "dol" pa ob mladi luni."
Ob tednu boja proti raku
V boju proti raku nismo več brez moči
Rak je novotvorba človeškega tkiva, ki zaradi svoje nebrzdane rasti uničuje okolno tkivo in vodi v neizbežno smrt, če ga seveda ne zdravimo.
To o raku vemo, malo ali nič pa ne vemo, zakaj pride do take novotvorbe. Prav nič ne vemo, zakaj se ena ali več celic v našem telesu odreče nalogam in ukazom, ki so zapisani v njihovem "opisu delovnega mesta". Brez vsakega reda, mere in meje se začno razmnoževati, edini zakon, ki se mu te celice pokoravajo, je nered!
Ali je rakavih obolenj veliko?
Je in ni. Različno se pojavlja pri ženskah in moških. Med vsemi vrstami raka je rak na dojkah na prvem mestu in ga vsako leto odkrijejo pri kakih 500 ženskah. Ali povedano v odstotkih: 19 odstotkov raka se pojavlja pri ženskah na dojkah, 9 odstotkov na koži, 8 na želodcu, 7 na materničnem vratu, v nižjih odstotkih pa na maternici, danki, debelem črevesu, jajčnikih, pljučih in žolčniku, rak vsepovsod drugod na ženskem telesu pa zajema 25 odstotkov.
Od vrst raka pri moških je najpogostejši rak na pljučih. Vsako leto zboli za tem rakom nekaj več kot 600 moških, med katerimi pa je več kot 80 odstotkov kadilcev. In če pogledamo razmerje obolenj v odstotkih, ga v 22 odstotkih najdejo na pljučih, v 11 odstotkih na želodcu, 8 na prostati, 7 na koži, 6 na danki, v nižjih odstotkih pa na sečniku, grlu, debelem črevesu, žrelu in trebušni slinavki ter 25 odstotkov na drugih organih. Tako govore suhe številke in če bi upoštevali samo njihovo govorico, bi se težko znebili občutkov, da v boju proti raku tavamo po mračnem prostoru, v katerega le skozi ozko špranjo priprtih vrat prihaja nekoliko svetlobe, da se ne zaletimo v prav vsako oviro, ki nam jo nastavlja rak.
Svetlikanje izza priprtih vrat
Desetletja in desetletja intenzivnih prizadevanj doma in v svetu je pripomoglo, da se vendar svetlika tudi izza ten vrat. V boju proti raku danes nismo več brez moči.
Rak na materničnem vratu je danes povsem ozdravljiva bolezen, če ga le dovolj zgodaj odkrijemo. Z metodo, ki jo je uvedel ameriški zdravnik G. N. Papanicolau, lahko odkrijemo raka na materničnem vratu tako zgodaj, da je ozdravitev le še vprašanje kirurškega posega.
Še pred nekaj leti so v bolnišnico prihajale žene s kot teniška žoga velikimi zatrdlinami v dojkah in so jim zdravniki le malo ali pa sploh niso mogli pomagati. Danes pa prav zaradi večje zdravstvene razgledanosti in ne nazadnje zaradi rednega pregledovanja dojk, prihajajo žene k zdravniku tako zgodaj, da jim zares uspešno lahko pomaga. Kjer so včasih še morali odrezati celotno dojko, lahko danes odstranijo samo novotvorbo ali pa dojko izpraznijo in vanjo vstavijo protezo. Na ta način ohranijo vsaj obliko in zunanji izgled dojke, kar je za vsako ženo prav gotovo zelo pomembno. Pa tudi takrat, ko so se rakave celice naselile že v bezgavkah, z današnjimi kemičnimi zdravili lahko zavrejo ali pa povsem ustavijo njihovo rast.
Horiokarcinom, zelo redka oblika raka pri ženskah, ki nastane iz ostankov posteljice po porodu in je bil še pred nekaj leti neizprosno smrten, je danes s kemičnimi zdravili v velikem številu ozdravljiv, tudi, če se je bolezen že razširila.
Če ostanemo pri raku organov, ki so vezani na spolno funkcijo, moramo omeniti izreden napredek pri zdravljenju raka v modih mladih fantov. Samo eno generacijo nazaj so bili mladi fantje s tem rakom obsojeni na smrt, danes pa jih vsaj 80 odstotkov že uspešno ozdravijo.
Prav neverjeten je napredek, ki ga je medicina dosegla z zdravljenjem rakavih obolenj pri otrocih. Pri raku ledvic, ki so ga še nekaj več kot pred dobrim desetletjem le malo znali in mogli zdraviti, danes kar 80 odstotkov bolnikov živi še vrsto let po zdravljenju.
Akutna levkemija, hitro in usodno potekajoča bolezen krvi, je danes že tako ozdravljiva, da kar 45 odstotkov zdravljenih bolnikov živi še vrsto let po zdravljenju, med njimi je precej takih, ki so dosegli zrelo življenjsko dobo in imajo otroke že tudi sami. Posebna vrsta raka žlez - zdravniki jo imenujejo Hodgkinova bolezen - pogostna pri fantih in dekletih, je danes ozdravljiva kar v 75 odstotkih, če jo le ujamejo dovolj zgodaj.
Nadvse dramatičen pa je bil v zadnjih letih napredek v zdravljenju kostnih sarkomov pri mladih ljudeh. Še pred leti so mladi s kostnim sarkomom le redko preživeli dve leti po zdravljenju, danes pa je ta doba za več kot 70 odstotkov teh bolnik°v precej daljša. Najvažnejše pa je, da jim z zdravljenjem ohranij* tudi bolno okončino, ki jo je bilo še pred leti treba neusmiljen° odrezati.
Vsa ta drobna svetlikanja neovrgljivo dokazujejo, da se v boj* proti raku nekaj vendarle premika. Morda bo kdo dejal, da prepf Časi, kljub temu pa lahko z vsem prepričanjem zapišemo: PRETKA SE!
Bili smo na Zelenem tednu v Opatiji
Opatija, februarja - Hortikulturno društvo Kranj je za svoje
ćla-
iliKUiiuiiiu uiumvu rviaiij jt ia .u
ne pripravilo spet zanimiv teden bivanja v Opatiji, sredi prelep parkov s sredozemskim rastlinjem, kjer se ravnokar pripravljaj na razcvet kamelije, številnih vrtnarij, od koder prihajajo kva tetne lončnice tudi k nam. Vsak dan smo slišali tudi koristne n potke predsednice društva mag. agr. Anke Bernard o cvetju v tu, o lončnicah, njihovi vzgoji, sajenju, o biovrtnarjenju in po* dobnem, dr. Helena Prlja pa je predavala o boleznih našega čas • predvsem o arteriosklerozi, visokem krvnem pritisku diabete ter o zdravi prehrani. Marsikaj s teh predavanj boste lahko zas dili tudi na tejle naši strani družinskih nasvetov. Predavateljic' s svojimi bogatimi izkušnjami dopolnjevali tudi udeleženci nega tedna. - Na sliki: Na poti domov smo se oglasili tudi v s vitih steklenjakih s kaktusi pri mojstru Roku Grašiču v Seči P Portorožu. Foto: D. Dolenc
Čaj ob petih
Hibiscus napitek
Za 4 osebe potrebujemo 4 vrečke Podravka čaja hibiscus, dl vode, 1 dl ruma Šegestica, 1 do 2 žlici sladkorja, 2 dl t°n ,ajj
Vrečke s čajem prelijte z vročo vodo in pokrite pustite st* približno pet minut. Nato jih poberite iz posode, dodajte sla kor, rum, dobro zmešajte ter ohladite.
Čaj nalijte v kozarce in dolijte tonik.
Iščemo dobre, prijazne učitelje
Franc Pisanec
Kot predmetni učitelj zemljepisa in zgodovine se že skoraj vseh dvajset let, odkar je postal učitelj, trudi ta dva predmeta priljubiti učencem višje stopnje Osnovne šole Cvetko Golar na Trati pri Škofji Loki. Meni, da je predpogoj za normalno delo v razredu nekakšna poštena igra, pravila, ki se jih morata držati obe strani. Učenci vedo, da se v našem medsebojnem odnosu držim normalnih mej komuniciranja, vedeti pa morajo tudi, kaj je pri tem njim dovoljeno in kaj je možno. Tako vsi vemo, kaj lahko pričakujemo drug od drugega. Pomembno je, da se vzpostavi enakovreden odnos in da imajo učenci občutek, da njihove možnosti za uveljavitev niso omejene. Tudi slabši učenci vedo, da
jim pot do dobre ocene ni zaprta in da ob morebitni neuspešnosti pri mojih predmetih zame niso samoumevno slabi tudi na drugih področjih ali pa kot osebnosti.
Franc Pisanec poskuša snov približati učencem tudi tako, da je aktualen, uporablja pa tudi lastne izkušnje turističnega vodiča. Tako snov ni suhoparna, predmet oživi, postane zanimiv in znanje je potem bolj uporabno. Prva leta sem bil, kot vsi učitelji začetniki, do učencev prezahteven. Šele, ko v poklicu dozoriš, spoznaš, da mora biti osvojeno znanje uporabno in prepoznavno, da je učenje dejstev na pamet nesmisel. Tudi tisto, da učitelj učenca že v osnovni šoli nauči za prvi letnik srednje, sicer ni nič slabega, ni-
kakor pa ni nujno.
Franc Pisanec meni, daje za delo v šoli nujna tudi določena kulturna raven kot nekaj normalnega v stikih med ljudmi, pri čemer so menda zatajili vsi, ki kakorkoli vzgajajo otroke. Vsaka generacija šolarjev ima manj te kulture, v šolo prihajajo z odporom, nevajeni dela in načina dela. Včasih sem se z novo generacijo ujel v enem tednu, letos pa sem šele po dveh mesecih uspel doseči, da otroci radi delajo in da se pri pouku vsi dobro počutimo. Mislim, da šola zdaj zanemarja tudi vzgojo za ljubezen - vsakovrstno ljubezen, tudi do naroda in zemlje - s katero bi otroci dobili zdravo samozavest ter kritičnost in pokončnost namesto slepe poslušnosti in bi se bili kot mladi spo-
Veste tudi vi za dobre, prijazne učitelje? Pišite nam ali nas pokličite po telefonu. Veseli bomo vaših predlogov.
sobni boriti za svoje pravice. Pravzaprav pa je delo z učenci v našem poklicu še najmanjše wzlow. V razredu je še vse v redu. Glavni problem je preživeti model šole, ki je nihče več ne mara - ne otroci, ne starši in ne učitelji.
Našega tokratnega sogovornika je menda že velikokrat "imelo", da bi pobegnil iz poklica, pa ga je občutek, da učenci sprejemajo in odobravajo njegovo delo, vedno zadrževal. Ko smo se napovedali na obisk, nas je presenetil s preprostim, prav nič pesimističnim "Prav, če že mora biti...". Bila bi res škoda, če svoje sugestivne vedrine, optimizma in ela-na kot pedagog ne bi delil s toliko ljudmi. • T. J.
Zimski športni dan
V šoli smo se zbrali zgodaj zjutraj. Kuharica nam je pnfP£ vila sendviče. Učiteljica nas je odpeljala na avtobusno PoS L. Peljali smo se v Gorice. Na šolskem dvorišču smo počakali \o. Lovec, gospod Mali, nas je odpeljal mimo Srednje vasi in Za' do gozda. .
Prav kmalu smo opazili zelo veliko sledi. Povedal nam ie'd so to sledi od zajca, muflona, lisice, srne in kune. Ko smo P
trn*
•t.A. it CiUTBH OS JlMOW JbtiU-0
do krmišča, smo v jasli nanosili seno. Pobrali smo objedefl ^ ruzne storže. Preden smo odšli, smo šli še pogledat, kako n divjad s soljo. Potem smo se vračali čez tri potočke.
Utrujeni smo se vrnili v Kranj. Bilo je zelo lepo.     r „i Učenci 1. a r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE *
PTT PODJETJE KRANJ p. o.
KRANJ, Mirka Vadnova 13
PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da bodo začele veljati
nove šestmestne telefonske številke na območju Kranja 31. marca 1991 z
izdajo novega telefonskega imenika republike Slovenije
in ne 1. marca 1991 kot je bilo prvotno sporočeno*
Sprememba je nastala zaradi težav pri tiskanju telefonskega imenika. Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem.
I2*L?- marca 1991
ŠPORTIN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Kolesarji Save so uspešno začeli novo sezono
Močna mladinska ekipa obeta še boljši jutri
košnji cilj članske ekipe kolesarjev Save je dokazati se na domačih tekmah in da se jih v predolimpijski sezoni čimveč uvrsti v reprezentanco.
v
s(v nJ' *• marca - Februarja je bilo v Novem mestu državno prven-le ^'iklokrosu, kjer so se v vseh konkurencah dobro izkazali ko-ritv kranJske Save. Ta konec tedna pa naše kolesarje čaka otvo-ko|Cna /*'rka sezone v Poreču. O tem, kakšne so letošnje ekipe farjev Save in kakšni so njihovi načrti, smo se pogovarjali z
g,avnim trenerjem Matjažem Zevnikom
Se,.Let°šnjo prvo ekipo Save EriJa Pet kolesarjev: Po-Žum 8°n' ^rtonce'J* Pi,ar »n Zev 'l' Poleg ten trener Matjaž računa še na vojaka
Cv"lik
vinc^anlna ln SaJovica in no" "In?a v ek'Pi Ločana Juraja.
»i dk-kluba' oziroma Save dnioh tekmovalce dobili iz sklenT k'u^ov' ternveč smo Mord da vzgaJamo sami-morar .bomo na račun te8a VenH t0 ali dve bolJ delati> ko ev- m,slim' da se tudi s ta-fole P° da doseci rezultate. t0s $ klanske vrste imamo le-djn Zredno dobre starejše mla-
m- 1° S0 Po,ianec> Krišelj, nj d'"studen. Ti štirje so že la-tekrn> . a'*' da so perspektivni
dati
»ovalci in so tudi vsi kandi-
pre' 23 mladinsko državno re-
«niad,ntanco' ki bo letos šla na v a j. 0 svetovno prvenstvo
„e ^enko. Glede na lanskolet-
UsPehe naših tekmovalcev
računamo, da bosta v ekipi vsaj dva naša kolesarja. Izredno perspektivna sta tudi mlada tekmovalca Kosmač in Zupan. Tako je bil Zupan že na letošnjem državnem prvenstvu v ci-klokrosu prvi. Če bomo z mladimi kolesarji delali tako dobro kot doslej, morajo biti tudi rezultati dobri. Zaenkrat smo v Jugoslaviji v sami "špici"," pravi glavni trener Matjaž Zev-nik.
V predolimpijski sezoni je načrt članske ekipe kolesarjev Save, da potrjujejo svojo formo in se ponovno začnejo uvrščati v jugoslovansko A reprezentanco. Takole razmišlja trener: "Pagon je sicer član A selekcije in kandidat za dirko po Avstriji in dirko miru, vendar bo moral dobro formo še potrjevati. Bertoncelj je kandidat za mlado reprezentanco, ki naj bi se potrjevala na dirkah
D
^avno prvenstvo pionirjev v alpskih disciplinah
Fspeh mladih gorenjskih smučarjev ,n smučark
to§n- 'J- marca - Več kot sto pionirjev in pionirk je sodelovalo na le-°r8an"Fn-clrzavnern prvenstvu, ki sta ga na progi Kaštivnik na Kopah r»>J2!ra'a ZTKO občine Ravne in SK Fužinar. Na prvi tekmi v najboljši Mariborčan Drago Grubelnik, pred Veselkom,
fcu,<Uje bil
J«žtTl^st0 in članom škofjeloškega Alpetoura Ruparjem. Pri dekletih ^enic a Škofjeločanka Anja Kalan pred Bergočevo iz Maribora in vi<| D^3^0 Dolžanovo. V superveleslalomu je zmagal Velenjčan Danila |^ .'a' Pred Grubelnikom in Veselkom. Najboljša pionirka je ^faUxanjčanka Nataša Boncelj, pred tekmovalko Dola Kavčičevo
eislc« r^0 12 Fužinarja, Kalanovo iz Alpetoura in Gašperlinovo z ,e dobrave.
Sohr.
Ov
s°boto so pionirji tekmovali v slalomu, naslova državnih pr-
rav^a sta osvojila pri pionirjih Škofjeločan Dušan Šink, ki je zrna -u pa 0 lako pred Škofjeločanom Uršičem in Šuligojem, pri pionir V° 'i (Je, bila _ naj boljša Jeseničanka Alenka Dovžan, pred Kraševče kjer •   r!'novo- ^ nedeljo so se pionirji pomerili še v veleslalo-''8oje Je     med pionirji najboljši spet Velenjčan De Costa, pred VJul,,n Grubelnikom, med pionirkami pa je tudi v veleslalomu Če
o 7D^,enka Dovžanova pred
v«lik
leJske Dobrave.
esnikovo iz Alpetoura in Gašperli-V. Stanovnik
4,3
°fganj'7- arca - Športno združenje zamejcev iz Lonjerja v Trstu je renCi 2t5a!° že 15- dirko za trofejo ZŠSDI. V zelo močni konku-i>a °dlič °'esarjev je zmagal italijanski kolesar Conte Biango, %on tfetje mesto se je uvrstil kolesar kranjske Save Aleš rtaJbofjg-1 j!e za zmagovalcem zaostal le nekaj centimetrov. Drugi • laV J•Ug0s'ovan Je b'' '8or Bertoncelj. Na dirki je nastopil ^ipa Sa SVetovni prvak Gualdi. Med štiridesetimi ekipami je H43?Vl Zasedla 3. mesto. Povprečna hitrost zmagovalca je bi-' na uro. -
uspeh Pagona v Italiji
• V. S.
J^ški izidi
!r'8lava0^ VaierPolisti krajskega v S°boto o V derbiju petega kola ^ika :*;0stovali pri ekipi Med-: 13 (A zrnagali z rezultatom r^e b4A 2:4, 5:5, 1:1). Z nekaj >TrioiJ2id lahk° še višji
n8lava,
»h K:možnost
tUračetrtk° [Urni
t Rabičem
Krv>
saj so imeli strel-J.Marinček vem hitropotez-
la8arn'^u na Primskovem je
atovič pred F.Čeh
Zorkom
Izvali      arkarjijriglava so
(Vabili
ekipi Železničarja v ' 28f V xrez"ltatom 82 : 75 *aPrvi iv°^rkarice Kranja so S^nske nSk' koša>-karski ligi to>or-J :,80st'le ekipo Odeje
ekipa Triglva pa izgubila tekmo z ekipo Korotana z rezultatom 2341 : 2328.
Rokomet - Rokometašice Kranja so na gostovanju v Sisku v podaljšku premagale ekipo 1NE z rezultatom 19 : 2! (18:18, 7:8). Rokometaši Šeširja so igrali doma in premagali ekipo Ormoža z rezultatom 26 : 20 (14 : 8), rokometaši Preddvora pa so na gostovanju v Kozini igrali izenačeno z ekipo Jadrana 19 : 19 (12 : 10). Odbojka - V 11. ZOL je ekipa od-bojkaric Bleda gostovala v Tuzli in izgubila z ekipo Jedinstva Elir-ja z rezultatom 3 : 0 (6, 6, 13). V I. SOL so igralci Bleda izgubili z ekip Tehno Mobila II z rezultatom 3 : 0 (6, 3, 3). • V. Stanovnik
Glavni trener kolesarjev Save Matjaž Zevnik
A in Extra kategorije. Našli pa smo spet stik med zveznim trenerjem Biličem in našim Polan-cem. Če bo Polanc imel dobre rezultate, lahko pričakujemo uvrstitev v reprezentanco. Mislim pa, da je interes vsakega tekmovalca v predolimpijskem letu, da se uvrsti v reprezentanco."
Cilj tekmovalcev Save je, da se ponovno dokažejo na domačih dirkah, vse od otvoritvene dirke v Poreču, do dirke Alpe -Adria, če sploh bo, (napoveda-
na odpoved sodelovanja italijanskih prirediteljev) in seveda dirke po ulicah Kranja. "Na dirki po ulicah Kranja bomo skušali po devetih letih dirko zmagati. Nič sicer ne obljubljam, toda naredili bomo vse, da bi spet zmagal Savčan. Dobro se bomo pripravljali tudi na dirke za državno prvenstvo. V drugem delu sezone pa nam je cilj ta, da se kdo od naših kolesarjev uvrsti v reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu oziroma za mediteranske igre," pravi o ciljih trener Zevnik.
Letošnje tekme in državna prvenstva pa bodo za naše kolesarje spet zanimivejša tudi zato, ker je vse več izenačenih klubskih ekip od Roga, Krke, Merxa, Čukaričkega in novega kolesarskega kluba Asa. Z njimi se bodo enakopravno kosali Savčani.
Kolesarji Save so ob začetku letošnje sezone zadovoljni tudi z novim vodstvom kluba, na čelu s predsednikom kluba Janezom Bohoričem. Letošnjo sezono začenjajo z novim mehanikom Ludvikom Vebrom, trener mladincev bo Miran Ka-vaš, tajnik je še naprej Jože Ga-šperšič, maser Stane Černec, psiholog Jože Šepic, s klubom sodeluje tudi dr. Jaka Vadnal, trener pionirjev in upravnik kluba je Franc Plestenjak, trener pionirske selekcije pa je tudi Darko Tunič. "Glede stroke sodelujemo s Hvastijem, testiranja izvajamo na FTK, tako da kar dobro delamo. Mislim, da bo treba dve, tri leta, da se spet formira ekipa desetih članov. Imeli pa bomo svoje vozače in upam, da se spet obetajo boljši časi kolesarskega športa v Kranju," pravi Matjaž Zevnik. • V. Stanovnik
Plavanje
Odlični štafeti
Kranj, 1. marca - V prenovljenem bazenu Tivoli v Ljubljani je bilo državno plavalno prvenstvo, na katerem je sodelovalo 174 plavalk in plavalcev iz 31 klubov in JLA, med njimi sta bila tudi Triglav iz Kranja in Radovljica iz Radovljice. Med izidi gorenjskih predstavnikov je treba omeniti radovljiško štafeto 4 krat 100 metrov mešano, ki je s časom 4,32,87 dosegla nov absolutni slovenski rekord (plavale so Robič, Demšar, Rob in Nataša Kejžar) ter štafeto Triglava 4 krat 200 kravi ženske, ki je s časom 8.50,48 osvojila tretje mesto v državi, v njej pa so plavale Mladenovič, Blatnik, Jamnik in Bogataj. Med posameznimi dosežki je treba omeniti Robovo iz Radovljice, ki je osvojila tri srebrne kolajne, Kejžarjevo iz Radovljice z eno srebrno in dvema bronastima kolajnama ter Jamnikovo (Triglav Kranj), ki je* dobila eno bronasto kolajno. Mladenovičeva (Triglav Kranj) je bila 7. na 50 kravi in 6. na 200 metrov kravi, Maša Jamnik (Triglav) je bila 7. na 400 metrov kravi, 7. na 200 metrov mešano in 3. na 800 metrov kravi, Demšarjeva (Radovljica) je bila 6. na 100 metrov prsno, Polona Rob (Radovljica) je bila druga na 200 metrov mešano, druga na 400 metrov mešano in druga na 200 metrov delfin, Kejžarjeva (Radovljica) je bila 3. na 200 metrov mešano, 3. na 400 metrov mešano in 2. na 800 metrov kravi, Pirčeva (Triglav) je bila 8. na 200 metrov mešano in 4. na 400 metrov mešano, Milenkovič (Triglav) je bil 6. na 200 metrov hrbtno in 5. na 1500 metrov kravi, Blatnikova (Triglav) je bila četrta na 200 metrov hrbtno in 4. na 800 metrov kravi, Robiče-va (Radovljica) je bila sedma na 200 metrov hrbtno, Mojca Jamnik (Triglav) je bila šesta na 800 metrov kravi, Alenka Kejžar (Radovljica) pa četrta na 200 metrov prosto.
V petek so v Portorožu podelili priznanja plavalcem in trenerjem za lansko sezono. Dobila sta ju trenerja Triglava in Radovljice Bojan Šmid in Ciril Globočnik, razen njiju pa plavalci Jana Demšar in Nataša Kejžar iz Radovljice ter Marko Milenkovič in Krešo Božikov iz kranjskega Triglava. • J. Košnjek
Pohod na Snežnik
Radovljica, 27. februarja - Planinsko društvo Radovljica se bo s svojimi člani tudi letos udeležilo tradicionalnega pohoda na Snežnik. Za izlet, ki stane 120 dinarjev, se je moč prijaviti pri Ve-reni Mencinger po telefonu 74-015 do 6. marca, odhod udeležencev pa bo 9. marca 1991 ob 5. uri in 30 minut izpred avtobusne postaje v Radovljici. • S. S.
Tečaj za mladinske vodnike
Ljubljana, 4. marca - Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije organizira od 14. do 21. aprila 1991 zimski tečaj za mladinske vodnike na Komni, za katerega se je moč prijaviti do 5. marca. Tečaj je namenjen usposabljanju za vodenje mladih planincev v gore tudi pozimi, zato morajo mladinski vodniki solidno obvladati smučanje na vseh terenih in v vseh vrstah snega. Preizkus znanja smučanja bo 10. 3. 1991 predvidoma na Kobli in na Pohorju. Vse podrobnejše informacije daje Vilma Purkart po telefonu 061-315-493. • S. Saje
Ji
(39 Poraz
17). To je prvi Škofjeločan k,
J5»j«ankr
SlaJajoLf po zadnJ' zmag'
Sa 23 t0Čka
republiški ligi za
»MERKUR
YU NORDIC SKI POOL
atom 51*62 l0V"a-izgubila z
5125, ženska
11. STRAN @®1M1S5qJ7©IMGLAS
Mednarodni mojster Aljoša Grosar
Med športi sem izbral šah
Bled, 28. februarja - Medtem ko se je konec prejšnjega tedna na Bledu začenjal 12. mednarodni šahovski festival, se je v Kladovu končevalo 46. državno prvenstvo. Na njem je dosegel velik uspeh mladi šahist Aljoša Grosar, ki je na prvenstvu delil prvo mesto. Osvojil pa jc tudi velemojstrski bal, kar v zadnjih dvajsetih letih ni uspelo nobenemu slovenskemu šahistu. Aljoša Grosar je doma iz Vrhovelj v goriških Brdih, sicer pa je član šahovskega društva Murke iz Lesc. V četrtek zvečer so mu na Bledu pripravili sprejem in izročili darilo.
Kdaj si začel spoznavati, da ti šah pomeni nekaj več in te je pot zanesla na Gorenjsko, k šahistom Murke?
"Šah sem začel igrati zelo zgodaj, še čisto majhen. Navdušila sta me oče in stari oče. Vendar pa seveda navdušenje za šah ni dovolj, začel sem igrati v šoli, s prijatelji. Pokazalo se je, da mi gre "premikanje figuric" dobro od rok. Seveda sem se poskusil tudi v drugih športih, vendar sem se po osnovni šoli dokončno odločil za šah. K Murki pa sem prišel že kot pionir. V Sloveniji je namreč možno, da se igra za dva kluba, za matični klub in selekcijo. Ker je bila Murka takrat v II. zvezni ligi zahod sem pri njih igral na mladinski deski selekcijo. Pri Murki sem kasneje ostal zato, ker mi je bilo všeč, imam dobre pogoje in sem se navezal na ostale." Kateri so tvoji prvi šahovski uspehi?
"Prvi uspehi so povezani z datumom, ko sem začel igrati pri Murki, saj sem dobil tudi priložnost igrati v ligi z močnejšimi nasprotniki. V šahu napreduješ le, če igraš z močnejšimi. Zmagal sem na mednarodnem mladinskem turnirju na Dunaju in takrat sem, kljub temu da sem hodil v gimnazijo v Novi Gorici, dal prednost šahu. Tako sem tudi tretji in četrti letnik naredil z izpiti, kajti takrat sem že hodil po mednarodnih turnirjih." Z delitvijo prvega mesta na državnem prvenstvu in s prvim velemojstrskim balom si dosegel velik uspeh slovenskega šaha. Kaj pomeni tebi?
"Gotovo je to tudi moj največji uspeh in z osvojitvijo še enega takega velemojstrskega bala bi postal velemojster. Možno pa je tudi, da osvojim še dva bala na prvenstvih z manj udeleženci. Vendar pa je težko reči, saj je bil tudi ta uspeh precej nepričakovan. Vendar ne smem popustiti in upam, da se bo to kmalu zgodilo. Dvajset let namreč ni bilo nikogar, ki bi osvojil v Sloveniji velemojstrsko normo, zadnji je bil Planine. Tudi zato moram "iti do konca". Mislim tudi, daje osvojiti prvi bal težje, kot potem drugega"
Lani si bil tudi zmagovalec blejskega šahovskega festivala. Kakšno se ti zdi to tekmovanje?
"Meni je bilo igranje na tem festivalu vedno všeč... domače občinstvo, organizacija našega kluba, pa tudi Bled je vedno zanimiv. Letos žal nisem mogel nastopiti, ker je bilo državno prvenstvo hkrati kot blejski festival." • V. Stanovnik
Smučarski skoki
Pokal Kranja osvojil Tržič
Gorenja Sava - V smučarskem skakalnem centru na Gorenji Savi je bilo prvo nočno tekmovanje skakalcev za Pokal Kranja. V konkurenci več kot 60 mladih skakalcev so imeli največ uspeha Tržičani, ki so v boju za prvo mesto prehiteli domači Triglav za borih 2,4 točke. Kranjčani so nastopili oslabljeni, saj ni nastopil njihov najboljši tekmovalec Žvikart, ki je istega dne nastopil v Švici na pionirskem prvenstvu srednje Evrope.
Izredno zanimivo tekmovanje pod reflektorji si je ogledalo blizu 1.000 gledalcev, kar je nedvomno rekord v Sloveniji na pionirskih tekmovanjih.
Rezultati: starejši pionirji: 1. Radelj (El. Ilirija), 2. Bertoncelj (Triglav), 3. Kepic (Ihan), 4. Kokalj (Stol), 5. G. Eržen (Triglav), 6. Mohorič (Tržič), 7. Vesel (Triglav), 8. Vertnik (Triglav), 9. Teran (Triglav), 10. Kavčič (El. Ilirija), mlajši pionirji: 1. Grosar (Tržič), 2. Eniko (Alpina). 3. Kumer (Alpina), 4. I. Cuznar (Triglav), 5. Črnivec (Tržič), 6. Janežič (Triglav), 7. Hribar (Tržič), 8. Poljanšek (Alpina), 9. Eržen (Tržič). 10. Zarnik (Triglav). Ekipno: 1. Tržič, 2. Triglav I, 3. Alpina I, 4. Triglav II, 5. Alpina II itd.
J. J.
V nedeljo, 10. marca, v Cerknem
Partizanske smučine
Cerkno, 5. marca - V spomin na prve smučarske tekme, ki so bile v okupirani Evropi 20. in 21. januarja 1945 v Cerknem, prirejajo v Cerknem v nedeljo, 10. marca, 15. tradicionalno smučarsko prireditev Partizanske smučine - Cerkno 45. Znano je, da so bile takrat v Cerknem partizanske smučarske tekme, na katerih sta bila med zmagovalci tudi naš znani skakalec Rudi Finžgar in alpski smučar Janko Štefe. Program tokratnega srečanja v Cerknem je naslednji: ob 9. uri smučarska tekmovanja bork in borcev ter pripadnikov teritorialne obrambe, milice in JLA v smučarskem središču Cerkno, ob 14. uri tovariško srečanje v hotelu v Cerknem in ob 16. uri zaključna slovesnost v hotelu. • J. K.
Alpsko smučanje
Dve zmagi Križaja in Sivčeve
Tržič, februarja - Smučarski klub Tržič je na Zelenici priredil štiri tekme za cicibanke in cicibane zahodne tekmovalne regije v slalomu in veleslalomu. V veleslalomu je tekmovalo 50 cicibank in 79 cicibanov, v slalomu pa 44 cicibank in 67 cicibanov. V veleslalomu so bili med cicibani najboljši Boštjan Križaj (Tržič), Blaž Erja-všek (Jesenice) in Jure Pogačar (Triglav), med cicibankami pa Katarina Sivec (Matajur), Urška Čadež (Triglav) in Tanja Pavlic (Bled). V slalomu je med cicibani spet zmagal Boštjan Križaj (Tržič) pred Žigom Ravnikom (Radovljica) in Blažem Erjavškom (Tržič), med cicibankami pa Katarina Sivec (Matajur) pred Ano Mesaric (Rudar) in Tanjo Pavlic (Bled). • J. Kikel
Šah
Na Bledu zmaga Sermeka, Vojske in Lorbeka
Bled, 3. marca - V soboto se je na Bledu končal 12. mednarodni šahovski festival. Med več kot sto dvajset igralci je pri članih zmagal Sermek pred Svešnikom (oba 7,5 točke), Čabrilom, Pančenkom, Stripurskim in Serom (vsi 6,5 točke), pri ženskah je bila najboljša Vojska (7 točk) pred Petrovičevo, Hlingarovo, Borićevo, Petkovo in Sokolovo, pri veteranih pa Lorbek pred Pibrom (6,5 točke) Čopičem in Juriševičem. • V. S.
12. STRAN
SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO
UREJA: VILMA STANOVNIK
Torek, 5. marca
1991
Dražji renaulti
Renaulti iz osnovnega in dopolnilnega programa novomeškega Revoza so od prejšnjega tedna dražji za približno 10 odstotkov. Žal pa tudi tokratne podražitve niso pripomogle k skrajšanju precej dolgih dobavnih rokov. Tako je potrebno na R 4 GTL še naprej čakati okoli dva meseca, na R 5 pa okoli tri mesece. Za renault clio trenutno ni vplačil.
Nove cene nekaterih renaultov:
tip
R 4 GTL
R 5 campus 3v
R 5 campus 5v
R 5 campus D 5v
R9TD
R 19 GTS
R 19 GTX chamade R21 TL 1.4 Rclio RL 1.2 Rclio RT 1.4
tovarniška cena
91.950,00
142.570,00
149.950,00
172.670,00
217.930,00
244.420,00
255.820,00
246.370,00
211.710,00
229.120,00
maloprodajna cena 122.753,30 190.331,00 200.183,30 230.514,00 290.936,00 326.300,70 341.519,70 328.904,00 282.632,00 305.875,20
• M. G.
Hrvatje porušili trg
Za precejšnji del zmede, ki vlada na domačem avtomobilskem trgu, so zaslužni Hrvatje, ki so v prvih mesecih skoraj spraznili zamejske avtomobilske prodajalne. Vzrok je seveda vsem dobro znan: hrvaška vlada je ob koncu lanskega leta ukinila carino za uvožene avtomobile. Kupci morajo sprva plačati te dajatve, ki jih jim kasneje vrnejo z oprostitvijo davkov v višini carine. Posledice tega ukrepa so dvojne. Jugoslovanska avtomobilska industrija na čelu s kragujevško manufakturo vse bolj hira, še hujša pa je zmeda na trgu rabljenih avtomobilov. Tisti, ki so se na Hrvaškem še do pred kratkim vozili z vozili zastava, svoje jeklene konjičke sedaj množično prodajajo, veliko se jih znajde tudi na ljubljanskem sejmu. Cene so tako precej padle, čeprav so se sedaj nekoliko ustalile, prodaja pa vseeno ne dosega stopnje lanskega leta. Po drugi strani so na Hrvaškem v prvih dveh mesecih letošnjega leta pokupili več kot 6000 novih uvoženih vozil, seveda brez plačila carine. Nekateri so se ob tem dobro znašli in so avtomobile začeli prodajati v Slovenijo, tako da so jim nekoliko navili cene in prišli do lahkega zaslužka, kajti v Sloveniji nismo oproščeni plačila carine. Ker se nekateri slovenski kupci odločajo za tovrsten nakup, je treba opozoriti na dvoje: prvič, vozilo je res nekoliko cenejše, pri prenosu lastništva pa je potrebno plačati 18-odstotni prometni davek. Drugič, avto, kljub temu da je nov, pri prenosu lastništva izgubi garancijo. Ker Hrvatje kljub vsemu za takšne avtomobile zahtevajo dokaj veliko, se po našem mnenju takšen nakup ne splača. # M. G.
Koliko je vreden dinar
Tečajna lista z dne 2. marca
Država	Devize	Velja za srednji tečaj
Avstrija	100 ATS	127,9448
Nemčija	100 DEM	900,0000
Italija	100 ITL	1,2038
Švica	100 CHF	1035,4697
ZDA	1 USD	13,7924
Dinar CeZ mejO - Zadnje tedne je na avstrijskem Koroškem dinar približno enako vreden. Še vedno se najbolje zamenja v bankah Zveze slovenskih zadrug, kjer je za sto šilingov treba odšteti 162 dinarja. Pri Šparovcu je bila menjava konec tedna 170 dinarjev za sto šilingov, kar je glede na druge še vedno ugodno. V Italiji je dinar vreden okoli 50 lir, najugodneje pa ga je menjati v Tržaški kreditni banki, kjer za dinar dobimo 60 lir.
Crna borza - Ponudba in povpraševanje na črni borzi sta zadnje dni precej usklajena, tako da je menjava obstala na pre-plačilu med 30 in 40 odstotki. Za marko je treba večina plačati 12,50 dinarja, za sto šilingov (po katerih je zadnje čase precej povpraševanja) pa od 170 do 180 dinarjev.
Začela se je turistična borza v Berlinu
V soboto so v Berlinu odprli letošnjo, že 25. mednarodno turistično borzo. Turistične borze se tudi letos udeležuje Jugoslavija, zaenkrat še skupaj. Tuje novinarje ob predstavitvi našega turizma zanimajo predvsem varnost v naši državi, saj so vsaj v Nemčiji dobro obveščeni o nemirih pri nas. Kot je na tiskovni konferenci povedal jugoslovanski zvezni minister za ekonomske odnose s tujino Franc Horvat, bomo v Jugoslaviji storili vse, da se bodo turisti pri nas počutili varne.
Adria spet leti v Istambul in Larnaco
Kranj, 4. marca - Iz Adrie Airwaysa sporočajo, da so ponovno vzpostavili letalsko zvezo z Istambulom in Larnaco, kamor zaradi vojne v Zalivu nekaj časa niso leteli. V Tel Aviv bodo začeli predvidoma leteti 21. marca. Kljub temu da se razmere na tem področju umirjajo, bodo še naprej posvečali posebno pozornost varnosti teh poletov. • V. S.
Davčni nasveti
Zaradi vse večjega števila vprašanj o novi davčni kijih pošiljate na naše uredništvo, smo se odločili, da hotno' tem podrobneje pisali v rubriki Davčni nasveti. Na vaša W^ sanja odgovarja Aleksander Troha, vodja davčne uPTa,v^ Kranju. Vprašanja lahko pošiljate na naslov: Uredništvo renjskega glasa,'Moša Pijade 1, 64 000 Kranj (za daVČ"'L svet), sprejemamo pa jih tudi po telefonski številki 21-860 ko sredo od 10. do 12. ure.
Vpraianje:
Bralka z Jesenic sprašuje: Mož je zaposlen v striji, tam je prijavljen začasno, na Jesenicah p* *. no. Davek na OD plačuje v Avstriji, zanima pa me,»"» bo moral plačevati tudi pri nas in koliko. Odgovor:
Bralka ne navaja ali ima mož sklenjeno delovno razmerji vašim podjetjem in je poslan na delo v tujino, ali gre za tako ii" novanega zdomca. V primeru, da ima sklenjeno delovno raz"* je z vašim podjetjem, mu bo to podjetje davek od osebnih" hodkov obračunavalo v skladu z zakonom. J
Če pa gre za zdomca, pa se šteje, da ne dosega dohod* v Republiki Sloveniji, torej ni zavezanec za plačilo davka. Se. da to velja le za dohodke, ki jih prejme za delo v tujini, zav pa je za plačilo davka in dohodnine od vseh ostalih dohod*" če jih ustvari (npr. katastrski dohodek iz kmetijstva, dohode* dobička).
Vpraianje:
Sem invalid in bi rad uvozil iz Avstrije rabljen Zanima me, kakine dajatve me čakajo in koliko oo»" ten invalid moram biti za uvoz rabljenega avtomob'1 Odgovor:
Pri uvozu avtomobilov nastopata dve vrsti dajatev - cai in carinske dajatve ter davčne obveznosti (prometni davek)15 de pogojev za uvoz in višino carinskih dajatev, naj se brale^L svetuje na carinarnici, kajti carinski predpisi določene z^d rešujejo drugače kot davčni. Zakon o začasnih ukrepih o d3., od prometa proizvodov in storitev (Urad. list SPRJ, št. 4/9v ^ loča oprostitev plačila prometnega davka pri nakupu vozila ^ mače proizvodnje, katerega prostornina ne presega 1,8 li avto kupuje 80-odstotni invalid na okončinah, ki ima v°zn'|j& dovoljenje, oziroma slepa oseba. Invalid mora oprostitev uy „ vljati pri prodajalcu pred izdajo računa, in sicer s predlo2' ■ sklepa pristojne komisije pri Skupnosti invalidsko pokojni^ ga zavarovanja. Avto kupljen brez plačila prometnega dav*3 ne sme odtujiti pred potekom 5 let.
V konkretnem primeru bralec ni oproščen plačila kajti ni verjetno, da bo uvozil avto jugoslovanske proizvo
da' dni«
Pc
Z ENIM OBISKOM SE REŠITE ZADREG IN RAZVESELITE NAJBLIŽNJE
Obiščite prodajalne kranjskega MERKURJA v teh predprazničnih dneh. Za vse Vas, ki želite izkazati pozornost svojim najbližnjim, smo pripravili posebno ponudbo. Znižali smo cene posameznih proizvodov naslednjih proizvajalcev:
ELMA Črnuče (likalniki, sušilne avbe, kozmetična ogledala...) - 10 % EM0 Celje (BIO program, 3 in 5-delne garniture...) - 15 % BLACK & DECKER Grosuplje (akum. sesalec) - 15 o/o MGA Gorenje Nazarje (mikserji, kavni mlinčki, cvrtniki...) -15 % Izdelki iz kristala - 20 %
Znižanje cen veljajo pri gotovinskih nakupih do konca marca, za . izdelke iz kristala pa do 9. marca.
Od 6. do 8. marca pa si lahko v MER-KURJEVIH prodajalnah ogledate praktični prikaz uporabnosti posode iz programa BIO (EMO Celje) od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure: .
6. marca GLOBUS Kranj
7. marca KLADIVAR Ljubljana
8. marca UNION Jesenice
KOLIČINE SO OMEJENE
RIŽ UDO   uvoz 5kg KEKSI GRIČ 350gr Koestlin ČOK. RUM KOCKE 500 gr Koestlin SARDINE DELAMARIS 115 gr Droga LAŠKI RIZLING uvoz KOMPOT MARELICA uvoz   830 gr HREN   260 gr Kolinska SALAMA ČAJNA Neoplanta STEGNO PREKAJENO   b. k. Kras NOGAVICE ŽENSKE Fany ŠAMPON ZA LASE   550 gr Belupo ČOK. LEŠNIK   IOO gr Kras SIR BEUSKI   BcIJ« »kg
zav. kom kom kom IL kom kom Ikg Ikg zav. kom kom
89,40 DlN 2l,SO DIN 45,80 DlN II.60 DIN 25,30 DIN 22JO DIN 27,40 0lN 126,10 DljJ I39TO D'2 15,10 DIJ* 24.60 D|N I2.IO P,N
71,20 DIN
PONUDBA VEUA DO PRODAJE ZALOG I
0
ili 9'
)id* h*
Se*
Torek,
5. marca 1991
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
13. STRAN
GLAS
Požar
na varnost v Sloveniji lani
Vse več škode zaradi ognja
Pijana, 28. februarja - Lani je štev Uo požarov v Sl£.«£ P££ »'»vsa pričakovanja, škoda zaradi nj.h pa je b.Ia naravnosi
so opozorili med tiskovno ^""^^^itevilo P« liskem sekretariatu /a notranje »deve. škoda v
M»rov so imele tudi tri gorenjske občine; nadpovprečna Radovljici.
Evidenca požarov leta 1989 J. n> dosegla številke 2000. Njub bojazni, da bo ta meja leta 1990 dosežena, nihče ni Pnčakoval tolikšnega poveča-J!{a levila požarov. Lani so v Moveniji našteli kar 2601 požar °^oma 30 odstotkov več v pn-"JerJavi z letom poprej. Ob-JJpeUNZ Kranj je z 295 po-P| na četrtem mestu. Za Go-
.an(*
dav* i)*
'A
/M
dat[ J1* nista pohvalna po-od ft a Povprečje 40 požarov 8ajo sloyenskih občin presekan' tU<^' °°^me Jesenice, KadJ i'n ^adovljica, v občini
Prese r 8 pa so ob 4 drugih ^od Povprečno gmotno !jt 0        milijona dinarjev;
v«lik S° največ krive posledice "   a požara v trgovskem
Cen«ru ob
koncu leta.
$ice?°k.ra polovica požarov je
S v?Zla brez večJ'ih p°sle-
^talo2a7?sĆ{ihPIOŽarih/aje jev o   d '18-5 milijona dinar-
itotko °tne *kode; kar 80 od" poja v le vsote so povzročili
P'miriVnteklarni Hrastnik, pa-Radeče in Colorju v Pon>°-    " skupna škoda pa n0 nni od 4 do 5-tisoč odstot-
leton    anje škode 8lede na
p°sled Pre-*' Hkrati so bilc težJe jtUm ,e P" ljudeh; v požarih
jEy2 oseb (leto prcJ,8)«
I)  ga - poklicna gasilca (prej
Škoda v požarih predstavlja kar polovico vseh škod zaradi kriminalitete, so opozorili med tiskovno konferenco predstavniki RSNZ, glavni republiški inšpektor za požarno varnost, Bogo Zupančič,pa je ugotovil, da smo lani dosegli v Sloveniji največje število požarov po vojni. Med drugim je naštel, da jih je več kot polovica nastala v prvih treh mesecih sušne zime, da je skoraj v polovici primerov zagorelo v naravi in v skoraj 44 odstotkih primerov v gradbenih objektih, kjer je nastala večina škode. Za skoraj polovico požarov je še vedno kriva človekova malomarnost.
Inšpektor Zupančič je poskušal obenem odgovoriti na vprašanje, kje so vzroki za slabe razmere v požarni varnosti. Ugotovil je, da podjetja ne izpolnjujejo ukrepov po določilih inšpekcije, tehnološke procese spreminjajo mimo vednosti inšpekcije, tehnična regulativa zveznega zavoda za standardizacijo je skrajno pomanjkljiva, tovarne pa tudi vse bolj zmanjšujejo gasilske enote in število delavcev s strokovnim izpitom za požarno varstvo. Razen tega je v naseljih problematično shranjevanje kurilnega olja pri zasebnikih in nestrokovno delo dimnikarske službe pri vzdrževanju kurilnih na-
H°$taja Gorske reševalne službe Tržič
Uni devet akcij v gorah
frtjjl   J*« včerajšnjem občnem zboru so člani tržiške postaje U?    'ans^o delo, pri katerem so samo za reševanje opravili '-'^ ur* P°slaJa 'ma dobro usposobljene reševalce, želi pa "'icjr* - v '"štmktorskih vrstah. Zaradi prehoda na nov način fi-
GRS
^"'^nal* ^ '6t0S ^e brez °*naria' ^ar ov'ra izpolnjevanje načrto-
&edriIS!ca Postaja G RS, ki je 30.|e. s,,rimi   leti praznovala
M 3?lc° ustanovitve, je imela Oyno« llvnih članov. O stro-Pkj d ekiPe pričajo že po-% S° V njeJ 4 '"štruktor-v0dnjL ,ol'ko zdravnikov, 3 'avinskih psov in po 2
minerja snežnih plazov, reševalca letalca in pripravnika. Člani specialnih skupin so se lani udeležili strokovnega usposabljanja, postaja pa je za vse reševalce junija pripravila tečaj letne reševalne tehnike in jeseni še obnavljalne izpite iz
I
SONČNI STRANI ALP
'*ninci za čistejše gore
[•jub|.,n
"^u pi . *■ marca - Gospodarska komisija pri upravnem od-S>" o ekni|nske zveze Slovenije je prejšnjo soboto pripravila po-$'°voiti »p »'ji v gorah. Predstavila je strokovno gradivo z nastlal« "'aninci pometamo pred svojim pragom", v katerem je P»h Varćevalne in naravovarstvene ukrepe. V Julijskih Al-e*ološki problemi najbolj pereči.
na'°žbe n'nc' P"znavajo, da so jih pri mnogih odločitvah za ekono J'. Planinske objekte v preteklosti večkrat vodili le v^Hen 'nt.eresi, ob katerih je bilo vprašanje dodatnega prašan"JeVanja 8orskega sveta bolj obrobnega pomena. P°Vsem''e ekonomske koristnosti pa je ekologija postavila v "^'lih t|0V° 'Uč; na8'asila je namreč smisel in pomen posa-faVnotezi     kovin aktivnosti le v primerih, ko ne škodujejo
Slov V do'°^enem življenjskem prostoru. Jj °dg0vens'c' Planinci so se razmeroma zgodaj zavedeli svo-a l987°rn°St' za varovanje gorske narave. Tako je PZS že SVet 'n n| sPreJela dokument z naslovom "Slovenski gorski Stnerniceninska organizacija". Z njim je začrtala dolgoročne >°1' 'n d» VSC Vrste Poseg°v v gorah, od gradenj, nadelave 2*đi rn°V"Zov do postojank, do oskrbe koč in problemov Zrski kom Čnega ob'ska. Ta dokument je služil tudi gospo-sT P'anin l 1J' P^S p" izde,avi načrta investicij v visokogor-2 I991 /iq5 Postojanke za 1991. leto in smernic razvoja v le-v °d varč Pr°grarn obsega predvsem ekološke dejavno-0<^a. odn -evanJa z vodo in energijo, do čiščenja odpadnih d 2a t^t S.anJa odPadkov v dol ino in zmanjšanja hrupa. ba,ki ned k°rak so se slovenski planinci odločili, ker so po-pjMi|j davt1e ankete med upravijalci planinskih postojank v*, ^orda    ,^0'oški problemi v gorah resni, v Julijskih Al-
p0sto ,ce'° kritični. Tam v 17 objektih (dobri polovici toni0-17 lin V Julijcin) uporabljajo agregate na dizelsko lin pa odi izPuščajo odpadne vode v podtalje, 8 posto-0n na nnaga odPadke v okolici stavbe. Kot so ocenili pla-CSna*evanjaetvU' Sa^' "C b°d° Zm°gli odPraviti vseh žarišč i an
adne resorje.
°rne vi angaž'rati pri reševanju te problematike tudi m S. Saje
»U  a*evan Doao zmogli odpraviti vsen zansc
0HSkih soJia V gorah- zato žel'Jo po zgledu bolj osveščenih
Požar v novem trgovskem centru v Radovljici je povzročil veliko škodo. Foto: G. Sinik
Inšpektorji so lani opravili 7048 pregledov o izpolnjevanju predpisov za požarno varnost, kar je dobrih 600 več kot leto poprej; izdali so 1610 (leto prej 1539) ureditvenih odločb. Zoper 151 fizičnih in 41 pravnih oseb so dali predloge za postopek pri sodniku za prekrške, zoper 4 fizične in 3 pravne osebe pa so podali kazenske ovadbe.
prve medicinske pomoči. Štirje pripravniki so opravili izpit za reševalca. Postaja je bogatejša, razen za nekaj reševalne in osebne opreme, tudi za tretjega lavinskega psa.
Lani je imela postaja G RS Tržič, kot je v svojem poročilu naglasil njen načelnik Anton Kralj, veliko dela z reševanji. Za 9 reševalnih akcij, od teh 2 iskalnih, so reševalci porabili 1139 ur. Zal so že s prve akcije sredi januarja 1990 morali prinesti smrtno ponesrečenega planinca s Storžiča; tam so že nekaj dni pozneje poizvedovali za dvema pogrešanima alpinistoma, junija pa za pogrešanima zagrebškima planincema. Med drugim so prenesli v dolino umrlega oskrbnika doma na Zelenici in ostanek skeleta pogrešane ženske z Ma-
prav.
Na drugi strani je ovira za uspešnejši nadzor le 55 požarnih inšpektorjev v vsej Sloveniji, ki so različno organizirani, dejavnost pa je odvisna tudi od gospodarske moči občin. Zato bo nujno reorganizirati inšpekcijsko službo in ob tem urediti status poklicnih gasilcev. Nova zakonodaja o varstvu pred požarom pa bo morala opredeliti predvsem odgovornost za projektiranje, izobraževanje in, ne nazadnje, za varovanje premoženja. V njej bo treba določiti znatno strožje sankcije za kršilce predpisov in morda predvideti celo povračilo stroškov gašenja za povzročene požare z namernim oziroma malomarnim ravnanjem. # Stojan Saje
le Poljane. Sredi novembra so še pomagali pri reševanju ponesrečenega jadralnega padalca na Kriški gori.
Postaja je namenila veliko pozornosti preventivi; oskrbovala je 12 obveščevalnih točk \ gorah, 4 postojanke ima opremljene z radijskimi postajami za klic v sili, v vseh postojankah pa je namestila opozorila o nevarnostih v gorah. Letos načrtuje poleg strokovnega izobraževanja usposobitev več članov za radioamaterje. Razen za lastne naloge bo skrbela za spremstvo na izletih in dežurstvo na prireditvah. Vse načrte pa bodo reševalci lahko izpolnili le, kot so opozorili v razpravi na zboru, če bodo kmalu dobili obljubljeni denar iz republike. • S. Saje
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Gospodar v tuji hiši
Pretirana oblastnost bo B. M. stala zagovora pri sodniku za prekrške. S prijateljem š. Z. sta se ga nacedila, nakar je S. Ž. v svojem stanovanju v Podlubniku zaspal, sotrudnik B. M., ki ga očitno še ni imel dovolj pod kapo, pa je po domače obsedel za njegovo mizo. Tam ga je dobil sin S. Z., ko se je vrnil domov in mu kajpak pokazal vrata. Možak pa ne; uprl se je in podil ven "vsiljivca". Razgrajanje je bilo tolikšno, da so morali posredovati policisti, ki so nezaželenega gosta dobesedno izgnali.
Trojica vlomilcev v vikende
Od 15. do 20. februarja so trije mladoletniki, pobegli gojenci iz Jarš, zagrešili vrsto vlomov v vikende; najprej na območju Ukanca, nakar so se preselili še na planino Vogar. Vlomili so v skupaj devetnajst hišic, iz katerih so odnašali v glavnem hrano, pijačo, spalne vreče, planinske čevlje, iz Kosijeve-ga doma na Vogarju pa tudi UKW radijsko postajo. Pri tem so se obnašali zelo razbijaško. V enem vikendu, so nalašč razbili televizor, v drugem so našli M K puško in z njo streljali v steklenice, televizor, opremo, skupaj so izstrelili okrog 150 nabojev. Eden iz skupine mladoletnikov je vikende na območju Ukanca "poznal" že izpred treh mesecev. Prijeli so jih policisti iz Slovenj Gradca, kjer je eden od malopridnežev doma. Nakradeno blago so večinoma dobili in vrnili lastnikom. Primer obravnavajo kranjski kriminalisti skupaj s policisti iz oddelka v Bohinjski Bistrici.
Zgrešil vrata
K. M. iz Frankovega naselja je ob sedmih zvečer poklicala policiste, ker se ni mogla otresti neznanca, ki je "visel" na zvonci njenega stanovanja. Policista sta v neznancu prepoznala K. M. iz Stare Loke, pijančka in klateža, ki je dejal, da je v Frankovem naselju iskal prijatelja, a seje izgubil. Upajmo, daje pot domov, kamor sta ga poslala moža v modrem, uspel najti.
Ekološki kriminal
Skrb za splošno varnost prebivalstva je le ena od številnih nalog milice. Kot je razvidno i: poročila o lanskem delu slovenskih miličnikov, imajo na tem področju vse več obveznosti pri varstvu človekovega okolja. Tako so organi za notranje zadeve lani evidentirali v naši republiki kar 106 večjih ali manjših onesnaženj okolja oziroma 46 več kot leto poprej. Našteli so 69 izlivov nevarnih snovi v vode. ob čemer so v 44 primerih poginile različne količine rib, v 2 primerih pa vsa živa bitja v vodi. Zaradi 2 onesnaženj so morali tudi prepovedati uporabo pitne vode.
Že same številke zgovorno pričajo o povečevanju onesnaževanja narave, ki bi ga lahko enostavno poimenovali ekološki kriminal. Gre namreč za to, da so med najpogostejšimi vzroki za onesnaženja predvsem malomarnost pri delu, neupoštevanje navodil ali nepoznavanje nevarnosti posameznih opravil v delovnem procesu. Ob takem ravnanju se je upravičeno moč vprašati, ali se bo človek zavedel pomena zdravega okolja šele takrat, ko bo segel po zadnjih delčkih čiste vode, zraka in zemlje!
Res je, da so miličniki lani podali 14 kazenskih ovadb in 78 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, kar pomeni 55-odstotno povečanje prvega in 70-odstotno povečanje drugega ukrepa. Res pa je tudi, da so kar v 30 primerih ostali onesnaževalci neodkriti! Na osnovi tega lahko sklepamo, da bi bilo veliko učinkoviteje preprečevati nevarna ravnanja, saj zlasti za ekologijo velja rek, da je zvonjenje po toči prepozno. • S. Saje
Manj prometnih nesreč
Ljubljana, 1. marca - Poročilo republiškega sekretariata za notranje zadeve o lanskem delu ima nekoliko spodbudnejših številk vsaj glede varnosti v cestnem prometu. Lani je bilo namreč najmanjše število prometnih nezgod v zadnjih petih in tudi desetih letih. Glede na podatke iz zadnjih let se je zmanjšalo tudi število mrtvih in poškodovanih.
V letu 1990 so milici prijavili nekaj več kot 42.300 prometnih nezgod, pri približno 20 tisoč ne/godah pa so se udeleženci sporazumeli sami. Miličniki so obravnavali 5.174 (leto prej 5.825) nezgod z mrtvimi in poškodovanimi osebami. V njih je umrlo 517 (leto prej 554) ljudi, 2.635 (prej 3.011) oseb je dobilo hude poškodbe, 3.K92 (prej 4.394) pa lažje poškodbe. Tako je bil lani uresničen cilj preventivne akcije -10 % glede števila težjih prometnih nesreč in glede poškodovanih oseb, število mrtvih pa se je glede na leto poprej zmanjšalo le za 6,8 odstotka.
Za skoraj 35 odstotkov vseh težjih nesreč je bila kriva prehitra vožnja. Zato bodo miličniki letos namenili več pozornosti, kot je med nedavno tiskovno konferenco v RSNZ naglasil Peter Šef man, prav omejevanju hitrosti na naših cestah; na avtomobilskih cestah se je namreč zelo povečalo število prometnih nezgod s težkimi posledicami. Prizadevali si bodo tudi poiskati čimveč vinjenih voznikov, saj je bil vpliv alkohola lani osnovni vzrok za 261 nesreč. Lani je bilo sicer manj nesreč (1.364) z udeležbo otrok in mladih, vendar jih je umrlo 61 oziroma 9 več kot leto prej; glede na to bo milica skušala čimbolj varovati otroke v prometu. Manj vpliva ima na prometno kulturo, ki bi jo bilo nujno izboljšati. Zaskrbljena pa je tudi nad državno politiko, ki ima mačehovski odnos do izgradnje in vzdrževanja že sedaj slabih cest. # S. Saje
KRIMINAL
I/ginule redovalnice
23. februarja ponoči so trije mladoletniki vlomili v osnovno šolo Josipa Plemlja na Bledu in iz nje odnesli redovalnice, računalnik, kasetofon in nekaj drugih drobnarij. Ukradeno blago so deloma hranili doma, nekaj so spravili pri "kolegu", drugo pa v skrivališče. Eden od tatičev je še učenec blejske šole, druga dva sta nekaj starejša. Odkrili so jih že tri dni po kraji, ki je bila že četrta v tej-šoli, v njih so posamično sodelovali omenjeni trije mladoletniki. Šola je ukradene predmete dobila nazaj.
Telefoni po polovični ceni
Kranjski kriminalisti so ovadili tožilstvu 25-letnega Roberta J. iz Trboj, ki je iz Iskre Tel, kjer je zaposlen, odnesel najmanj 25 telefonskih aparatov eta 80 in jih po polovični ceni, kot stanejo v trgovini, prodal kupcem. Na ta način je "zaslužil" najmanj 25.000 dinarjev. Robert J. je utemeljeno osumljen, da se je ukvarjal tudi z nakupom orožja. Od M. M. je kupil puško vvinchester kalibra 12 mm, pretihotapljeno iz Avstrije, da bi jo dražje prodal naprej, hkrati pa naročil še tri puške. Puško so zasegli v njegovem avtu.
Po popivanju rop
Janez G. je 21. februarja zvečer popival po kranjskih lokalih, nazadnje v Sidru na Planini. Tam se mu je pridružil 20-le-tni Jože P., znan storilec kaznivih dejanj. Koje Janez G. odšel, mu je Jože P. sledil in ga blizu bloka na Gubčevi 4 napadel. Z udarcem ga je zbil na tla, da je obležal, nato pa mu iz žepov pobral dokumente, 4000 šilingov, gumijevko in otroške lisice, ga oškodoval za skupaj okrog 6000 dinarjev. Jožeta P. so izsledili, ga ovadili, ukradeno je moral Janezu G. vrniti.
Kraja iz nove hiše v Drulovki
š. P., roj. 1969, z Brega ob Savi je vlomil v novo hišo Jožeta R. v Drulovki in iz ene od sob odnesel vodnoinštalacijski material, nožno zračno tlačilko in zaščitne rokavice. Tatu so kriminalisti izsledili s pomočjo kranjskih policistov in oškodovanca samega, ukradeno blago so zasegli pri njem in ga vrnili pravemu lastniku.
Prodajalec mamil
Kriminalisti so ovadili tožilstvu 22-letnega Aleša Š. in Bojana P. iz Kranja. Utemeljeno ju sumijo omogočanja uživanja marihuane. Aleš Š. jo je prodajal Bojanu P., ki jo je sam kadil in zalagal tudi druge. # H. J.
Rop v Tržiču
Kriminalisti še pozvedujejo za neznancem, ki je v nedeljo, 3. marca, proti večeru, na območju tržiške občine nepovabljen vstopil v stanovanje in prisilil domačina, da mu je povedal, kje ima skrit denar. Odnesel je za okrog 40.000 dinarjev gotovine.
@@SSS^©B2IGLAS 14. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Torek, 5. marca
1991
AVTO MOTO DRUŠTVO BLED 64260 Grajska 24
Avto moto društvo Bled, Grajska 24 vabi kandidate za voznike motornih vozil B kategorije na tečaj. Pričetek tečaja bo 12. 3. 1991 ob 17. uri v prostorih AMD Bled, Grajska 24. Če ste se odločili, se oglasite pri nas vsak torek ali četrtek od 16. do 18. ure ali v istem času po telefonu 77-883.
Vsi tisti, ki so že opravili tečaj, lahko pričnejo s praktičnim poukom takoj.
Nudimo vam ugodne pogoje z različnimi popusti.
Kranj d. o. o.
omeaa
Ručigajeva 31, KRANJ \mS
računalništvo, trgovina in turizem
prodaja osebne avtomobile škoda favorit 135 L.
Povprašajte za ceno in dobavni rok.
Lepo vas bomo postregli ter vam prodali avto servisiran, z opremo in preizkusnimi tablicami. Izognili se boste čakanju, če boste vozilo kupili in prevzeli pri nas. Pohitite, saj se cene spreminjajo.
Pokličite nas po telefonu 064/21-873, fax. 064/22-828 od 7. do 15. ure.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ . Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
Številka: 108-09/90-01/P
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Kranj v skladu z 18. členom Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. 1. SRS, št. 21/75 in 31/84) ter Zakona o spremembah določbe zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij razpisuje prosta dela in naloge
DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA OBČINE KRANJ
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 18. členu Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja, naj v roku 15 dni po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev (življenjepis, podatki o izobrazbi in o zaposlitvah) Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, Kranj.
Predsednik France Šifrer
\<z korak, ki ga že odlašate. Merkurjcvlh prodaplindh smo do 2o.marca za 20%
znižali cene: -barv, —lokov/,
-raznzdcll in kitov. Znižanje v<zlja pri nakupih nad Soo.oo din za gotovinske nakup« in člane stanovanjskih zadrug.
KOLIČINE SO OMEJENE !
MALI OGLASI
@ 27-960 Cesta JLA 16
APARATI STROJI
Ugodno prodam večji CEPILEC za drva, premer konice 250 mm. Je-raj, Vodiška 45, Vodice 3014
Prodam rabljen kombiniran ŠTE-DILNIK (2 + 2) Gorenje, s pečico in PEČ kippersbusch. « 64-139, popoldan_3026
Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat Jadranka, na nožni pogon in MOTORČEK za možno šivanje na elektriko, « 22-548_3059
Hi-fi GLASBENI STOLP NescoMC 50 - U, daljinsko upravljanje, prodam. « 622-924 3069
SERVIS AVTO G UM
Klemene Vinko Cerklje
Menjava, popravila, centriranje in prodaja vseh vrst gum.
Se priporočamo!
Ugodno prodam RAČUNALNIK Commodore 64, s kompletno opremo. « 34-532 3078
Prodam generalno obnovljen MOTOR Fiat 505, original italijanski, BRUSILNI STROJ Vagner, za brušenje tračnih žag in DELE za dvigalo Jonsereds. 9 66-938 3084 Prodam tržno zanim kovinski ARTIKEL z oblikovnim orodjem in materialom, ki se uporablja' v telefoniji ter TELEFAX Panasonic 120 B, brezžični TELEFON Panasonic in telefonski APARAT Panasonic -vse novo. « 36-408 3094
Traktorsko PRIKOLICO, 1-osna, gozdna, z dero, 2.7 tone, prodam. Krmelj, Poljanska 37, Škofja Loka, « 631 -625, int. 66, dopoldan 3097
Prodam TRAKTOR Univerzal 445 DT, s prednjim pogonom in z na-kladačem Riko, letnik 1982, 1.500 obratovalnih ur. Janez Pazlar, Mlinska c. 13, Bled_3104
Ugodno prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plina). Cena 2.500,00 din« 24-719 3108
ČESTITKE
Jožici Zupane, iz Kranja, M. Pijade 48, za 65-letnico, ISKRENE ČESTITKE! Zdravja in zadovoljstva, želi brat Stanislav Tomazin.   3115
GRADBENI MATERIAL
Prodam smrekove DESKE. Apno 8, Cerklje,« 42-866 3071
PRIDELKI
Prodam SENO. « 802-042 3021
Prodam jedilni KROMPIR desire in igor ter semenski KROMPIR igor. Pavec, Voklo 16, Šenčur, « 49-529_3034
Prodam semenski KROMPIR desire. Mavčiče 97, « 40-311 3057
1	L) ROBINSON * <    club TRŽIČ \  \ tel.:52-266
V ČETRTEK, 14. MARCA, KONCERT SKUPINE POP DESIGN	
Društvo za podvodne dejavnosti Kranj, prireja ZEČETNI POTAPLJAŠKI TEČAJ (potapljanje z jeklenka mi). Prijavite se lahko od 11. do 13. marca 1991, od 19. do 20. ure, na Kebetovi 9, Kranj (kletni prostori vrtca Janina) 3109
IZGUBLJENO
Izgubil se je zlatorjav KOKRŠPA-NJEL. Sliši na ime DIX. «33-216 ali 26-676
Semenski KROMPIR desire in igor, prodam. Rozman, Poljšica 4, Podnart,« 70-164 3088
Prodam drobni KROMPIR. Visoko 31, Šenčur 3081
KUPIM
Kupim jelšove HLODE ali PLOHE. « 45-096 3061
Kupim več ton SENA.
12-355 3116
LOKALI
PROSTOR, od 15 kvad. m. dalje, v pritličju - 1. nadstropju - kleti, lahko garaža, najamem v Kranju ali okolici. Šifra: DOGOVOR - KRANJ _3052
V najem oddam PROSTOR, primeren za gojenje gob. Informacije na « 47-290_3060
V centru Kranja najamem ali kupim PROSTOR, primeren za gostinski lokal.« 33-892 3090
MOTORJI KOLESA
Ugodno prodam motorni kolesi BMVV R 100 RT in BT50. Tele-fon: 50-626_
Tomos AVTOMATIK MS 3, pro-dam. « 622-924_3067
Prodam BT 50 S, letnik 1987, črne barve« 10-075 3105
BLED
tečaji tujih jezikov
Vpisujemo v tečaje angleškega, nemškega in italijanskega jezika vseh stopenj. Prijave po tel.: -064/78-313.-
OBVESTILA
J & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS Smledniška 80, Kranj. POPRAVLJAMO vse vrste TV, video in audio aparatov. « 39-886 69
ŠIVALNE STROJE vseh vrst hitro očistim in popravim. Možnost tudi poučevanja o delovanju vašega stroja. Informacije na « 42-805
_485
Renta Car JANSON, vam nudi različna vozila, od srednjega do najvišjega razreda, po ekskluzivnih cenah. Z vozilom Jaguar XJ 6, vozimo poroke, poslovne pratnerje, slavnostne večerje, itd. Sposojamo tudi različne vrste kombijev, za prevoz ljudi in stvari. Dostava do 50 km brezplačna, « 061/721-741 ali 061/341-378 2508
MIZARSTVO OVSENIK
Jezerska c. 108 c, Kranj, tel.: 064/35-770
Sprejemamo naročila za
SOBNA, VHODNA in GARAŽNA VRATA in več različnih tipov BALKONSKIH OGRAJ.
Ponovno imamo na zalogi
KOTNE TALNE LETVE - smreka, hrast LETVE ZA OKVIRJANJE SLIK - smreka GARDEROBNE STENE - hrast
Obiščite naš razstavni salon, lažje se boste odločili!
OSTALO
Ugodno prodam stare CITRE. Informacije na « 37-004, od 16. ure dalje_3025
Prodam KONTEJNERJE (smetnjaki) iz pocinkane pločevine, « 34-457_3045
Prodam KLAVIR. Cena 2.000 DEM v dinarski protivrednosti. « 42-333_3066
Italijanski otroški VOZIČEK Peg -marela, prodam. « 622-924 3068
Prodam kombiniran otroški VOZIČEK, otroško POSTEUICO z jogi-jem, HOJICO in otroški AVTOSE-DEŽ. « 79-667_3076
Prodam FLAVTO Jamaha YFL 211 S. Cena 1.000 DEM v dinarski protivrednosti. « 41-651 ali 41-281
3103
VARSTVO
FIAT Uno 60, letnik 1986, pr°<^ za 11.500 DEM ter dirkalno «0^ Iride, štev. 58, oprema Čarapa« le, prodam. « 620-258 __g*
Prodam PEUGEOT 405 GL, I. stracija oktober 1989, registr|f' do oktobra 1991. Cena ugodna' formacije na « 57-345, v sredo« petek, ves dan ali « 50-555, v boto in nedeljo
Prodam Z 750, letnik 1973, v *J nem stanju, potrebna poprav1 ' registrirana do 30. 3. 1991. Lanffi Kamna gorica 1/b \^
RAZNO PRODAM
Prodam VENTILATOR Gros, s 4 kW motorjem, za dosuševanje sena in 10 dni staro TELIČKO simen-talko. Korenjak, Predoslje 95, Kranj _3028
Prodam MOPED APN 6, nov, jese-nove DESKE, KOTEL za žganjeku-ho in 10 kg domačega FIŽOLA. Janez Meglic, Leše 7, Tržič 3074
STAN. OPREMA
TROSED, raztegljiv v ležišče, skoraj nov, prodam. Cena 2.600,00 din, g 061/611-513_3047
KAVČ ter JOGI za zakonsko poste-Ijo, prodam, « 33-892 3089
STANOVANJA
2-sobno mansardno STANOVANJE, velikosti 55 kvad. m., v novih blokih v Šenčurju, s telefonom in garažo, zamenjam za enako ali večje stanovanje, v Kranju. Infor-macije na « 41-513_2769
V Kranju oddam v najem opremljeno 1-sobno STANOVANJE, s centralnim ogrevanjem.« 83-651 _3035
Prodam 1 -sobno STANOVANJE, 44 kvad. m., v Bistrici pri Tržiču. Informacije na « 51*609, popoldan 3053
Trgovina z otroško konfekcijo in kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4, 1. nadstropje, tel in fax. 39-714 Vabimo vas k nakupu po konkurenčnih cenah. Pri nakupu nad 500,00 din možno plačilo na 2 čeka!
KOZMETIKA CLAUDE D ENRY in PARFUMI CMRISTIAN ROS S Odprto od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure
VOZILA
VVARTBURG 353 W, letnik avg' 1987, prodam. « 66-669 311
NOVOI Če želite brezskrbno preživeti popoldan ali večer v dvoje in imate problem z varstvom vaših malčkov, smo vam na razpolago vsak dan. Pokličite na na « 33-666, od 7. do 14. ure 3087 V popoldanskem času VARUJEM otroke, lahko samo občasno. « 25-701,zvečer 3114
Prodam JUGO KORAL 45, prevoženih 17.500 km, letnik 89, reg. do feb. 92. Brun, Bašelj 8, «45-282
GUME Fulda 2000, 4 kose, skoraj nove, dim. 195 x 60 x 14, z litimi platišči, znamke MSW, spitz designe, s ključavnico (BMW, Audi, Golf, Honda), zelo ugodno pro-dam. « 22-991 ali 45-341 1804
KOMBI Mercedes Benz 206 D bus, letnik 1974, prodam. « 34-733, zvečer 3010
Z AKUPUNKTURO DO ZDRAVJA IN VITKOSTI
Tel.: 25-050 J
Prodam 126 P, letnik 1979- CJj 1.200 DEM, « 24-429 ^J-f, Ugodno prodam GOLF diesej. i
tnik april 1989. « 57-231 __
Zelo ugodno prodam Z 750, sta^. ši letnik, delno obnovljena in" urejena. Pranjič, C. JLA 5, Trzie j
Z 128, letnik oktober 1987, g«[jj rana, dobro ohranjena, Pr%)iJ « 50-151, popoldan_____2<
Prodam ohranjen 126 PGL, ^
avgust 1987.« 28-941 ___j>
41-392
Prodam FIAT 126 P. «
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986.« 56-377
126 P, letnik januar 1989, pre nih 18.000 km, garažiran, pro£""j|i «   061/614-707, popoldan 061 /611 -002, int. 351, dopoldan^
Prodam italijanski FIAT 127, <f°U ohranjen. Cena 2.500 DEM °0J popoldan. Jože Žnidarič, Trg
bode 23, Tržič____J>
GOLF, letnik 1978, registriran 17. 7. 1991, dobro ohranjen. JU
dam, g 65-412_
Prodam Z 750, letnik 1977, regi;' rana za celo leto. Pernuš, Hot že 57, Preddvor
Prodam ŠKODO 110 R, starej*., tnik,   registrirana   do febffiH
1992. Velesovo 55, Cerklje__j>
NISSAN SUNNY, letnik 1980' g', ražiran, 58.000 km, prodan1< $ 16.500 DEM. « 51-280 Jk:
Poceni prodam Z 101, letnik '»I 45.000 km.« 621-781, dopoIdJS
AVTOKLEPAR
BLATNIK
d. o. o. Kranj, . Kurirska pot 6 A (PrimskovO'1 telefon: 26-434
Vam nudi: kleparska popra*1" poškodovanih vozil, j nadomestne dele, obnovo v° In ličanje.
Delovni čas: od 7.-17. ure
R 4 GTL, letnik 1989, 23.000 *j| prodam. Cena po dogovor"^,
11-274_
Prodam 126 P, letnik 1982- |n j macije na « 28-646, popoldan^
JUGO 45 E, letnik avgust 1 i prodam. Podvasca 31, Trzic-Jj, 57-719
Prodam tovorno PRIKOLIC0^ osebni avto. « 40-046 __^^m Prodam JUGO 55 Koral, nij 1989, garažiran, prvi laS # prevoženih 12.000 km. Cena M
DEM.« 68-591, po 15. uri___/J
JUGO 55 GVL, izvozni mod*y; tnik 1989, prevoženih 25.6""« temno rdeč, garažiran, U«L I prodam. « 26-670, od 7■ °#|
™_.--srfflj
Prodam dobro ohranjen r'Ctrif» P, letnik oktober 1978, regj* -do konca oktobra 1991.
Prodam Z 101, letnik 6f* m 1988, 14.000 km. « 39-13^,}
Prodam R 4, letnik 1988, Pr0V# nih 21.000 km.« 79-598_^jŽ Prodam JUGO 45 A, letni" jjf Hrastje 144, Kranj____^--Jjjif
Prodam Z 101 GTL 55, 'e,tn'VS ber 1985, registrirana do # 1992. Ferjan, Alpska 3, glgd^^i
Prodam Z 101 GT 55, 'B%kA prevoženih 51.000 km. « 11 »
Prodam Z 101 GTL 55, '^VS registrirana do avgusta ^nrrfls venkrmni MOTOR T 18. 'ntVM je na « 75-556, int. 51 ,d°P°JJH
Prodam karambolirano ^Jf^žl tnik 1973. Sajovec, Visoko ' 'm
____<fm
Prodam Z 101 GTL 65, le)%« prevoženih 59.000 km. mt0' V na « 85-235
I^ek, 5. marca 1991
MALI OGLASI, OGLASI
15. stran (mmmmmcAJKs
&a.2L.0PEL KADETT 1.6 D. le-Ij^jjgg-« 24-232_M95
Prodam  LADO   Samaro, letnik
I!?L»j7-091_3096
Vodarn 126 P. letnik 1976. celega !!ljttjelih.« 42-539 3098 Jodam 2 101 Skala 55. letnik S> re»istrirana do 27. 1. 1992, uece barve. Dolenja vas 28. Sel-
^^64-180__3100
^danr, R 4 GTL. letnik oktober n, '• °9led od 16. ure dalje. Barle, JJgatov Praprotnik 4. Naklo 3101 JJojam JlJGO 45 Koral !g*lLg_75-024
5VoODTELMletnik 1986'
22 901
letnik 3102
prodam za 3106
23 i 1? prodam FORD Granada 6pu dobro ohranjen. Cena 5.000 UEW» 37-853 3110
55°SUTVE
iščTJT" ,---_________
HA in skUDIno za izdelavo ESTRI-ie8w 0dbžne9a BETONA (najra-8tr°jno).« 51-024. zvečer 2821
Robujemo komunikativno ose-kov i PRODAJO tekstilnih izdel-DrBJa?tne proizvodnje. Zaželen 6V0*!» 77-818. od 9. do 14. ure
___3063
PodSi, J,ekstilindusa in drugih kaj*« J Ne sedite doma in ne ča-^užit V
otro*;." Se skuP'm za PRODAJO te "terature in sami poskrbi-leri|LSvoi zaslužek. Prevoz zaže-* 10-117 3085
iri
N(odT5.7or8UurS
dom'^c51   im oddam DELO na Kra". .Feratovič, Gosposvetska 13, 3041
Če imate finančni problem? Javite se za POTNIKA DZS. Za pošteno delo, pošteno plačilo. Tedensko izplačilo provizije! Zaželena srednja izobrazba« 58-154 3107
Samo resni, z malo truda, veliko ZASLUŽIJO. « 39-010, od 10. do 13. ure in 16. do 19. ure 3050
ŽIVALI_
JARKICE rjave in PRAŠIČKE pro-dam. Fujan, Hraše 5. Smlednik. «061/627-029_2369
Prodam brejo TELICO. Dorfarje 16, Žabnica 3016
Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko « 65-098 3023
Prodam 13 mesecev staro TELICO ali 7 tednov starega BIKCA simen-talca in 40-litrski KOTEL za žganje kuho. « 45-246_3046
Prodam črno-bele BIKCE, stari 10 dni. Cena 40,00 din za kg. Basaj. Suha 40, Kranj 3048
Prodam TELICO simentalko, stara 1 mesec. « 64-011_3056
Prodam enoletne KOKOŠI, za zakol ali nadaljno rejo. Cena 30.00 din za kos. Večjo količino dostavim na dom. Franc Tušek, Lenart 11, Selca,« 64-226 3064
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA, za zakol, krmljen z domačo krmo. Lahovče 43, Cerklje_3072
Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko. Zgoša 4/a, Begunje _3075
JARKICE, rjave, bomo prodajali od 8. 3. 1991 dalje. Beleharjeva 49, Šenčur 3093
Sporočamo žalostno vest, da nas je 23. februarja 1991 tragično zapustila naša sodelavka
rezka arh
referentka v nabavnem oddelku
Pogreb drage pokojnice je bil 26. februarja 1991 v družinskem krogu.
Vedno se je bomo spominjali.
Kolektiv podjetja Iskra Instrumenti Otoče
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
metoda derniča
iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in ancern za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno pQetJ£ in spremstvo k njegovemu zadnjemu počitku. Harf se zanvaUuJemo sosedom in vaščanom Pod-i2e ?.Za vso pomoč in človeško toplino ob tej bridki cem ^na nvala njegovim prijateljem in sodelav-Pa { ^ Brnik, Ljubljana, Beograd, London, posebej 2ah e 8- Djukanoviću za poslovilne besede. Toplo se S »Rujemo sošolcu in najboljšemu prijatelju g. prof. slov za 8anUtv govor, g. A. Arnolu za glasbeno
°» Prijateljem pevcem za slovenske pesmi in župniku g. Mehletu za pogrebni obred.
p ŽALUJOČI: Vsi njegovi
0<,nart, Jesenice, Kranj, Kočevje, 20. februarja 1991
ZAHVALA
T L-
k° tiho, kot je živela, je nenadoma od nas odšla draga sestra in teta
pavla bohinc
p. d. Tonjova Pavla iz Zaloga 36
lskr
2nann° Se zanvalJtijemo sosedom, prijateljem in t\e- Cem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. n0 merr»a zahvala zlasti Micki Ipavec za nesebič-rnaK"l0Č v času njene bolezni, enako tudi sosedo-hariu in Marinki Lončar. Zahvala tudi dr. Bele-tuui h? Yečkratno pomoč v času njene bolezni kot P'anu ° 1 Go,nik- Zahvaljujemo se tudi g. ka-u za lepo opravljen pogrebni obred, zvonarjem Pogrebniku Jeriču za pogrebne storitve. Vsem KuPaj in vsakemu posebej še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: družini Bolka in Kne
Zalog, Cerkljanska Dobrava
Prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga mama
ANGELA OMAN
roj. Kaštrun iz Preske
Posmrtni ostanki bodo od torka, 5. marca 1991, od 8. ure dalje v mrliški vežici v Tržiču. Pogreb bo v sredo, 6. marca 1991, ob 11. uri v družinskem krogu.
ŽALUJOČI: sinovi Stane in Franci, hčere Milena in Mari, vnuki Robi, Nina, Matevž, Urban, Nadja, Nina
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta, bratranca in svaka
janeza šenka
iz Britofa 111
se najiskreneje zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga tako številno pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostihke, podjetju Števci, Savi Kranj, Peku Tržič, Srednji gumarski šoli 1. s razreda iz Kranja, Surovini Kranj, folklorni skupini Iskra, skupini MK 9 in 13. Vsem in vsakemu še enkrat iz srca hvala! ŽALUJOČI: sin Roman, Mojca, Slavica, Janez z družinami, sestra Mici z družino in ostalo sorodstvo Britof, Olševek, Tržič, Kranj, Lancovo, 3. februarja 1991
, ZAHVALA
Ob prerani izgubi drage žene, mame, babice, tašče
ivanke zajc
roj. Alič
se najlepše zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala njenemu zdravniku, zdravnikom iz dežurne ambulante, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za ganljive zapete pesmi. Zahvaljujemo se podjetjem Exoterm, Iskra-Telekom in Tekstilindus za njihovo izredno pozornost. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI
		
	■ UČITI..	V SPOMIN
		5. marca mineva dve leti,
		kar so zvonovi oznanili
		žalostno vest, da sina,
		Brata
		petra
		kerna
ni več. Odšel si daleč v tisti kraj, kjer vrnitve		
ni več nazaj. Težka je ločitev, a lepša bo		
		združitev.
Tvoja mama		
VSPOM1N
Hiša tiha je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
3. marca je minilo žalostno leto, odkar Te je v 65. letu zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine dragi mož
jože kovačič
Vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče na njegov prerani grob, iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Marija in ostali
Tržič, Savinska dolina, Maribor, Avstralija, Moškanjci, Velika Nedelja, Svetinje, 3. marca 1991
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, oče in dedi, upokojenec SO Kranj
PAVEL GORENEC
Pogreb pokojnika bo v torek, 5. marca 1991, ob 16. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Šenčurju.
VSI NJEGOVI
VSPOMIN
Utihnil je Tvoj glas, obstalo je Tvoje srce. Ostali so le sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
4. marca mineva leto dni, odkar nas je tiho zapustil dobri mož, ata, stari ata, tast in brat
milan kostelec
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje in prižigate svečke v njegov spomin.
VSI NJEGOVI
Vešter, marca 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata, ki je na poti v službo v nesreči izgubil življenje
janeza gerlevca
se toplo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za vso pomoč, darovano cvetje in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnjo poL Zahvala tudi govorniku za lepe poslovilne besede, pevcem kolektivu Termo Poljane in Skofja Loka ter ribičem.
VSI NJEGOVI
Predmost — Poljane
VSPOMIN
Bolezen, smrt, ta ne izbira, čeprav ji človek se upira, konec je življenjske drame, ko zemlja te v naročje vzame. (Hafner)
4. februarja je minilo leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata in stari ati
franc potočnik
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate! VSI NJEGOVI Radovljica, marca 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
alojza telbana
iz Sovodnja
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč in darovano cvetje, govorniku KS Sovodenj za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, pogrebcem in g. župniku za pogrebni obred. Lepo se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Žefka, hči Lojzka z možem ter hči Rezka in sin Lovro z družinama
NOVICE IN DOGODKI
Slovenija in svet
Sosedje in naša samostojnost
Zadnje čase je vedno bolj aktualno, kako gledajo na slovenska osamosvojitvena hotenja in korake sosedje v Avstriji, na Madžarskem in v Italiji. Znano je, da je Italija do tega precej zadržana, nekoliko manj pa Avstrija in Madžarska. Obe državi, skladno z normami mednarodnega prava, vzdržujeta uradne odnose samo z Beogradom, kar ne izključuje sodelovanja s posameznimi republikami. Priznanje Slovenije ali Hrvaške za zdaj ni aktualno, čeprav bosta Budimpešta in Dunaj spoštovala vsako odločitev. Tako menita zunanja ministra Madžarske in Avstrije Jeszenskv in Mock, mnenji pa sta objavila dunajska časnika Die Presse in Der Standard. Vprašanje suverenosti republik je notranja stvar Jugoslavije, če pa bi se Slovenija in Hrvaška uradno razglasili za neodvisni državi, pa bi se madžarska posvetovala s sosednjimi državami. Avstrija pa se pri odnosih z Beogradom zavzema za največjo možno korektnost, ima veliko stikov s Slovenijo in Hrvaško, tako da Avstrija ni zadržana do mladih demokracij v Jugoslaviji, kot se ji to očita. Gospodarska pomoč bi najbolj nevtralizirala spore v Jugoslaviji.
Ker se resnični odnos do soseda pokaže takrat, ko je le-ta v stiski, je tudi za nas zanimiva anketa v avstrijski javnosti o odnosu do azilantov in priseljencev ter prebivalcev sosednjih in bolj oddaljenih držav. Izbrali so dvanajst narodov, med njimi tudi Slovence in Hrvate. Avstrijci bi najraje sprejeli medse Madžare in ljudi iz bivše Nemške demokratične republike, kjer je bilo pozitivnih odgovorov 43 oziroma 40 odstotkov, odločno pa so proti azilantom iz Severne Afrike, Turčije, Srbije, Rusije, Poljske in Romunije ter proti Židom. Mi smo nekje v sredi, saj nam je naklonjenih 38 vprašanih, proti pa 55 odstotkov.
Ločitve in poroke
Dunajski tednik VVochenpresse • je objavil pogovor s podpredsednikom republiškega izvršnega sveta dr. Jožetom Mencingerjem. Na vprašanje, ali bo postala Slovenija deseta avstrijska pokrajina, je odgovoril: Kdor se ravnokar ločuje, se gotovo ne bo spet kmalu poročil. Sicer je s plebiscitom določeni rok za neodvisnost 23. junij, vendar so to lahko zgodi mnogo prej, saj nas čas priganja in ne moremo več čakati. Sli bomo s Hrvaško ali brez nje. Razdružitev bo Slovenijo v začetku gotovo hudo prizadela, saj gre skoraj četrtino slovenskih izdelkov v druge jugoslovanske republike, tudi v Srbijo. Slovenija je v Jugoslavijo veliko prispevala, imela pa je kot njen najrazvitejši del tudi dobiček. Če bo obojestranski interes, lahko Slovenija vzpostavi z Avstrijo prosto trgovinsko cono, je dejal dr. Mencinger.
Do Grčije ni daleč
Slovenija ima pri sodelovanju z Grčijo določeno prednost pred drugimi jugoslovanskimi republikami, od katerih jih ima večina zapletene medsebojne odnose, tako na gospodarskem kot kulturnem področju, je dejal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel po vrnitvi z dvodnevnega obiska v Grčiji. Minister je obiskal grško trgovinsko zbornico, predaval je o Sloveniji med Jugoslavijo in Evropo ter se sešel z generalnim sekretarjem zunanjega ministrstva. Morda bomo z Grčijo sklenili pomembne posle, je dodal slovenski zunanji minister, morda bodo sedaj za Slovence, ki delajo v Grčiji, boljši pogoji, saj so odnosi med Jugoslavijo in Grčijo zaradi makedonskega vprašanja zelo zastrupljeni, razsežnosti tega vprašanja pa so velike.
Ozemeljski apetiti italijanskih neofašistov
Senatorja Cristofforo Filleti in Giorgio Pisano, člane Neofašističnega italijanskega gibanja nacionalne desnice (MSI -
DN) sta v poslanskem domu parlamenta terjala, naj dobi Italija nazaj Istro in Dalmacijo ter del Julijske Krajine oziroma revizijo Pariškega mirovnega sporazuma iz leta 1947, pa tudi Osimskih sporazumov. To zahtevo je dobil tudi predsednik italijanske vlade Andreotti. Zahteva ni nova, vendar je tokrat zanimiva zato, ker bi bila Italija z vrnitvijo te slovenske in hrvaške zemlje nagrajena za sodelovanje na strani zaveznikov v zalivski vojni. Zato mora kaj dobiti in najbolje je, da seji vrne tisto, kar je kot poraženec zgubila v drugi vojni, pravita senatorja. Zanimivo bo, kaj bo odgovorila vlada, oziroma, če sploh bo, saj je Italija zagovornica nedotakljivosti sedanjih meja.
Dogovor zunanjih ministrov
V nedeljo sta se na Bizeljskem srečala republiški sekretar za notranje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel in hrvaški minister za osnose s tujino dr. Vinko Golem. Ministra sta uskladila stališča pred včerajšnjim (ponedeljkovim) pogovorom republiških zunanjih ministrov pri zveznem sekretarju za zunanje zadeve Budimirju Lončarju. Znano je, da Slovenija ni zadovoljna s svojim vplivom na jugoslovansko politiko, da zanjo daje več, kot dobi, in da bi moral jugoslovansko zunanjo politiko usklajevati kolegij republiških zunanjih ministrov in ne le zvezni sekretar sam. Na pogovoru v nedeljo sta ministra menila, da se mora jugoslovanska zunanja politika prilagoditi novim razmeram.
Dunajski župan v Sloveniji
V nedeljo in včeraj je bil na obisku v Sloveniji dr. Helmut Zilke, dunajski župan in deželni glavar. K nam sta ga povabila slovenska vlada in ljubljanski župan. Dunajski gost se je že v nedeljo pogovarjal z delegacijo slovenske skupščine, ki jo je vodil predsednik skupščine Slovenije dr. France Bučar, nato pa z vodstvom Slovenske socialdemokratske stranke (dr. Zilke je socialist) in delegacijo slovenskega izvršnega sveta, ki jo je vodil predsednik Lojze Peterle. Dunajski župan se je pogovarjal tudi z vodstvom ljubljanske skupščine. V dunajski delegaciji so bili še dr. Ernst Theimer, senatni svetnik in direktor urada deželne vlade, dr. Kurt Scholz, senatni svetnik in zadolžen za mednarodne stike, direktorji koncernov Warimpex, Porr Ag, Stag in Simmering Graz Pauker. Z delegacijo sta bila tudi člana slovenskega predstavništva na Dunaju dr. Karel Smolle in Borut Sommeregger. • J. Košnjek
Naš najmlajši smučarski center je gostil demonstracijsko vrsto
Šola, na katero smo lahko ponosni
To, da je jugoslovansko smučanje v svetu že nekaj let znano zaradi številnih odličnih smučarjev, kot so Boja° Križaj, Mateja Svet, Rok Petrovič, Boris Strel in številni mlajši tekmovalci, vemo že dolgo. Manj znano pa r da si je prav zadnja leta, še posebej pa letos, velik ugled pridobila naša demonstracijska vrsta smučarjev.
Cerkno, 2. marca - Ljubitelji smučanja, ki jih je kljub trem s snegom skromnimi zimami pri nas še vedno veliko, so zadnje čase večkrat slišali, da imamo pri nas tudi demonstracijsko vrsto, ki jo sestavljajo najboljši učitelji smučanja pri nas ter nekateri nekdanji reprezentantje z Matejo Svet in Rokom Petrovičem na čelu. Demonstratorji smučanja so se letos srečali na kongresu INTERSKI v St. Antonu v Avstriji, kjer so naši smučarji poželi veliko hvale. Da pa bi njihovo delo in nastope spoznali tudi doma, so se minuli konec tedna predstavili v našem najmlajšem smučarskem centru Cerkno.
Smučarski center Cerkno si čele zime brez snega, tako da vse do letošnje zime ni uspel so nove smučarske naprave pridobiti rednih obiskovalcev, največ časa samevale. Močno Komaj so ga zgradili, so se za-  pa se je spremenilo zadnjo zi-
Demonstratorji smučanja so s svojim nastopom na smučišču Črni vrh poželi veliko občudovanja številnih gledalcev, ki so si prišli ogledati našo šolo smučanja. Ugotavljali so, da je to ena naših redkih šol, na katero smo res lahko ponosni. Na koncu predstavitve so jim demonstratorji odgovarjali na številna vprašanja in tudi vsakemu posebej pokazali osnovne tehnike pravilnega vijuganja na smučeh.
Izjavi škofjeloške Demokratične zveze
Občinski odbor Slovenske demokratične zveze Škofja Loka
nam je posredoval dve izjavi. V prvi piše, da obžalujemo, da v slovenski skupščini pobuda za spremembo slovenske zastave ni dobila potrebne podpore. Pričakovali smo, da bo odstranitev zvezde kot simbola boljševizma naletela na odobravanje tudi pri strankah opozicije, kar bo konkreten dokaz njihove resnične prenove. Ogorčeni smo, da še vedno vsem Slovencem vsiljujejo zvezdo. V izjavi pozivajo zavedne Slovence, posameznike in javne ustanove, da izobešajo samo zastave brez zvezde. SDZ bo to na svojih prireditvah spoštovala.
V drugi izjavi pa je obravnavano zadnje dogajanje v skupščini. Razočarani ugotavljamo, pravijo, da celotna opozicija noče in ne more dojeti, da se čas boljševizma izteka in da se morajo z novim političnim sistemom spremeniti tudi simboli. Presenečeni smo, pravi izjava, da teh sprememb nočejo dojeti tudi liberalni demokrati. Ne razumemo opozicije, da kljubuje zamenjavi zastave oziroma odstranitvi zvezde zgolj čustveno, kljub temu da se postavlja z mnogimi razumniki. Tribarvnica ni bila nikoli spremenjena na legalen in legitimen način, ampak z revolucijo in diktaturo. Ohranjanje simbolov hromi našo podzavest do te mere, da ljudje ne morejo dojeti sprememb tudi na drugih področjih, od gospodarstva do zdravstva. Priznavamo le zastavo brez zvezde in tako bomo tudi uporabljali. Kaže, da bo Evropa še dolgo le naš deklarativni cilj. Ostajamo na Balkanu s pogledom v komunizem in roko v kapitalizem, pravi izjava.
potovalna
agencija
Vse naročnike in ostale, ki bi se nam radi pridružili na
»DVODNEVNEM« IZLETU
v Lože pri Vipavi,
obveščamo, da ne sprejemamo več prijav.
Vse, ki ste se prijavili, pa prosimo, da ste točni!
Odhod avtobusov 8. marca ob 15. uri izpred hotela CREINA v Kranju.
Dušan Videmšek
mo, saj mnogi smučarji prisegajo, da je Črni vrh eno najlepših smučarskih središč pri nas. Blizu je tako Gorenjcem, kot Primorcem, saj je do smučišča moč priti preko Železnikov in Davče, kakor tudi iz Idrije, Tolmina ali Sovodnja prek Cerkna. Tudi pretirano daleč ni, slabo uro iz Škofje Loke ali petnajst minut iz Cerkna. Na smučišču so postavili dve dvo-sedežnici, "Počivalo" in "Brdo". Če se na smučišče pripeljete po Selški dolini preko Železnikov in Podmejača, vas ob vznožju Črnega vrha čaka dvo-sedežnica "Brdo", ki je dolga nekaj več kot tisoč metrov in lahko v eni uri prepelje okrog 1200 smučarjev. Na drugi, cerkljanski strani pa smučarje proti vrhu popelje dvosedežni-ca "Počivalo" s kar 1114 metri dolžine in več kot tristo metri višinske razlike. Na 1291 metrov visokem Črnem vrhu so še štiri vlečnice, imenovane "Grič", "Dolina", "Lom 1" in "Lom 2." Na sedeminštiridese-tih urejenih hektarih smučišč se lahko učijo prvih korakov na smučeh začetniki, smučišče pa je primerno tudi za zahtevne smučarje z več znanja. In prav ti smučarji so bili sobotni gostje, naša demonstracijska vrsta.
Demonstrator smučanja lah' ko postane vsak, ki najmanj tri leta opravlja delo učitelja smučanja. Vsaki dve leti Je izbor demonstracijske vrste, kjer so kriteriji: vožnja mej* količki, tehnika šole smučanja in pedagoški pristop- Lf' tos bo izbor demonstracij^ vrste 19. in 20. aprila na Voglu ali na Kaninu, izbrali p" bodo deset demonstratorje* A in 15 demonstratorjev p vrste. Trenutno imamo v Sloveniji 30 demonstratorji smučanja, katerih status v okviru Smučarske zveze še rešen, zato mnogi dobri smučarji ne sodelujejo z našo demonstracijsko vrsto.
Kot je povedal vodja Vu d monstracijske vrste Dušan v' denšek, so si za svoj nastop 1. brali naš najmlajši smučaj center tudi zato, ker so tudi n»: ši   demonstratorji najmlaJ med svetovnimi demonstra'0 ji. Seveda pa je bil na^" predstavitve predvsem Pr,lc naše šole smučanja, ki i"13 svetu velik sloves, naši dem0'' stratorji pa so ga na letošnJc|" INTERSKI  kongresu (Pl«* piada učiteljev smučanja) 'e potrdili.
V okviru Smučarske flji deluje  tudi  tako imenova" ZVUTS, zveza vaditeljev, ucj' ljev in trenerjev smučanja. hova naloga je skrbeti za m«* žičnost, za vzgojo novih mlp alpskih smučarjev in nordijce^' Smučarji demonstratorji pa P leg tega, da vodijo različne diteljske tečaje tudi preds'v vljajo naše smučanje doma 'J tujini. Demonstratorji se 'e* zadnje leto imenujejo Yu , monstratorji, že na prihodnJe kongresu čez štiri leta na J. ponskem pa se bodo predst3 li pod imenom Slovenska 0 monstracijska vrsta. • V. ' novnik
Zasebna lastnina pogoj uspešnosti
Konec preteklega tedna so se v Ljubljani sestali preds*3^ ki Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke in Liberalne str8 .
V izjavo po srečanju so napisali, da imata stranki številne s*0^-interese in cilje, ki jih bosta družno lažje uveljavljali. Ob sp° j. nju, da je ustvarjanje pogojev uspešnega gospodarjenja f> j vsem na temelju zasebne lastnine eden glavnih ciljev y*|| strank, so namenili posebno pozornost predvsem zakonodaj'^ ga področja. Stranki bosta skupne interese usklajeno zastop u republiški skupščini pri obravnavanju in sprejemanju z.a'c^,lLgil1 privatizaciji, denacionalizaciji, o zadrugah, gozdovih in ^ $ aktih. Zavzemali se bodo za absolutno sočasnost obravna .j sprejema zakona o privatizaciji z zakonom o denacional'2• <i Pomembni so javnost lastninjenja, prenosljivost delnic, mo u, delnega neodplačnega prenosa dela družbene lastnine na v^ lavce oziroma državljane z vrednostnimi papirji. Odvzeta jI na mora biti vrnjena predvsem v naravi po načelu vsem P^jo zaj. V primeru, da to ni mogoče, je treba upravičencem povrniti s takšnimi vrednostnimi papirji, s katerimi se bod $ ko takoj operativno vključili v privatizacijo družbene '^f;eii(' Ne gre samo za odpravljanje krivic, ampak mora biti pouo^fl predvsem zagotavljanje možnosti bivšim lastnikom, da <j|o upravljati s svojim premoženjem. Stranki se zavzemata P/jol"' vseh gozdov vsem, tudi Cerkvi, in za odpravo predvidenih ^ čil v zakonu, ki neupravičeno ščitijo socrealistična družbe ^ sestva. Sporazumeli so se, da bodo skupno zagovarjali raz flj{ nitev gospodarstva, racionalizacijo javne uprave in ztnafJ giit porabe. Gospodarska politika naj težišče porabe in delitve P ^ se v smer investicijskega razvoja. Smisel razvoja ni zateg . „j* pasu, ampak v ustvarjanju nove vrednosti. Glede osarnos^
Slovenije je pri ekonomiji premalo konkretnih dejanj, ->' :|j< naj se denarno osamosvoji in uvede lastno valuto. Glede o\ ^ tarizacije pa je treba najprej doseči odhod JLA. Lastne op ^ ne sile so sedaj nujne, po osamosvojitvi pa se bo SlovenU paj z drugimi prizadevala za mir in razorožitev.
V Kranju o privatizaciji
Stranka demokratične prenove Kranj organizira
če
trt«"'
7. marca,ob 18. uri v sejni dvorani 14 kranjske skupščine v~^e vor o zakonu o privatizaciji. Uvodničar bo magister ekon ^ in podpredsednik Stranke demokratične prenove Sl^ Franci Križanič. • Zbral J. Košnjek