27* marca 1941* itcv« 13* 1*01)0 Vm oua GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Izhaja mfc tetrteh. Uredništvo; I.juIiIjhiiu. MlkluAiteva eeata 23. telet 1L M-l*. — Uprava: Knafljeva ulica & telet. M. Sl -«* Delavska ixda)a „DOMOVINE“ Naročnina celoletno Din 44.—, polletno <&—% Račun PoStne hranilnice — podružnica Ljubljana, it. 17.761. Konec osrednjega tajništva DZ Časopisje je priobčilo vest o načrtu sedanjih vodstev delavskih zbornic, da se ima v najkrajšem času ukiniti Osrednje tajn’’5tvo delavskih zbornic s sedežem v Beogradu S tem je storjen zelo velik korak v razrnhlaniu delavske socialno-zaščitne uprave in s tem posredno tudi v stavbi delavske zaščitne w»-konodaje. IVTi se s tem načrtom ne strinjamo in obžalujemo, da pri podiranju iugoslovan-ske socialne zaščite delavcev in nameščencev aktivno in z vnemo sodelujeta tudi s'ovensk» Zveza združenih delavcev in slovenska delavska zbornica. Obžalujemo in ob*oi^mo te načrte posebno tudi zato. ker se ta demontaža pripravlja ravno v času. ko se naoovorfnieio velike socialne in gospodarske reforme, nri katerih bi moralo delavstvo in n^mcS^nsfvo vsestransko in stalno kar najresneje sodelovati in paziti, da se ničesar ne zgo-li kar bi ogrožalo delavsko-nameščenske koristi Plavimo, da je sedanji resni. zgodovinsko veliki čas najmanj pripraven zato, da se poruši de-lavsko-nameščenska skupnost. Osrednie tajništvo delavskih zbornic je poklicano da danes izpolnjuje važne naloge. Ce bi takega tajništva ne bilo. bi ga morali ustvnr*t? fzideda da predstavniki delavskih zbornic poslan-■tva Osrednjega tajništva ne poznajo Taj ništvo mora biti stalna, delujoča in itvoiinfiv na vez med delavskim in nameščenskim stanom in med vsemi državnimi m’n’,»,''-*vl med državno zakonodajno in izvršno oblastjo. Dokler ima Jugoslavija eno vlado, potrebujeta delavec in nameščen**«' centralno ustanovo, ki naj napram tej vladi brani in zagovarja koristi in napredek jugoslovenskeen delovnega človeka. Gospodarske korporacije znajo ceniti svojo centralno zvezo vse hočejo imeti na sedežu vlade in parlamenta svoje stalne organe, samo delavci in nameščenci sr tej potrebi odrekajo, čeprav je znano da so njih interesi vedno naibolj ogroženi Grobo-kopi delavsko-nameščenske obrambne oosto Janke se tolažijo s slabim nadomestkom, da se bodo funkcijonaHi vseh delavskih uborni« sestajali radi ureditve skupn5** vnraSnni k rednim mesečnim sestankom nom«iii d* bo mnogo potovanj in s tem mnogo stroškov nič manj kot bi mogli znašati stro*UJ za s*> vlidno urejeno centralno tainJštvo Kdo n-'i izvršni organ za sklepe takih konferenc? Socialno življenje je stalno v valovaniu ono mora biti pod stalno pazljivostjo in nadzorstvom. Tega mesečni sestanki ne zmorejo Taki sestanki nimajo v sebi udarnosti, n^o po svojih sklepih prepričevalni in ekspeditivni Ti sestanki nikakor niso novo. boliše. modernejše orožje v borbi za delavsko-mmeščenske pravice. Nam se zdi, da so v ozadju boli osebni spori kot pa stvarni razlogi Glasila odgovornih strokovnih organizacij dokazujejo, da ccntralno tajništvo ni vrnilo svojih dolžnosti. Kdo je za to odgovoren Zakaj pa niste dali tainištvu značn-i nepolitične delavsko-nameščenske strokovne pisarne i resnimi iri kvalificiranimi ura^n;ki ki hodo res samo uradniki in socialni delavci. Sedanja kritika nad poslovanjem centralnega tajništva je slabo spričevalo za re^rop v delavskih zbornicah, ki ne znajo napraviti roda. —ec. Jugoslavija je pristopila k trojni pogodba Jugoslavija bo Se nadalje izven vojne — Nemčija in Italija jamčita nedotakljivost naših mej in ne bosta zahtevali prehoda ali prevoza svoje vojske čez naše ozemlje V torek sta na Dunaju podpisala pristop Jugoslavije k trojni pogodbi (med Nemčijo, Italijo in Japonsko) naš ministrski predsednik Cvetkovič in zunanji minister dr. Cincar Markovič Iz poročila, ki ga je o tem dogodku objavil Nemški poročevalski urad povzemamo: V dvorcu Belvederu na Dunaju je bil v torek 25 marca v okviru posebne državniške svečanosti izveden pristop Jugoslavije k trojni pogodbi Na Dunaju so se zbrali nemški in italijanski državniki ter državniški zastopniki Japonske in ostalih držav, ki sc že prej pristopile k berlinski pogodbi treh velesil Po uvodnih besedah nemškega zunanjega ministra Ribbentropa je načelnik tiskovnega oddelka nemškega zunanjega ministrstva dr Dietricb prečital zapisnik, znan žt' od prejšnjih pristopov posameznih držav Nato je podal jugoslovenski ministrski predsednik Cvetkovič izjavo o okolno-stih in razlogih jugoslovenske odločitve, zunanji minister Ribbentrop pa je v daljši izjavi očrtal pomen pristopa Jugoslavije k trojni pogodbi za Balkan in novi red v Ev-, ropi Po končani svečanosti je kancelar Hitler v zlati dvorani Belvedera sprejel jugoslovenske in ostale državnike. Besedilo zapisnika o pristopa Vsa svečanost se je izvršila v rumeni dvorani Belvedera Začela se je ob pol 15 uri Dvorana je bila okrašena s cvetjem, zele njem in zastavami V družbi nemškega zu nanjegu ministra Ribbentropa sta vstopila v dvorano predsednik jugoslovenske vlade Dragiča Cvetkovič in zunanji minister dr Cincar Markovič Njima so sledili še ostali državniki Zunanji minister Ribbentrop je začel svečanost s pozdravom na navzočne državnike in rekel med drugim »Znova smo se /brali v tej zgodovinski palači, da sprejmemo novo državo v našo veliko zvezo, ki vse bolj obsega ves svet. Pred tremi tedni je bila kraljevina Bolgarija ki se nam je bila priključila Danes se le kraljevina Jugoslavija odzvala našemu vabilu in se izrazila pripravljeno, da pristopi k pogodbi Navzočni pooblaščeni zastopniki zavezniških vlad so me naprosili, da govorim tudi v njihovem imenu, kar storim še s prav posebnim veseljem, ko mi je čast pozdraviti v naši sredi jugoslovenskega ministrskega predsednika Cvetkoviča in zunanjega ministra dr Cincar Markoviča V čast si štejem, da oba jugoslovenska gospoda pozdravim na Dunaju najprisrčneie tudi v imenu vseh pooblaščenih zastopnikov zavezniških in njim pridruženih držav.« Dr. Dietrich je nato na poziv nemškega zunanjega ministra prečital zapisnik o pristopu Jugoslavije k trojni pogodbi Zapisnik se glasi: »Vlade Nemčije, Italije in Japonske na eni in vlada kraljevine Jugoslavije na drugi strani sklenejo s podpisi svojih pooblaščenih zastopnikov: Člen 1. Jugoslavija se pridruži k trojni pogodbi. ki je bila sklenjena 27 septembra 1. 1940 v Berlinu med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Člen 2. Kolikor bi v členu 4. trojne pogodbe določene skupne tehnične komisije obravnavale vprašanja, ki zadevajo tudi koristi Jugoslavije, bodo tudi zastopniki Jugoslavije pritegnjeni k posvetovanjem teh komisij Člen 3. Besedilo trojne pogodbe je dodano temu zapisniku kot priloga. Zapisnik je sestavljen v nemščini, italijanščini. japonščini in srbohrvaščini. Vsako besedilo je smatrati za izvirnik. Zapisnik se uveljavi z dnem podpisa. To potrjujejo od svojih vlad pravilno pooblaščeni zastopniki s svojimi podpisi in pečati Državniki so nato takoj podpisali vse štiri izvode zapisnika Govor ministrskega predsednika Cvetkoviča Zatem je vstal jugoslovenski ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in imel v srbohrvaščini govor nastopne vsebine: »Glavni in edini smoter zunanje politike kraljevine Jugoslavije je bil in ostane še nadalje, ohraniti jugoslovenskemu narodu mir in ojačiti njegovo varnost V duhu te politike je bilo vse naše delo zmerom prvenstveno posvečeno utrditvi miroljubnih in prijateljskih odnošajev s sosedi, da bi si tako obvarovali mir na mejah, svobodo, neodvisnost in državno celotnost Jugoslavija je bila z veliko nemško državo v najboljših odnošajih, prežetih s prijateljstvom in popolnim zaupanjem tako prej kakor tudi potem. ko ju je družila skupna meja Koristni uspehi te politike so prišli posebno do izraza v vrsti velikih dogodkov vse od leta 1034 r» do tega trenutka v odnosih med obema državama. Jugoslavija je že vse od svojega nastanka vselej občutila in je to tudi posebej cela, da je Nemčija pravilno pojmovala njeno nacionalno zedinienie ki ni bilo sad nikakih pogodbenih sklepov temvefi priroden zaključek dolgoletnih in hudih borb Srhov. Hrvatov in Slovencev V tem duhu je Jugoslavija leta 1937 sklenila pomembno pogodbo z Italijo in potem slični prijateljski pogodbi tudi z Bolgarijo in Madžarsko. Jugoslavija nima nikakih za- htev na zunaj. Življenjske koristi njenega obsianka in napredka ji nalagajo, da pripomore k obvarovanju jugovzhoda pred razširjenjem vojne in k ojačenju gospodarskega sodelovanja na evropski čelni, ki je spričo sedanjega stanja tako hudo prizadeta Tako sodelovanje pripravlja pot k evropskemu pomirjenju in hkratu k edini rešitvi naše ranjene celine in njegove tisočletne pro-svetljenosti. Samo v znamenju iskrenega sodelovanja bo Evropa lahko ustvarila osnove novega reda, spričo katerega bo mogoče odstraniti vse zastarele predsodke in vse umetne ovire, zaradi katerih tTpimo danes vsi v Evropi. Mirovna politika Jugoslavije je v popolnem skladu z življenjskimi koristmi in najglobljim razpoloženjem našega naroda. Vse politične kakor tudi vse gospodarske pogodbe, ki jih je naša država sklenila v zadnjih letih, so bile navdahnjene z voljo, da bi se ustvaril boljši mir v tem delu Evrope. Tudi danes, ko se Jugoslavija priključuje pogodbi treh sil, stori to z namenom, da bi si tudi za bodoče zagotovila svoj mir v sodelovanju z državami, ki so sklenile trojno pogodbo, z Nemčijo, Italijo in Japonsko. Tako doprinaša svoj delež k ureditvi nove Evrope in izpolnjuje na ta način najvišjo dolžnost tako do sebe. kakor tudi do evropske skupnosti.« Državniški tolmač je takoj zatem preči-tal nemški prevod Cvetkovičeve izjave. Zaključni govor nemškega zim. ministra Ribbentropa Za zaključek svečanosti je nato še enkrat spregovoril nemški zunanji minister Ribbentrop in izvajal med drugim: »Kot predstavnik nemške vlade kakor tu di v imenu pooblaščenih zastopnikov kraljevine Italije in japonskega cesarstva in držav, ki so se jim priključile, Madžarske. Rumuni-je, Slovaške in Bolgarije pozdravljam prijateljsko kraljevino Jugoslavijo kot novo članico trojne pogodbe. Iskreno čestitam k temu kraljevski jugoslovenski vladi, ki jo zastopata ministrski predsednik Cvetkovič in zunanji minister dr Cincar-Markovič Želel bi izraziti prepričanje nas vseh, da bo ta dogodek za bodočnost Jugoslavije in blagostanje jugoslovenskega naroda prav posebnega pomena. Ko je nedavno Bolgarija v tej dvorani pristopila k trojni pogodbi, smo izrazili upanje, da se bodo še druge države izjavile za vzajemnost z nami. Danes, komaj nekaj tednov po tem, se nam je pridružila Jugoslavija kot peta država in mi vsi čutimo nad tem najiskrenejše zadovoljstvo. Njena priključitev pa je za nas še prav posebnega pomena. S tem je sedaj tudi dejansko ves doslej še nevtralni Balkan v taboru novega reda. Pridružile so se nam vse države, o katerih je Anglija še zmerom mislila, da jih bo lahko s svojim vmešavanjem v njihove notranje zadeve pridobila za svoje spletke proti temu novemu redu v Evropi Se prav v teh zadnih dneh sta se Anglija in Amerika, kakor se je čulo, poskušali vmešavati v notranje zadeve Jugoslavije, kar moramo označiti za docela nezdružljivo s spoštovanjem neodvisnosti evropske države Ko si Anglija, katere vodstvo je zakrivilo to vojno, prizadeva pridobiti druge narode za to, da bi krvaveli zanjo, je smatrala Nemčija vedno za svoj vrhovni smoter, da vojno omeji in da vojno dokonča s svojimi lastnimi silami s pomočjo zavezniške italijanske države. Zato ni nobene druge države prosila vojaške pomoči v borbi proti Angliji Danes so torej Nemčija, Italija, Japonska Madžarska, Rumunija, Slovaška, Bolgarija In Jugoslavija združene v duhu nove vzajemnosti, pripravljene predvsem, da preprečijo vsak nov poskus razširjenja vojne Smoter v pogodbi združenih velesil in njim priključenih držav je, skrbeti za to, da bosta Evropa in Vzhodna Azija osvobojeni od vseh tujih vplivov izgradili svoje lastno narodnostno in kulturno življenje, zagotovili svoji mnarodom dolgo dobo miru ki jih bo povedla v srečnejšo bodočnost —■M—■!■■■>■—■9B——I Pseben blagoslov pa bo novi položaj pomenil za Balkan, ki je bil zmerom izpostavljen tujim vplivom Nemčija sama to svečano izjavljam, nima na tem področju nika-kih ozemeljskih, ne političnih interesov Njen trenutni smoter je le, preprečiti, da bt se tuje sile polastile tega prostora in si na njem ustvarile možnost za nadaljevanje evropske vojne Njen končni smoter je izključ no ta, da pomaga pri ureditvi reda na tem za vso Evropo tako važnem prostoru ter da pripomore po modrih in pravičnih načelih do pomirjenja in do novega gospodarskega razvoja v-blagor vseh. Da bo tudi Jugoslavija zavzela v tem novem redu v bodoči Evropi mesto, ki ji pripada, je nujna posledica njenega današnjega priključka k trojni pogodbi. Zato čestitam jugoslovenskemu narodu in kraljevski jugoslovenski vladi v imenu vlad vseh tu zastopanih držav, zlasti pa v imenu nemškega naroda In njegovega voditelja še enkrat najprisrčneje.« Sprejem pri kancelarju Hitlerju Po svečanem podpisu zapisnka o pristopu Jugoslavije k trojni pogodbi je priredil vodja Nemčije v dvorcu Belvederu sprejem, v katerem so bli predstavniki vseh vlad dr- že večkrat smo poudarili nujno potrebo, da se pri javnih delih zaposli čim več delavcev, da se s tem prepreči vsako večjo brezposelnost. Sicer se pri nas niso začela javna dela v onem obsegu, kot v drugih državah, a se je vendarle in se še na račun javnih proračunov veliko gradi. Ni pa pri javnih delih urejeno vprašanje delovnih pogojev. Pri vsakem javnem delu je prvo stremljenje, da se dobi čim cenejšo delovno moč in to v pogledu urne mezde in dolžine delovnega časa. Nepravilno bi bilo, če bi zahtevali, da se javna dela izvršujejo negospodarsko in drago. Z javnim denarjem se ne sme razmetavati. S tem pa še ni rečeno, da se lahko pri javnih delih štedi prav na ta način, da se pritiska na višino mezde. Javna dela bi morala biti regulator za višino mezd navzgor, ne pa da se pri javnih delih kvari že uveljavljeno povprečje mezd. Pri javnih delih bi se morale izplačevati zgledne mezde, na katere bi vedno lahko pokazali javni zaščitniki socialnih pravic, kadar bi ostalim delodajalcem predočevali, kakšne mezde morajo izplačevati. Kadar se oddajajo javna dela zasebnim podjetnikom, bi morali podjetniki v ponudbah vedno izkazati, kakšne mezde so vkal-kulirali in javne oblasti bi morale nadzirati, če se v resnici vkalkulirane mezde izpla- žav, ki so se pridružile pogodbi treh velesil. Vodja Nemčije je najprisrčneje pozdravil prisotne osebnosti, zlasti pa predsednika ju-goslovenske vlade Dragišo Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča in je ostal nekaj časa z njima v razgovoru Razen jugoslovenskih državnikov so bili na-.vzočni italijanski zunanji minister grof Cia-no, japonski veleposlanik general Ošima, italijanski veleposlanik v Nemčiji Dino Al-fieri, madžarski, slovaški, jugoslovenski, bolgarski in rumunski poslaniki in drugi povabljenci. Po končanem kosilu je odšel kan-celar s svojimi gosti v sosedno dvorano, kjer so jim postregli s kavo. Vodja Nemčije se je še nekaj časa razgovarjal s svojimi gosti, nato pa se je poslovil. Jamstveni izjavi o spoštovanju našita mej Ob tej priliki je naš ministrski predsednik Cvetkovič v imenu vlade vzel tudi na znanje nemško in italijansko noto, da Nemčijo in Italija za ves čas vojne ne bosta stavili Jugoslaviji zahtevo, naj bi dovolila prehod ali prevoz čet čez jugoslovensko državno ozemlje. Nota vsebuje tudi jamstvo 7* nedotakljivost naših mej. čujejo. Tisto podjetje, ki bi imelo boljše mezde v svojih kalkulacijah in bi bilo tudi drugače konkurenčno, bi moralo imeti prednost pri oddaji del. Dogaja se, da se v ‘času, ko so bila iei javna dela oddana, podraže življenjske potrebščine in da je nujno potrebno da tudi mezde zvišajo. Mezde se pa ne morejo zvišati, če se gradbena vsota ne zviša. Temu pa navadno činitelji, ki oddajajo javna dela ugovarjajo. To pa gotovo ni socialno in tudi ne v ljudskem interesu, radi katerega se javna dela izvršujejo. Če bi razpis del predvideval točno kalkulacijo mezd, in če bi bila volja, da se delavstvu v težkih časih pomaga, potem ne bi bilo nobenega zadržka, da gradbeni gospodar zviša gradbeno ceno in prizna povišanje mezde. Prav pri javnih delih bi se moralo strogo paziti, da se vrše posli v socialnem duhu in v interesu zaposlenega delavstva. Tovariš in priiateli ali si pridobil za „Novo Pravdo" ie vsal enega novega naročnika? Pogajanja pr! TPD prekinjena Pretekli četrtek so se vršila pri TPD zopet pogajanja za zvišanje delavskih plač. Kako je do teh pogajanj prišlo, smo povedali že v zadnji številki Pogajanja pa so bila prekinjena, ker družba pričakuje povišanje cen premoga, na podlagi katerega bi mogla po njenem izvajanju ugoditi vsem delavskim zahtevam Dovoljenje za zvišanje cen bo družba dobila verjetno precej težko, ker je zadnja uredba ministra za prehrano prepovedala popolnoma vsako zvišanje cen. V ocenjevanje te uredbe se ob tej priliki ne moremo spuščati. Poudariti pa moramo, da je TPD delavstvu dolžna še precejšnje zneske iz časa, ko ta uredba še ni bila uveljavljena in je morala družba pri kalkulacijah računati z mezdami, ki bi jih morala nuditi delavstvu v smislu obstoječe kolektivne pogodbe. Tudi lansko leto je TPD odbijala zaporedno zahtevo delavstva po zboljšanju položaja z izgovori, da nima finančnih sredstev. Kljub temu pa smo doživeli žalostno dejstvo, da je družba v istem letu izplačala velike vsote na dividendah in še večje na superdividendah. Istotako je v tem Socialna stran Javnih del letu prispevala ogromne zneske v razne fon-I de, tako n. pr. v propagandni fond v Beo-'I gradu znesek, s katerim bi mogla družba j ugoditi vsem zahtevam delavstva v preteklem letu. Kljub vsem tem visokim dividen-t dam in superdividendam pa je družba r, lanskem letu prikrajšala delavstvo za velike vsote. Tudi v letošnjem letu bo radi velike produkcije družba knela lepe dobičke, medtem ko živi vse delavstvo v velikem po-i manjkanju. Mislimo, da bo družba že toliko odkrita, da nam bo te ugotovitve priznala in tudi v primeru, da'zvišanja za premog ne doseže, s sredstvi, ki jih ima na razpolago in z dobički, ki tudi v letošnjem letu ne bodo najmanjši, ugodi vsem zahtevam delavstva, ki so v primeru z veliko produkcijo vendar tako malenkostne. Pogajanja pri TPD se bodo nadaljevala čim bo prišel odlok o dovolitvi zvišanja cen. Prav gotovo pa tudi v primeru, da se zvišanje ne odobri. Takrat bo družba imela zopet priliko, da pokaže razumevanje za potrebe delavstva. PelitlSnl pregled Te dni sta odstopila minister za socialno politiko in- narodno zdravje dr Srdjan Budi-savljevič in minister za kmetijstvo dr. Branko Čubrilovič. Na njuni mesti sta imenovana dr. Časlav Nikitovlč za ministra M kmetijstvo in dr. Dragomir Ikoni* za ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Odstopivša ministra sta bila postavljena na razpoloženje. Novi minister dr. Nikitovifi Je glavni ravnatelj Privilegirane delniške družbe za sile, dr. Ikonič pa je publicist. Iz Rima poročajo: Ob četrti obletnici beograjske pogodbe o prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo posveča italijansko časopisje uvodne članke Jugoslaviji. »Giomale d’ Italia« piše da so s podpisom te pogodbe končana nesoglasja in nasprotja med obema državama Beograjska pogodba je tudi važen činitelj miru na evropskem jugovzhodu. Glede stališča Turčije v današnjem velikem svetovnem spopadu vlada med Bolgari prepričanje, da bo tudi Turčija sodelovala z Nemčijo kakor ostale balkanske države. To trditev postavljajo Bolgari na neka poročila, po katerih se ni posrečilo angleškemu zunanjemu ministru Edenu na sestanku na Cinru prepričati turškega zunanjega ministra Saradžogla o vstopu Turčije v vojno na strani Anglije. Poleg tega so v Sofijo prispele vesti o nenapadalni pogodbi med Turčijo ln Rusijo. Turčija je z Rusijo vzdrževala od Ke-mala dalje prijateljske odnošaje Turčija dela ra tem da bi se ji posrečilo za vsako ceno ostati izven spopada in v glavnem .ohraniti mir na Balkanu . Iz Carigrada poročajo: Pomožne angleSke vojne ladje še zmeraj izkrcujejo v Solunu angleSke čete in velike količine vsakovrstnih vojnih potrebščin. Prav tako se izkrcevanja nadaljujejo tudi na raznih drugih angleških oporiščih na grškem ozemlju. V Carigradu praviio. da bo nemška voiska vsak trenutek vkorakala v Grčijo. Ameriška poslanska zbornica je s 336 proti 55 glasovom odobrila kredite «edmih milijard dolarjev za izvedbo zakona o posojanju vojnih potrebščin demokratskim državam. Krediti so bili odobreni v nespremenjeni obliki. kakor jih je predsednik Roosevelt predložil. Zdaj je kredite odobril še senat z veliko večino Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je javilo, da so 21 marca angleške čete zavzele zelenico Džara-bub v Cirenajkl. Službeno poročilo pravi: Dokler so bile v Cirenajki tako važne vojaške operacije, angleška vojska ni napadala zelenice Džara-buba, temveč so samo manjši angleški izvid-niški oddelki nadzorovali to italijansko postojanko. V zadnjih dneh pa se je nudila prilika za razčiščenje položaja. Angleške in avstralske čete so bile izbrane, da izvedejo to nalogo. Po kratkih operacijah se je posadka v Džarabubu predala. Poveljnik posadke in okoli 800 vojakov je bilo uW;h Džarabub leži okoli 250 km južno od Tobruka. Carigrajski list »Istambul« trdi, da je zastopnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Višinski izjavil turškemu poslaniku v Moskvi, da se Turčiji ni treba bati ruskega napada, če bi se zapletla v vojno. Zadna vest javlja, da je nenapadalni dogovor že sklenjen. Uradni turški list »Ulus« piše, da Angleži zato tako hite z operacijami v Vzhodni Afriki, ker bi radi tamkajšnje dobro izurjene in preizkušene čete porabili na drugih bojiščih. Nemški poročevalski urad javlja, da je 23. t m. prispel na moskovsko postajo vlak s japonskim zunanjim ministrom dr. Josukom Ma-cuoko in njegovim spremstvom. Dr. Macuoka je sprejel na japonskem veleposlaništvu predstavnike nemškega tiska in jim rekel, da Je šel na potovanje z velikim veseljem in pričakovanjem. Zlasti je zadovoljen, ker bo imel priložnost videti velikega vodjo Nemčije Adolfa Hitlerja, nemškega zunanjega ministra Ribbentropa in druge nemške osebnosti. Nekateri morda mislijo, je dejal, da imam kaj posebnega v načrtu, ko potujem v Nemčijo in Italijo. Toda jaz imam samo eno željo: sestati se z voditeljema Nemčije in Italije in ju spoznati. Iz Moskve poročajo: Japonski zunanji min nister Jozuke Macuoka je bil 24. 1 m. opoldne gost nemškega poslanika Schulemburga. Po obedu se je odpeljal v Kremelj, kjer J* imel sestanek s predsednikom sveta komisarjev za zunanje zadeve Molotovom. Zvečer J« Macuoka odpotoval Iz Moskve napraj v Berlin. Z njim je odpotoval v Berlin tudi svetnik j»> ponskega veleposlaništva v Moskvi Mijaka-va. Dopoldne je Macouka službeno poeetil tu* di angleškega poslanika Crippsa in francoskega poslanika Labonnea. Kakor javljajo japonske vesti, se Je močn« japonska vojska v nedeljo zvečer izkrcala n« severni obali Hongaja, severno od zaliva Blasa. Kakor javlja poročilo vrhovnega povelj« stva japonskih sil v južni Kitajski, so japonske čete takoj po izkrcanju zač«-le prodirati v še neznani smeri. Neka druga skupina japonskih čet pa s« j« izkrcala v bližini Svatova. Japonske čete M nato po kratkem boju, s podporo letalstva zasedle mesto Caojang. Reuter uradno poroča, da so te dni prispela iz Zedinjenih držav v Anglija prva orjaška štirimotoma bombna letala, ki bodo v Angliji dobila ime »Liberator« (Osvobodi-lec). So to najboljši in največji bombniki, kar jih premorejo Zedinjene države. Letala 90 dolga po 22 m, razpetina kril pa znaša 37 m. Vsak izmed štirih motorjev ima po 1200 konjskih sil. Letala razvijejo največjo hitrost 520 km na uro, lete pa lahko brez pristanka 4800 km. Nosijo lahko po štiri tone bomb. Imajo po šest mož posadke in so zelo močno oborožena. Prva letala tipa »Liberator« so bila že poslana pretekli mesec po zračni poti iz letalskih tvomic v San Diegu v Kaliforniji v Montreal v Kanadi. Od tam so nadaljevala pot čez morje v Anglijo. Angleška vlada je pri tvomicah doslej naročila 28 takih orjaških bombnikov. Najbif pa bo na podlagi zakona o posojanju vojnih potrebščin prejela Anglija še nekaj izmed 120 letal iste vrste, ki jih je za svojo rabo naročila ameriška vojska. Anglija bo iz Zedinjenih držav prejela tudi več štirimotomih letal manjšega tipa. Ta letala so pred leti, ko so bila prvič zgrajena, dobila ime leteče trdnjave. Medtem pa 90 jih nekateri drugi štirimotomi angleški tip( že prekosili. Prav tako pa so boljši od teh letal novi ameriški »Liberatorji«, ki po pravici nosijo ime letečih trdnjav. Po poročilih iz Londona so nove leteče trdnjave, ki so priletele iz Amerike, napravil« prvi poskusni polet nad sovražnim ozemljem in bombardirale nemško podmomiško oporišče v Lorientu. DOPISI BREŽICE (Smrtna kosa). Najstarejši mož v Brežicah je bil g. Anton Jevšenak, paznik v občinski klavnici Rodil se ie leta 1852. v Ločah blizu Konjic. Kot mlad fant se je šel učit mesarske obrti. Pozneje je v Celju postal samostojen mesar in gostilničar. Bil je zmeraj neomajen nacionalist. V najhujših časih je šel ponosno v boj za boljšo bodočnost Slovencev. čeprav je tedaj nasprotnik vihtel bič nad našimi hrbti. Tak je bil tudi v Brežicah, kjer je pred 35 leti nastopil službo v občinski klavnici. Bil je marljiv in vesten do skrajnosti Čeprav je zdaj štel že blizu 90 let, je še vedno pomagal v klavnici. Preteklo jesen mu je začel pešati vid Zadnja dva tedna pa je tako oslabel, da je moral ostati v postelji in te dni je za zmeraj zaprl svoje trudne oči. Bodi mu lahka zemlja domača! HRASTNIK (Smrtna kosa). V lepi starosti je umrla 731etna ga. Helena Pfeiferjeva, vdova po tvomiškem delavcu. Pokopali so jo na dolskem pokopališču. Bila je dobra žena. Prizadetim svojcem naše sožalje! PETROVČE (Smrtna kosd). Po dolgotrajni bolezni je umrl upokojeni rudarski nadpaznik g Anton Kokalj. Štel je 66 let. Rajnki je služil v raznih premogovnikih na češkem in v Nemčiji in mnogo let tudi pri Trboveljski premogokopni družbi v Istri, a po prevratu v Hudi jami pri Laškem. Kot upokojen rudarski nadpaznik si je postavil lično hišico pri Petrovčah in je od tod nadzoroval posestvo in gozdove Trboveljske premogokop-ne družbe v Libojah. Udeležba pri pogrebu je pričala, da je bil rajnki povsod priljubljen. Bodi mu ohranjen lep spomin, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje! SUHA PRI ŠKOFJI LOKI (Smrtna kosa) Te dni so položili na starološkem pokopališču k večnemu počitku 731etnega posestnika g. Blaža Rozmana s Suhe pri Škofji Loki. Pokojnik je bil vrl mož. Daleč naokoli je bil znan kot izvošček, saj se je pečal s to obrtjo izza svojih mladih let. Pokojnik je bil zmeraj narodno misleč mož. Možu bomo ohranili lep spomin. Hudo prizadetim svojcem izrekamo svoje sožalje! VIKRČE (Smrtna kosa). Te dni je umrl g. Ivan Jeras, po domače Šuštarjev oče. Zadela ga je srčna kap. Ni mu bilo dano, da bi dočakal prenovitev svoje gostoljubne hišica poleg vikrškega studenca. Šuštarjev oče ja bil zavoljo svoje dobrodušnosti splošno spoštovan. Marljivo se je udejstvoval v gasilski četi v Sp. Pirničah, kjer je opravljal devet let posle blagajnika. Več let je bil tudi poverjenik Vodnikove družbe. Mnogo zanimivega je znal povedati o Ameriki, kjer je bil trikrat. Bodi mu lahka domača zemljica! X Ameriški načrt za varen prevoz po morju. Ameriški pomorski strokovnjaki so izdelali nov načrt za varstvo pomorskih prevozov. Zdajšnji način plovbe v konvojih, to sa pravi plovba večje skupine trgovinskih ladij v spremstvu vojnih ladij, naj bi se opustiL namestu tega pa naj bi ameriški in angleški rušilci zastražili Atlantsko morje v dveh vrstah tako na gosto, da bi ne mogla nobena tuja podmornica blizu. Po hodniku med rušilci bi ladje lahko plule z vso hitrostjo. Odplule bi lahko takoj, čim bi bile naložene, da bi jim ne bilo treba čakati cele tedne, da se zbere zadosti velik konvoj, v katerem se morajo hitrejše ladje ravnati po počasnejših. O tem načrtu obširno poročajo ameriški listi. Oglašujte v »Domovini«! Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: V Novem mestu: voli I. po 11 do 12, II. po 8 do 9, telice I. po 11 do 12, II. po 9 do 10, III. po 8 do 9, krave II. po 7 do 8, III. po 7, teleta I. 12, II. po 10 do 12; v Gornjem gradu: voli po 9, II. po 8, III. po 7, krave I. po 7, II. po 6, III. po 5, teleta I. po 10, II. po 9; v Laškem voli I. po 9.50 do 10.25, II. po 9 do 9.50, III. r8.50 do 9, telice I. po 9 do 10, II. po 8.50 do III. po 8.50, krave I. po 8.50, II. po 8, III. po 7.50, teleta I. po 12, II. po 10 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Novem mestu: Špeharji po 17 do 18, pršu-tarji po 15 do 16; v Črnomlju: Špeharji po 16, pršu tar ji po 13; v Gornjem gradu: pršutarji po 16, v Laškem: Špeharji po 18, pršutarji po 16 din. Prasci za rejo so bili v Ptuju po 190 do 375, v Črnomlju pa po 350 do 400 din za rilec. KRMA. V Novem mestu: seno 100 do 125, slama 60 do 80, v Črnomlju: seno 150 do 160, slama 75, v Gornjem gradu: lucerna 120, seno 110, slama 60, v Laškem: seno 80 do 90, slama 30 do 40 din za 100 kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v novomeškem okolišu: naravno mešano vino po 10 do 12, finejše sortirano po 14 do 18; v čmomeljskem okolišu: navadno mešano vi-no po 10 do 11; v gornjegrajskem okolišu: navadno mešano vino po 6, finejše sortirano po 7 do 8 din za liter. ZABELA. V Novem mestu: slanina 28, svinjska mast 30 do 32, v Črnomlju: slanina 26 do 28, svinjska mast 30, v Gornjem gradu: slanina 24, svinska mast 26, v Laškem: slanina 26, svinjska mast 28 din za kg. KROMPIR. V Novem mestu 2, v Črnomlju 1.50 do 1.75, v Gornjem gradu 2, v Laškem 2 do 2.50 din za kg. FIŽOL. V Novem mestu 6 do 8, v Črnomlju 7 do 8, v Gornjem gradu 6, v Laškem 6 do 8 din za kg. JAJCA. Cene v Sloveniji so še zelo različne in se gibljejo med 0.50 do 1.25 din za kos. SIROVO MASLO. V Novem mestu 45 do BO, v Črnomlju 60, v Gornjem gradu 32, v Laškem 40 din za kg po kakovosti. TRDA DRVA. V Novem mestu 125 do 135. v Črnomlju 120, v Gornjem gradu 115, v La-8kem 125 din za kubični meter. »Ničesar, prav ničesar,« se je branila Elizabeta. Pes je lajal močneje- Od zunaj so se zasli-lali glasovi. »Torej moj poklon, milostljiva gospodična. Eden do dva dneva še ostanem v Braunsbadu, potem pa moram v glavno me-rnlie nič ne zanima. K.aj res mislite da se dam premotiti od nekaj plehkih, sladkih besed? Lahko vam rečem, da so mi /aše pesti ljubše kakor Hardtove roke, ki so kakor ročice porcelanaste punčke. Ali hočete da vam še več povem?« Dekle je z morda nezavestno pretkanostjo korak za korakom napredovalo, je pomislila Elizabeta, ki si je prav lahko predstavljala, da je odrezavost razpihala iskro v Ul-rikovem srcu v plamen Bilo je nekaj vabljivega. nemirnega čutnega pri tem. kar gotovo mika mnoge moške. Sledeči listek je bil sarro kratek dogovor: »Prosim ob osmih pri meni« Ob osmih? Elizabetina roka je hlastno segla po nadaljnjem pisemcu Da. čisto prav si je predstavljala razvoj njunega razmerja V poznih večernih urah sta si prišla bliže Pisemce, ki ga je zdaj brala, je bilo spet poslano po pošti Imelo je datum 30 novembra »Ah, to je bilo prijetno presenečenje od tebe. V novembru si mi poslal vrtnice, pa še tisto vrsto vrtnic, ki jo imam naj rajši Rada bi te kmalu videla!« Elizabeta ni mnogo premišljala List za listom je jemala z mize in brala Po nekaj nepomembnih listkih z dogovori za sestanke je sledilo s pismom, ki je bilo poslano tik pred božičem To pismo je Elizabeti pojasnilo, zakaj Ulrika ob božiču ni bilo doma Glasilo se je pismo: »Ne. tokrat ti morajo tvoji svojci oprostiti. da te ne bo domov. Morajo! Jaz setn sama, tvoji svojci pa niso Tako ze- lo kakor jaz te nihče ne potrebuje ob božiču. Ali naj bo mrcs prav ob božiču lastne posesti za prehrano kmetijskih delava cev. Za živino in za vse ostale potrebe pridržijo: turščice v zrnu 50 kg na oral, zasejan s turščico v L 1940, 500 kg za svinjo, ki jo pitajo,-500 kg za molzno kravo, 150 kg za govedo, ki dela in 200 kg za konja. Ostali lastniki pridržijo: za ljudsko hrano: 50 kg pšenice ali 40 kg pšenične moke ali 100 kg turščice ali 80 kg turščične moke na osebo T gospodinjstvu. Za živino veljajo ista določila kakor zgoraj. * Smrt pred oltarjem. Na Jožefovo je v Ko-toribi v Medmurju pri pridigi med večerni* cami nenadno postalo slabo župniku Stjepa-nu Lichtenbergerju iz Dolnjega Vidovca. Zgnidil se je pred oltarjem na tla in bil takoj mrtev. Ugotovili so. da ga je zadela srčna kap. Štel je 50 let. * Osem jugoslovenskih parnikov je bilo doslej potopljenih. Po večini je te ladje doletela nesreča v bližini Gibraltarja ali pa v bližini Anglije. Po svojem običaju so te ladja vozile tovore ne samo v našo državo, temveč tudi za vsakogar, ki jih je naročil. Tako so prevažale blago tudi tujim državam. Ve8 večjih naših tovornih ladij je še na morju. Sicer se te ladje izogibljejo plovbe na nevarnih pasovih, toda podmornice se pojavljajo tudi v takšnih morjih, kjer jih nihče ne pričakuje. * Smrt starega gostilničarja. Na sv Jožefa dan je umrl v visoki starosti 85 let g. Ivan Nadišar, gostilničar in posestnik v Zvirčah pri Kovorju Pokojnik je bil najstarejši član tržiškega gostilničarskega združenja in priljubljen mož. Pogreba se je udeležilo poleg sorodnikov tudi veliko število stanovskih tovarišev iz Tržiča in okolice in mnogo prijateljev. Vseskozi naprednemu možu lep spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje. * V kuhinji se je obesil. Trboveljski rudar Albin Grum se je te dni vrnil z ženo iz vesela družbe domov. Doma sta se zakonca baje sporekla. Zena je šla iz stanovanja, Grum pa se je zaklenil v kuhinjo in se obesil. Ko se je žena vrnila in odprla kuhinjo, se ji je nudil strašen prizor. Njen mož je že brez življenjskih znakov visel ob zidu. Rodbina je s smrtjo roditelja hudo prizadeta Bržkone si Ja Grum vzel življenje v trenutni duševni zmedenosti. Užaloščeni rodbini iskreno sožalje! * Smrt ponesrečenega kolesarja. Nedavno zjutraj so našli v Straheči dolini hudo poškodovanega moškega. Po zdravniški pomoči je ponesrečenec izpovedal, da se piše Franc sama? Nekoč sem te vprašala, kaj bi ti mogel storiti zame, pa si mi rekel, da vse. Takrat sem verjela, da imam v tebi svojega najboljšega tovariša. Veš, zelo ti zamerim, če mi prav za božič odpoveš ... Pridem k tebi, kaj ne? Pri tebi ▼ sobi je prijetnejše. Božičnega drevesca nočem videti vnaprej. Čisto skrivaj ga okrasi in si misli, da sem majhen otrok, ki čaka v temni sobi pred vrati, dokler ga ti ne pokličeš in mu pokažeš ves sijaj. Kaj se prav nič ne veseliš svetega večera?« Elizabeta je globoko vzdihnila. Kako j® to dekle znalo omamljati Ulrika! Moral jo nejši povezanosti obeh Nič ni v njih sanjarje ubogati Toda niti enkrat ni v vseh teh pismih zapisana beseda o ljubezni, o tes-jenja o bodočnosti Kako je mogel Ulrik, ki je bil tako resen in globok, prenašati vse na posamezne trenutke se nanašajoče dekletove muhavosti. Muhavost tega dekleta je bila tudi kriva, da sin ni mogel še zadnič stisniti roko očetu pred smrtjo. Trda poteza se ie zarisala Elizabeti okoli ust. Vzela je predzadno pismo v roke. Imelo je datum 30. decembra. Bilo je torej tudi s pošto poslano v Zehlen »Ne vem, kako dolgo boš še zadržan. Ker se morda še dolgo ne bova videla, tl pošiljam prav prisrčen pozdrav Zelo hudo mi je zavoljo smrti tvojega očeta. Neprestano te vidim v solzah. Prav rada bi ti pomagala, če bi ti mogla!« Sledilo je zadno pismo, v naglici napisano. »Dragi! Pisal si mi, da sem zahtevala nekaj nemogočega od tebe. Toda mora bi- Umnik in da je po poklicu občinski sluga iz Predoselj. Mož se je vračal ponoči s kolesom domov, pa mu je na nasutem klancu spodrsnilo in je padel po bregu tako nesrečno, da {s obležal nezavesten. Sele ‘zjutraj so ga na-li. Zdravnik dr. Pance je ugotovil hude poškodbe po glavi, vendar je Umnik naslednjega dne opravljal svojo službo. Toda nesrečni padec je imel hujše posledice. Se istega dne Je mož umrl. Pri padcu se je bil namreč poškodoval na istem mestu glave, kjer je bil ranjen v svetovni vojni. * Prijava cen blaga, ki je pod nadzorstvom een. Referat za nadzorovanje cen pri banski Upravi ponovno opozarja producente, predelovalce in tudi one, ki izdelujejo blago na ra-ftun prodajalcev, uvoznike in veletrgovce, da BO v smislu predpisa ministra za oskrbo in prehrano dolžni prijaviti referatu za nadzorovanje cen cene blaga, ki je prišlo po seznamu nadzorovanih predmetov prvič pod nadzorovanje cen. Prijave se morajo takoj predložiti na obrazcih, ki jih je založila Zveza tr- Evskih združenj v Ljubljani. Proti onim, bi prijavo opustili, se bo postopalo po za-nu. * Strogo prepovedan prevoz žita brez posebnega dovoljenja Prizada. Privilegirana izvozna družba (Prizad) opozarja podjetja in trgovce, da je strogo prepovedan prevoz kakor tudi odprema žita na podlagi uredbe o obvezni prodaji presežkov pšenice, rži, stor-fcce, ječmena, turščice in turščične moke. Za prestopke so določene stroge kazni do 30 dni Zapora in do 50.000 din globe. Smrtna nesreča gostilničarja. Gostilno »Pri levškem mostu« v Medlogu pri Celju, kjer sta bila 1. 1939. umorjena in oropana gostilničar Ocvirk in njegova žena, sta imela v zadnjem času v najemu 591etni bivši rudar Jože Oblak iz Griž pri Žalcu in njegova žena Rozalija. Te dni se je peljal Oblak s kolesom po opravkih v mesto. Ko se je zvečer vračal domov, je nedaleč od doma padel s kolesa v Veliko jamo z visoko vodo in utonil. Pri požiganju dračja se je opekla do smrti Ko so otroci nedavno popoldne na Bregu pri Polzeli požigali travo in dračje, je plamen zajel 71etno delavčevo hčerko Marijo Ocvirkovo z Brega. Deklici se je vnela obleka. Ogenj so sicer kmalu pogasili, kljub temu pa le dobila deklica hude opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je izdihnila. * Zaradi opeklin je umrl. Iz ljubljanskih Most so prepeljali v ljubljansko bolnišnico Tletnega železničarjevega sina Petra Zavir- ti takol Mora! Preberi moje zadno pi-] smo še enkrat. Ne bom ga zdaj pono- I vila. Spoznaj vendar že, da drugače ne t gre. Uvažuj mojo prošnjo. Šele potem, [ ko boš v svoji notranjosti tako daleč, na svidenje I« Kakor vsa njena pisma, je bilo tudi to podpisano le z dvema črkama. Elizabeta je drgetala, ko ga je čitala. Čudno pismo je bilo tol Nekaj, kar se je zdelo Ulriku nemogoče, je dekle terjalo od nje-fia. Ulrik je okleval ustreči njeni prošnji. V pismu je zapisala neznanka, da bo svidenje možno šele, ko bo Ulrik v svoji notranjosti tako daleč. Kako daleč? Kaj je bilo z njim in z njo? V kaj ga je silila? Iz vseh teh pisem ni mogla razbrati, kaj e neznanka terjala od njega. Pismo, ki bi i moglo to pojasniti, je manjkalo. Ali ga e Ulrik sežgal? Ali bi moglo to pismo morda tudi pojasniti vzrok umora? Elizabeta je vstala in začela natančneje pregledovati papirje na pisalni mizi in v predalih. Našla ni ničesar. Tudi knjižno omaro je premetala brez uspeha. Zdajci ji je padlo na um, da je brat to •obo malo rabil in da se pozimi v peči te •obe ni kurilo. Če je dotično pismo sežgal, morajo biti ostanki še v peči. Elizabeta je stopila k stari zeleni peči in pogledala v njo. Res, v njej so bili kosi sežganega papirja, vmes pa napol sežgani de- li pisma. Skrbno je te dele izvlekla na svetlo. Ko jih je pregledovala, se je še videla na njih pisava z visokimi strmimi črkami. Bila je ista pisava kakor v pismih Na teh kosih pa je mogla prebrati le besede brez »veze. Na eni strani je mogla razvozlati te- ška in njegovega štiri leta starega bratca Antona. Oba dečka sta se podila doma po kuhinji. Pri tem je eden izmed njiju prevrnil s štedilnika lonec vrelega mleka. Vrelo mleko je poparilo oba dečka po glavi, prsih in rokah. V bolnici se je posrečilo rešiti življenje samo starejšemu Petru, medtem ko je Anton za opeklinami umrl. * Beg iz življenja. V Ločah se je ustrelil v srce 241etni Anton Brečko. Vzroki samomora niso znani. * Dekle iz obupa v smrt. V Velikem Obrežu blizu Dobove ob Sotli Ima vdova Smrekarjeva lepo posestvo. Liudie pripovedujejo, da so v času, ko je bil oče živ, vladale v tej družini še znosne razmere, ki pa so se po njegovi smrti spremenile v pekel. Baje so šle že lepe vsote denarja za pravdne stroške na sodišču in za odvetnike. Poleg tega so se domači med seboj vedno 'grdo Zavoljo takih razmer je obupala. Nedavno se je v svoji sobici oblekla v črno. čez boke napela bel pas. olepšala pričesko in tiho odšla na parno. Na parni je preko dveh visokih lesenih stebrov položila lestev, okrog vratu zavezala trak in se na lestvi obesila. Zapustila je pismo, v katerem prosi, naj ji dejanie opro-ste, ker živa ne more prenašati mučnih družinskih razmer, ki so ji strle mlado življenje. * Nevarni ciganski tatovi. Po dolenjskih krajih se potepa nevarna ciganska trojica, ki krade na debelo in vlamlia v hiše Orožniki že več mesecev zasledujejo cigan*3 Jožeta Hudoroviča, nazvanega Korčeta. Matijo Brajdiča s ciganskim nazivom Bariško in Martina Brajdiča, ki ga cigani kličejo za Stipeta. Nedavno so prišli iz Velike Brusnice in ponoči vlomili v kaščo posestnika Franca Mihaliča. Odnesli so 14 rjuh iz domačega platna, celo gnjat, nekaj drugega živeža in pa loščen škaf. Se Isto noč so odšli na Ratež nad Brus nico, kjer so vlomili pri posestniku Francu Trantetu in mu ukradli 20 kg masti, 10 rjuh in par čevljev. Na Ratežu so že proti jutru vdrli v kaščo posestnika Jakoba Nodana tn mu odnesli večjo zalogo živeža in šivano odejo. Dva mlada razbojnika prijeta. Zagrebška policija je aretirala 201etnega Ervina Tavčarja iz Poljčan in 211etnega Alojzija Podbevška iz Jagnjeniee pri Krškem. Fanta sta se v Zagrebu seznanila pred letom dni. Navdušila sta se za kriminalne filme. Ker nista našla primerne zaposlitve, sta začela kovati načrte za različna razbojništva. Tavčar si je kupil samokres Podbevšek pa dole le besede: »mi bo težko«, »tebe ne izgubiti«,« »upala in mislila«, »nihče razen tebe«, »Nerešljivo povezana«. Na drugi strani ni bilo dosti več. Razbrati se je dalo še tole: »tvoja ljubezen velika«, »ti ši močan«, »kar terjam od tebe«, »moraš biti temu kos«. To je bilo torej pisanje, na katero se je nanašalo zadno pismo Ulriku Elizabeta je skušala iz ostankov 'dognati njegovo približno vsebino. Neznanki je bi- lo nekaj težko. Kaj pač Morda Ulrika izgubiti? In grozila mu je z neko skrivnostjo, ki jo je razen nje le on poznal in ki i ’>a nerešljivo vezala? Sklicevala se je na njegovo veliko ljubezen, na njegovo možatost, ko je rekla, da je močan Prav nujno je zahtevala nekaj od njega. Kaj je bilo to? Da bi ji ostal zvest? Ne, to ni moglo biti T gotovo ni bilo nič tako velikega, tako dozdevno nemogočega. Ne, to dekle je moralo terjati od njejja neko težko, drzno dejanje, za kakršno je sposobna le slepa strast. Ulrik pa se je proti temu boril. Bilo mu je kljub ljubezni nemogoče, storiti nekaj tako strašnega, zločinskega. Bil je prepošten za tisto, kar je terjala od njega Toda neznanka ni popustila: prosila ga je, silila van.j dalie in ga vabila. Ulrik pa se je s silo ni mogel od križati, ker ga je tista skrivnost vezala nanjo Tako se je potem zgodilo, je sodila Elizabeta, da je dekle iz ljubosumnosti ali jeze ali strahu pred razkrinkanjem njenih temnih načrtov prijelo za orožje in usmrtilo Ulrika. Prav gotovo je bilo tako. Zato ga je mladenka povabila k stari kapeli. Od nje je torej moralo biti tisto usodno pismo iz bosanski nož. Prvič sta napadla v noči od 25. na 26 januarja monterja Josipa Vojto in mu pobrala za 2.300 din plena. Potem je prišel na vrsto čevljarski pomočnik Gjuro Bastalič, ki sta mu kar na cesti slekla suknjo, vredno 1000 din Enako sta vzela suknjo davčnemu izvrševalcu Ivanu Zalokarju. Naposled sta nedavno oplenila nekega Antona Trkmiča. Tudi njemu sta slekla suknjo, v kateri je bi- lo zlato nalivno pero in 197 din gotovine * Nevaren potepuh se klati po deželi. Po Savinjski dolini se je klatil zadnje dni neznan potepuh po imenu Jožef. Nedavno proti večeru se ie oglasil pri posestniku Ocvirku Alojziju v Kalobju ter ga okradel za 3000 din gotovine in nekaj obleke. Neznanec ima na vesti še druge tatvine Ugotovljeno je, da neznanec prodaja ukradeno blago po deželi. Zato svarimo ljudi pred nakupom. Neznanec šteje 35 do 40 let. je velike, močne postave ln ima črne nazai počesane lase * Tat v župnišču na Teharjih. V župnišču na Teharjih pri Celju se je te dni oglasil neki moški ki je prodajal prašek proti moliem. Ko se je župnik za nekaj trenutkov odstranil, je neznanec iz miznice v pisarni ukradel 2600 din Pobegnil je proti Celju Kakor poročajo s Teharij, se je orožnikom posrečilo izslediti tatu Pri njem so našli še ves denar. Je to 421etni Karel M., doma iz ljubljanske okolice * Vlomilci so nagrabili za 900.000 dinarjev plena Sarajevska policija je obvestila ljubljansko policijsko upravo in vsa druga varnostna oblastva v državi, da je bilo vlomljeno v grad Pavčevič pri Sarajevu. Zločinci so v gradu temeljito opravili svoje delo Nagrabili so namreč za 900.000 din najrazličnejšega plena. Upati je, da bodo drzni vlomilci kmalu pod ključem. * Preužitkar nažgal in se šel obesit. V Orešju pri Sevnici ob Savi je te dni zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Rudolfa Ocvirka. Zgradbo je zažgal Franc Guček, oče Ocvirkove žene Terezije, ki je imel izgovorjen preužitek pri zetu. Zjutraj se je Guček začel s hčerko nekaj prepirati zaradi pre-užitka, potem pa ie začel s sekiro razbijati po hiši Nato je odšel h gospodarskemu poslopju, zažgal suho seno in se postavil na kraju požara, da ie odganjal Terezijo, ki ie hotela rešiti, kar se je še rešiti dalo. Gučku pa tega še ni bilo dovolj. Zažgati je hotel še hišo, pa se mu ni posrečilo Nato ie pobegnil z Orešja. S seboj je vzel sekiro in vrv. kar da o o ip y n ^^T^OTTtCT. >ii ■ '< cum. ki ga j c takrat med Ulrikovo pošto videla Inga Elizabeta je vzdignila glavo in čez pisalno mizo zastrmela v okno. Zunaj je jutrni veter stresal drevje. Zvezde so še bile obledele. Na vzhodu se je že porajala prva svetloba. Elizabeta je pogasnila že skoro dogorele sveče Pisma je spet zložila in zvezala. Pri tem se ji je znova porodil dvom Nekak prepir je vendar moral biti med obe* m* pred umorom Gofovo ga je prej skušata pregovoriti in je streljala šele potem, ko se ni bil dal omajati Toda Ulrik je bil umorjen tik vhoda, kar kaže na to, da med njima niti ni bilo pogovora Kaj ga je res povabila tja v kapelo s trdnim sklepom, da ga umori? Kako trdo. nežensko naravo mora imeti ta ženska! Kako je neki mogel Ulrik ljubiti to bitje! Če bi mogla gledati tej ženski v oči? V nekaj trenutkih bi čutila, ali je to dekle sposobno izvršiti umor. Elizabeti se je zazdelo. da to študentko ne bo preveč težavno najti. Premišljala je. Zdajci ji je padlo na um, da bi vprašala bivšo Ulrikovo gospodinjo v Berlinu, katero dekle je obiskovalo Ulrika. Morda ta gosnodinla ve za njeno ime? Da. to bi bila najhitreiša pot do smotra. 2e danes se bo odneljala v Berlin in bo jutri že ohiskala Ulrikovo gospodinjo Na popoldanske ordinacijske ure je imel berlinski zdravnik doktor Miirtens zmerom mnogo bolnikov Ura je kazala že pol petih in čakalnica je bila še zmerom polna ljudi. (Dalje) Suakin ToUar N V5/A*' Kcron' S>f C «8»' G*d»r«{/ «!»---- ->* J{i| *»' Adua >«n»r ?.•// G.l.bJ,^.MeW \ /\V> \ * ®Gondar •' M«mUb 6amara Mota Kurmuk Debra/Markos Berbera ANGL, :iga S O HA* !v IOA Ankober Asosa UaroK oBoKolkK jfy [©Dagabur" \Sasabene or'-"' 0 ? Gambela Oabkajo Gorahci’ Mebo itSClO Abesinijo, kjer so zavzeli že Džidžigo in se bližajo Hararju. Doseči hočejo edino abesinsko železniško progo, ki drži iz francoskega Džibutija v Adis Abebo. Kakor smo že poročali, so angleške čete spet zavzele lani od Italijanov zasedeno Berbero v Angleški Somaliji. Vse kaže na to, da skušajo od Berbere napredujoče angleške čete doseči stik z angleškimi četami, napredujočimi proti Hararju. Nadalje so Angleži zavzeli Negeli in korakajo proti severu. V angleških rokah je Asosa in abesinski uporniki so pri Debri Markosu. Njihova smer je glavno mesto Adis Abeba. Pri Kerenu v Eritreji so posebno ljuti boji. Italijanska posadka v Kerenu odločno odbija angleške napade (glej zemljevid). * Ohridsko jezero ima izredno mnogo postrvi. Ohridsko jezero, ki leži na južni meji naše države je veliko in globoko. Vsa okolica živi od ribolova, saj je v njem izredno mnogo postrvi in drugih rib. Da pa ne bi vneti ribiči polagoma zatrli ribje zalege, je bil pred leti ustanovljen poseben zavod, ki umetno goji mlade postrvi in Jih spušča potem v jezero. V nekaj letih je bilo spuščeno v jezero okrog 20 milijonov mladih postrvi. * »Prva pomoč ponesrečenim živalim« je naslov knjigi, ki mora biti v vsaki kmečki hiši. V tej knjigi imate natanko popisano, kako se pomaga ponesrečenim živalim. Knjiga stane s poštnino vred samo 26 din in se naroča v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. * Sprejem mladeničev v inženjersko podoficirsko šolo v Sabcu, konjeniško v Zemunu, artilerijsko v Čupriji in avtomobilsko podoficirsko šolo v Beogradu v starosti od 18 do 21. let. Rok za prijavo je kratek- Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v Koncesionirani pisarni Pera Franca, kapetana v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismen odgovor priložite znamke ali kolek za 10 din. * Nad 800 strani obsegajo knjige, ki jih dobe čitatelji »Domovine« s poštnino vred za 48 din. Knjig je šest in so nastopne: Kaš Igo Dalmatinske povesti; Stare Josip: Lisjakova hči; Cehov Anton: Sosedje; dr. Dolenc Hinko: Izbrani spisi; Milčinski Fran: Drobiž Feigel Damir: Tik za fronto. Vse navedene knjige so zelo kratkočasne in vam njih nakup najtopleje priporočamo. Naročajo se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Se-lenburgova ulica 3. Nekega dne je potem le prišlo pismo iz Pariza. Izseljeniški duhovnik je sporočil, da pride čez tri dni. Ko je zvečer prišel Janez iz tovarne, mu je Hodnik sporočil veselo novico. Janez In Zlata »ta imela vse listine v redu, tako da jima s te strani ni bilo treba pričakovati težav. Po francoskih zakonih sta se morala najprej poročiti civilno v županiji, potem Sele cerkveno. To je bilo hitro urejeno in zdaj sta čakala le Se prihoda doma-t čega duhovnika. Res je prižel, kakor je bdi sporočil. V Hodnikavi hiši Je nastalo vrvenje, zlasti v; kuhinji To |e Mio dela in pripravljanja. Stara Hodndkovka je hotela pokazati vsa svoje kuharske sposobnosti in na pomoč ji je prišla ie kuharica iz bližnje gostilne, kor sama vsega dela ni mogla opraviti. Janez je vzel nekaj dni dopusta. Domenili so se, da bo poroka zvečer v majhni kapelici blizu tovarne, da se je bodo lahko udeležili tudi Številni Slovenci iz tovarne. Janeza so imeli vsi radi, ker je bil dober tovariš, in razen tega jim je pomenila njegova poroka spomin na dom. Mnogi so hoteli ob njej misliti na trenutek, ko si bodo lahko tudi sami ustvarili svojo družino, — saj je bila to želja večine izmed njih. Ko je prišla določena ura, sta se Janez in Zlata odpeljala v kapelico. Duhovnik se je vozil z njima, v naslednjem vozu pa Tone, ki je bil Janezu za pričo, in Hodnikova ki so jo izbrali za Zlatino družico Kapelica, ki je bila majhna, je bila skoraj nabito polna in še so prihajali vanjo no- vi ljudje. Skoraj sami Slovenci so bili Ln nekaj starih francoskih mamic, ki so po ko- Položaj na bojiščih Na italijanskogrškem bojišču v Albaniji ni bilo ta teden posebnih dogodkov. Na za- Eadu so tudi malo ponehala nemška bom-ardiranja angleških mest, zato pa so nemška letala bolj napadala angleško brodovje. Angleški bombniki pa so zadne dni napadli Berlin, Kiel, Hannover in razne kraje ob obali. Nemci so se začeli močneje udejstvovati na morju tudi s podmornicami. Kakor javljajo poročila, se nemške čete v Bolgariji približujejo grški meji, a tudi Angleži izkrcavajo svoje vojaštvo v Grčiji. Kakor je soditi, bo Grčija v primeri nemškega napada izpraznila Tracijo (del ozemlja med Bolgarijo in morjem) ter skušala držati le kratko črto nekje v bližini naše meje do morja (glej zemljevid). Zadne vesti iz Afrike poročajo, da angleška vojska napreduje zlasti v Abesiniji. Pu-Sčice na zemljevidu približno kažejo, v katerih smereh operirajo Angleži. Najbolj so napredovali skozi Italijansko Somalijo v MIRKO BRODNIK: K NOVIM ZARJAM ROMAN IZ SEDANJIH DNI Listi so opisovali napad v zadnji noči Tudi v drugih mestih so sovražna letala sejala smrt. Prihajale so spet vesti o pomladni ofenzivi, Id se bliža. O napadu na Fdret-Long so pisali, da ni povzročil dosti Škode in da je bil lažje vrste. »Tolažijo nas«, je dejal Hodnik. »A kaj to. pomaga? Saj ljudje sami vse vidijo in Če opazijo, da listi zamolče Škodo, mislijo, da ]• bilo drugje Se huje, kakor pa je bilo v resnici. Komu naj človek Se zauDa?« *Ne bodi tako črnogled!« ga je oštevala lena. »Svet se še nikoli ni podrl in se tudi ne bo. Ali se Se spominjaš, kako so pravili, da je bilo tu med svetovno vojno? Pa že takrat, ko sva midva prišla sem, ni bilo nikjer sledov o tem.« Konec pogovora je bil tak, da bi se bila nazadnje Hodnik in njegova žena skoraj sprla. Samo iz obzirnosti do Zlate sta naposled umolknila. IV. Dnevi so tekli med delom in življenje z njimi. Nočni napadi so postajali pogostejši, toda ljudje so se nanje tudi bolj navadili in dosti previdnejši so postali, tako da je bilo žrtev čedalje manj. Uresničil se je stari francoski pregovor, da se človek še pekla navadi, fce se dolgo cvre v njem. Listov ljudje skoraj niso marali več brati. Niso vedeli, kaj naj verjamejo in kaj ne. Nekako otopeli so. Tovarno so le za silo spet popravili. Nekaj strojev so prenesli drugam — kolikor je bilo ie uporabnih — obrat so malo skrčili in delo je ilo dalje svojo pot Delavcem so zvišali plače, kolikor so zahtevali, in to je večini vrnilo voljo do dela tudi v nevarnosti. Nekateri, ki so bili bolj plašni, so spravili svoje družine na varno, nekaj jih je odpotovalo bolj proti jugu, ker Je bilo tam lažje delo, toda zaradi njihovega odhoda ni bilo treba nikomur več delati kakor prej, ker se je približno prav za toliko skrčil obrat. Toda vse je čutilo, da se nevihta bliža, da se že zbirajo temni oblaki nad njihovimi glavami. Samo čakali so trenutka, ko se bo sprostil vihar. Janez in Zlata tega nista tako občutila. Preveč skrbi in dela sta imela sama s seboj. Zlata je še marsikaj nakupila, kar je potrebovala za poroko, ki se je bližala, Janez pa Je čez dan delal v tovarni. Če je bil prost, je bil skoraj zmeraj samo pri njej. Kar odtujil se je nekdanjim svojim prijateljem. Hodnik je pisal izseljenskemu duhovniku, naj mu sporoči kdaj pride, in obvestil ga je kakšen dogodek ga čaka pri njegovem prvem jbisku. Poroka, — redkost med izseljenci v zadnjih letih. r STRAN 8 i—»mini iiiiiniiiiHHUBBHii m . MMj«mwwaaatB PapaifliKooii torna Vinski hrami gorijo Polje ob Sotli, marca. V zadnjem tednu je dvakrat gorelo v tukajšnji okolici. V nedeljo 16. t. m. ob 5. zjutraj je pogorel vinski hram vdove Znidarče-ve. Mož ji je umrl lansko leto in ji pustil na skrbi devet otrok, med temi osem nedoletnih. Posestva nima toliko, da bi vedno nahranila vseh osem lačnih ust Ogenj je bil podtaknjen. Požigalec mora biti bolesten človek, kajti dvomimo, da more biti sovraštvo tako veliko, da se ne bi požigalcu smilili otroci. Upamo, da bomo s skupno pomočjo vseh vaščanov hudo prizadeti vdovi pomagali postaviti nov hram. Na praznik sv. Jožefa pa je zgorel v zgodnih večernih urah hram posestnika Bračuna. Gašenje hramov je zelo težavno, ker čepijo hrami vedno na vrhu hribov daleč od vode in so pri nas po večini kriti s slamo. Ljudje so prestrašeni, kajti bojijo se, da ni po sredi kako načrtno požiganje kakor pred leti. Rezaiev je končana. Tudi letošno leto je trta precej pozebla. Lepo je pri nas, samo poleti smo vedno v strahu pred točo. Potrebno bi bilo, da bi se vsak vinogradnik proti njej zavaroval. Mnogo strahu in bede bi bilo s tem prihranjeno. Naša vina so podobna bizeljskim, niso pa tako znana. Vinogradniki so že zdavnaj spoznali, da imajo samo kakovostno dobra sortirana vina ceno, zato se pri nas vina pridno sortirajo. Kupce pa vabimo v jeseni na veselo svidenje v naših vinskih krajih, seveda če bo kaj pridelka. Ii Prekmurja Smrt občinskega tajnika v Murski Soboti. V 64 letu starosti je preminil v Murski Soboti orožniški narednik-vodnik v pokoju in občinski tajnik g. Franc Gregorič Bodi rajnkemu blag spomin, žalujočim naše sožalje! Šestdesetleten požigalec. V Šalovdh v Prekmurju so nedavno zvečer stali ob neki hiši tih molile, da bi šel vihar, ki se pripravlja, preko njih. Nekatere izmed njih so imele sinove'na fronti, druge vnuke, vse pa so drhtele v strahu, da se katerim izmed njih ne bi kaj primerilo. Začudeno so gledale, kakor bi se jim zdelo neverjetno, da more biti v kapelici v teh hudih časih tako vesel obred, kakor je poroka. Zlati so žarela lica, ko je stala z Janezom pred oltarjem. Časih se je zaljubljeno ozrla v svojega ženina in mu skrivaj stisnila roko. On je bil resen, komaj da je na njen stisk odgovoril. Ko sta rekla vsak svoj »da« in dobila blagoslov, so se spet vsi gostje odpeljali iz cerkve Bila je že osma ura zvečer. Ulice so bile skoraj prazne in kolesa kočij so ropotala po tlaku, da je daleč odmevalo. Od daleč se je čulo pridušeno grmenje, toda to nikogar ni preveč plašilo. Vsi so bili že vajeni tega godrnjanja topov, ki je prihajalo od daleč in ki se je slišalo le takrat, kadar je pihal vzhodni veter. Od tistega dne, ko je Zlata prišla, ni bilo nobenega letalskega'napada več, in ljudje so se že uspava- li v upanju, da ga tudi tako kmalu ne bo. V Hodnikovem stanovanju je spet oživelo. Vse v kuhinji je bilo pripravljeno, tako da je domača gospodinja kar lahko ostala pri svojih gostih in samo naročala v kuhinjo, kaj naj pride na mizo. Vsi so bili dobre volje, zlasti Janez in Zlata. Saj je danes prišel dan, ki sta ga tako dolgo in tako željno pričakovala! Tonetov prijatelj, ki sta ga povabila na gostijo, je prinesel s seboj harmoniko, tako da so imeli tudi godbo in priložnost za ples v sosedni sobi. Kadar je godec počival, so pa odprli radio. fantje in se pogovarjali. Pri tem so videli, kako je šel s ceste proti neki kopici slame 60 let stari sosed. Očitno je bil precej vinjen. Ko je prišel do kopice, jo je zažgal. Požigalec je zatem šel hitro naprej, fantje pa za njim. Ogenj so hitro pogasili. Mož je svoje dejanje storil iz jeze do soseda. Kmetijski nasveti Pridelujmo čim več zelenjave. To bodi geslo vsake gospodinje, ki ima vsaj košček zemlje- Vzdihovanje, da manjka tega ali onega živeža, nič ne pomaga. Lani je bila slabša letina in vojna v Evropi doprinaša svoje, da z živežem ne moremo razpolagati kakor druga leta. Če imaš vrtiček, ga obdelaj temeljito. Katera gospodinja ima premalo znanja o obdelovanju vrta, naj se pouči pri tistih, ki že to dobro znajo. Na koščku zemlje lahko pridelaš vso potrebno solato, sočivje in drugo zelenjavo. Kako je treba z vrtom ravnati, smo že pisali v »Domovini«, vendar pa je potrebno, kakor smo rekli, da se neizkušena gospodinja pouči pri izkušeni. Zdaj je čas, da začnemo pripravljati vrtove. Travnike je treba pomladi prebranati. če hočeš, da bo trava na travniku dobro rasla, moraš zravnati krtine, uničiti mravljišča, posekati nepotrebno grmičevje in prebranati travnik s travniško brano. S tem zemljo prezračiš in delno uničiš mah in plevel. Za veliko večino naših travnikov je travniška brana zelo koristno orodje, zlasti za vse tiste, ki so na vlažnih in hladnejših zemljah. Suhih travnikov na peščenih tleh pa ne branaj, ker se preveč izsušijo. Ženski vestnik Poraba krompirja v kuhinji Brez krompirja si dandanes ne moremo misliti nobene kuhinje. Mnogi ljudje mislijo, da je kuhanje krompirja najpreprostejša reč, a gospodinje vedo, da je treba s krompirjem prav ravnati, če hočejo, da je okusno pripravljen Naj podamo nekaj nasvetov kuharicam ki so manj spretne. Duhovnik, ki je sedel zraven Janeza, je pripovedoval, kako je v Parizu. Ljudje so tam nekam nestrpni in v skrbeh, češ da so pripravlja veliki napad, drugače pa poteka življenje kakor prej. Tudi iz Pariza so se mnogi Slovenci preselili na jug in si mislijo tam poiskati službe. Malo pred deseto je svetoval, naj na radijskem aparatu odpro Pariz in poslušajo zadna poročila. Da bi mu ustregel, je Hodnik takoj stopil k aparatu in poiskal zaželeno postajo. Pariz je oddajal veselo godbo, toda ne dolgo. Potem so prišla poročila. Izprva nekaj manj pomembnih novic, potem pa obvestilo, da so sovražniki vdrli v Belgijo in na Holandsko, in da so tam že hudi boji, ki pa doslej še niso prinesli odločitve. Tudi na Luksemburško vdirajo sovražne čete. Na Luksemburško? Do luksemburške meje je bilo iz Fflret-Longa komaj kakšnih trideset kilometrov. »Čez utrdbe ne bodo mogli,« je tolažil duhovnik. »Tam si bodo polomili zobe. Na severu je pa bolj nevarno, ker ni tako utrjeno. Le zakaj so Francozi počivali, ko so ime- li zdaj pol leta časa, da bi bili popravili, kar so zamudili?« * Janez se je zresenil. Zakaj je morala prav nocoj priti ta novica? Pokvarila mu je vse veselje, ki ga je še pravkar čutil. Zlata se je stisnila k njemu in ga vprašujoče gledala. »Če bi nerodno kazalo, bova kar prihodnji teden odpotovala,« jo je potolažil. »Doma se nama vsaj bomb ne bo treba bati.« »Da, najbolje bo, če pojdeva domov,« je pritrdila mlada žena. Ker je bila ura že pozna, so se začeli gost- Ko oprani krompir tanko olupiš, ga pusti do rabe v mrzli vodi, da ne počrni. Prav tako devamo čez noč v vodo krompir, ki je bil zmrznil. Boljše je, če krompir parimo, ne kuhamo, kajti a kuhanjem pridejo redilne snovi v vodo, ki jo odlijemo. Če ga že kuhamo, storimo to z malo količino vode in še ta naj med kuhanjem povre. Preostalo krompirjevo vodo lahko porabimo za zalivanje drugih jedi, kakor juhe ali prikuh. Krompir dajajmo zmeraj v vročo vodo kuhat in ga takoj osolimo. Krompir najbolje izkoristimo, če ga damo kuhat celega in ga šele potem olupimo. Krompir ni preveč redilen, a v zvezi z drugimi jedili čisto zadošča našim potrebam po hrani. Priljubljena je krompirjeva kaša (pire), kakršno naj uživajo majhni otroci in bolniki. Prestan krompir je težko prebavljiv. Prav tako ni lahko prebavljiv mrzel krompir v solati. Škodljiv je zeleni krompir, ker je strupen. Priljubljene so navadno jedi iz krompirjevega testa in so tudi redilnejše, ker redilnost povečavajo dodatki raznih drugih živil. Imamo preprosto in boljše testo. Prve napravimo le iz krompirja in moke, drugo pa i* krompirja, moke in drugih dodatkov (jajc, sirovega masla, smetane, svinjine). Za krompirjevo testo mora biti krompir pravkar kuhan. Še toplega moramo pretlačiti in takoj napraviti testo. Krompirjevo testo porabljamo na deželi zlasti za štruklje. Naposled mnoge gospodinje dodajajo krompir testu za kruh. Pravijo, da takšen kruh ostane dalje časa svež. Za kuhinjo Dober kruh iz enotne in turščične moke. Za hleb kruha, težak štiri kilograme, vzemite že zvečer pred peko dva kilograma turščične moke in jo v posebnem loncu poparite s poldrugim litrom vrele vode. Prav tako isti večer v drugem loncu nastavite kvas na enotni moki. Kvasa mora biti dvakrat toliko kakor pri belem kruhu. Drugo jutro enotni moki primešajte zelo zdrobljene soli in jo dobre zmešajte v loncu s prekvašeno enotno moko, a vode ni treba primešati. Šele zdaj dodajte poparjeno turščično testo in pazite, da zgnetete štruco brez dodavanja vode ali pa vode prilite le malo. Testo mora dobro vzhajati in kruh se mora dobro speči. Tako dobite prav okusen in visok kruh s tanko skorjo, ki se ne drobi. je drug za drugim poslavljati. Kmalu so ostali za mizo le še domači in Tone. Naposled je tudi Tone vstal. »Jutri moram biti ob sedmih v tovarni,« je rekel. »Zvečer se bomo pa že še kaj videli.« Janez je precej pil, toda vina ni prav nič čutil. Hotel si je v njem poiskati bolj veselega razpoloženja, toda čim bolj je skušal prazniti kozarce, tem bolj trezen je bil. Prišla je ura, ko je vsem 'nekako zastal pogovor in ga tudi nihče ni prav izkušal obnoviti. Hodnikovka je časih od strani pogledala Janeza in z očmi pokazala proti vratom, kjer je bila zdaj že skupna spalnica Janeza in Zlate. Poredno se je nasmehnila, ko je Janez prikimal. »No, kar spat pojdimo!« je nato rekla. »In kaj lepega naj se vama sanja. Saj pravijo, da se sanje v poročni noči vse uresničijo.« V. Ko se je drugo jutro Janez zbudil, je bila Zlata že v kuhinji. Poklical jo je in kmalu se je pokazala na pragu z zajtrkom na pladnju. »Danes malo polenari,« mu je rekla. »Poslej boš pa moral prav tako zgodaj vstajati kakor zmerom.« »Kaj, tako misliš ti vzeti vajeti v roke?« je rekel in se je nasmejal. Pretegnil se je in jo potem vprašal: »No, Zlata, kaj se ti je sanjalo?« »Meni se ni utegnilo. In tebi?« »Prav za prav še sam ne vem. Kar pozabil sem vse. Toda prijetne sanje niso bila Vojna, vojna . . .« »Preveč misliš na to,« je odvrnila, »pa tl take misli prihajajo še v sanjah.« Ko je vstal, sta šla po mestu, roko v ro- Majaronov krompir. Skuhaj kakih fiest neolupljenih krompirjev in kuhane olupi. Potem jih razreži na listke ali rezance. Medtem naredi bledorumeno prežganje, kateremu si pridejala pol žlice drobno zrezane čebule. Prilij v prežganje primemo količino ki-Ba in juhe ali vode, razmešaj, da je gladko, nato pa prideni krompir in drobno zrezan Javorjev list, košček limonove lupine, tri jedrca česna in šopek majarona ali žlico majaronovih plev. Naposled dodaj še malo stolčenega popra lahko še malo kisa in sold, kolikor Je pač treba. Ko prevre, je jed gotova. Maslene rože. Kadar imaš goste in hočeš dati na mizo narezek, ga okrasi z maslenimi rožami. Pripravi kos trdega sirovega masla, pomoči kovinasto žlico v vročo vodo ter z njo zajemi sirovega masla. Držati pa moraš žlico navpik, da ima maslo, ki ga dvigneš, podobo cvetnega lista. Tako zajemi še tri druge liste ter jih postavi v krogu, da so obrnjeni drug proti drugemu. Drugo vrsto listov naredi prav tako, pa jih postavi spet v krogu za listi v prvi vrsti. Gotova vrtnica naj ima kakih 12 do 16 listov. Bržole s čebulo in peteršiljem. Potolči bržole vsako posebej, zreži prav na drobno čebule in zelenega petršilja. Osoljene bržole s tem potresi in v moki povaljaj. Potem pazgrej primemo količino masti, položi vanjo bržole drugo poleg druge in jih naglo zarumeni. Potem prav malo polij z juho in dodaj na tri bržole žlico kisle smetane. Naglo jih daj na mizo in jih polij z omako. Praktšem nasveti Proti utrujenosti, ki se človeka loteva ob koncu zime, se najuspešnejše boriš, če uživaš dovolj nekuhane hrane, to je razne solate, čebulo, česen, korenje, redkev, limonov sok, pomaranče in jabolka, če jih še kaj imaš. V vsej tej hrani je kolikor toliko vitamina C, ki ga potrebujemo, da nas tista neprijetna po-zimska utrujenost mineva. Pa sirova mora biti ta hrana, ker se s kuhanjem uniči preveč vitamina C. Zraven tega pa idi tudi na sonce, ker z izžarevanjem sonca na kožo nastane vitamin D, katerega ima človek po dolgi zimi tudi premalo. Opozoriti pa moramo, da se človek zdaj ne sme peči na soncu. Če si zdaj, ko si ves omehkužen, predolgo na soncu, boš še bolj utrujen. S soncem je kakor z zdravilom. Zdravilo se jemlje po kapljicah, ne po kozarcih. Kako pokuriš premogov prah. V shrambi za premog se ti počasi nabere obilo premo- ki. Zavila sta v gostilno, kamor je Janez prej pogosto zahajal. Sprejeli so ga s čestitkami. »Ali je kaj novega?« je vprašal Janez gostilničarja. »Novega? Toliko vesti prihaja, da jim človek niti slediti ne more. In tako se med seboj pobijajo, da ne veš, kateri bi verjel in kateri ne. Menda so Luksemburško zasedli,' v Belgiji so še boji. Nič dobrega se ne obeta. Danes je šlo ne vem koliko, vlakov vojakov skozi naše mesto. »Kaj pravi?« je vprašala Zlata, ki tujega jezika ni razumela. »Da sam ne ve, kaj je res in kaj ni. Da pa je menda resno. Ali se mar bojiš?« »Ne bojim se, saj si ti pri meni, toda prav vesela tudi ne morem biti.« »Potolaži se.« »Saj se bom Do kdaj so ti dali dopust?« »Se jutri in pojutrišnjem ga imam. Potem bom moral iti spet na delo.« »Veš, Janez, če se kaj primeri — pripraviti morava vse, da hitro odideva. Saj nimava toliko, da bd nama delalo preveč težav in napote.« »Mislil sem že na to. Tudi precej denarja sem že poslal domov. Tam je varnejši. V banki bo čakal, ko se vmeva domov.« »Dobro si storil... V teh časih ...« Umolknila je in se zagledala skozi okno. Na cesti so se zbirali ljudje in se vneto pogovarjali. »Spet mora biti nekaj novega,« je rekel Jan?x. »Le o čem razpravljajo? Če ni spet kaj hudega. Razburjeni so videti...« Gostilničar je odšel na cesto. Cez nekaj minut se je vrnil v sobo, kjer sta sedela samo Janez in Zlata.« govega prahu, ki ga je škoda zavreči. Toda nikar ga ne pokuri suhega. Spravi ga na prostor, kjer ni prati. Morda ga deneš tudi v primemo veliko posodo, nato ga ovlažiš in z lopato premečeš, odnosno premešaš tako, da se da oblikovati. Iz te mokre snovi oblikuješ krogle. Te vse bolje gorijo kakor suhi premogov prah. Kako spoznaš kakovost tkanine. Od tkanine, o kateri ne veš, kakšne kakovosti je, odtrgaj košček, in ga prižgi. Prava svila hitro zgori in pepel je svetlorjav. Umetna svila gori bolj počasi in pepel je temne barve, ki se ne da razpršiti. Čista volna gori počasi in smrdi po sežganih laseh, bombaž pa gori hitro s svetlim plamenom in nima skoraj nič vonja. Klobaso, celo ali načeto, imej zmerom obešeno na hladnem na vrvici. Načeti del pokrij s tanko rezino slanine, ki jo pritrdi nanj z zobotrebcem. Narezek gnjati in raznih klobas po možnosti porabi takoj. Ako vendarle kaj ostane, zloži rezine drugo na drugo, da ne pride zrak do njih in jih zavij v pergamentni papir, ki ga prej ovlaži z vodo in obriši. Suh pergamentni papir se namreč ne da dobro zganiti. Zanimivosti X Roosevelt častni meščan Aten. Atenski občinski svet je izvolil ameriškega predsednika Roosevelta za častnega meščana Aten in mu hkratu podelil zlato kolajno mesta Aten Ena izmed glavnih ulic v mestu bo preimenovana v Rooseveltovo. O priliki te počastitve je poslal atenski župan predsedniku Rooseveltu pozdravno brzojavko, v kateri pravi da so sklepi atenskega občinskega sveta nov dokaz ljubezni in prijateljstva grSkega naroda do ameriškega naroda in njegovih velikih voditeljev. X 221etnica ustanovitve fašistične stranke v Italiji. V vseh italijanskih mestih in središčih so 24. t/ m. na zelo slovesen način proslavili 221etnico ustanovitve faš:stične stranke. V mnogih mestih so se nemški vojaki udeležili zborovanj in manifestacij. X Ameriška letala na Kitajskem. V Čung-king je prispelo, kakor poroča Reuter, prvih 40 ameriških vojaških letal, ki so jih Zedinjene države prodale Kitajski. V kratkem bo poslano na Kitajsko še 60 ameriških vojaških »Pravijo, da gre v Belgiji nekaj narobe. Radio je poročal, ne vem odkod«. »V Belgiji? Saj se Belgijci branijo.« »To že, pa so menda Nemci ponekod prebili njih obrambno črto in se ne morejo več držati.« »Se bodo pa kje v notranjosti. Ali veste, kako je bilo pred petindvajsetimi leti?« »Vem. Res je. Končalo se Je dobro. Toda preden je prišel konec? Ali se bomo branili.« Popoldne sta Janez ln Zlata res pospravila svojo prtljago. Samo najnujnejše sta pustila zunaj. »Nič naju ne veže na ta kraj,« je dejala Zlata, »čim bo nevarno, odideva.« Nekoliko sta se po teh pripravah pomirila. Tudi novih razburljivih novic ni bilo. Čakala sta dogodkov. Zvečer so imeli spet letalski alarm. Zatekla sta se v najbližje zaklonišče, toda bombnikov nad mesto ni bilo. Spustili pa so ljudi domov šele v poznih nočnih urah. Tudi drugače se je začelo v mestu opažati, da je vojna. Vojaštva je bilo čedalje več in vse je hitelo proti meji, živeža pa zmerom manj, ker ni bilo dovolj vagonov zanj. Vendar pa se je dalo še živeti. Duhovnik, ki je odpotoval druga dan po poroki, je obljubil, da bo iz Pariza takoj sporočil, ali bi mogel dobiti Janez delo kje drugje v Franciji, daleč od meje. Janez in Zlata sta sedaj le še čakala njegovega pisma. Ko je Janezu potekel dopust, je šel spet v tovarno na delo, a zdaj mu ni šlo več tako od rok kakor prej. Nekaj njegovih tovarišev je X zadnjih dneii odpotovalo in tudi on bi bil letal. Zedinjene države nameravajo prodati Kitajcem tudi štiri svoje leteče trdnjave. X Finski vojskovodja Mannerheim je bo« lan. Maršal finske vojske general Mannerheim je pred nekaj dnevi obolel in mora ležati v postelji. Vojskovodja šteje zdaj 78 let. X Ruski poslanik v Berlinu je obiskal nem« ško zunanje ministrstvo. Ruski poslanik Vi Berlinu Dekanozov je prvič po uradnem nastopu svoje službe te dni obiskal nemško zunanje ministrstvo. O namenu njegovega obiska ni bilo mogoče izvedeti ničesar natanfii nega. Nekateri ga spravljajo v zvezo z bližajočim se prihodom japonskega zunanjega ministra v Berlin, na nemških odločujočih! mestih pa pri tej priliki pripominjajo, da sc med Nemčijo in Rusijo pogajanja o razmejitvi med obema državama, ki pa nimajo ni-kakega političnega značaja. X Visoko angleško odlikovanje grškega vrhovnega poveljnika. Angleški kralj Jurij VI je podelil viteški naslov grškemu vrhovnemu poveljniku generalu Papagosu. General je za to priliko izdal dnevno zapoved, v kateri'pravi, da je angleški kralj s tem hotel odlikovati grško vojsko' in njeno junaštvo, ki ima maloi primerov na svetu. X Živež za Anglijo, Francijo in Španijo so začeli zbirati v Zedinjenih državah, je povedal ameriški predsednik Roosevelt pred dnevi v razgovoru z novinarji. X Zakaj Anglija ne omili blokade proti Franciji. vNeue Ziircher Zeitung« piše: Anglija bi omilila blokado proti Franciji ter dovolila prevažati iz Amerike živež, če bi ta živež dobilo samo francosko prebivalstvo, če bi razdeljevanje živil iz nezasedene Francijo v zasedeno bilo pod stalnim nadzorstvom ameriškega Rdečega križa in če bi F»ancija dala zanesljiva poroštva, da ne bosta ladij z živežem zasegli Nemčija in Italija. X Zločinski napad na brzi vlak v Ameriki. Blizu Pittsburga v Ameriki je te dni brzi vlak med vožnjo skočil s tira v trenutku, ko jo vozil čez most na reki Ohiu Štirje vagoni sp s$ odtrgali in padli v vodo, ostali pa so obviseli na. tračnicah. Reševalci so storili vse, kar je bilo v njehovih močeh, da se učinek' nesreče omili. Takoj je bila uvedena preiskava, ki je dognala, da je nekdo nalašč pokvaril tračnice. Domnevajo torej, da je vzrok nesreče, ki je terjala pet mrtvih, zločin. Dvajset potnikov so rešili iz reke in so jih zaradi občutnih poškodb odpeljali v bolnišnico, drugih dvajset, ki so dobili samo praske, so obvezali in poslali v domačo oskrbo. najbolj srečen, če bi bil lahko v trenutku najmanj tisoč kilometrov od tega kraja, kamofl ga ni prav nič več vezalo. Iz Belgije so prihajala potočila. Govorili so o izdaji, o nespretnosti poveljnikov. Da 8« pa vojaki krepko bore za vsako ped zemlje, so pravila poročila, in da hočejo vztrajati do konca. Do konca? Kako daleč je še konec? In ka| pride, če bo Belgija padla? | »NaSi angleški zavezniki, pa tudi mi pod* piramo belgijski narod«, je napovedovalo francosko uradno poročilo, ki je skušalo miriti razburjeno prebivalstvo. Neizvestnost je postajala čedalje hujša ir* tudi na prebivalstvu se je to videlo. Sirile so se vse mogoče novice, ki se jim je na prvi mah vidile, da so iz trte izvite, pa so jim 14 mnogi slepo verjeli. 1 Pisma iz Pariza le ni hotelo biti. Ali m ari tam ne presojajo položaja tako črno? Ali so( ljudje samo ob meji razburjeni. Verjetno je to. Listi pišejo o letalskih napadih na Pariz, ki pa prebivalstva niso niij zmedli. Vse je disciplinirano, vse se pokorf zapovedim. Hrane je dovolj. In tako dalje. 1 Janez je zložil časnik in ga zagnal v kot. j Drugi dan je bila nedelja. Tisti, ki so hoteli, so tudi na gospodov dan lahko delali ia so dobili še posebno doklado, toda Janezu do tega ni bilo, kar je prišla Zlata v Foret-Long še ni zapustila mesta. Zato je Janez sklenil* da pojdeta kam v okolico. i »Toda, da boš vedela! Vso pot ne smeš iz« govoriti niti besedice o vojni. Dovolj je ŽQ) imava. Misliti si morava, da sva doma ... Sa$ si tudi ti potrebna razvedrila.« k (Dalje} J X 1400 vagonov zlata v trdnjavi. Amerika ima svoj zlati zaklad shranjen v sloveči trdnjavi Knoxu, katero so zelo utrdili, da bi bila varna pred zloglasnimi ameriškimi gangsterji (razbojniki). Odkar pa je v Evropi zadivjala vojna, je zlata v tisti trdnja- vi čedalje več. Kakor poroča Nemški poročevalski urad iz Washingtona, so zadne dni spet odpeljali veliko količino zlatih palic v trdnjavo Knox. Prevoz so seveda najstrožje nadzorovali. Zdaj je v trdnjavi Knoxu največji zlati zaklad na svetu. Baje je ta zaklad vreden 14 milijard dolarjev. Poleg teh 14 milijard dolarjev pa imajo Zedinjene države še za kakih 22.2 milijarde dolarjev zlata. Samo zlato, ki leži shranjeno v trdnjavi Kno-xu, je še enkrat toliko vredno, kakor znaša ves denarni promet Zedinjenih držav. Zlato, iti je tamkaj shranjeno, tehta 14.000 ton. To težo bi bilo treba naložiti na 1400 železniških vagonov, če bi jo hoteli odpeljati. C« bi vsak vlak, ki bi vozil to zlato, imel 50 vagonov, bi bilo za tak prevoz potrebno 28 vlakov. X Medved je rešil iskalcu rud življenje. V bolnišnici v Burns Lakeu v Zedinjenih državah leži mož, ki se mora za svoje življenje zahvaliti medvedu. Nekega dne si je iskalec rud Arthur Grammon pri sekanju nekega drevesa zlomil nogo. Daleč naokoli ni bilo človeškega bivališča, nihče ni mogel ponesrečencu pomagati. Za silo si je nogo obvezal in šest dni je lezel počasi proti najbliljl človeški naselbini. Glad in žeja sta ga strašno mučila. Naposled je začelo še hudo mesti, tako da mu ni preostalo drugo, kakor zateči se v neko jamo. Ta jama je bila bivališče enoletnega medveda. Žival pa, ko je opaz;la, da je človek potreben pomoči, se mu ni pokazala sovražno, temveč ga je s svojim debelim kožuhom grela Po dveh dneh je poskusil Grammon nadaljevati pot. Lezel je dalje in njegov prijazni gostitelj medved mu je sledil. Ves teden mu je bila zver zvesta spremljevalka. Naposled se je Grammon kakšno miljo od Burns Lakea nezavesten zgrudil. Medved je ostal pri njem, kakor da hoče počakati, da pride pomoč. Prav to je možu rešilo življenje, kajti trop kojotov ie poželjivo obkrožal nezavestnega človeka, preblizu pa se zaradi medveda ni upal. Farmarji iz Burns Lakea so našli nezavestnega Gram-mona 16. dan po njegovem trdem romaniu in so nameravali medveda ubiti. Ta pa je zavohal nevarnost in pravočasno izginil. Prvo Grammonovo vprašanje, ko se je osvestil, je bilo to, kje je medved, ki mu je rešil življenje. X Izstradani beli medvedje na pustem otoku. Pred leti je skupina znanstvenikov z rusko ladjo »Sibirjakov« obiskala na daljnem severu otok Sverdrup, ki je po večini raven. Največji grič na njem je visok komaj 50 m. Porasel je otok tu in tam z gosto travo, sicer pa je pust in prazen. Nedavno je vodja te skupine znanstvenikov opisal v nekem Časopisu živalstvo na tem otoku. »Na otoku smo videli,* piše znanstvenik med drugim »zelo mnogo medvedjih sledov in dva medveda se nam je posrečilo ubiti. Bila sta zelo shujšana. Dlaka jima je odpadala v šopih in želodca sta imela povsem prazna. Medveda sta prišla na otok z večjo skupino belih medvedov nedvomno v času, ko ga je obdajal led. Pozneje so se ledene gore odtrgale od otoka. Tako so ostali medvedi na njem v ujetništvu. Kmalu jih je začela mučiti lakota. Čeprav je bilo ob obali mnogo tjulnov, jih to ni moglo rešiti lakote, kajti beli medved tjulna v vodi ne zna ujeti. Lakota je uboge živali tako mučila, da so se začeli naposled klati med seboj. Na enem kraju so našli znanstveniki raztrgano medvedjo kožo, na drugem pa oglodane medvedje kosti. Na otoku so bili tudi sledovi severnih lisic. X Pariz šteje nad 4 milijone prebivalcev. Po najnovejši cenitvi šteje Pariz 4,247.957 prebivalcev. To število so izračunali na podlagi uradno izdanih živilskih nakaznic. Pred vojno je imel Pariz okrog štiri in pol milijona prebivalcev. Današnje manjše število je umljivo, če pomislimo, da so v juniju zapustili Pariz mnogi tujci, ki se niso vrnili, a mnoge osebe iz Pariza prebivajo danes v nezasedeni Franciji. X Z lupljenjem krompirja je postal milijonar. Zdajšnji milijonar Harley Milford v Ul IHMIII ——WBB—BI New Yorku je imel spočetka branjarijo z zelenjavo, pa mu kupčija ni kaj posebno uspevala. Slednjič se mu je posvetilo: odslej bo prodajal le še olupljen krompir. V Parizu seveda vsak čas lahko dobiš olupljen krompir, a za New York je bila to novost Milford je po ameriško razbobrial svoje novo blago: »Samo pri meni dobite lepo olupljen krompir. Newyorški akvarij Je dobil posebno redko ribo, ki je med najčudnejšimi na svetu. Ta riba namreč diha s pljuči. 2ivi le v vodah sredne Afrike. Dolga je nekaj nad 30 centimetrov in je precej podobna jegulji. Ima to posebnost, da utegne v vodi tudi utoniti. Druga njena posebnost je ta. da riba lahko štiri leta živi brez hrane in vode. Da so to ugotovili, so napravili ta-le poskus: Ribo so zakopali v blato, nato pa to blato posušili kakor opeko. To opeko so imeli skrbno shranjeno cela štiri leta. Ko so čez štiri leta opeko razbili, je iz nje padla riba. Vrgli so jo v vodo in je takoj spet oživela. Raziskovalec živalskega življenja profesor Schmid iz Miinchna je nedavno poročal o zanimivi zgodbi. V predmestnem kraju j« neka ženska v shrambi svojega stanovanja počasi ujela v past 43 miši. Ker »o se ji živali smilile, jih ni pokončala, temveč jih je odnesla daleč od hiSe in izpustila. Profesor Schmid je te ujete miši zaznamoval in je ugotovil, da gre samo za štiri živali, ki so se stalno vračale domov. Profesor je nato napravil lastne poskuse. Dve miši je odnesel v zagrnjeni pasti 800 m stran. Navzlic temu sta se vrnili 33 krat, in sicer pogosto že po nekoliko urah, včasih pa šele po tednih. Pri tem sta morali premagati razne velike ovire. Da bi se mogli razgledati v zagrnjeni pasti, kod jih je profesor nosil, je bilo izključeno. Miši imajo tedaj kakor mnoge druge živali nekak čut, nepojasnjeno sposobnost, da kmalu najdejo svoj dom, to je kraj, kjer so se naselile. Iz poskusov, ki jih je napravil raziskovalec ptičjega življenja dr. Heinroth v berlinskem živalskem vrtu, je razvidno, da imajo neke ptice ta čut le s pomočjo r— r c - ' • «* < - .r . * < -A— 4-- S c. c . A. Umazanega, neolupljenega krompirja ne prodajam«. No, zdaj je kupčija vzcvetela. Gospodinje so hitele kupovat ta krompir in so ga rajši 'malo dražje plačale, samo da jim ga ni bilo treba lupiti. Milford je imel od leta do leta več izkupička in zdaj pravijo, da premo-re že dva milijona dolarjev. Voditelj newyorškega akvarija je dejal, da je ta riba zaradi tega tako trdoživa, ker izloča iz svojih žlez posebno snov, s katero vse svoje telo nekako zapečati. Ker je potem ribje telo tako zaprto, se iz njega ne izgublja tekočina, zato pa ostane riba živa. Ker diha s pljuči, je umevno, da v posebnih okoliščinah lahko utone. To se zlasti lahko zgodi takrat, kadar riba plava na povr-Siri, ki se naenkrat razburka. Zato ta riba najrajši živi kje v kaki mirni in blatni vodi, odkoder more ob vsakem času spet na površje po zrak. Kadar pa otrpne, ji pomanjkanje zraka in hrane prav nič ne škoduje. vida. S tem prepoznajo kraj svojega gnezda že na veliko daljavo. Ptice selilke pa so po večini neodvisne od vida. Tako so škorce in lastovke prenesli v zagrnjenih kletkah v kraje, ki niso bili v smeri njihovih selitev in ki so jim bili čisto neznani. Kljub temu so se po nekoliko dneh vrnili v živalski vrt. Staro vijeglavko so spravili iz rastlinskega vrta v Dahlemu z letalom v Solun, deset dni pozneje pa je sedela spet na svojem starem mestu. Preletela je 1600 km dolgo pot. Da bi se ptice med prevozom morda ne zapomnile smeri vozila, so jih omamili % etrom. Vendar so našle domov. Celo v velemestnem vrvežu ta čut ne odpove. Profesor Schmid je dal prepeljati psa ovčarja v zagrnjenem košu iz nekega predmestnega kraja v poldeveti kilometer oddaljeni Milnchen. Kmalu potem, ko je pea sredi mesta zapustil voz, se je odpravil v smeri proti domu. Križišča in drugi psi so ga ovirali, vendar je našel pravo smer in po dveh urah dospel domov. Živali imajo čudno sposobnost, da zmerom najdejo domov Mornar, ki je že štirikrat ušel smrti V angleškem mestu Barow-on Humberju ▼ yorški grofiji mnogo govor* o možu, ki mu je zdajšna vojna prinesla ie nekaj raz-burljivih doživljajev in ga ie večkrat privedla v smrtno nevarnost, iz katere pa se j* zaradi svoje prekanjenosti in sreče vedno rešil Pravijo celo, da se nikdar ne bo posrečilo, tega človeka ubitL Mož, o katerem toliko govor* j* neki mornariški oficir. Njegovi doživljaji so a* začeli tedaj, ko je bil kot tretji oficir na angleški ladji »Rockpoolu«. To je bila tista angleška trgovinska ladja, ki je potopila prvo nemško podmornico v zdajšnji vojni. Zgodilo se je to oktobra 1. 1930. na Atlantskem morju. Nemška podmornica je tedaj, kakor pišejo listi, skušala potopiti ladjo »Rockpool«. Zgodilo pa se je, da je bila potopljena podmornica sama. Enako razburljiv dogodek je mož doživel, ko je nekega dne šel s svojo ženo nekje T Angliji v kino. Med predstavo so pribmela nad mesta nemška letala in začela metati bombe. Mnogo ljudi je bilo pri tej priliki ubito, njega pa bomba ni zadela. Vrnil se je spet na morje. Tudi tu ni imel miru. Nemška letala so vrgla osem bomb na njegovo ladja Zadela ni nobena. Potem so Nemci začeli ladjo obstreljevati s strojno puško. Ko je bil ukazan alarm, je pogumni mož skočil kar bos na krov- Ko se je spel vrnil, je videl, da je nemška granata razbila njegovo kabino. Ce bi se bil prej zadržal y kabini samo še toliko časa, da bi si nataknil čevlje, bi bil gotovo ubit Na njegovem zadnjem potovanju po morju je bila njegova ladja torpedirana. Mol je moral skočiti v morje, ker bi se sicer s ladjo vred potopil. Posrečilo se mu je priplavati do nekega splava, sestavljenega is lesenih ladjinih delov. S tremi drugimi mornarji je prebil 104 ure na Atlantskem morju, preden so jih opazili in rešili iz vode. Ves ta čas je divjal na morju vihar In jih metal sem In tja. Kljub temu pa so pogumni mornarji vzdržali. Po tem četrtem razburljivem dogodku j* moral ta slavni angleški mornar v bolnišnico, da si okrepi svoje zdravje. V Afriki živi riba, ki lahko utone BSSR LiubSiana od 30. marca do 6. aprila Nedelja, 30. marca: 8.00: jutmi pozdrav. — 8.15: Kvartet pihal. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Za veselje (plošče). — 9.45: Salonski kvartet. — 10.30: Verski govor (dr. Gvidon Rant). — 10.45: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 11.15: Za zabavo (plošče). — 11.45: Koncert pevskega društva »Slavca«. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Iz slovenskih spevoiger (radijski komorni zbor, njegovi solisti in radijski orkester). — 17.00: Kmetijska ura: Dvignimo gospodarstvo gozdov (inž. Karel Tavčar). — 17.30: Veselo popoldne: Tam-buraški sep tet in samospevi s klavirjem (Pre-melč in prof. Lipovšek). —* 19.00: Napovedi, Eoročila, objave. — 19.30: Ura slovenske glas-e in besede. Skladbe Gojmira Kreka bo izvajal na klavirju prof. Marijan Lipovšek in svoje Črtice bo bral Narte Velikonja. — 20.30: Za veselo srce (večerni spored radijskega orkestra). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples (plošče). Ponedeljek, 31. marca: 7: Jutmji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Izlet v daljnje kraje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13 00: Napovedi. — 13.02: Slovanski zvoki (radijski orkester). — 14.00: Poročila. — 17.30: Godalni kvartet (Marin, Burger, Ivančič, Mviller). — 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Slovenci v tujini (prof. Slava Lipoglavškova). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Zagreb govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). — 20.00: Koncert (operna pevka Elza Karlovče-va in radijski orkester). — 21.30: Razni plesni orkestri (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. Torek, 1. aprila: 7.00: Jutmji pozdrav. — ,7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Uverture (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Za dobro voijo (radijski orkester). — 14.00: Poročila. — 14.15: Šolska ■ura: Prvoaprilske šale (dialog). Vodil bo Miroslav Zor. — 17.30: Zvoki iz Bolgarije (plošče). — 18.00: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Začetek Petrove Rusije (Franc Terseglav). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Narod v odločilnih časih (dr. Janez Janžekovič, univ. profesor). — 19.40: Plošče. — 19.50: Šolska posvetovalnica (prof. Etbin Bojc). — 20.00: Čudovite iznajdbe profesorja Ciprijana. Jako zanimiv in poučen večer s praktičnimi poizkusi in godbo. — 22.00: Napovedi, poročila. Sreda, 2. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — ,7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Deli-bes: Balet Sylvia (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 12.02: V bratskem zagrljaju. Spored jugoslovenske glasbe (radijski orkester). — 14: Poročila. — 17.30: Naši pevci in pevke (plošče). — 18.00: O treznosti in dostojnosti (prelat Janez Kalan). — 18.20: Plošče. — 18.30: Mladinska ura: Pojte z nami! (Vodil bo prof. Luka Kramolc). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja. — 19.55: Plošče. — 20.00: Samospevi Vande Zistlerje-ve (pri klavirju prof. Lipovšek). — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Napovedi, poročila. Četrtek, 3. aprila. 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Pisan drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester (Novšak). — 14.00: Poročila. — 17.30: Jugoslovanski spored (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Beograd govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 21.00: Koncert češke in ruske glasbe (radijski orkester). — 22.00: Napovedi, poročila. Petek, 4. aprila: 7.00: Jutmji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11.00: Šolska ura: Iz Ptuja po Ptujskem polju in Halozah v Ptuj. Pokrajinska oddaja. Izvajal bo Va. razred ljudske šole pri Sv. Marku niže Ptuja. Vodil bo učitelj Edvard Rossner. — 12.00: Naši mladinski zbori (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Komorni trio. — 14.00: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze: Rogaška Slatina. — 17.30: Citraški dueti (Slavka Peklarjeva, Marijan Hebein). — 18.10: Zenska ura: Pomen starostnega zavarovanja za kmečko delavko (Milena Mohoričeva). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: 1201etnica ljubljanskega kongresa (g. Alojzij Potočnik). — 19.50: Za izseljence. — 20.00: Delavsko glasbeno društvo. — 20 45: Za oddih (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. Sobota, 5. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. —• 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Hitro, hitro mine čas, če venček plošč zabava vas. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Hitro, hitro mine čas, če venček plošč zabava vas. — 14.00: Poročila. — 17 00: Otroška ura: Pavlihovi muzikantje. Nastop Pavlihovega odra (prenos iz velikega studia), -r* 17.30: Med igračami (plošče). — 17.50: Radijski program. — 18.00: Orgelski koncert (prof. Matija Tomc). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19 30: Plošče. — 19.40: Žrebanje nagrad za razpis med objavami. — 20.00: Zunanje-politični pregled (dr. Kuhar). — 20.30: Haloški večer. Zvišanje najemnin? V zadnjem času še pred uredbo, izdano od ministrstva za prehrano, s katero je bilo prepovedano zvišanje cen vsem predmetom, ki so pod kontrolo, se je veliko govorilo v krogih hišnih posestnikov o povišanju najemnin za celih 30 odstotkov. To povišanje naj bi nastopilo vsled tega, ker so nameščenci in delavci kratko malo vsi stanovanjski najemniki dobili radi nastale draginje višje plače. Podražitev najemnin so utemeljevali tudi z večjimi režijskimi stroški, ki jih imajo hišni posestniki z vzdrževanjem hiš. Ko je medtem izšla uredba o prepovedi zvišanja cen, je bilo misliti, da je s tem vprašanje podražitve najemnin prišlo z dnevnega reda. Vendar pa se to ni zgodilo. Na merodajnih mestih so se zvršile baje že intervencije, katerim naj bi sledila dovoljenja za zvišanje. Od septembra 1939 dalje je narasel in« deks cen Narodne banke za preko 65 odstotkov. Stroški za prehrano pa so se od tistega časa do 28. 2. 1941 dvignili za 69.2 odstotka. Najbolj so se dvignile seveda vse življenjske potrebščine, obutev in obleka* Vse uredbe, odredbe in razna druga zakonska določila dviga draginje nišo mogle pre- ■ prečiti. Protidraginjski odbori sej splob niso sklicevali. Z eno besedo: cene so saf' dvigale tako, kakor se je producentu zdeta potrebno. Edina uredba, ki je imela uspeh, je bila ona o prepovedi zvišanja najemnin. Ako se hoče danes razveljaviti še ta uredba in dovoliti zvišanje najemnin, bo indeks r cen m življenjskih potrebščin poskočil zelo visoko. Ža nameščenstvo in delavstvo bi take zvišanje imelo to posledico, da bi sa eni in drugi podali v poletnih mesecih v zeleno sončno naravo, Iti jim najemnin naj-bržc ne bo zvišala. Odpuščanje delavcev Eno največjih gradbenih podjetij v Sloveniji, menda celo v državi, je zaposlovalo pri gradnji neke elektrarne skozi vso zimo prerejšnje število delavcev. Ker je bilo treba dograditi elektrarno čim prej, je delavstvo delalo tudi v najbolj mrtvih zimskih mesecih skoraj normalno. Z nastopom toplejših dni pa je podjetje odpustilo skoraj vse delavstvo. Čez nekaj časa je sprejelo nazaj po večini nove tu pa tem tudi kakega prejšnjega delavca. Ves trg govori, da so vzrok tem odpustom vpoklici na orožne vaje, katere bi moralo podjetje plačati vsemu delavstvu. Da se temu izogne, jih periodično odpušča. Takemu postopanju bi morala odgovoriti oblast. Treba bi bilo voditi natančno kontrolo nad tem, zakaj se delavce odpušča in koliko se jih istočasno sprejme na novo na delo. Statistika bi pokazala, da se jih zopet nanovo sprejme prav toliko, kolikor je bilo odpuščenih. Seveda ne ostane nihče dolgo pri delu, ker mora dobiti v 14 dneh sam odpoved. Pod- jetje tudi vsakega, ki je bil slučajno vpoklican na orožne vaje, odjavi pri OUZD. Tako vsi, ki so bili brezposelni, niso vsled tega imeli možnosti, da bi prosili za podpore pri Borzi dela. Oškodovani so bili vkled tega za precejšnje vsote. Poleg drugih prekrškov odpusti podjetja tudi vsakega, ki je bil v bolniškem stanju. Malo komu izplača bolniški teden v celoti« Navadno mu da pavšal. Tako imamo nešteto primerov, da so vsi delavci, ki so se po prestani bolezni vrnili na delo, dobili s prvim dnem odpoved. Istotako se pri izplačilih odtegnejo zneski dolgov posameznim delavcem v trgovinah. Razumemo siccr, zakaj se ti odtegljaji vršijo, ne vemo pa, ako je delovodja prepričan, da so ti odtegljaji upravičeni. Če bo vodstvo tega podjetja postopalo še v naprej tako kruto, potem naj se zaveda* da delavstvo ne bo poznalo nikakih obzi-rov in »gentlemenstva«. STROKOVNE NADALJEVALNE SOLE V tekočem šolskem letu imamo v dravski banovini 38 občin strokovno nadaljevalnih šol s 164 razredi in 5061 vajencev, oziroma vajenk. Specialnih strokovnih nadaljevalnih šol je 8 s 1366 vajenci. Gremijalne trgovske nadaljevalne šole poseča 651 učencev in učenk. Ako primerjamo število razredov prejšnjih let, vidimo lep napredek vajeniškega šolstva v Sloveniji in pričakujemo še večjega razmaha v bodočnosti. Potrebni so najrazličnejši učni pripomočki, zlasti knjige, ki jih vajenci nujno potrebujejo. Finančna sredstva oskrbuje banovina, TOI in vajenci sami. Prispevki občin, razen v avtonomnih mestih, so zelo skromni in šole na deželi kar životarijo. Državna podpora je znašala za vse nadalievil-ne šole v dravski banovini leta 1923-24 din 314.500, leta 1924-25 227.000 din, leta 1927-28 okroglo 300.000 din, naslednje leto pa le še 30.000 din. Od leta 1928-29 dalje niso dobile nadaljevalne šole v dravski banovini iz državnih sredstev nikakih podpor več in sta subvencijoniranje tega šolstva morali prevzeti obe oblastveni samounravi, oziroma banovina. Čudimo se, kako more državna oblast prezirati tako važno panogo strok, nadaljevalnega šolstva. Uspešnejši napredek o. n. 8. pa je pričakovati šele potem, ko bo banovina prevzela vse financiranje v svoje roke, ker bo le na ta način mogoče dobiti denarnih virov tudi za one kraje, kjer je Se danes dan pogoj za ustanovitev o. n. š., a nimajo mnoge občine na razpolago dovolj denarnih sredstev ali pa-tudi smisla za napredek o. n. š. ' — Zamortki čarovnik Iz našiti delavskih krajev Jesenice-Javornik V četrtek 13 marca se je vršil d »bro obiskan sestanek staro in novo upokojencev Bratovske skladnice. Na sestanku je bilo podano poročilo o sklepih izredne glavne skupščine Bratovske skladnice v Ljubljani, ki se je vršila v začetku marca. Iz poročila je razvidno, da se bodo vsem upokojencem in rentnikom Bratovske skladnice priznali 10 odstotni poviški kot izred na doklada. Novo- in staroupokojencem. katerih pokojnine niso do sedaj dosegle 300 din, se jim zagotovi mesečno najmanj 300 din, za ženo 150 din in za vsakega otroka po 50 din. Vdovam se priznavajo izredne doklade v izmeri, ki jim more zagotoviti osebne mesečne prejemke v celoti najmanj 200 din ter za vsako enojno siroto po 10 din Dvojnim sirotam se priznajo izredne dokla-de v izmeri, ki more zagotoviti prvi dvojni siroti najmanj 200 din mesečnih prejemkov in za vsako nadaljnjo siroto najmanj po 50 din. Poleg tega bodo upokojenci Bratovske skladnice na Jesenicah prejemali še en do-datek^k pokojninam iz vsote, ki znaša da leto cca" 260.000 din. Po dolgotrajni debati in ugotovitvi različnih mnenj, kako bi se ta znesek razdelil med upokojence, je prišlo do končnega soglasja ter se je predlagalo krajevnemu upravnemu odboru, da naj razdeli to vsoto na sledeč način: 1. Vsem upokojencem naj se doda k pokojninam 60 odstotkov od celotne vsote. 2. Ostalih 40 odst. razpoložljive vsote pa je razdeliti po socialnih priMkah, upoštevajoč upokojenčevo ženo in otroke Omenjeni predlog se je predložil tukaj-Snji Bratovski skladnici Med upokojenci samimi so naletela ta poročila na dobro razpoloženje kljub temu, da današnji težki časi in neznosna draginja zahtevajo drugačno povišanje pokojnin uno-kojencem in rentnikom. Kratet V nedeljo 23. t. m. je bil v Kranju 11. redni letni občni zbor podružnice. Ta občni »bor je prav lepo uspel, saj je bil obisk nad vse zadovoljiv in se vidi, da podružnica lepo napreduje. Občni zbor je vodil tov. podpredsednik Žerjal in je v uvodu podal obširno poročilo o delu podružnice NSZ v kranju. Iz vseh ostalih poročil pa je bilo prav tako razvidno, da se je odbor neumorno prizadeval za zboljšanje delavskega položaja in da je s svojimi intervencijami no veliki večini tudi uspel. Vsa poročila so bila sprejeta z zadovoljstvom. Po podanih poročilih in volitvah je spregovoril zastopnik centrale, ki je podal obširno poročilo o delu in napredku NSZ in se je še posebej dotaknil težkega položaja tekstilnega delavstva. Delavstvo je z odobravanjem sprejelo to poročilo na znanje ter izrazilo željo, da na! se stori vse, da bo tudi tekstilno delavstvo dobilo čim prej urejene delavske odnose in boljši socialni položaj. Pri volitvah so bili izvoljeni skoraj vsi prejšnji odborniki, podružnico pa bo tudi v letošnjem poslovnem letu vodil tov. Albin Mlinar. Jesenice Vse delavce, zaposlene pri K1D Jesenice-Javornik in ki so zavarovani pri Bratovski skladnici, opozarjamo na sledeči razglas: Po predpisu § 160 skladničnih pravil je stopila s 1. januarjem letos v veljavo določba § 54, odst. 2 pravil Bratovske skladnice, po kateri je treba vse kopače in strelne mtfjstre. ki so prebili v II. kategoriji 20 let vštetega članstva, razvrstiti v I. kategorijo, ostale osebe po 25 letih pa v II. kategorijo. V zvezi s tem vabimo vse one polnopravne člane, ki so bili pred 25. leti t. j. 1. ja- nuarja 1916 zaposleni v svojstvu, ki bi jih opravičeval do uvrstitve v II. kategorijo, c zir so bili od začetka leta 1916 dalje zaposlen! v istem svojstvu pod začetkom leta 1925. ko so bili uvrščeni v II. kategorijo, da se prijavijo v pisarni Bratovske skladnice v bolnici zaradi preuvrstitve v I. kategorijo. Preds kraj. uprav. odb. dr. Maks ObersneL Laško V nedeljo 23. t m. se je tukaj VTŠila širša odborova seja, katere se je udeležilo lepo število članstva. Na seji je poročal tov. predsednik o vseh velikih akcijah, ki jih je odružnica izvedla v zadnjem času Istota- o je omenil novo mezdno gibanje, v katerega bo treba kar kmalu. Zasluga podružnice je tudi, da bodo delavci dobili 1. aprila nabavni prispevek v znesku od 500 do 250 dm. Istotako je poročal na seji zastopnik centrale, ki je prikazal sliko življenjskega položaja vsega slovenskega delavstva in spregovoril nekaj besed k vsem ostalim vprašanjem, ki danes zanimajo naše delavstvo Veliko je bilo tudi govora o akcijah za ustanovitev enotne prisilne delavske organizacije Radi nevzdržnih razmer, ki se kanejo danes v vseh delavskih ustanovah, ko delavstvo v te ustanove nima nikakega zaupanja. ker so le enostranska izigravanja vsega delavstva, vidi najmanj 95 odstotkov slovenskega delavstva v enotni prisilni organizaciji napad na svobodo njegovega mišljenja. Najhujši nasprotnik delavstva mora biti pač tisti, ki vzame delavstvu to. česar mu sedanji družabni red še ni vzel. Delavstvo bo znalo na vse take poskuse tudi primerno odgovoriti. Maribor V tekstilnih tovarnah je delo zopet nekoliko poživelo Tako je tudi tovarna Hutter in drug pričela polagoma uvajati normalen delovni čas in sprejemati nekatere odpuščene delavce. Res skrajni čas je, da se prične z normalnim delom. Seja podružničnega odbora se vrši v četrtek 27. t. m. ob 18. v podružničnih prostorih. Vsi odborniki naj pridejo sigurno in točno. V nedeljo dopoldne je članski sestanek vsega članstva v prostorih tainištva na katerem se bo poročalo o vseh važnejših vprašanjih. Udeležba je za vse člane obvezna. Nnvo mesto Podružnica NSZ sporoča, da se predavanje določeno dne 30. marca t 1. ne more vrš:ti radi tehničnih ovir. Redna mesečna širša odborova seja pa se vrši isti dan ob 10. uri dopoldne v Sokolskem domu. Na tej seji bodo sprejeti važni sklepi. Obenem opozarjamo vse članstvo, da točno obračuna s članarino, ker mu bo drugače »Nova Pravda« ustavljena. Svojce, katerih člani so na orožnih vajah, prosimo, da sporoče to podružnici zaradi evidence in da se s tem blagajniški posli olaišajo. Slav. Javornik V nedeljo, dne 30. marca. t. 1. se vrši ob pol 9. uri dopoldne v Sokolskem domu na Koroški Beli redni občni zbor podružnice NSZ. Udeležba na občnem zboru je dolžnost vsakega člana, ki s tem pokaže svojo stanovsko zavest in strokovno solidarnost. Odbor. LITIJA Redni občni zbor podružnice NSZ se vrši v nedeljo, dne 30 marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Šribarja »Na pošti«. Vse članstvo vabimo k udeležbi. Odbor. Neki švedski novinar, živeč v Južni Afriki, je izvedel, da živi med zamorci Culi bel čarovnik, ki ima na zamorce silno velik vpliv. Povedal mu je to zdravnik, po rodu Norvežan, ki zdravi ljudi v tistih krajih. Novinarja je to zanimalo, pa je šel na pot, da belega čarovnika poišče. Izsledil ga je globoko na ozemlju Culov. Tam je bil v kolibi poglavarja Malajana priča posebnega obreda. Ta obred je sicer uradno prepovedan, vendar ga pa ne morejo zatreti v bolj oddaljenih krajih. Culi si pomagajo z njim, če hočejo izslediti tatove ali druge zločince. Čarovnik med obredom pleše in meče okrog sebe človeške in živalske kosti Po tem, kako in kam kosti padajo, ugotovi, kdo je zločinec. Tisti, na katerega čarovnik pokaže, je zapisan smrti, pa naj bo še tako nedolžen. Med obredom, ki ga je videl švedski novinar, je uganjala čudno oblečena žena razne čarovnije. V tem primeru ni nastopil čarovnik temveč čarovnica. Metala je sicer kosti okrog sebe ,toda zaželenega uspeha ni dosegla. Nobena kost ni hotela pokazati, kdo je zločinec. Morda je bila kriva navzočnost belokožca, ki si je bil dostop do obreda izposloval pri poglavarju kateremu je moral dati precej piva. Čarovnica je naposled vrgla kosti v zrak in po smeri, v kateri so padle, je izjavila, da ie treba krivce iskati v kraju Kvudeniju. Potem se je globoko zamislila in začela mrmrati nekaj, kar so novinarju pojasnili tako, da čarovnica predlaga, naj vprašajo za svet »gospodarja spanja«. Novinar jo je pregovoril, da mu je povedala, da se mudi »gospodar spanja« v gorah Kvudenija. kakor sto kilometrov od dotične zamorske naselbine Novinar se je vrnil v naselbino, od koder je krenil z avtomobilom v omenjene gore. Tam ga je presenetila nevihta in skril se je v cerkev, ki jo je zgradil norveški misijonar. Tam je srečal zamorca, ki je živel dalje časa v Johannesburgu in je za silo obvladal angleščino Ta se mu je ponudil za vodnika in mu dejal da je pripravlien odvesti ga k »gospo-dariu sppnia«. če mu poglavar to dovoli To se ie tudi zgodilo in čez nekaj dni je radovedni novinar, skrit za gostim grmom, gledal k^ko pričpkuie skupina zamorcev belega ča-rnvmka Ta ie narocled nriiahal na koniu. Stopil je s konja, šel med zamorce in začel n^kai govoriti v niihovem jeziku Stal je čisto mirno Naenkrat je pa povzdignil glas in že so vsi zamorci popadali na tla in zaspali. Tedaj je pa stopil novinar izza grma, toda »gospodar spanja« ni bil prav nič presenečen. Nasprotno, novinarju je dovolil fotografirati speče zamorce. Tudi tresti jih je smel novinar, a se niso niti zganili. Zamorci so se prebudili šele, ko jim je beli čarovnik to glasno zapovedal. Potem so mu na vse mogoče načine izražali hvaležnost, mnogi so se dali hipnotizirati samo zato, da bi laže prenašali zobobol in druge manjše bolečine. Istega dne popoldne je čarovnik pripovedoval švedskemu novinarju svojo zgodbo Mož je sin norveškega misijonarja in se piše Peter Titlestad. Ze v rani mladosti se je zelo zanimal za hipnotizem. Pogosto se mu je posrečilo z uspavanjem pregnati ljudem razne bolečine. Potem se je uspešno posvetil hipnotiziranju množice in zaslovel je tako, da so Culi kar drveli k njemu. S tem si je pa seveda nakopal sovraštvo zdravnikov in oblasti, ki ne morejo mirno gledati, kako se z njegovim početjem utrjuje med zamorci praznoverje. Zato se je umaknil daleč v gore, toda tudi tja je prišel sloves za njim. Najbolj ga sovražijo zamorski čarovniki, ker jim je postal nevaren tekmec. REŠIL SE JE UPNIKOV Sin: Zdaj sem se vendar enkrat rešil teh sitnih upnikov.« Oče: »To je lepo od tebe. Sploh postajaš zadnje čase zelo razumen človek. Kako pa si zadevo uredil?« Sin: »Vsem upnikom sem dal svoj naslov.« Izdaja za konzorcij »Nove Pravde«: dr. Joža Bohinjec — Črednih: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — V«1 v Ljubljani.