NOVA GORICA
Sobotna premiera in nedeljska ponovitev Finžgarjeve ljudske igre DIVJI LOVEC je bila pravi ljudski gledališki praznik, naše neugnane Kostanjevice na Krki: kmet, delavec, učiteljica, uslužbenec, upokojenec, pa mladina — vse to se je v okviru PD »Lojze Košak« zlilo v enotno ubran kolektiv, ki je zaigral Divjega lovca s tistim poletom in srčnostjo, ki daje pravemu amaterizmu tako moč in priljubljenost! Obakratni nastop je bil tudi življenjski praznik amaterja Ivana Mlakara, ki je praznoval v vlogi Tončka 30-letnico svoje ljubezni do odra. — Več o uspeli ljudski igri berite na kulturni strani današnje številke! (Foto: M, Vesel)
Št. 22 (949) L XIX NOVO MESTO, četrtek, 30. maja 1968
Asfalt od Metlike do Karlovca
Cestno podjetje iz Karlovca je že začelo modernizirati cesto od metliškega mostu do Ozlja, od tam do Karlovca pa je že asfaltirana. Tudi odsek, ki ga zdaj preurejujejo, bodo asfaltirali. Predvidevajo, da bo cesta izročena prometu za letošnji praznik republike. Za časa gradnje pa je promet za osebna vozila do Karlovca preusmerjen prek Ribnika. Ta cesta je razmeroma dobra, čeprav je makadamska, saj so jo pred kratkim popravili.
V prihodnji turistični sezoni se bo povezava Metlike s Karlovcem po asfaltu gotovo poznala tudi na našem področju, saj se bo prenekateri gost za potovanje na Plitvice ali na morje odločil za pot skozi Belo krajino, ker je. slikovitejša in manj prometna.
Jutri kolesarske dirke Alpe-Adria
Tekmovalce kolesarske dirke Alpe-Adria bodo v petek sprejeli tudi Metličani. Ta dan bodo tekmovalci startali Y Zagrebu in nato prek Novega mesta in Gorjancev prispeli v Metliko, kjer bo cilj prve etape. Kolesarje bo pot vodila še čez R^ko in Pulj v severno Italijđ in prek Celovca v Ljubljano, kjer bo večdnevno tekmovanje zaključeno.
Najmlajše zmagovalke teka mladosti v Brežicah odzdravljajo zbrani množici.
(Fotoklub Brežice)
Proga je življenjskega pomena
Nezadovoljstvo zaradi sklepa izvršnega sveta o Kočevski progi — IS o svojem sklepu ni obvestil prizadetih občinskih skupščin in so zanj zvedele po ovinkih — Sklep IS je bil po mnenju prizadetih občin preuranjen, nepremišljen in gospodarsko škodljiv
»Sklep izvršnega sveta SR Slovenije v zvezi z železniško progo Grosuplje—Kočevje, sprejet -18. aprila letos, ne pomeni, da se ta proga s 1. julijem letos ukine. S tem sklepom je dano le soglasje Železniškemu transportnemu podjetju (ŽTP) Ljubljana, da jo lahko ukine, kar pa pomeni ukinitev proge v skrajni konsekvenci,« se je otepal očitkov pomočnik sekretarja za gospodarstvo SR Slovenije na razgovoru o usodi kočevske proge, ki je bil 24. maja v Kočevju. Sestanka so se udeležili predstavniki občinskih skupščin in delovnih organizacij Kočevja, Ribnice in Grosupljega, nekateri republiški poslanci teh občin in predstavnik ŽTP.
Predstavniki delovnih organizacij in občinskih skupščin so poudarili, da izvršnemu svetu (IS) zamerijo, ker se pred to odločitvijo ni posvetoval z ljudmi, z njihovimi delovnimi kolektivi.
Predstavnik IS je dejal, da je bil tak posvet lansko jesen, vendar se od takrat do danes ni nič spremenilo oziroma nič pokrenilo, da bi
nosti, da bo proga postala rentabilna in celo, da bodo s 1. decembrom 1967 na njej uvedli potniški promet.
Zdaj pa je predstavnik ŽTP zatrjeval, da ni
(Nadaljevanje na 6. str.)
postala ta proga rentabilna.
Vendar je bilo na jesenskem posvetu sklenjeno, da bo proga obratovala, dokler bo obratoval kočevski rudnik ŽTP zatrjeval, da ni manj pet let. Tega sklepa do danes ni še nihče preklical. Razen tega je takrat predstavnik ŽTP izjavil, da so mož-
Danes in jutri: Bolgari v Krškem
Na plavališču Celuloze v Krškem bosta danes in jutri, vsakič ob 17.30, prijateljski vaterpolo tekmi med reprezentancama Jugoslavje in Bolgarije. V petek zvečer bodo bolgarski plavalci odpotovali v Italijo na kvalifikacijski turnir za udeležbo na olimpijskih igrah.
V. HARTMAN
Ujela naenkrat 9 lisic
Edi Zavrl iz Šentruperta in tov. Kvas iz Prelesja sta prejšnjo nedeljo ujela naenkrat 9 mladih lisic, samica pa jima Je pobegnila. Po mnenju lovcev je tolikšno število mladičev zelo redko.
Se je pri Senovem nehata
solidarnost?
Zaloge senovskega premoga se bližajo koncu, še vedno pa ni odgovora na vprašanje: kje bo okoli 1000 rudniških delavcev našlo kruh in zaposlitev, ko bo rudnik izčrpan.
Solidarnosti, ki bi morala biti glavni dejavnik pri iskanju rešitve za Senovo, čisto preprosto ni. Prosili so za pomoč, pa so jih povsod zavračali z ugotovitvijo, da je nedopustno prelivati iz občine v občino težko ustvarjeni kapital... In vendar je vsa naša povojna industrija nastala s prav takšnim prelivanjem kapitala!
Problem rudnika ne more biti samo problem Senovega in trške občine, pač pa družbeni problem vse Slovenije. Občina Krško in premogovnik Senovo ga sama ne moreta rešiti. Odločitve, kaj delati, nato, ko bo premog izčr-
pan, ni mogoče kar tako. V občini Krško in v rudniku pa nimajo strokovnih služb, ki bi bile sposobne reči: ta proizvod je zanimiv, za tega se odločite, ker ima bodočnost.
Kadar v republiških organih odločajo o investicijah, ne bi smeli pozabljati na primere, kot je senov-ski. Pred nekaj leti je rudnik porabil 20 milijonov Sdin za izdelavo načrtov za bodočo senovsko cementarno. Načrti so bili zavrnjeni, češ da imamo hiperprodukcijo cementa. Trboveljski cementarni pa je odobrena rekonstrukcija, po kateri bo namesto dosedanjih 180 tisoč proizvajala 500 tisoč ton cementa na leto. 1000 rudniških delavcev in 4000 njihovih družinskih članov pa še vedno ne ve, kaj bo z njimi jutri!
M. JAKOPEC
Žal še ni avtomobilov, ki bi jih gnala voda
Je bilo to, kar se je zgodilo v Trebnjem, samo posledica pomote ali celo sabotaže?
Kakšen stroj za mojo kmetijo?
V ponedeljek, 3. junija, bo v Jablah pri Domžalah ob 10. uri dopoldne prikaz delovanja kmetijskih strojev, ki so primerni za zasebne kmete, strojne skupnosti, pa tudi večjih, ki jih lahko s pridom uporabljajo večja kmetijska gospodarstva. Obiskovalci bodo lahko videli stroje, ki so primerni za hribovit, pa tudi za ravninski svet. Več o tem bomo še poročali v sliki in besedi.
Nedavna suša je bila resda zelo neprijetna, toda tako huda vendarle ne, da bi bilo treba voziti vodo celo iz Siska na Hrvatskem. Prav to pa se je zgodilo v soboto, 25. maja, v Trebnjem.
Dvanajst jeznih mož, med njimi tudi pomočnik okrožnega javnega tožilca iz Kopra in vodja novomeške podružnice »Dela«, je v soboto nenadoma obstalo na cesti, ne da bi takoj vedelo za vzrok. Avtomobili enostavno niso hoteli več vleči.
Služba Pomoč in informacije je imela ta dan obilo dela. Ko so mehaniki ugotovili vzrok, sprva na trebanjski bencinski črpalki niso hoteli nič slišati o tem, da je kriv bencin.
Zvečer je prišla komisija Petrola in se lahko prepriča-
la, da je cisterna iz rafinerij« Sisak namesto super bencina pripeljala 9000 litrov vode, ki so jo zlili v zakopano cisterno na bencinski črpalki.
Eni nesreči se rada pridruži še druga. Ko so na črpalki z vodo pomešan bencin izčrpali iz cisterne, so to spustili v strugo Temenice . in se * tem pregrešili zoper zakon o vodah, ki predvideva zelo velike kazni za onesnaženje. Ribiči in inšpektorji so se že oglasili.
Zakaj je bila v cisterni voda in ne bencin, je uvedena preiskava. Sumijo, da Je bila to sabotaža, katere posledice so bile hitro odkrite, saj Je znano, da še nimamo motorjev, ki bi jih ooganjala voda.
M. L.
Črnomelj vas pričakuje
Vse prijatelje Bele krajine in njenih zanimivosti iz davnine prisrčno vabijo v Črnomelj, kjer bo 1. in 2. junija največja vsakoletna turistična prireditev. V soboto, 1. ju-ob 20.30, bo kresni večer, v nedeljo ob 9.30 pa bodo folklorne skupine iz vse Bele krajine prikazale svoja kola, plese in običaje. Razen programa bo gostom na voljo tudi prijetna zabava, postreženi pa bodo s pristnimi domačimi jedmi in pijačo. Prireditve bodo v dolinici pod hotelom Lahinja.
)
OD 30. MAJA DO 9. JUNJJA
Padavine okrog 3. in 7. ozir. 8. junija, krajevne nevihte pa okrog 31. maja. V ostalem bo lepo vreme.
Dr. V. M.
DOLENJSKI LIST
tedenski mozaik
Dva meseca pred volitvami so imeli v Panami dva predsednika republike. Enega je postavila opozicija. Po volitvah pa so številne volilne skrinjice skrivnostno izginile. In tako zdaj nimajo nobenega predsednika, ker ne vedo, kdo je bil izvoljen.. Kubanski dnevnik »La Juventud Rebelde« piše, da na Kubi nikogar ne silijo na prostovoljno delo. Toda tisti, ki ne gre na prostovoljno delo, ne dobi živilske karte ... Med sedanjimi študentovskimi nemiri v Parizu so se tudi na Sorbcmi pojavili drugačni napisi. Namesto »Prepovedano kaditi« so študenti zapisali »Dovoljeno kaditi, celo hašiš« in »Prepovedano je prepovedovati« ... V Sovjetski zvezi vodijo odločno bitko proti imperialistični ideološki ofenzivi. ki skuša zmesti omahljivce in jih ideološko popačiti. Ne gre toliko za imperialistično ofenzivo kot za zgled socialistične češkoslovaške, ki zbuja določene apetite pri sovjetski mladini... Britanski tednik »The Eco-nomist« je na prvi strani objavil slike Brežnjeva, Wilso-na in de Gaulla. Nad njimi napis: »Vsi imamo svoje te-Save«. .. Mao Ce Tung bo letos vpoklical v Rdečo armado nad milijon rekrutov, trikrat več kot običajno. Uradna razlaga:	nevarnost
ameriškega napada. Neuradna razlaga: kultura revolucija je naredila tako zmedo, da samo Se armada lahko pomaga... V Washingtcmu ob ribniku pri Lincolnovem spomeniku je zraslo črnsko »mesto vstajenja«. Udeleženci »pohoda revnih«, črnci iz vseh delov ZDA, so se tam nastaniti, pod šotori. Ker se poslanci in senatorji na Kapitalu ne zmenijo za ameriške reveže, posebno če so črni. naj bi »pohod revnih« ganil njihovo vest — če jo imajo... Državaljanska vojna v Biafri se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo in terja čedalje več žrtev, predvsem med civilnim prebivalstvom. Govorijo celo o aeno-cidu nad plemenom Ibov. Tod'n svet je nenavadno ravnodušen spričo vsega tega. Morda zato, ker je to »družinska zadeva«...
x':KyX;x
rajo. Koliko bodo fakultete sprejele to priporočilo, bomo videli v prihodnjih dneh, ko bodo razglasile vpisne pogoje. Svet je zaprosil, naj fakultete znova pretehtajo svoje kapacitete in se odločijo za najvišjo kvoto, če bi ostale pri omejitvi.
Glasovi o ponovni liberalizaciji vpisa so čedalje glasnejši. To seveda ne nasprotuje racionalizaciji visokega šolstva, selekciji in dvigu univerzitetnega pouka na višjo raven. Protivijo pa se poskusom, da bi onemogočili enak start za vse, ki bi rada prišli na univerzo.
ROSA GRČIC
NE BOSTE VERJELI . . .
»Z 9 kg potrošnje mesa na prebivalca smo v Jugoslaviji na 24. mestu v razvitejšem delu sveta — za Jugoslavijo je po mednarodni statistiki na 25. mestu Albanija. Izračunali smo, da bi postala Jugoslavija, če bi potrošnjo povečali samo za 3 kg na prebivalca — velik uvoznik mesa in živine!«
(Odgovor inž. Vilka Plešnarja, direktorja Agrokombinata Grosuplje, na vprašanja urednika Gospodarskega vestnika — 7. 5. 1968.)
tedenski no tranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ DAN MLADOSTI — Predsedniku republike tov. Titu so ob 76. rojstnem dnevu čestitali predstavniki iz vseh republik. Med njimi so bili tudi ing. Miha Briški iz Kočevja, Jože Bogovič iz Sevnice in Stane Drobnič iz Grosupljega. Na stadionu JLA v Beogradu je bila ob tej priliki velika prireditev, na kateri je nastopilo 8500 mladih.
Ko je predsednik Tito zaželel mladim srečen dan miladosti, je poudaril, da je mladina njegova posebna skrb in da ne pusti, da bi mladino samo kritizirali. Mladina po pravici zahteva, da povsem enakopravno sodeluje v samoupravljanju. Hitreje moramo zadovoljiti njene potrebe in pri tem hitreje premagovati tudi nezaposlenost.
■ VISOKO ODLIKOVANJE IVANA MAČKA — Ivan Maček-Matija je bil ob svojem 60. rojstnem dnevu odlikovan z Redom junaka socialističnega dela.
■ »PREŽIVELE PEDAGOŠKE KLET. KE« — Zvezno ustarvno sodišče je priporočalo občinski skupščini Maribor, naj znova preuči svoj sklep, s katerim je 27. dec. lani uvedla horo legalis (večerno uro, po kateri mora mladina do 16. leta starosti ostati doma). V razpravi je bilo poudarjeno, da je tu šlo sicer za dobronamernost, vendar pa tak ukrep pomeni kolektivno kaznovanje mladine zaradi početja zgolj manjšega dela mladih ljudi. Takšno kaznovanje pa je nevzdržno, keo* se je »metoda pedagoške kletke« že zdavnaj preživela.
■ OBSODBA NEUPRAVIČENEGA BOGATENJA — Izvršni komite CK ZKS se je odločno zavzel za preprečevanje vzrokov, ki omogočajo posameznikom, da neupravičeno bogatijo, torej ne s svojim delom. To pa seveda nikakor ni naperjeno zoper tiste ,ki si izboljšujejo
Hitreje zadovoljevati potrebe mladih
zaslužek res s svojim delom ter v redu plačujejo tudi davke, kar velja tudi za zasebne obrtnike in kmete.
■ PRIZNANJA MLADINSKIM MENTORJEM — CK zveze mladine Slovenije je izročil priznanja dvajsetim mladinskim mentorjem za delo med mladino. Med njimi je tudi Anton Troha, ravnatelj osnovne šole Vinica.
■ AVTOMONTA2A PRED ČASTNIM SODISCEM — Častno sodišče gospodarske zbornice SRS 'je obravnavalo tožbo novomeškega podjetja IMV zoper ljubljansko Avtomontažo zaradi nelojalne konkurence. Toda predstavniki Avto-montaže niso prišli na obravnavo,
razen enega, ki je dejal, da je bil direktor ta dan prezaposlen. Obravnava se je kljub temu nadaljevala, častno sodišče pa bo izdalo dokončni sfclep na naslednji obravnavi.
■ ZA VSE ENAKO — V zvezni skupščini so poslanci ponovno zahtevali, naj pristojni organi proučijo možnost, da ba tudi v proračunskih ustanovah prešli na izplačevanje osebnih dohodkov za nazaj. Hkrati so zahtevali, naj zvezni izvršni svet ponovno preuči sklep, po katerem naj bi funkcionarjem, ki jih imenuje zvezna skup ščina, letos zvišali osebne dohodke za 6%. Po mnenju poslancev bi bilo to neumestno, dokler je v gospodarstvu stagnacija in marsikje prejemajo le minimallne osebne dohodke.
■ ENAKA DELOVNA DOBA ZA ZENSKE IN MOŠKE? — V pri prav ah na preureditev pokojninskega zakona se je pojavil tudi predlog, Po katerem naj bi veljala za ženske enaka delovna doba kot za moške. Utemeljitev: ženske povprečno živijo dlje kot moški. Posebne ugodnosti pa naj bi uzakonili za ženske, ki so matere.
■ CESTA ŠENTILJ — NOVA GORICA — Republiški organi pripravljajo predlog zakona o financiranju gradnje moderne avtomobilske ceste Šentilj — Maribor — Ljubljana — Novp Gorica. Na sedanji cesti se je dnevno število motornih vozil povečalo v 10 letih od provprečnih 700 na 5590.
MMnUMSMSSMM
* VESTMKt. vsak četrtek 60.000 izvodov !
Novi študenti so že tu
V zadnjih desetih letih smo odprli v SFRJ nad 150 novih fakultet, skupno pa študira na njih, na visokih in višjih šolah nekaj nad 207.000 študentov - Sodobna in pravična zahteva: enak start za vse, toda hkrati ostra selekcija, da bo prostor na univerzah zagotovljen samo tistim, ki so sposobni za študiranje!
Prvi val generacije, ki je bila rojena v letih neposredno po vojni, je že prišel na fakultete in druge visoke šole. To so danes mladeniči in dekleta, ki imajo veliko večje ambicije, kot so jih imeli njihovi dedi in očetje, imajo pa tudi veliko boljše pogoje, da svojo izobrazbo dvignejo na naj višjo stopnjo.
Samo v zadnjih desetih letih je skupnost odprla nad 150 novih fakultet, visokih in višjih šol, v katerih danes študira okrog 207 tisoč študentov. Samo na univerzah jih je čez 118 tisoč. Kako velik korak je bil narejen, najbolje pove podatek, da smo pred vojno imeli le 20, danes
TELEGRAMI
PARIZ — Po najnovejših poročilih so pogajanja med francosko vlado in sindikatom železničarjev propadla. To je še poslabšalo sedanjo krizo.
WASHINGTON - Ameriška podmornica na atomski pogon »Scor-pion« z 99 možmi posadke Je izginila na Atlantiku, ko se Je vračala Iz Sredozemlja v svoje oporišče v Norfolku v Virginiji. Januarja letos sta v Sredozemlju tudi ziginili dve podmornici, ena izraelska in ena francoska.
LA PAZ — Bolivijska vlada se ne bo obotavljala razglasiti izrednega stanja, če se bo poslabšal političen položaj v državi — je dejal bolivijski zunanji minister po sestanku s predsednikom Barrietom.
HONGKONG — Britanska in ameriška oblast so zavrnile kitajsko zahtevo, naj ameriška letalonosilka »Enterprise« nemudoma izplove iz hongkonškega pristanišča. Peking dolži Britanija, da spreminja Hongkong v ameriško vojaško oporišče.
RIM — Papež Pavel VI. je de-
Sl, da bi rad obiskal Japonsko ta 1970 ob 25. obletnici atomskega napada na Hirošimo. Letos bo obiskal Kolumbijo.
BOMBAJ — Uradno so sporočili, da je letalska nesreča indonezijskega potniškega letala po vzletu e bombajskega letališča Izgubilo življenje vseh 29 potnikov in članov posadke.
PEKING — Na Kitajskem trdijo, da je na pragu neizogiben razvoj revolucionarnega boja delavskega razreda in širokih ljudskih možnosti v Evropi in Severni Ameriki«. Tudi nemiri v Franciji je treba pripisati vplivu idej Mao Ce Tunga in kitajske kulturne revolucije.
pa imamo 265 visokošolskih ustanov. Toda zadnja leta so pokazala, da je to še premalo, saj je čedalji večji pritisk mladih, da pridejo do študentskega indeksa.
Računajo, da bo vpisovanje na visoke šole naraščalo še prihodnji dve leti, tri. Ob-čutnejše zmanjšanje novih kandidatov lahko pričakujemo šele leta 1974.
Potreba izbire
Prav ta veliki naval novih študentov je primoral samoupravne organe fakultet, da so vpeljali določene omejitve ob sprejemu kandidatov. Po skoraj dveh desetletjih »odprtih vrat« za vse državljane so fakultete začele uvajati nekatere ovire, dokler se končno niso vse univerze, razen ljubljanske, odločile, da vpeljejo obvezne kvalifikacijske sprejemne izpite.
Po ugotovitvah skupnosti jugoslovanskih univerz so vzroki za ta ukrep v pomanjkanju prostorov, v slabi pripravi kandidatov, obenem pa tudi v splošni želji, da bi se s hitrejšim Studiranjem zmanjšali stroški šolanja. Kajti šolanje enega študenta, ne da bi pri tem računali investicije, velja našo družšbo povprečno 2 tisoč novih dinarjev letno, že zato je treba prostor na univerzi zagotoviti le tistim, ki so sposobni za študiranje in ki bodo pravočasno doštudirali.
Svoboden vpis
Ljubljanska univeraa je tudi za selekcijo, toda na sami fakulteti, od začetka študija. Obenem je poudarjeno, da demokracija univerze pojmuje enak start za vse, ki so končali srednjo šolo ali pa opravili sprejemni izpit, če nimajo srednješolske diplome.
Temu načelu se je nedavno pridružil tudi svet beograjske univerze. Priporočil je vsem fakultetam, naj vpis za novo šolsko leto čim bolj liberalizi-
Predsednik Tito je v ponedeljek zvečer v Izvršnem svetu sprejel generalnega direktorja mednarodnega monetarnega fonda Pierra Paula Schweitzerja (drugi z leve) in izvršnega direktorja tega fonda Petra Lieftnicka (desno). V razgovoru je sodeloval tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov.
tedenski zunanjepolitični pregled
Francija je pretekli teden doživela najhujše pretrese od usodnih zadnjih dni četrte republike, ko je deželi grozila državljanska vojna in je francoski kolonializem umiral na alžirski smrtni postelji. Takrat je spet prišel na krmilo države de Gaulle in jo rešil, četrta republika je bila pokopana. Rodila se je Peta.
Prar? mogoče je, da smo spričo nedavnih dogodkov v Franciji priča smrti Pete republike in morda še česa drugega. General de Gaulle je v radijskem in televizijske! govoru narodu napovedal referendum junija, če bodo Francozi rekli na referendumu »ne« — je dejal de Gaulle — »ne bom dolgo ostal na svojem položaju«. Sodeč po sedanjem razpoloženju v Franciji, bodo državljani rdeli »ne«. Toda dotlej se lahko še marsikaj zgodi.
Trenutno je položaj tak, da se Francija naglo bliža popolni omrtvelosti. Bencina primanjkuje povsod, hrane marsikje. Vse glavne tovarne so zasedli delavci, študenti ne mislijo nehati demonstrirati. »Pariz je podoben dedovi stenski uri,« je zapisal ndfci dopisnik, »v lepi omarici. Toda v kolesju se je za. čelo zatikati.«
študentom in delavcem so se pridružila kmetje, ki zahtevajo višje cene za svoje pridelke. Vsi nekaj zahtevajo, vsi so nezadovoljni. V soboto sta padli prvi žrtvi: študent v Parizu in policijski komisar v Lyonu.
Voditelji sindikatov so sklenili delni sporazum z vlado. Ta sporazum določa povišanje plač vsem kategorijam, večje sindikalne swo-boščine, večjo besedo delavcev pri upravljanju Toda položaj je tako zaostren, da sindikalni voditelji ne vedo, ali jih bodo delanrci »ubogali«, ali pa se bodo zadava ljiii s tern delnim sporazumom.
Vzdušje v Franciji je zdaj takšno, da zahtevajo delavci, študenti in kmetje ne samo višje dohodke, ampak globa ke spremembe v okostenelih ustanovah države. To pomeni, da kot prvi ukrep »h-tavajo odstop sedanje vlade z de Gaullocn vred. Slišati je glasove, da de Gaulle ta. ko In tako namerava letos odstopiti.
Se pred mesecem dni si ne bd upal nihče prerokovati, da bo Peta republika, ki je bila tako trdna, v nekaj tednih v razsulu, in da bo predsednik de Gaulle, ki je bil videti nezamenljiv, pred verjetnim odstopom.
V soboto Je sovjetski premier Kosigin odletel iz Prage v Moskvo. Kakor je nenadoma prišel, tako Je od-
šel. čeprav so sporočili, da se bo deset dni zdravil v Karlovih Varih, je ostal tam samo šest dni. Vrnil se je v Prago in imel še zadnji sestanek s prvim sekretarjem KPč Dubčkom.
Razlog obiska je bil — uradno — zdravljenje. Neuradno pa je seveda jasno, Kosigin prišel v ČSSR zaradi sedanjih odnosov med 'obema državama, za katere je še vedno značilno precej-
f Francija j v agoniji
šnje nezaupanje sovjetskega vodstva do sprememb na češkoslovaškem.
Iz istega razloga je prišla na obisk v Prago tudi sovjetska vojaška delegacija, ki jo je vodil obrambni minister Grečko. V delegaciji je bil tudi načelnik politične uprave sovjetske armade Je-pišev. Prišli so, da »bi se seznanili s svojimi novimi kolegi v Češkoslovaški armadi«. Kmalu nato je bilo sporočeno, da bodo junija komandno-štabni manevri sil varšavske pogodbe, pri katerih bodo sodelovale sovjetske, poljske in češke enote, in da bodo manevri delno tudi na češkoslovaškem ozemlju.
Novo češkoslovaško vodstvo skuša na vse načine zagotoviti sovjetskim voditeljem, da socializem v ČSSR ni ogrožen. Toda gospodarski položaj ni rožnat in zato je Praga zaprosi a Moskvo za velik kredit v kon-vertibilni valuti. Nekateri cenijo, da se znesek zaprošenega kredita suče med tristo in petsto milijoni dolarjev. V Moskvi zdaj »proučujejo« to prošnjo.
Konec maja se sestane CK KPč na plenarni seji. Na tej seji bodo pripravili gradivo za kongres partije jeseni. CK je še zadnja utrdba konservativcev, ki so jih sicer že skoraj povsod drugod zamenjali z novimi ljudmi. Računajo, da Je najmanj tretjina članov CK konservativna, člane CK pa lahko zamenjuje in voli nove samo kongTes partije. Zato si konservativci prizadevajo, da bi bil kongres partije čimpozneje, pristaši sedanje demokratizacije in sprememb pa se trudijo da bi ga čimprej sklicali.
Politična vsakdanjost
(Ne)odgovomost
Po »Delu« (21. maja 19(i8) ponatiskujemo sestavek Boža Kovača, člana izvršnega odbora republiške konference SZDL, v katerem obravnava posvetovanje o odgovornosti v naši samoupravni družbi, ki je bilo v Beogradu pred štirinajstimi dnevi.
»Samoupravljanje stoji ali pade z odgovornostjo,« je nekdo preprosto dejal v pogovoru o tem, kako so se podjetja v neki občini zmenila, da bodo dala denar za nov vrtec. Potem se jih je več premislilo in plačali so samo »neumni«. Pošteni pa niso imeli v rokah dovolj močnega sredstva, da bi zahtevali odgovornost tistih. ki so jih izigrali.
»V razvoju teorije in pa prakse samoupravljanja je bilo veliko utvar, romantičnosti, mitologije, namesto da bi s kritičnim umom razvijali zmeraj nove rešitve. In tako se je zgodilo, da smo sicer razvijali samo — upravljanje, ne pa obenem ustreznega sistema odgovornosti«, je podobno, le da bolj izdelano zvenelo na posvetovanju o odgovornosti v naši samoupravni službi. Posvetovanje sta priredila jugoslovansko združenje za politične vede in zveza združenj pravnikov.
' Povedanih in dokazanih je bilo veliko spoznanj o tem, kako se samoupravljanje ne more razvijati; če ne bo vsakdo odgovoren za tisto, kar mu je bilo naloženo kot dolžnost ali kar je sam sprejel kot svojo dolžnost. V praksi — in ne le v njej — je to seveda močno zapleteno, kajti kolikor samoupravljavcev, toliko pravic in dolžnosti, toliko odgovornosti. Vendar to ne more biti razlog, da bi začeli govoriti o odgovorni družbi, kajti odgovorne družbe ni, odgovorni so ljudje. In vsi moramo biti enako odgovorni, ne glede na zasluge in samoupravno demokracijo, v kateri ima tudi več odgovornosti, komur je zaupane več moči, ne pa da je narobe. Odgovornosti moramo natanko razmejiti, če želimo graditi samoupravno družbo, ki je danes že močno razvejana.
Kdor bo skrbno proučil gradivo beograjskega posvetovanja, si bo nemara lažje odgovoril na vprašanje, kakšna	je njegova
odgovornost, komu je odgovoren poslanec. Prišel bo dlje od ugotovitve, da je odgovoren	volivcem.
Nemara se bo strinjal s tistimi, ki hočejo, naj se poslanec	temeljito
predstavi svojim volivcem, naj jim pove, kakšna so njegova stališča ln na kakšen način Jih bo poskušal uresničevati. Volivci pa naj izbirajo med kandidati in	njihovimi
zamislimi.
In kakšna bodi odgovornost na primer zveznega izvršnega sveta zvezni skupščini? Na podlagi programa? Vprašanje Je bolj zapleteno, kot ze zdi na prvi pogled. Poslanci določijo politiko, izvršni svet jo mora uresničevati; kakšen naj bo potem konkretni program izvrš-nega sveta? Nemara Je danes znanost že tako napredovala, da bi si pri tem lahko celo pomagali z znastveno podprtimi merili, Je ugleden politolog utemeljeval na beograjskem posvetu. Ce se vrt; povprečna letna stopnja gospodarske rasti po svetu okoli 4 o/o, zakaj ne
bi vlada bila odgovorna za približno tolikšno stopnjo rasti?
Kaj pa delavski svet? Komu je odgovoren in za kaj? Jasno je predvsem to, da ga kolektiv lahko odpokliče, če slabo dela. Ali pa je takšna politična odgovornost dovolj?
Tudi na	beograjskem)
posvetovanju je bilo očitno, da politične odgovornosti nismo dovolj razvili. in tudi drugih oblik odgovornosti ne. Iskali so odgovorne in ti so se med seboj v marsičem -razlikovali. Enoten pa je bil refren, da je »odgovornost konstitutivni element samoupravljanja.« Prav tako v razpravljanju o politični odgovornosti ni bilo razlik v mnenjih, da moramo v kadrovski politiki samoupravne demokracije graditi sistem, v katerem ne bo odločala »zvestoba navzgor«, temveč sposobnost od odgovornosti samoupravni osnovi družbe. Več kot organizirana socialistična opozicija lahko stori na tem področju na primer Socialistična zveza, je bilo v polemiki na posvetu rečeno s prepreči jivimi utemeljitvam!.
V	Socialistični zvezi je prostora za poglede vseh, ki niso proti socialističnemu razvoju. Težava je v tem, da politične organizacije pri nas niso dovolj avtonomne. Mnenja in argumente nekaterih razpravljalcev pa bi se dalo strniti tudi v ugotovitev, da naše politične organizacije niso dovolj močne, da bi poklicale na politično odgovornost ljudi in organe, ki imajo v rokah veliko družbeno moč. Samoupravna demokracija pa neizogibno potrebuje svoj notranji kritični sistem, da bo vsakdo mogel in moral biti odgovoren za svoje ravnanje. Do veljave da bodo tako prišle vse tiste sile, ki jim je do socialističnega razvoja, do samoupravne demokracije, ki bodo znale presoditi položaj, možnost, sile in cilje ter prevzele tudi tveganje za- svoj prav. Prod družbo bodo morale odgovarjati seveda tudi za neželene posledice, ki se jim ne da zmeraj izogniti.
Kdor je poslušal razpravljanje znanstvenikov o odgovornosti, je lahko brez večjih oklevanj priznal, da smo v razvoju prišli do tiste kritične točke, ko bomo morali izdelati svoj lastni sistem odgovornosti, ali pa bomo zavrli razvoj samoupravne demokracije. V dosedanjem seznamu »gradbenega« materiala za našo samoupravno zgradbo je očitno premajhna količina odgovornosti. Koristen je bU zato sklep beograjskega posvetovanja, da bodo znanstveno raziskovali odgovornost pri nas, poskušali pa bodo izdelati tudi zasnovo zakona o odgovornosti. Verjeti je, da bodo s tem lahko veliko pomagali tudi pristojne-mu odboru organizacij-skopolitičnegd zbora zvezne skupščine, ki se tudi ubada s sila zapletenim vprašanjem odgovornosti v samoupravni družbi.
BOŽO KOVAČ
„lzčiščevanje“ in pomlajevanje
Narašča število izključitev in izstopov iz ZK, hkrati pa zanimanje za vstop
Prenavljanje ZK nujno povzroča čedalje večje razmejevanje med • člani ZK. Na eni strani ostajajo »suhe veje«, torej člani, ki se ne borijo dovolj za uveljav-ljanje stališč ZK, ali pa komolčarji, ki so prišli v ZK zaradi osebnih koristi. »Ti nekomunisti zdaj odhajajo iz ZK«, je bilo rečeno na nekem posvetu za te ljudi. Hrati pa se krepi delovanje tistih komunistov, ki aktivno izvajajo politiko ZK.
Vse to se kaže na gibanju članstva ZK. Po eni strani narašča število izključitev in izstopov iz ZK, prav to pa spodbuja hkrati večje zanimanje, zlasti mladih, za vstopanje v vrste komunistov.
Ob prizadevanjih, da pritegnemo v ZK vse tiste mlade ljudi, ki vanjo spadajo, seveda nikakor ne želimo ustvarjati starejšim občutka, da niso potrebni v ZK. Njihove izkušnje so predragocene! Toda ob njih potrebuje ZK zlasti tudi mladino, ker se le tako lahko osveži z revolucionarnimi interesi mladih in se osloni nanje.
Dotok mladih v vrste ZK pa je odvisen od njenega prenavljanja. Nekatere mlade ljudi namreč odvrača od vstopanja v ZK premajhna
aktivnost in učinkovitost organizacij ZK v njihovem okolju. Prav tako pa jih hudo motijo člani ZK, katerih delo se razhaja z njihovimi besedami, dalje komolčarji, ki izkoriščajo svojo funkcijo za osebne interese ipd. Mladi so namreč še bolj kot starejši nagnjeni k temu, da take primere posplošujejo in zaradi posameznika kažejo s prstom na vso ZK. Nujno je torej, da čimbolj pospešimo odhod takih posameznikov iz ZK.
Po drugi strani pa mladi nimajo prav, ko čakajo, češ naj se ZK najprej sama »izčisti«. K temu naj prispevajo zlasti tudi mladi s tem, da vstopjo v ZK- in znotraj nje pospešijo ta proces. Prav mladi, ki imajo vse življenje še pred sboj, so namreč najbolj zainteresirani, da se ZK čim hitreje prenovi.
Koga izmed mladih si zlasti želimo v ZK? Kadar gre za mlade, se naša pozornost najpogosteje ustavi pri »jeznih mladeničih« oziroma dolgolascih in drugih, ki s svojimi posebnostmi opozarjajo nase ali pa pri mladini, ki je že vključena med aktiviste. Med njimi kaj radi potegnemo ostro črto: ene dodelimo na levo, druge na
desno. Toda vse preveč uporabljamo merilo, kdo je »priden, poslušen fantič ždi deklič«. Ali ne dišijo taka merila vse preveč po birokratskem vrednotenju, ki daje prednost kimavcem, ljudem z mehko hrbtenico? Ali ne sodijo v vrste komunistov tudi tisti, na videz samosvoji, vihravi mladi ljudje, ki nočejo biti »pohlevni fantiči, marveč kritično razmišljajo o svetu okro; sebe in ga hočejo spremeniti na bolje? Predvsem pa vse preveč spregledujemo množico tistih mladih ljudi, ki sestavljajo večino mladih delavcev in kmetov, dijakov in študentov, a živijo »normalno« življenje.
Po kakšnih merilih torej ocenjujemo mlade, če so zreli za vstop v ZK? Nedvomno je dandanes poglavitno merilo to, kako se nekdo zavzema za samoupravljanje, za reformo, za to, da bo vsak užival veljavo le po svojem delu. Komuniste ocenjujemo po tem, kako dosledno se borijo proti samovoljnemu prisvajanju pravic delovnih ljudi in proti vsakršnemu izkoriščanju, po tem, ali se aktivno borijo za uveljavljanje politike ZK. Komunist se odlikuje hkrati po svoji
poštenosti, tovarištvu, spoštovanju mnenj in interesov soljudi. Jasno pa je, da ni ne idealnih ljudi, ne idealnih komunistov. Zato je najprimerneje, da kandidate primerjamo s sedanjim aktivnim in naprednim delom članstva ZK ne pa z nekakšnim idealnim likom komunista.
Statut ZKJ načelno določa, da mora biti kandidat star 18 let. To pa ni nujno upoštevati v vseh primerih, kajti mladi ljudje dandanes hitro dozorevajo. Zato smo tudi za sprejemanje vajencev in srednješolcev.
Sprejem posameznika v ZK naj predlaga predvsem tisti krog ljudi, v katerem kandidat živi in ga zaito najbolj intimno pozna. Predlagatelj je lahko tudi Socialistična zveza, sindikalna, mladinska, taborniška ali druga organizacija, samoupravni organ itd. Jasno pa je, da bi morali biti komunisti, ki delajo v teh organizacijah, poglavitni pobudniki za sprejemanje novih članov. Sprejema pa novega člana lahko osnovna organizacija, aktiv, oddelek ali občinsko vodstvo, skratka tisti, ki najbolje pozna kvalitete oziroma dužbenopoli-tično aktivnost kandidata.
MIRO ZAKRAJŠEK
Odkod dobiti denar za pokojnine kmetov?
Splošno pokojninsko zavarovanje kmetov je hudo zamotana zadeva — Z odlaganjem ne bomo prišli do potrebnih sredstev — Storiti je treba kar je
v sedanjih razmerah možno
»Podoba je, da kmetje ne bomo nikOli dočakali pokojnin. Tako razpravljajo na skupščinah in pišejo časopisi,« je potožil stari, onemogli kmet, ki na lepem posestvu komaj životari. Njegov sosed, mlajši kmet pa je menil, da ne bi bilo pošteno, če bi on in drugi mlajši kmetje morali plačevati prispevke za pokojnine takih starčkov, ki niso sami ničesar prispevala za to, njihova posestva pa bodo podedovali otroci ali celo drugi sorod-
VARČEVANJE SE UGODNO RAZVIJA
Iz meseca v mesec je v naši državi več hranilnih vlog, kar spet potrjuje zaupanje ljudi v dinar, ki se kljub raznim oviram in posledicam, ki vplivajo na naš trg zaradi svetovnih gibanj (padec angleškega funtšterlinga, nihanje cen zlata, ugibanje, kaj bo z dolarjem itd.), vendarle krepi. — Kreditna banka in hranilnica v Ljubljani, najmočnejša tovrstna denarna ustanova v Sloveniji, je v I. tromesečju 1968 povečala vezane vloge svojih varčevalcev kar za 40 milijonov dinarjev. Varčevalci za stanovanjsko gradtfev imajo v teh 40 milijonih vloženih 11 milijonov novih dinarjev!
Uvoz in izvoz elektrike
Marca smo uvozili v državo 7,4 milijona kWh iz Avstrije ter malenkost iz Bolgarije in Grčije; s takim uvo-vom predvsem popravljajo slabe napetostne razmere v našem omrežju. V iste času pa smo izvozili 27,3 milijona kWh; največ smo »odposlali« elektrike v Italijo (8,9 milijona kWv vrnitev energije, ki smo jo iz Italije dobili konec 1. 1967 in v januarju letos). Na Madžarsko smo prodali 1,5, v Bolgarijo 9,6 in v Grčijo 7,3 milijona kWh. Skupno smo izvozili v prvem tromesečju 79,4 mili j. kWh.
upokojence. Njihovi prispevki bi se v pokojninskem skladu obrestovali, hkrati pa služili za kredite kmetijstvu. Zato ne bi bili visoki. Ge bi se za zagotovitev pokojnine po 60. letu odločil že 16-letnd fant, bi prispeval v sklad vsako leto le toliko, kolikor naj bi bila njegova mesečna pokojnina. Povprečni kmet pa gotovo zmore na leto 500 Ndin za pokojninsko zavarovanje, če ve, da je potem preskrbljen za starost. Lahko se odloči tudi za
nižjo ali višjo pokojnino. Enako visoko pokojnino sl lahko zagotove z letnimi prispevki tudi starejši kmetje, le da bi bili njihovi prispevki toliko višji, kolikor bi bili starejši, ko bi jih začeli vplačevati. Npr. 45-ler-ni kmet bi moral prispeva ri letno do 60. leta starosti po 1700 Ndin, da bi potem dobival mesečno po 500 Ndin pokojnine.
S podobnim sistemom pokojninskega zavarovanja bi se gotovo strinjali tudi mnogi slovenski kmetje. Z njim sicer ne bi odpravili vseh skrbi starih kmečkih ljudi, postavili pa bi trdno osnovo za začetek urejanja teh vprašanj.	J.	Petek
Kmetijski nasveti
niki. Zakaj bi nekateri kmet je dobili pokojnine takoj, ne da bi sploh kaj prispevali, za to, drugi pa bi morali plačevati 20, 30 ali še več let, preden bi dobili pokojnino?
O pokojninah kmetov se torej ne strinjajo niti kmetje. Starejši kmetje si jih želijo, mlajši pa se bojijo visokih prispevkov. Zato je potreben tak sistem, ki bo enako spodbuden za mlade in stare kmete, za premožnejše in revnejše.
V Sloveniji smo o tem premalo razpravljali. Po starostni strukturi kmečkega prebivalstva smo le ugotovili' da bi dva za delo sposobna kmečka človeka morala prispevati pokojnino za enega upokojenca. K izplačani pokojnini bi morali prišteti še upravne stroške. Prispevki kmetov bi torej res morali biti tako visoki, da jih ne bi amogli, če bi jih obračunavali od katastrskega dohodka ali kako drugače. Razmišljanja o tem se navadno ustavijo ob takih ugotovitvah. Nekateri sicer predlagajo, da bi poiskali tudi druge vire sredstev za pokojnine kmetov. V sedanjih gospodarskih razmerah pa ni upanja, da bi jih našli.
V nekaterih republikah, zlasti v Srbiji, imajo že jasnejše zamisli o pokojninskem zavarovanju kmetov. Verjetno bodo kmalu sprejeli ustrezen zakon. Po njihovem naj bi pokojninsko zavarovanje kmetov vsaj v začetku bilo prostovoljno. Prispevki bi bili odvisni od višine zaželenih pokojnin in ne od velikosti posestev. Z lastnimi prispevki bi si lahko zagotovili pokojnine vsi kmetje brez ozira na starost. Nad 60 let stari kmetje bi dobili pokojnino takoj, če bi prodali posestva in določen znesek vplačali v sklad za pokojnine. Mladi kmetje, ki bi sd želeli zagotoviti pokojnino za starost, torej ne bđ nič prispevali za takojšnje
Pomen rudninskih snovi
O vlogi rudninskih snovi, ki sestavljajo kosti, nahajajo pa se tudi v vseh drugih organih, še niso znane vse skrivnosti. Ce govedo grize jasli ali liže zid, rejec takoj ve, da taki živali nekaj manjka. Hujši primeri pomanjkanja rudnin pa so kostolomnica, hujšanje, majhna ješčnost in pogosto tudi jalovost.
| Živalim pokladamo kostno moko, lizalne kamne in živinske soli, klajno apno ali različne druge rudninske dodatke, najbolje po navodilu veterinarja. Vsi ti dodatki vsebujejo kalcij (apno) in fosfor, ki sta najvažnejši rudnini.
Zanimivo je, da so zadnje raziskave pokazale, da v nasprotju z dosedanjim prepričanjem govedo v Sloveniji dobi v telo dovolj kalcija in da je v mnogih rudninskih dodatkih celo preveč kalcija na račun fosforja. Razmerje teh dveh rudnin je odločilnega pomena za vrednost rudninskih dodatkov.
| Fosfor je tista snov, katere najbolj manjka v naši zemlji in s tem v senu ter v živalih. Večina zgoraj opisanih bolezenskih pojavov je posledica pomanjkanja fosforja. Strokovnjaki, ki to vedo, stalno opozarjajo: gnojite travnike, pašnike in njive več s fosfornimi gnojili, zakaj škoda v hlevih je zelo velika!
Znano je, da domače živali z veliko slastjo jedo vse, kar je slanega. Sol pomaga želodcu prebavljati hrano, sestavljena pa je iz natrija in klora, ki sta tudi zelo pomembni rudninski snovi. Kuhinjska sol je zato sestavni del rudninskih mešanic za živino.
| Od snovi, ki nastopajo v zelo majhnih količinah in jih zato imenujemo sledovne elemente, v naših razmerah večkrat nastopi pomanjkanje joda. To lahko pri ljudeh in pri živalih povzroča goljavost, predvsem pri kozličkih, prašičkih ali psih. Zdravimo z dodatkom Joda. Drugi sle-dovni elementi: mangan, brom, cink na naših tleh in p;i naši živini še niso nadrobneje raziskani, vendar večj:.i neprilik ne povzročajo.	Inž.	M.	1-.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK•• vsak četrtek 60.000 izvodov!
■ -»■ u  ........                _ ■    ^  -■ ■     - —   —■>.
POGLED NA TRG V LJUTOMERU DANES
MM
Ob letošnjem dvanajstem občinskem prazniku 2. junija je Ljutomer sredi priprav na proslavo 100-letnice prvega slovenskega tabora.
»Bodi Ljutomer!« je dejal domačemu Lotmerku, trgu, ld se je naslonil ob vznožje Kamenščaka, Stanko Vraz, tisti Stanko Vraz, Prešernov sodobnik, ki je zarada nesrečnega ilirizma zaradi slovenske kulturne majhnosti in samovšečnosti sto let čakal, da se je »vmilu v slovensko slovstvo. Lotmerk so kraj od nekdaj že nazivali okoličani in Lotmeržani, ki so se že leta 1883 sprli z besedo komasacija, kasneje pa prišli navzkriž z arondacijo. Ljutomer, skoraj okrožen s Ščavnico, ki je tudi sto let čakala na regulacijo, kajti že na prvem slovenskem taboru 9. avgusta 1968 v Ljutomeru so zbrani zahtevali tudi ureditev voda. Iz ljudstoe-ga izročila vemo, da se je takrat v gozdiču za Ljutomerom zbiralo »•jezero in jezero« od blizu in od daleč. Pokali so možnarji, prihajali so gostje, govorniki so zahtevali zedinjeno Slovenijo, ljudje so z dviganjem rok o dobravali govornikom. Kot pri Slovencih ni bilo redko: notranji minister Giskra je »zborovanje pod milim nebom« — tabor dovolil, konservativno slovensko politično vodstvo v Ljubljani pa se je zbalo, rekoč: Kaj bo rekla dunajska vlada? Pristaši »očeta Plajbajsa« so se zdramili šele pri naslednjih taborih.
Mesec dni po ljutomerskem taboru, ki se ga je u-deležilo po nekaterih podatkih okrog 6 tisoč ljudi od blizu in daleč, tudi iz krajev ob levem bregu Mure, je bil tabor v Žalcu, na katerem je bilo okrog 15 tisoč ljudi. Višek je dosegel glede udeležbe tabor v Vižmarjah, na katerem je bilo okrog 30 tisoč ljudi. »Taboriti« so se zbrali še v Šempasu pri Golici, v Sevnici, na klancu ob Pivki, v Ormožu, v Tolminu, Sežani, Cerknici, v žopračah na Koroškem, na Kapeli pri Radgoni in drugod.
Ljutomer, mestece s približno 3 tisoč prebivalci, središče vinorodne pokrajine, ki je svojo kapljico žlahtnila z znojem in iskrivostjo čistokrvnih konj, vabi, kot so vabili na prvi slovenski tabor:
»NIHČE IZ NOBENE HIŠE NE SME MANJKATI!«
L. 1851 je zmagovita reakcija ukinila leta 1849 vsiljeno ustavo. S tem je »počistila z demokratično nesnago«, kakor je leto 1848 imenoval pruski kralj Friderik Viljem četrti.
Citalniška navdušenost tr-žanstva, v večini tiste »jaire gospode«, ki je kasneje dobrega pol stoletja pleteničila
o	idealih »za narodov blagor«, ki se na podeželju še ni mogla znebiti vonja po hlevu in ki je največkrat zahtevala drobtinice in nikoli dosledno postavljenega in izvajanega programa, to je bi-
lo	»narodno« razpoloženje sredine preteklega stoletja. Ob neskončnem nazdravljanju »s:avjansfcvu« ljudi niti ni motilo, da so navdušeno peli leta 1863 v Razlagovi Pesmarici objavljeno Tomaši-kovo slovaško budnico: ». . . grom in peklo, prazne vaše poti nam so* steke!« ki je ne razumemo danes, kakor jo niso verjetno razumeli tudi takrat.
To je bilo obdobje v življenju slovenskega naroda, katerega politiki je dal Kardelj vzdevek »kramarska«.
Dogovor, da postane Madžarska kraljevina v sklopu habsburške vladarske hiše, je prizadela vse Slovane, ki so živeli v »ječi narodov« — Avstriji. Slovenska državnozborska delegacija je nastopala v razpravi v državnem zboru sicer proti dualizmu, toda obljuba, da dobijo Slovenci avtonomijo in gorenjsko železnico, ki je nekaterim napolnila žepe, je bila dovolj, da so slovenski poslanci glasovali za dualizem.
Vse to je sililo k radikalnejšim ukrepom za dosego »stvari narodove«. Taborska akcija, ki je dobila zaslombo pri vseh plasteh ljudstva, je ponovno obudila geslo o zedinjeni Sloveniji. Levstikov nastop v slovenski politični areni proti neodločnosti starejše generacije, ki se je kazal tudi v nerazpoloženju in zahtevah taborov, je nakazo val nov veter, kajti kot je zapisal Levstik v Slovenskem
POSTANI IN OSTANI ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE!
tod m bilo daleč do nemške in madžarske jezikovne meje. Verjetno, da je čitalniško obdobje tudi v Ljutomeru pomenilo kaj več kot samo nazdravljanje slavjanstvu in rajanje, verjetno pa tudi, da je v Ljutomeru »... bilo še polno narodnih mlačnežev in odpadnikov in zato so prireditelji dobro vedeli, zakaj so sklicali prvi tabor ravno v kraj, ki je bil tako rekoč še zelo prevzet od Nemcev« (M. Gorše: V. Zamik, Slov. matica 1940, str. 86).
Dne 7. julija 1868 so se na povabilo ljutomerskega do-
šču. Taboru je predsedoval domačin dr. Razlag, pričel pa ga je ljutomerski župnik dr. Klemenčič. Posestnik Kukovec se je v svojem govoru potegoval za slovenski jezik, dr. Zamik je zahteval slovenščino tudi v škofijski urad, Božidar Raič, znameniti taborski govornik, pa je nastopil proti raznarodovanju. Govorniki so zahtevali, zbrani pa so potrjevali: slovenščina naj bo izključni uradni jezik na Slovenskem, cerkvena vlada naj uraduje v slovenskem jeziku, slovenščino v osnovne šole, deželna vflada v Gradcu naj daje za potrebe slovenskega dela Štajerske več denarja, Slo venci naj se združijo v zedinjeno Slovenijo.
LJUTOMER PO STO LETIH
V	okviru praznovanja 100-letnice prvega slovenskega tabora je Ljutom«: organiziral vrsto prireditev, ki se vrstijo od februarja naprej.
V	praznovanje občinskega praznika so vključili tudi 50-letnico bojev za severno mejo, prav tako slavi letos Ljutomer 100-letnico čitalnice. Tik pred osrednjo proslavo pa bodo organizirali še vr-
manjše stalne galerije. Razstavljena bodo med drugim dela prleških slikarjev Anteja Trstenjaka, Košarja in Žabota. Septembra bo v Ljutomeru tudi posvetovanje slovenskih zgodovinarjev na temo »Pomen prvega, slovenskega tabora«. Posvetovanje bo organiziralo Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Na predvečer glavne proslave, t. j. 5. oktobra, bodo Ljutomerčani uprizorili Kreftovo »Veliko puntarijo«. V nedeljo, 8. oktobra, bo v parku I. slovenskega tabora slavnostno zborovanje, srečanje pevskih zborov in telo vladni nastop. Istega dne bo na ljutomerskem hipodromu tudi jugoslovanski kasaški derby.
Kljub temu, da Ljutomer danes nima nobenega velikega industrijskega obrata, ki bi najbolj prepričljivo pokazal na razliko med Ljutomerom 1868 in Ljutomerom 1968, pa je treba omeniti novo vinsko klet s kapaciteto nekaj sto vagonov vina, novi obrat mariborske tekstilne tovarne, Tehnostroj, obrat Konusa iz Slov. Konjic, opekamo, obrat z a predelavo mesa, obrat za predelavo mleka. Poleg tega je še več manjših delavnic, ki skupno zaposlujejo blizu 2600 ljudi.
V	povojnih letih je dobil Ljutomer lepo urejen oddelek muzeja NOV, pred leti pa tudi gimnazijo.
AJMO, PJESMO MOJA . . .
Na sevniškem taboru drugega maja 1869 je Valentin Zamik v svojem govoru za zedinjeno Slovenijo med drugim dejal: »Pred tisoč leti smo bili edini še vsi Slovenci, potem so nas razdelili v Kranjce, Korošce, Štajerce in Primorce!« Kaže, da je ta trditev aktualna pogostokrat tudi danes, sto let po prvem slovenskem taboru.
Ljutomer ponuja z oktobrsko obletnico tabora priložnost, da se na tem koncu Slovenije zberejo gosti iz vseh slovenskih pokrajin. Ljutomerski oktober bo po nudil vsem prijetno doživetje med prleškimi vinskimi go ricami, vse tja do Jeruzalema, o katerem je Stanko Vraz zapel:
Ajmo, pjesmo moja, gore u Jerusalim, da kip zavičaja pred tobom razgalim.
Stoletnica prvega slovenskega tabora naj bo med drugim tudi srečanje neznanih in nepoznanih potomcev udeležencev ljutomerskega, žalskega, sevniškega in drugih taborov pred sto leti!
JUŠ MAKOVEC
narodu:	»V -telo slovenske
politike se je zbralo toliko gnoja, da mora sitvar enkrat pokniti!« Če je slovensko ljudstvo na taborih manifestiralo za zedinjeno Slovenijo, zahtevalo tudi konkretne u-krepe, kot na primer regulacije, pogozdovanje Krasa in podobno, potem je to dokaz dolžnosti, ki bi jo ljudstvo pokazalo tudi v letu 1848, če bi imelo na čelu revolucionarne voditelje.
LJUTOMERSKE
RESOLUCIJE
Za Ljutomer je prvi slo venski tabor veliko pomenil, predvsem zaradi tega, ker od
mačina dr. Matije Preloga sestali v Mariboru slovenski rodoljubi in sprejeli program, ki naj bi ga zagovarjali na vseh taborih. Ta program je zahteval: zedinjeno Slovenijo, slovensko urado vanje na Slovenskem, v osnovnih šolah izključno slo venski jezik, prav tako pa tudi uradovanje cerkvenih oblasti v slovenščini.
V	soboto, 8. avgusta 1968, so prispeli v Ljutomer gostje. Mesto je bilo slvnostno okrašeno. Med pokanjem možnarjev, z dvema godbama in z ljubljanskimi Sokoli na čelu se je množica odpravila v nedeljo, 9. avgusta po poldne na zborovališče. Blizu 6 tisoč ljudi je do trde noči vztrajalo na zborovali-
sto razstav, kot n. pr. »Ljutomer v boju za slovensko narodnost«, razstavo slikarjev, ki naj bd bila zametek
4
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60,000 izvodov!
š^pggši
!$1§1|
mm?: i
TEKSTILNA TOVARNA
NOVO MESTO
Kliring je, preprosto rečeno, medsebojna poravnava dolgov na poseben način. S kliringom bomo poizkušali skrajšati obhodno pot knjižnega denarja, ki je zdaj predolga. Večina podetij namreč preveč odlaša s plačili.
če odštejemo vse, kar so bile delovne organizacije v občinah Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika dolžne ob uvedbi kliringa, je ostalo še vedno 15 milijonov (novih) din dobro-imetja. Tako imenovanega negativnega salda, v celoti vzeto, ni bilo.
Gospodarstvo na našem področju je poslovalo tako, da zanj ne moremo trditi, da je bilo povzročitelj kliringa, saj že nekaj let terjatve za prodano blago močno presegajo dolgove. Torej bi s kliringom, ki pomeni odpravo medsebojne zadolženosti moralo kvečjemu pridobiti. Takšen kliring, kot ga uvaja zakon, pa parnem celo poslabšanje, saj nam bo odvzel tisti knjižni denar, ki smo ga prigospodarili.
INIS brez jamstva, v 5 primerih poseg v bančna sredstva, v 8 primerih pa v sklade skupne porabe in rezervne sklade podjetij
Prijava kliringa (delovne organizacije so morale predložiti seznam neporavnanih
Dober poslovni uspeh v Novem Sadu
Na letošnjem tradicionalnem mednarodnem kmetijskem sejmu v Novtm Sadu je večina razstavljavcev sklenila dobre kupčije. Nekatera domača podjetja so dobro prodajala drobno kmetijsko mehanizecijo. Tudi tuja podjetja, ki so letos razstavljala v Novem Sadu, niso zaosta-jala.
Zaradi dobrih poslovnih uspehov so nekateri razstavljavci že sedaj rezervirali prostor za prihodnje leto. Razstavni prostor, namenjen tujim razstavljavcem, je rezerviran že 80 odst.
Dobremu poslovnemu uspehu je prav gotovo mnogo pomagalo to, da je novosadska občina znižala prometni davek kar ža 2/3 in da so nekatera podjetja znižala ceno svojim proizvodom tudi za 50 odst.
Toča med dežjem
Malo pred 18. uro 27. maja se je nad krško in brežiško občino zdivjala huda nevihta. Med ploho in vetrom se je nenadoma usula toča. Zajela je precej šiirolk pas, vendar škoda ni velika, ker je padala med dežjem.
Bizeljskemu in Pišeoam je toča prizanesla, huje pa so 30 občutili pr: Podčetrtku.
r* •	•	v	v
Sejmišča
Na sejmu v Novem mestu
V ponedeljek, 27. maja, je bil na novomeškem sejmišču naprodaj 1001 pujsek, prodanih pa je bilo samo 461. Ker zanje ni bilo zanimanja, so morali živinorejci zopet v ceni popustii. Tokrat so veljali manjši pujski 60 do 120 din, večja pa 130 do 250 din.
terjatev in dolgov, ki so zapadli 15. februarja’ letos) je potekala v redu. Večina podjetij je že pred uveljavitvijo kliringa poravnala dolgove. Kliring bi zajel lahko v prej omenjenih občinah 211 delovnih organizacij. Samo 57 organizacij je bilo takih, ki so bile aktivne, 51 je bilo takih, ki so imele samo terjatve, 91 jih je bilo z izravnanim saldom, 12 pa takih, ki so imele samo dolgove (šole in drugi proračunsiki potrošniki).
Le dvema podjetjema (rudnika Kanižarica in Inisu iz Novega mesta) so poslovne banike odklonile jamsitjvo. Za rudnik Kanižarico je KBH Ljublijana jamstvo naknadno oddobrila in je zajet v Mitingu, medtem ko je Tnis iz Novega mesta ostal brez jamstva in s svojim negativnom saldom na zajet v kliring.
S kliringom je bilo na našem področju 30 milijonov (novih) din priliva (plačanih terjatev) in 20 milijonov din odliva (plačanih dolgov), tako da je ostalo 10 milijonov dejanskega pozitivnega salda.
Med 132 delovnimi organizacijami, ki jih je zajel kliring, je 92 taJkdh, ki imajo pozitiven saldo (te imajo
14.5 milijona pozitivnega salda) in 40 organizacij z negativnim saldom (samo
4.5 milijona).
Samo v 5 primerih je bilo na področju SDK Novo mesto treba poseči v bančna sredstva poslovne banke, ker prizadeti komintenti niso bili sposobni s svojimi sredstvi kriti negativni saldo. V. 8 primerih je morala SDK poseči v sklade skupne porabe, v 8 primerih pa tudi v rezervne sklade, da je dobila kritje za negativni saldo.
Odgovora na vprašanje, kaj bo z nelikvidnimi podjetji, ki niso zmožna plačila, ni
Ker so na našem področju prevladovali pozitivni klirinški saldi, v delovnih organizacijah, ki so vključene v kliring,’ ne more biti perečega problema zalog. Pozitivni saldi so toliko bolj razveseljivi tuidi zato, ker je naše gospodarstvo raslo na precej divji način, v večnem pomanjkanju kreditov in Je kljub temu ali pa morda prav zato ohranilo svojo likvidnost.
Vprašanje zase pa je, ali je opravičljivo to, da bomo morali, ker smo dobro gospodarili, s pozitivnim saldom kreditirata slabe gospo-
Psihiatri na obisku
V dneh od 1. do 5. junija se bodo srečali v Mokricah psihiatri iz vse Jugoslavije. Grad Mokrice so si zdravniki, specialisti za duševne bolezni, izbrali za strokovni seminar. Med bivanjem v Mokricah si bodo gostje ogledali tudi čateške Toplice in Posavski muzej.
»Jutranjka« predstavlja izbor za jesen in zimo
V soboto, 1. junija ob 16. uri bo tovarna otroške konfekcije JUTRANJKA iz Sevnice priredila v ča teških Toplicah »modno revijo jesen — zima 1968«. Na reviji bodo pokazali kompletno izbiro izdelkov, ki jih je pripravil kolektiv za konec tega leta.
darje drugod. To vprašanje se vsiljuje, ker Miring ne more biti samo inventarizacija dobrodmetij in dolgov, pač pa nekaj več kot to.
Iz zakona pa se da razbrati samo uvedba kliringa kot inventarizacija dolgov in do-broimetaj ter medsebojna izravnava obojega, brez določenega odgovora na vprašanje, kaj bo s tistimi, ki so nezmožni plačila. Vsi tisti pa v kliring zaradi nelikvidnosti sptoh niso vključeni. Težava je v tem, ker so prav taka podjetja povzročitelji vsega zla in bd bilq prav zanje treba predvideti ukrepe, ki jih zakonu o kli-ringu pogrešamo.
Dali bomo 12 milijonov klirinškega kredita
Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto je po kli-ringu imela kot poslovna banka, ki deluje na področju Dolenjske, Spod. Posavja in Bele krajine 15 milijonov din (novih!) pozitivnega salda. Po razdelilniku združenja poslovnih bank Jugoslavije mora z 12 milijoni dinarjev tega pozitivnega salda kriti negativni saldo Komercialne banke Karlovac v SRH in Komercialne banke Kočani v SRM. Obe omenjeni banki bosta vrnili ta klirinški kredit Dolenjski banki in hranilnici v treh enakih mesečnih obrokih do 22. avgusta letos.
Mladina po partizanskih poteh
V počastitev dneva mladosti je belokranjska mladina organizirala pohod po partizanskih poteh. Kljub slabemu vremenu Je 19. maja odšlo iz ©momlja 30 mladincev v spremstvu prvoborcev Franca Koširja in Bojana Fabjana na Smuk. Tu bi se morali sni/ti z Metličani, a ker je te slabo vreme zadržalo, so mladi Črnomaljci sami krenili na Gor. Laze. Tu so navzoči pripadniki JLA izstrelili častno salvo, udeleženci pohoda so položili venec pred spomenik, nato pa jih je gostoljubno sprejela znana partizanska Sobarjeva družina. Pohod se je končal v Rožnem dolu, od koder so se mladi z vlakom vrnili domov.
Novi stroji za spravilo sena
Kmetijska zadruga Črnomelj je pred kratkim kupila v Zahodni Nemčiji dive sa-monakladalni prikolici za traktor, s katerimi košnjo na velikih travnatih površinah v nekaj urah spravijo v silose. Na Lokvah so pretekli teden s stroji pokosili in spravili silažo s 65 hektarov travnikov. Vsa strojna oprema za spravilo sena in silaže velja okoli 30.000 din. Kljub temu da je črnomaljska zadruga na preurejenem in moderniziranem živinorejskem obratu Lokve že uvedla proizvodnjo na evropski ravni in povsem mehanizirala delo, pa je vse to ne bo rešilo izgube in težav, dokler bo trajal zastoj piri izvozu živine.
inunMiMii
Pijte | pelinkovec j
rBel$ad
PLINARNA
VODOVOD
CELJE
priporoča svoje usluge.
Tovarna A E RO, Celje
priporoča svoje kakovostne proizvode za pisarne, konstrukcijske biroje, razmnoževalne servise itd.
matrice in barvo za razmnoževanje, jasnitni načrt za kopiranje načrtov, selotejp lepilni trak, slep nalepne etikete, karbonski papir, indigo papir itd.
Vsi izdelki tovarne AERO, Celje, so najboljše kakovosti in bistveno pripomorejo k racionalizaciji dela.
Oglašujte v DL!
KOVINOTEHNA
export-import CELJE, MARIBORSKA 17
Obiščite naše prodajalne, ki so vedno dobro založene.
PRVOVRSTNA KVALITETA, MODERNE BARVE. SODOBNI DESENI IN TRPEŽNOST SO ODLIKE NAŠIH IZDELKOV.
KNJIŽNI DENAR, KI SMO GA PRIGOSPODARILI, BOMO IZGUBILI
Dobremu gospodarju po glavi?
V kliring niso vključeni tisti, ki so ga povzročili - Domača podjetja, ki so dobro gospodarila, bodo morala s pozitivnim saldom kreditirati slabe
gospodarje drugod
GOSPODINJE - SKRAJŠAJTE ČAS POMIVANJA POSODE!
Emajlirane pomivalne omarice
- z dvodelnim pralnikom s plastičnim okvirom ali
- z nerjavečim dvodelnim pralnikom
dobavlja po ugodnih cenah in kvalitetno belo emajlirane
CELJE
Proga je življenjskega pomena
(Nadaljevanje s 1. str.)
nobenih možnosti, da bo kočevska proga kdaj rentabilna, in da je malo verjetno, da bo to še javna proga, ker so tarife za prevoz prenizke. Tarife za prevoz blaga bodo zvišali ali pa progo ukinili.
Zanimivo je, da IS o svojem sklepu ni obvestil občinskih skupščin, čeprav je življenjsko pomemben za nekatere gospodarske panoge na njihovem območju (premogovnik, gozdarstvo, Apnenica Dobrepolje, lesna industrija itd.). Za sklep IS so zvedele občinske skupščine slučajno in po ovinkih.-
IS je sklep sprejel na hitro in celo postavil kratek rok (1. julij), ko je prepustil usodo proge le 2TP in občinskim skupščinam. Tako ukrepanje ni pravilno, ni proučeno, ni gospodarsko.
če namreč železnica občutno podraži tarife, pomeni to hkrati likvidacijo kočevskega rudnika (in verjetno še kakšne delovne organizacije ob tej progi) in nejasno usodo za precejšnje število delavcev, in seveda tudi likvidacijo te proge, saj je nad polovico tovora na tej progi premog.
Ostale delovne organizacije bi imele občutno večje prevozne stroške, preusmerile bi se na cestni promet in cesto uničile.
Železnica pa bi s tem ukrepom izgubila tudi precej prometa za svoje glavne (rentabilne) proge.
Občani in proizvajalci nezadovoljni s sklepom IS in ukrepi ŽTP
Predstavniki občin so opozorili, da bi z večjo podražitvijo tarif ali ukinitvijo proge nastal na tem območju ne le velik gospodarski, ampak tudi politični problem. Občani so negodovali že, ko je bil na delu proge ukinjen potniški promet (takrat je ZTP zatrjevalo, da bo proga rentabilna, ko bo potniški promet ukinjen!!), še bolj pa bodo zdaj, če bo ukinjen še tovorni, saj bi zaradi tega ukrepa bilo precej ljudi ob kruh.
Razen tega so predstavniki kritizirali ta sestanek, ker na njem predstavnik 2TP ni mogel povedati, kakšne naj bi bile nove tarife za tovorni promet (izjavil je celo, da je sklep IS presenetilo ZTP, čeprav ga je predlagalo ZTP!?); predstavnik sekretariata za gospodarstvo pa ni vedel povedati, koliko bi bil IS pripravljen prispevati za kritje izgube pri progi.
IS bi moral tudi bolj gospodarsko gledati na kočevsko progo in se ne umikati iz te »igre« okoli proge. Občine ob tej progi so del republike in njihovo gospodarstvo je del republiškega, zato je treba usodo proge, od katere je gospodarstvo zahodne Dolenjske odvisno, reševati bolj preudarno.
Predstavniki gospodarskih organizacij in občinskih skupščin ter poslanci so zah-
tevali še več pojasnil. Ker jih odgovori niso zadovoljili, so sklenili, naj odide v kratkem delegacija predsednikov občinskih skupščin na razgovor k predsedniku izvršnega sveta.
JOŽE PRIMC
Potujoča razstava o poklicih
V	Komunalnem zavodu za zaposlovanje je ena izmed dejavnosti tudi poklicno usmerjanje. Poleg rednega dela (svetovanje, predvajanje filmov o poklicih, predavanj mladini in staršem) je letos organiziral še potujočo razstavo o poklicih. Na približno 130 fotografijah so prikazani poklici, ki so najbolj pogosti na našem področju. Fotografije so opremljene z nekaterimi podatki: z zahtevami za posamezen poklic; načinom in trajanjem šolanja. Namen razstave je, da na zgoščen način prikaže osnovnošolski mladini in staršem čim več poklicev. Do sedaj je bila razstava v naslednjih osnovnih šolah: Šentjernej, Šmihel, Stopiče, Mirna peč, Žužemberk, Prevole in Trebnje. Do konca šolskega leta pa bo razstava še ,na Mirni in v Šentrupertu. Razstavo si je do sedaj ogledalo precej staršev in skoraj vsa šolska mladina navedenih šol. Zavod namerava prihodnje leto organizirati podobno razstavo še na ostalih osnovnih šolah.
A. K.
Kurirčkova pošta pred ciljem
Slovenski pionirji-delegati so predali Kurirčkovo pošto komandantu slovenskih partizanov Francu Leskošku-Luki - Srečanje s starimi borci in komandanti slovenskih brigad bo zanje nepozabno
V	torek, 21. maja, je bila v Ljubljana svečana predaja kurirčkove pošte komandantu slovenskih partizanov Francu Leskošku-Luki. Svečanosti so se udeležili pionirji — delegati iz vseh slovenskih občin. Novomeške pionirje je zastopal učenec Zlatko Zapan iz Novega mesita, ki je v Ljubljani prav hitro navezal stilke z vrstniki iz drugih krajev.
Pionirje so spremljali tudi borci iz vseh krajev Slovenije, ki so v Ljubljani po več letih srečali svoje nekdanje tovariše, živahnemu po-
zdravljanju ni bilo ne konca ne kraja. Novomeščanov je bila še posebno vesela Albanca Mali jeva iz Maribora, ki se vedno rada spominja vseh krajev na Dolenjskem, saj se je tu borila med NOB.
Slovenske pionirje je v Klubu poslancev pozdravil ljubljanski pionir, Franc Leskošek pa je sprejel raport pionirjev kurirjev iz vseh petih letošnjih prog. Podpisal je tudi dnevnike, ki jah bodo pionirji dali v podpis tov. Titu.
Letošnja kurirčkova pošta je bdla že sedma po vrsti.
Postala je ena izmed največjih pionirskih akcij in se je v zadnjih letih vključila v slovesno praznovanje Titovega rojstnega dne.
Slovenski pionirji, ki so se srečali v Ljubljani, najbrž nikoli ne bodo pozabili starih borcev in komandantov slovenskih brigad, o katerih so tolikokrat brali in slišali, pa jih dotlej niso poznali. O tem pomembnem srečanju bodo še dolgo pripovedovali svojim šolskim vrstnikom, saj šo vsi zatrjevali, da je bil to njihov naj lepši dan.
MARJAN TRATAR-UČO
Vedno več imamo nezaposlenih
V osmih mesecih 40 več nezaposlenih v kočevski občini — Nezaposlenost bi omililo lahko tudi tesnejše sodelovanje delovnih organizacij z Zavodom
za zaposlovanje
V zadnjih nekaj tednih je bilo v kočevski občini več razprav o nezaposlenosti v občini. Ugotovljeno je bilo, da število nezaposlenih še vedno narašča in je znašalo marca letos 356 ali 40 več kot septembra lani. Med nezaposlenimi je velika večina žensk in mladine do 26. leta starosti. Med nezaposlenimi je kar nad 88 odstotkov nekvalificiranih.
Analiza Zavoda za zaposlovanje o zasedbi delovnih mest v devetih večjih gospodarskih organizacijah v občini pa je ugotovila še, da je manj kot polovica delovnih mest, za katere se zahteva srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba, zasedenih z ustreznimi kadri.
Cim višja izobrazba je za delovna mesta potrebna, tem slabša je strokovna zasedba delovnih mest. Skoraj 20 odstotkov priučenih delavcev dela na delovnih mestih, za katere se zahteva srednja
šola. Na delovnih mestih, ki zahtevajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo, pa dela kar 27,5 odstotka priučenih delavcev oziroma delavcev s poklicno šolo. Ni pa treba posebej poudarjati, da je boljša Izobrazba zaposlenih potrebna za večjo produktivnost, konkurenčnost in sploh za poslovno uspešnost delovnih organizacij.
V razpravah je bilo poudarjeno, da bi se dalo marsikaj popraviti oziroma izboljšati, če bi delovne organizacije na področju zaposlo-
t
vanja (tudi štipendistov in pripravnikov) bolj sodelovale med seboj, posebno z Zavodom za zaposlovanje. Seveda pa bi morale delovne organizacije usposobiti tudi svoje kadrovske službe, ki so zdaj še premalo strokovne.
Strokovnejši ljudje na delovnih mestih bi hkrati ustvarili pogoje za zaposlitev novih ljudi. Poudarjeno pa je bilo tudi, da v občini Kočevje stalno zaposlujejo četrtino do tretjino ljudi iz drugih občin, kar spet povečuje število nezaposlenih domačinov.
Med možnostim! za večje zaposlovanje so nakazali še: večje sodelovanje delovnih organizacij z Zavodom pri zaposlovanju sezoncev in odpiranje novih uslužnostnih delavnic, kar naj bi občinska skupščina omogočila s spodbudno davčno politiko.
otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke
Jutranjka
KONFEKCIJA • SEVNICA
• kvaliteta
• modni vzorci
• ugodne cene
• takojšnja dobava
KOPITARNA
SEVNICA
priporoča svoje izdelke:
— VSE VRSTE KOPIT ZA ČEVLJE
— PETE, LESENE IN PLASTIČNE
— PLASTIČNE ROLETE ZA OKNA
— LESNO GALANTERIJO
— REZAN LES LISTAVCEV IN IGLAVCEV.
9
— Štefan, ti imaš traktor?
— Tudi ti ga lahko kupiš, če boš varčeval zanj pri
Dolenjski banki in brani Inici
v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
NE POZABITE:
Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih!
A
Potrošniki, Kupujte priznane pletenine, izdelane po najnovejših modnih krojih in barvah od trikotažne industrije
»ALMIRA«
iz Radovljice!
Njeni izdelki so znani po modi in kvaliteti ne samo na domačem tržišču, temveč tudi v zahodhih in vzhodnih državah.
Grafično podjetje	—■
CELJSKI TISK ■
Celje
priporoča svoje kvalitetne usluge.
Kadar pridete v
Celje,
obiščite
HOTEL
»E V R O P A«
GOSTINSKO
PODJETJE
ČRNOMELJ
vabi v svoje obrate:
HOTEL »LAHINJO«, RESTAVRACIJO »GRAD«, GOSTILNE »LOVEC«, KOLBEZEN in »PRI POSTAJI«, KOPALIŠČE NA VINICI IN GOSTIŠČE V SEMIČU.
To stran std napisali sami! — To stran sts napisali sami! — To stran stG napisali sami!
Samo novi dinarji!
Spoštovani tov. urednik!
V eni prejšnjih številk ste objavili sklep uredništva, da boste odslej vse denarne zneske pisali v novih dinarjih.
Vaš sklep popolnoma odobravam. žal pa sem opazil, da niste dosledni, ampak uporabljate oba načina. Zato človek včasih dvomi, kakšne so vsote v resnici.
Svetoval bi, da bi pisali zneske v novih dinarjih tako, da pripišete še število par v decimalni obliki. Na primer: pet tisoč dvesto starih dinarjev naj bi bilo napisano 5200, ustrezna vrednost v novih dinarjih pa 52J00. Zdi se mi, da bo potem brez posebne pripombe razvidno, da gre za nove dinarje.
Torej: zneski s pripisanimi parami so Ndin, brez njih pa Sdin. Še zgled: 5680.00 (N din) — 568000 (S din).
DUŠAN MODIC NOVO MESTO
POJASNILO UREDNIŠTVA: Za pisanje vrednosti v novih dinarjih smo se odločili zaradi bega, ker so domala vsi uradni dokumenti tako pisani. Ta sklep smo upoštevali povsod, morebitna izjema pa je bila kvečjemu napaka ali tiskarski škrat. Res pa je, da v enem samem primeru, in to v zbirki za naše trojčke, pišemo še stare dinarje, ker gre za akcijo, katere namen — znesek za zgraditev nove Korenetove hiše — smo ves čas napovedovali v starih dinarjih. Prav tako smo omenjali stare dinarje v nekaterih gospodarskih člankih, kjer smo navajali na primer vrednost proizvodnje pred leti z današ, njo. V takih primerih pa smo vedno (v oklepaju) po* udarili,, da gre za stare dinarje.
Ponavljamo, da bomo tudi v bodoče pisali vse zneske tako, kot zahteva služba družbenega knjigovodstva in kot je tudi najbolj pregledno in umevno: med celimi dinarji in parami z decimalno vejico (in ne nepraktično piko v zgornji polovici), med tisočicami in stoticami pa s piko. Zgledi: petnajst tisoč osem sto štiriinpetdeset dinarjev in devetinsedemdeset par = 15.854,79 din; 52 din = 5200 starih dinarjev; jajce stane 50 par = 0,50 din. če ni zraven v oklepaju nobene opombe, ne more biti dvoma, da gre za nove dinarje.
Pozorne bralce pa prosimo, da nas na vse morebitne nedoslednosti sproti opožar-'Jajo!' "
UREDNIŠTVO DL
Na rob polemike
V nedeljo, 26. maja, so se v Šentjerneju kljub slabemu vremenu ustavili štirje avtobusi turistov. Ogledali so si kartuzijo Pleterje (Foto: Polde Miklič)
Ali bo trma cokla napredku?
Tovariš urednik!
Občinska pot, ki pelje iz vasi Zavratec skozi zaselke in vasi Križe, Prevole, Osredek, Mala in Velika Hubajni-ca ter se od tam cepi proti Atresku, češnjicam in Primožu, je med najslabšimi na desnem savskem bregu sevnl-ške občine. Prebivalci teh vasi so že pred leti imenovali gradbeni odbor za zgraditev nove ceste na tem področju, že takrat se jim je posrečilo zbrati toliko podpisov za samoprispevek, da so imeli zagotovljenih pribl, pol milijona starih dinarjev. Vsi podpisniki so tudi obljubili, da bodo pomagali s prostovoljnim delom. Zaradi nesoglasij, ki so nastala zavoljo tega, ker se z načrtom o gradnji nove ceste ni strinjal takratni občinski odbornik ' fBdločno je odklanjal? da oi šla cesta prek njegovega dvorišča), je žal prva zamisel padla za nekaj časa v vodo. če bi delo steklo, bi tudi občinska skupščina v Sevnici nudila pomoč.
čeprav je krajevna skupnost na Primožu pripravlje-
MARMOR
GRADAC
tel 76-177. lok *
Po Konkurenčnih izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij In vsa teracereka dela hitro in Kvalitetno
na z denarjem podpreti to zamisel svojih prebivalcev z Male m Velike Hubajnice, pa se žal nekateri prebivalci iz Prevol in Zavratca upirajo tej zamisli, ker spadajo pod krajevno skupnost na Studencu. Posamezniki med njimi se izgovarjajo, da ne bodo »gradili ceste za hribovce«. Najbrž so slepi za uspehe vaščanov iz Zgornjih in Spodnjih Impolj, ki so letos med prvimi zgradili vodovod ter bodo po vsej verjetnosti že to jesen zgradili cesto od Primoža skozi obe vasi do ceste v Lokah, v Impoljskem potoku.
Kmalu po vojni so Prevol-čani in Zavratčani razširili stezo iz Prevol do Zavratc v kolovozno pot, kasneje pa jo hoteli preurediti v cesto. Žal jim to zaradi trmastih stališč nekaterih posestnikov iz Zavratca ni uspelo, ker ti niso dovolili gradnje prek svojih zemljišč. Da bi se izognili ovinku skozi Križe ter strmemu klancu v Vrtačah, bi radi cesto skrajšali za najmanj 2 kilometra: pri prevol-ski kapelici bi z gradnjo nove ceste krenili v levo ter bi mimo izvira pitne vode s Prevol speljali traso pod vznožjem Lepe gore. Od tam bi tekla cesta do Zavratc in do ceste Spodnje Radulje do Save. Tak načrt imajo v mislih, če bi nekaterip zavra-ški posestniki še vztrajali na starih stališčih.
Ker se vaščani iz Male in Velike Hubajnice še niso odrekli temu načrtu, še vedno upajo, da bodo pridobili prebivalce iz Osredka, Prevol in Zavratca 'ter predstavnike krajevne skupnosti s Stu-dencaf da bi pričeli čimprej
naše
Spet sta se oglasili dve sindikalni podružnici
V zadnjem tednu sta podarila za našo zbirko za segonjske trojčke: Branko Lipar, učitelj iz Artič, 5000 Sdin, in Angelca Kvas iz Črnomlja 4000 Sdin, skupaj 9.000 Sdin v gotovini. — Po banki so poslali za trojčke: iz sindikalne podružnice trgovskega podjetja »PRESKRBA« iz Krškega 30.000 Sdin in iz sindikalne podr. Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu 20.000 din.
Skupaj v zadnjem tednu: 59.000 Sdin.
— Do 28. maja smo zbrali za domek naših trojčkov 1,292.777 Sdin.
Spet se obračamo na vodstva sindikalnih podružnic na našem področju s prošnjo, da bi iz svojih sredstev odrinila kaj tudi za humano akcijo našega uredništva
— za domek trojčkov in njihove sestrice v Segonjah nad Škocjanom!
DOLENJSKI LIST
graditi cesto, ki bo te kraje odprla gospodarstvu in turizmu. Pri tem upajo tudi na pomoč sevniške občine. Krajevni činitelji obeh krajevnih skupnosti pa bi morali združiti svoje sile in sposobnosti, pa bi bila lahko dolgoletna želja prebivalcev naštetih krajev kmalu uresničena. Seveda se bodo še prej morali nekateri posamezniki otresti dosedanje ozkosti, ki je cokla napredka in razvoja teh krajev.
KAREL ZORKO, Zavratec 32, p. Studenec
Zdravilišče Dolenjske Toplice
H ti
bo 31. 5. 1968 prodalo na JAVNI LICITACIJI
AVTOMOBIL KOMBI 4MV
v voznem stanju.
Pričetek licitacije ob uri.
10.
Brez denarja ni lova
Tovariš urednik!
LovsJci turizem je v zadnjih letih močno napredoval in je postal v Spodnjem Posavju in na Dolenjskem pomembna in donosna gospodarska panoga, hkrati pa so se zelo spremenili tudi lovski predpisi. Kljub temu pa je v nekaterih lovskih družinah ostala še vedno stara miselnost. Kako naj si drugače razlagamo zastarelo mnenje, da so lovci lahko le premožni in vidnejši občani?
V poslovnikih nekaterih družin je določena ze'o visoka pristojbina za nove člane. V lovski družini Dobova je pristojbina kar 500 din. Povprečen delavec z minimalnimi mesečnimi prejemki seveda ne more plačati tolikšne pristojbine in tudi ne more postali lovec, čeprav si to Se tako žeti. Izdatki se ponavadi še potrojijo in le redki postanejo člani lovske družine. Zato predlagam, naj bi Jovske družine prenehale z dosedanjo prakso in omogočile mladim ljudem sprejem v svoje vrste. Vendar pa to ?e ni dovolj. Starejši bi morali mlade lovce pravilno vzaajati, in jim pomagati, da bodo prišli do potrebnega teoretičnega znanja. Tudi lovske družine morajo poskrbeti za svoj naraščaj, da bo nekoč dostojno zamenjal starejše.	| Ma
11. aprila letos je naš novinar M.Moškon objavil kratek zapisek v okviru: »Nekaj novega:	DELATI!«.
Okvirčkov s kritično vsebino (take in druge sorte) je Dolenjski list zadnje mesece objavil že precej, če nanje ni bilo javnih odgovorov, so bili ali slabi in brezkrvni ali pa take nature, da nanje ni bilo treba odgovarjati (opozorilo, ocena stanja ali pojavov in pod.).- Moškonov okvirček pa je razburil nekatere duhove. Z Dušanom Zupancem iz Novega mesta sta prekrižala meče, polila kanček strupa, še malo pelina, a tudi dobre volje! Glede resničnosti poziva oz. gesla »Nekaj novega: Delati!« sta se oba govornika za čudo dobro ujemala. Javno mnenje se je ob njunih navajanjih razdelilo na »za« in »proti« na eni in drugi strani. Slišali pa smo tudi resne glasove, da taka polemika (razpravljanje) nikomur več ne koristi, ker je zašla v osebne vode.
Žal, zares; Zupanc ni bil osebno izzvan, saj njegovo delo mnogi dobro poznamo in cenimo, odgovoril pa je na Moškonov prvi članek zelo osebno. Kaj je povedal M. Moškon v prvem zapisu? Danes zelo znano (a premalo upoštevano) resnico, da preveč govorimo, pa premalo delamo. Da vsi čutimo potrebo po nečem novem, pa kljub vsemu marsikje komunisti, socialisti in druge napredne sile v družbi ne poznajo zdravila za to NOVO; če pa ga že poznajo, ga nočejo uporabljati, ker . je grenko in ker na njem zelo določeno piše: GOSPODARSKA IN DRUŽBENA REFORMA.
Moškon Zupanca ni hotel žaliti in ga tudi ni žalil, ni ga izzival in ne dražil. Moškon je novinar; njegova dolžnost je pisati — in če je v ugotavljanju naše družbene stvarnosti napisal nekaj grenkih resnic, mar mu bodo to nekateri takoj zamerili? Njegov okvirček je koncept danes zelo znane misli in jasno izpovedanih stališč o odgovornosti in delu v družbi. O tem, kar je Moškon na kratko zabeležil 11. aprila, lahko naš domači časnik danes objavi vsaj 3 cele strani gradiva, ki so ga v zadnjih 4 ali 5 tednov dali najodgovornejši tovariši iz ik CK ZKJ od Beograda do Ljubljane; o ODGOVORNOSTI in DELU je pisal »Komunist«, »Delo«, o tem govori intervju v uredništvu beograjskega »Ježa« in tako dalje.
čemu potem taka užaljenost? Vladimir Bajc je na rob polemike med Zupancem in Moškonom zapisal več dobrih misli, čeprav je njegova metoda preozka: izluščil je iz širšega okvira samo odgovornost POLITIČNIH DELAVCEV, ko gre v bistvu za odgovornost NAS VSEH,
CELOTNE DRUŽBE! Kazati s prstom samo na poklicne politične delavce pomeni
enostransko poudarjati odgovornost samo enega dela družbenih delavcev, čeprav Moškon takega poudarka v okvirčku 11. aprila ni ne želel niti ne nakazal.
In zares gre pri vsej stvari za ŠIRŠO DRUŽBENO ODGOVORNOST nas vseh. če je to napisal novinar, mu bomo zamerili? Spričo tako priljubljenega molka mnogih naših poklicnih političnih lokalnih delavcev mora • prene-katero stvar zapisati žal spet samo novinar, ki pri tem odgovornem in napornem delu čestokrat ne dobi niti moralne, kaj šele drugačne podpore. Pa je stvar precej drugačna; France Kimovec je v letošnjem prvomajskem uvodniku v našem listu med drugim zapisal tudi tole: »Politika ni privilegij, je le naša jskupna dolžnost.« Pri njenem konkretnem uresničevanju smo časnikarji kar prevečkrat osamljeni, sredstva obveščanja pa so odprta za vse, ki hočejo in želijo pisati. Mnogi, ki pisati znajo, raje govore ob strani, v javnosti pa molče. Seveda, gre za odgovornost napisane in objavljene besede.
Cvitkovičeve pripombe v tej polemiki govore (9. maja) spet o užaljenosti fin frazer-stvu). Spoštujem njegovo delo in dolgoletno prizadevanje v organizacijah, a danes na njegovem mestu mlajših ljudi v naši družbi ne bi etiketiral z »diletanti«. In če. gre M. Moškon brskat po arhivu komisije za odlikovanja v naši občini, po našel med odlikovanci tudi sebe (medalja dela za dolgoletno uspešno organizacijsko delo v taborništvu), bil pa je tudi leto dni tajnik odbora terenske org. SZDL II. terena. Toda kljub temu je (tudi) M. Moškon že pisal in še bo pisal o zaslužnih ljudeh naše družbe. Brez fraz seveda.
Pri vsem tem pa lahko vsebino zapiska »Nekaj novega: DELATI!« tudi danes samo še ponovimo. S prošnjo seveda: da je tudi domači pokrajinski list odprt vtem, ki lahko z dobrimi nameni m svojimi življenskimi izkušnjami pomagajo bližnjim, organizacijam in vsej družbi. Ne izgubljajmo živcev, če nam ena izmed (redkih) polemik ni uspela tako, kot smo vsi želeli! Ne-žugajmo s prstom, ne bodimo takoj užaljeni — saj je treba doseženo vedno znova utrjevati z novimi napori in oplajati s sodobno stvarnostjo. K temu pa so poklicani mnogi, ne samo skromna desetina časnikarjev na Dolenjskem.
Zares: iskreno vabljeni k sodelovanju! Dolenjski list je, tovariši, prav tako vaš kot naš; je in postaja JAVNA TRIBUNA socialistov naše pokrajine.
TONE GOŠNIK, UREDNIK DOL. LISTA
BORCI GORJANSKEGA BATALJONA!
Drugo srečanje borcev gorjanskega bataljona ter aktivistov podgorjanskega sektorja bo
9. junija v Kostanjevici ob Krki.
Zbor borcev in aktivistov bo ob 9. uri.
Prevoz iz Novega mesta in Krškega ob 7. uri. Posebnih osebnih vabil ne bo!
Vabita
odbor gorjanskega bataljona in krajevna organizacija ZZB Kostanjevica
8s$!
PO OGHJU «/K»T» BO PBCPOtNO...
V Kranju je 10. in 11. maja zasedal VI. kongres gasilske zveze Slovenije, katerega so se udeležili delegati vseh slovenskih gasilskih društev, prisostvovale pa so mu tudi gasilske delegacije iz vseh naših republik in predstavniki gasilskih zvez s Koroške, Tržaškega in iz Madžarske.
V prvem dnevu kongresnega zasedanja so slovenski gasilci ocenili rezultate svojega dela od zadnjega kongresa, ki je bil 1963. leta. Poročilo gasilske zveze, referat njenega predsednika Metoda Rotarja in razprava so potrdili, da je gasilska organizacija pomemben del naše družbene sredine. Kot rdeča nit se je skozi oba kongresna dneva vleklo vprašanje, ali se je vzporedno z družbenim razvojem in s povečanim številom dobrin tudi gasilska službo prilagajala sodobnim
kateri katastrofalni, je bilo tudi 38 človeških žrtev, 311 oseb je bilo hudo poškodovanih, medtem ko so tudi gasilci imeli v svojih vrstah 67 težko poškodovanih tovarišev.
Analize kažejo, da so marsikje, sklicujoč so na reformo, zmanjšali skrb za požarno varnost, kar je gotovo v nasprotju z reformo in kaže na varčevanje tam, kjer je najbolj škodljivo! Posebno vznemirljivo je naraščanje požarov v tovarniških skladiščih, čeprav je ta pojav v sosednjih republikah bolj pogost kot pri nas.
Lani 6 katastrofalnih požarov v Sloveniji
Leta 1964 je bilo v naši republiki pet katastrofalnih požarov:	v Kartonažni to-
varni v Ljubljani (škoda 200
ko je bilo 93 oseb huje ranjenih.
Nepazljivost in malomarnost glavna vzroka požarov
Na katerih objektih je bilo v zadnjih letih največ požarov? Na prvem mestu v tej žalostni bilanci so požari v gospodarskih stavbah in skladiščih gotovih izdelkov; slede požari v gozdovih, v trgovinah in delavnicah, železniških vagonih in dimnikih. Število požarov torej narašča na proizvodnih objektih, zato lahko ugotovimo, da služba požarnega varstva na tem področju šepa.
g K;e so vzroki številnih požarov? Največ požarov nastane zaradi nepazljivosti, hr^zh-ižnos-i, malcmarro.li in otroške igre z ognjem, število teh vzrokov se vsako
Takole so skočili kočevski gasilci k nitim cevem in pohiteli, da bi čimprej »dobili vodo«, kakor pravijo; na tekmovanju v Kranju so se kar dobro postavili.
potrebam in zahtevam. Res je, da ®e je gasilska tehnika povečala, vendar še zdaleč ne dovolj, saj bi lahko gasilci kar 60 odstotkov svojih sredstev zaradi zastarelosti že zdavnaj odpisali. Vprašanje, kaj pomenijo gasilci brez sodobne tehnike, pa najbrž ni Odveč. Da pa bi bili gasilci tehnično dobro usposobljeni, potrebujejo stalna sredstva in zato ni čudno, če so v razpravi poudarjali, da je treba financiranje gasilstva urediti z dotokom stalnega denarja.
V naši republiki deluje gasilska organizacija že sto let, njeno osnovo pa sestavljajo prostovoljna gasilska društva, ki jih je v Slovenijii 1303, razen tega pa obstaja še 16 poklicnih gasilskih enot. — Skratika, danes je z gasilstvom in z interesi te organizacije povezanih več kot
100.000	prebivalcev naše republike.
Zaradi reforme pozabili na požarno varnost!
V Sloveniji smo od leta 1963 zabeležili 4615 požarov, ki so povzročili okoli 8.5 milijarde dinarjnv škode, če pa to škodo ocenjujemo po mednarodnih kriterijih, potem so požari terjali najmanj 40 milijard S din škode. V teh požarih, od katerih so bili ne-
milijomov S din), v Hidroelektrarni Dravograd	(250
milijonov S din škode), v kranjskem Exotermu (71 milijonov S din škode), v tovarni Stil Koper (50 milijonov S din škode) in v podjetju Vozila Gorica (40 milijonov S din škode). Leta 1965 ni bilo nobenega katar strofalnega požara, kljub temu pa je bil en večji požar v vasi Neverke, ko je pogorela kurja farma in je bilo 40 milijonov S din škode.
Leta 1966 je bil katastrofalen požar s škodo nad 100 milijonov S din v Šoštanju, kjer je pogorelga usnjama. Lani pa smo v naš: republiki za-beležili kar šest požarov večjega obsega: Luka Koper — škoda 90 milijonov S din, skladišče LTH v Škofji Loki
—	škoda 500 milijonov S din, parketama Verd Vrhnika — 200 milijonov S din škode, MTT Maribor — škoda 200 milijonov S din, gozdni kompleks Kozina - Podgorje — škoda 35 milijonov S din, in požar v kmetijskem kombinatu Žalec, ki je povzročil za 70 milijonov S din škode. Tudi letos rdeči petelin ni miroval, saj sta bila doslej že dva velika požara: v lesno industrijskem podjetju Kočevje — škoda 200 milijonov S din, in v tovarni Jadran v Mirnu, kjer je bilo 500 milijonov S din škode. Lani so požari zahtevali tudi 13 smrtnih žrtev, medtem
leto veča in lani so dosegli že 46,2 odstotka vseh požarov, medtem ko so druge požare povzročile gradbene pomanjkljivosti, elektrika, eksplozija, iskre lokomotiv, samovžig in strela.
Poziv gasilskega kongresa javnosti
Delegati na VI. gasilskem kongresu v Kranju so slo-
venski javnosti namenili tudi poziv, v katerem opozarjajo delovne kolektive, kmečka gospodarstva, gospodinje, starše in šole ter izletnike, naj po svojih najboljših močeh store vse, da bo požarov manj. Prav gotovo je ta poziv opravičen, saj nam dejstvo, da se 86 odstotkov vseh požarov povzročili ljudje zaradi nepazljivosti, brezbrižnosti, malomarnosti, površnosti, pa tudi zaradi zavestnega neupoštevanja požarnovarnostnih predpisov in zaradi neznanja v upravljanju z najbolj preprostimi gasilnimi napravami, pove dovolj. Skratka: vsa omenjena škoda, vse izgubljeno bogastvo in človeško gorje, ki ga požari povzročajo opozarjajo in obtožujejo. Zato gasilske organizacije tudi v prihodnje pričakujejo od slovenske javnosti vso, že tradicionalno podporo in razumevanje za svoje človekoljubno de k'.
Izredna požrtvovalnost in pripravljenost gasilcev
Na koncu dvodnevnega zasedanja v Kranju je VI. kongres gasilske zveze Slovenije sprejel tudi resolucijo, v kateri ugotavljajo, da so gasilci v zadnjih treh letih pokazali izredno požrtvovalnost in pripravljenost po magaL! 7 nesrečah. Kongres je zadolžil gasilske organizacije, da posvete več pozornosti propagandni dejavnosti in tako seznanijo vse občane z nevarnostmi, ki nam groze, če ne upoštevamo ukrepov za varnost pred požari. V resoluciji so delegati naročili predsedstvu gasilske zveze Slovenije, naj posveti največ skrbi sodobni opremi gasilskih enot, medtem ko naj si gasilske organizacije v prihodnje prizadevajo, da bodo vključile čimveč novih članov in da bo članstvo gasilske zveze kadrovsko in tehnično usposobljeno za sodelovanje, kjer bo pomoč potrebna, če hočemo, da bo gasilska služba res kvalitetna, potem bo treba rešiti nekatera nerešena vprašanja poklicnega gasilstva in gasilske organizacije sploh. Vse to pa je mogoče le s stalnimi in z za-
NAJBOLJŠI BODO SLI SEPTEMBRA ŠE V TITOVO UŽICE
Rezultati republiškega tekmovanja moških in ženskih gasilskih enot, ki je bilo v soboto, 11. maja, na stadionu STANKA MLAKARJA v Kranju:
MOŠKI — prostovoljna gasilska društva — A:
(23 ekip z 9 člani)
1. Anhovo
2. Rudnik Hrastnik
3. Velenje — mesto
Ženske — prostovoljna gasilska društva:
(7 ekip)	.=	■	•	.	v'	•,	.
1.JCozje
2. Novo mestp
3. Zarnušahi (občinska gasilska zveza Ptuj) v •
POKLICNE GASILSKE ENOTE (5 ekip):
1. Poklicna gasilska brigada Ljubljana
2. Zavod za požarno in tehnično varnost Kranj
3. Zavod za požarno in tehnično varnost Koper
Tekmovanje je bilo hkrati kvalifikacija za nastop na zveznem gasilskem tekmovanju, ki bo septembra v Titovih Užicah. Izmed slovenskih gasilcev bo na zveznem tekmovanju sodelovalo prvih šest uvrščenih prostovoljnih gasilskih ekip, med ženskimi ekipami in med poklicnimi gasilci pa po 3 prvouvrščene ekipe.
doefcnimi sredstvi za delo gasilskih enot.
Gasilci imajo pomembno mesto tudi v civilni obrambi, pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah, kot so potresi, poplave, plazovi in hude prometne nesreče. Vsestranska uporabnost ga-si.’skih enot je pripeljala tu-
Gasilci iz Novega mesta, tovarne perila LABOD —
brhke mlade novomeške gasilke in člani gasilske enote na tekmovanju v Kranju. — (Foto: Franc Perdan)
di do sklepa organizacijsKO-političnega zbora skupščine SRS, da se gasilske enote postopoma razvijejo v akcijsko reševalne enote, ki bodo v določenih primerih sposobne tudi za samostojno delovanje.
Gasilci odslej pobudniki krvodajalstva in dobre knjige
Ob vseh ug> tevitvah in sklepih VI. gas'iskega kongresa v Kr-^rju t e smemo pozabiti tuđ', nr dve novi in zanimivi p >oudi gasilske organizacije. K' r kljub dobro organizirani krvodajalski službi pog vc zmanjka krvi, so se gasiici odločili, da bodo odslej ’-esne sodelovali z Rdečim k izem Slovenije, mu pomagal; pri krvodajalskih ak:ijah in s svojim zgledom pouprli 70.000 slovenskih krvodEj&’.cev.
Ko je izvršni odbor republiške konference SZDL pred kratkim opozoril na pomembnost dobre slovenske knjige in na prizadevanja Prešernove družbe v tej smeri, so se gasilci odločili, da bodo pomagali širiti slovenske knjige, ki jih izdaja Prešernova družba.
VILI GUČEK
DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
PO VI. GASILSKEM KONGRESU V KRANJU
8
„Ubil sem nad 50 partizanov in pristašev OF“
se je med vojno, kot je zapisano v dokumentih, hvalil Vinko Levstik - Danes pa trdi, da mu nihče nič ne more, ker njegov hotel v Rimu obiskujejo naši vplivni državljani -Ob zadnjem obisku leta 1956 je dajal na Slemenih za pijačo - Pripeljal se je v mercedesu z rdečo tablico - Slemencem obljublja pomoč pri gradnji nove šole in hotela
14. maja so v Ribnici sklicali tiskovno konferenco o vojni in povojni zločinski dejavnosti Vinka Levstika, rojenega 13. julija 1925 v vasi Hudi konec pri Gregorju, ki je zdaj hotelir v Rimu. Prisostvovali so ji: član občinskega komiteja ZK Veno Či-hal, predsednik občinske konference SZDL Stane Goršič, sekretar občinske konference SZDL Dušan Lavrič, načelnik oddelka za splošne in notranje zadeve občinske skupščine Ribnica Vinko Kersnič in novinarji ter dopisniki Ljubljanskega dnevnika, Dolenjskega lista in TV-15.
Do te tiskovne konference verjetno ne bi prišlo, če ne bi Levstik v zadnjih nekaj letih postal t2iko predrzen, da je prebivalce Gregorja, Suhe krajine, Blok, Notraj-ske in druge, ki poznajo njegovo zločinsko dejavnost, povsem zmedel.
Vinko Levstik je namreč v zadnjih letih pošiljal prebivalcem Gregorja pisma, v katerih je predlagal, da bi zbiral prispevke za gradnjo nove šole na Gregorju in tudi sam prispeval zanjo. Na šolo pa naj bi vzidali ploščo Janeza Ev. Kreka. Ob otvoritvi šole in odkritju plošče naj bi priredili slo- • vesnost.
Predlagal je tudi, naj bi na Slemenih ustanovili Turistično društvo J. E. Kreka, kateremu bi tudi pomagal.
Mercedes z rdečo tablico ga je pripeljal domov
— Jeseni 1966 smo imeli- v gostilni Grebenc sejo režijskega odbora za gradnjo vodovoda, — je pripovedoval na tiskovni konferenci. predsednik občinske konference SZDL Stane Goršič.
— Takrat se je pred gostilno ustavil avto in kmalu nato sta vstopila neka ženska in moški, ki je držala roko v desnem hlačnem žepu. Moški je pozdravil: »Dober dan, Gregorci. Me kaj poznate?« Jaz ga nisem poznal. Moški se je obrnil k nekomu in dejal: »Vi ste pa Matičev stric. Jaz sem prišel iz Ljubljane. Imam -spremstvo. Pripeljal me je sam minister.« Zunaj je res stal mercedes s rdečo tablico in nekdo je bil menda v njem.
Moški je potem nadaljeval: »Po reformi vaše gospodarstvo ne gre. Tu bomo zgradili hotel.« Mislil sem, da je to kakšen republiški predstavnik, — je dejal Stane Goršič.
— Potem Je prišlec nadaljeval: »Ce boste kdaj kaj potrebovali, se kar name obrnite. Sem bogat. Imam dva hotela. Bomo nekaj popili.«
Potem je segel v žep in dal na mizo, kot so kasneje prešteli, 18.000 S Sdin. »Bo preveč,« je nekdo ugovarjal. Neznanec pa je odvrnil: »Boste pa jutri po maži spet pili.« Nato je poklical: »Zdaj pa litrček na mizo, bomo vsi skupaj popdli kozarček na zdravje ...«
In smo ga popili.
Potem je šel. Nekaj trenutkov je bilo v gostilni vse tiho, potem pa je nekdo zinil: '»Da se le upa, kurba!«
»Kdo pa je bil?«
»Levstik, črnorokec. Partizane, ki jih je on pobil, sem že jaz pokopaval.«
Nad Levstikovo predrznostjo in nobudnostjo organov varnosti niso presenečeni sa-
mo tisti, ki jim je Levstik koga odpeljal ali morda celo ubil, ampak celo oni, ki so imel: kakšnega sorodnika pri belih. Slednji govore: »Naši sorodniki so za svoja dejanja pošteno, če ne celo preveč, plačali, kljub temu da niso nikogar ubili. Tale Levstik, ki je bil najhujši in sian črnorokec, pa se pripelje domov kar z mercedesom z rdečo (službeno)^ tablico!«
Prošnja za podnaredniški čin
Kdo je Levstik? Pustimo ga, naj pove sam oziroma dokument, ki ga je sam podpisal in je ohranjen:
»Predmet: Prošnja za podnaredniški čin.
Ljubljana, 22. III.1944.
Poveljstvu organizacijskega
štaba Siov. domobranstva
Ljubljana
Podpisani domobranski kaplar Vinko Levstik, rojen 13. VII. 1925 Hudi konec, št. voj. legit. 3047, iz bivše 23. čete iz Škofljice, sedaj v vojni bolnišnici SS Lazaret Ljubljana, prosim Poveljstvo, da me poviša v čin podna-rednika in to iz sledečih razlogov:
1. 15. nov. 1943 sem stopil v Slov. domobranstvo. Kot člao VeHkolaške turjaške čete sem 1 partizana ujel, 1 ubil. Zatem sem bil dodeljen
23.	četi I. bajne skupine. Vojaški uspehi, ki sem jih do* segel v borbi okrog Grosuplje, so:
Uje] sem dva partizana z orožjem in s kolesi. Pri njih dobil tudi material za miniranje .proge. Zasledil sem tri terence in dve terenki. S patruljo, ki mi je bila zaupana, sem ob neki priliki rešil most pri Šmarju. Od 40 partizanov, ki so napadli, sem ubil 1, drugi so zbežali. Priča za to mi je poročnik Rak.
2. Kot član 23. čete VII bojne skup. sem imel sledeče uspehe: 27. II. 44. sem ubil partizanskega vodnika, enega part. vodnika ujel, rekvirira! 2 puški, 1 pištolo, dve kišti municije in ostalo vojuško part. spremo. 28. II. sem šel prostovoljno z Nemci nad partizane: z mitraljezom pod pazduho sem enega partizana podrl, 1 ujel, 29.
II.	sem udaril skupaj s 7 partizani. 3 od teh sem ustrelil, ostali so stekli in eden od teh je ustrelil mene v hrbet. Todo mitraljezec, ki je ustrelil mene, je bil od mene takoj za tem ranjen v ramo in sem mu pri tej priliki odvrgel mitraljez in municijo.' Nato sem tudi sam omagal. Nemci se me odpeljali v vojno bolnico v Ljubljano .
Slišal sem, da so Nemci Poveljstvu že sporočili o tem, kako sem se bojeval s partizani. Slišal sem tudi, da
me bo Poveljstvo na moje dosežene vojaške uspehe odlikovalo. Prosim pa Poveljstvo, da mi nameravano odlikovanje izkaže v povišanju čina v podnarednika, kar sc mi zdi edino primerno za delo. ki sem ga izvršil doslej. To povišanje mi bo dalo nove vneme in poguma pri na-daljnih borbah, saj bom kmalu spet sposoben za borbo.
Vinko Levstik 1. r.
II.	0217425
»Lično poznat« v ambasadi SFRJ v Rimu
Poglejmo še malo drugi kratki življenjepis Vinka Levstika, ki ga je zapisal v svoji prošnji za izpis iz jugoslovanskega državljanstva 26. oktobra 1967. Prošnja je naslovljena na ambasado SFRJ Jugoslavije v Rimu:
Kratek življenjepis: do 1937 obiskoval ljudsko šolo pri Sv. Gregorju, od 1937 do 1942 uslužben kot delavec pri graščaku Oskar Kozler—Ortnek, 1942 mesec maj kot aktivist OF odpeljan od okupatorskih sil v zapore za talce v Ribnico, od tam pa v Ljubljano, kasneje Gonars, in Perugio na prisi na delo,
do 1943 meseca septembra razpad, pobegnil iz taborišča v Perugii in stopil prostovoljno na Primorskem v partizane. V Ljubljanski brigadi komandir čete vse do decembra.
1944 odpeljan iz doma v januarju (bolan) po domobrancih. Ostal vse do 1945.
1945 mesec marec zapustil domovino in ostal po raznih begunskih taboriščih, zaposlen v Emigracijski pisarni »National Cattolic Welfare Conference — War Relief Services.
1951 Zapos'en pri potovalnem uradu »VIA-Viaggi e Turismo Via Due Maceli Roma.
1958 Poročil Slovenko iz Trsta, italijansko državljanko, napustil delo v potovalnem uradu in odprl Penzijon »Bled«, sedanji Albergo »Bled« — vlasnik in direktor hotela Bled Via S. Croce in Gerusalemme 40 in hotela Daniela itd.«
Na zadnji strani te prošnje je pripisano:
»Potvrdjuje se, da je Levstik Vinko svojeručno podpi-sao ovu ispravu identitet ime-novanov utvrdjen je na osnovu — LIČNO POZNAT...
9.	11. 1967 Rim, šef konzularnog • oddeljen ja Aleksič Slavko 1. r.«
Domobranska poročila o Levstiku
Nekaj izvlečkov iz poročila štaba Slovenskega domobranstva lahko primerjamo z Levstikovim življenjepisom v prošnji za izpis iz jugoslovanskega državljanstva:
1.	Poročilo organizacijskega štaiba Slovenskega domobranstva št. 2926 — zaupno (podpisan poveljnik podpolkovnik Krener) od 13. maja 1944 pravi:
»V noči 7/8 maj je 24.'četa (iz Velikih Lašč) nastopila načrtno akcijo na zloglasno komando mesta Velike Lašče, ki se že dolgo nahaja v Mačkih nad Robom ... Razvnela se je kratka hi srdita bitka v hišah in vežah, nakar so partizani v neredu in slabo oblečeni zbežali in hiš mimo naših desetin, ki so medtem obkolile vas. Izid borbe: zaplenjen ves arhiv, nekaj orož-
ja ... Po poročilih, prejetih naknadno, so partizani imeli 22 izgub, med njimi najmanj 15 mrtvih. Med mrtvimi je 6 žensk, dalje namestnik komande rnesta ... Med borbo na nož in pest so se posebno odlikovali domobranski pod-narednik Peršin ... kaplar Vinko Levstik ... Imenovani so sami s 3 brzostrelkami in
1	strojnico obvladali borbo v hišah in v vasi sami... Za osebno hrabrost zaslužijo pohvalo«.
2.	No, Vinko Levstik je za to svoje dejanje napredoval! Iz poročila iste ustanove kot
Ivana Vesel, ki jo je 7. junija 1944 odpeljala skupina domobrancev, preoblečenih
v	partizane. Domobrance je vodil Vinko Levstik. Ivanko sta 24. junija 1944 po dolgem mučenju ubila dva domobranca.
zgoraj (št. 3981—zaupno, podpisan Krener) beremo za 2. junjj 1944 tole:
»Domobranska patrolna trojka iz 114. čete, katero je vodil podnarednik Vinko Levstik, osebno zelo hraber, je na patroli pri Sv. Gregorju zadel na partizansko trojko. Vnela se je pratka borba. Padla sta dva partizana, en desetar in en redov, vodnik pa je bil ujet...« .
3. Za 4. junij 1944: »Patrolna trojka z Levstikom je bila ponovno pri Sv. Gregorju. Ubit je bil en partizan (intendant), dva pa sta ušla«...
4. za 20. junij. 1944: Domobranci so pognali partizane z Blok v Studeno. »Partizani so od tu dalje neprestano napadali in streljali s samimi dum-dum proglami. Pri tem je bil ranjen podnarednik Levstik Vinko v desno nadlaht.«
Levstik večkrat omenjen v knjigi o zločinih
2e med vojno je izšla v odgovor na »Orne bukve« partizanska knjiga. o vojnih zločinih. V njej je večkrat omenjen tudi Vinko Levstik.
V	njej med drugim beremo (stran 55):
»V vasi Sv. Gregor pr: Rib-nioi so domobranci istega dne iskali Franca Perovska, ki jim je bil znan kot sode-lacev OF, a se jim je sikril. Ko pa je popoldne šel v cerkev, so ga tam ujeli, ga peljali pod vas Gašpinovo na pota v Vel. Lašče in ga tam ustrelili. 1. V. je bil pogreb, krste pa niso dovolili odpreti.
Morilci so iz posadke Vel. Lašče, med njimi:	Jože	in
Alojz Petrič ter Rudolf Adamič iz vasd Hudi konec, Vinko Levstik in Ivan Zgonc iz vasi Junče, Franc Zabukovec,
—	domobranski narednik iz vasi Kmče. Iskali so tudi Pe-rovškovo sestro Angelo, ki pa je pobegnila, a so zagro-
zili, da bodo vse požgali, če se do 2. V. ne bo javila v Vel. Laščah.«
(Stran 73): »17. VI. 1944 so iz Sodražice odpeljali Antona Henigmana v Vel. Lašče in ga v bližnjem gozdiščku ustrelili. 7. VI. so odpeljali tudi Ivanko Veselovo iz Sodražice, a so jo Nemci 24. VI. izpustili. Domobranci so ji pokazali pot, po kateri mora iti, ker jo bodo sicer ponovno zaprli. Z njo je šla tudi neka druga ženska. Ko sta dospeli do zadnje hiše iz Vel. Lašč proti Sv. Gregorju, sta tam čakala dva domobranca, ki sta ukazala spremljevalki Veselove, naj. počaka. Veselovo pa sta začela suvati in pretepati. Ko sta jo prignala v gozdiček, so ljudje dolgo slišali vpitje Ivanke, nato pa strel. Oba domobranca sta se takoj vrnila in s seboj nesla kovček Veselove, ki sta jo umorila.
Aretacijo Henigmana in Ivanke Veselove je izvedlo 5 domobrancev, preoblečenih v partizane in pod vodstvom Vinka Levstika. Ko so imenovana dva in Marija Korbiče-va ter Ela Jakopinova začeli ugovarjati, da niso pristaši OF, je zakričal Levstik: »Zdaj boste dobili po rajonu! Živela črna roka!«
(Stran 76): »10. VIII. je domobranska patrola iz Vel. Lašč, v kateri so bili Tone Oblak, p. d. Ilijev. iz Grabna, in Vinko Levstik, p. d. Tapovkov iz Hudega konca,, zahrbtno napadla tri partizane. Medtem ko je eden padel, so druga dva ujeli. Ta dva sta morala mrtvega tovariša sezuti, da so roparji odnesli čevlje. Nadaljnja usoda obeh jetnikov še ni znana.«
(Stran 77):	»10. VII. je
Vinko Levstik zahrbtno ustrelil nekega partizana. Ta je sodeloval pri umoru Antona Henigmana in Viktorja Perovška/ Sam se je pohvalil, da je ubil že nad 50 partizanov in somišljenikov OF.«
Levstik se predstavi za oficirja JLA
Vinko Levstik je še vse do jeseni 1945 strašil ljudi v ribniški občini. Avgusta 1945 je skupina, v kateri je bil Levstik, ubila Dolmina in Kovačiča iz Travnika.
Nekako takrat se je pojavil tudi v Sodražici, preoblečen v oficirja JLA. Na uniformi je imel pripetih več odlikovanj. Predstavil se je, da je na dopustu. Komandir miličnikov ga je spoznal in streljal nanj, vendar ga *ni zadel.
Kaj pravijo sorodniki žrtev?
Ivana Zakrajšek iz Ponikev
74: »22. junija ob 9.30 so mi beli vzeli moža in dva sinova. Beli so bili Levstik, Kožar, Peček in še nekdo. Vse tri moje so ustrelili v hribu pri železniški postaji Velike Lašče.«
Lovro Logar s Turjaka:
»24. junija 1944 zvečer so beli, med njimi sta bila Levstik in Kožar, odpeljali mojo ženo. Mrtvo so našli 14. julija 1944 na Tratah pri Velikem Smrečju. Takrat sem bil jaz v internaciji v Dachauu. O tem pa so mi povedali otroci in vaščani.«
Ivan Vesel iz Sodražice: »Pet belih, preoblečenih v partizane, je odpeljalo 7. j Unija 1944 mojega strica Antona Henigmana, mojo sestro Ivanko in še nekatere, ki so še živi in vedo, da je bil med preoblečenimi belimi tudi Vinko Levstik. Prepričan sem, da ju niso ustrelili, ampak pobili s puškinimi kopiti, saj sta imela oba zdrobljeni glavi. To sem videl, ko
sem ju prekopaval. Na telesih nisem opazil, da bi bila ustreljena. Priče povedo, da je sestra 24. junija 1944, preden so jo pri Velikih Laščah ubili, dolgo kričala. Strica so umorili teden dni pred Ivanko.«
V	Z' •'	- .	>	_v	* • *
Levstik se hoče oprati
Levstik n« pisari le prebivalcem Gregorja, ampak tudi drugim ljudem. Vabi jih na sestanke v Italijo, češ da bo dokazal, da on ni pobil njihovih svojcev. Hkrati pa skuša navezati etike z raznimi vplivnimi ljudmi. Rad bi svoje grehe opral ali pa morda dosegel nesaj drugega. Toda naši ljudje ga poznajo, kaj je, in mu grehov ne morejo oprostiti, vsaj dokler ne bo prejel za svoja dejanja zaslužene kazni.
Med ljudmi, ki jim je Levstik pisaril ali pa jim morda še, je tudi Stane Vesel iz Ljubljane, ki je Levstiku odpisal naslednje:
(
»Gospod Vinko Levstik!
Ljubljana, 9. IX. 1966.
Prvo in drugo pismo ter vabilo, ki sem ga zaradi daljše odsotnosti šede pred kratkim prejel od Vas, dopolnju-jajo razgovor, ki sem ga imel z vašim odvetnikom.
Iz vsega povzemam, da želite meni in mojim svojcem ponuditi dokaze, da osebno niste neposredno sodelovali pri umoru moje sestre in strioa. Dejstvo, da ste med drugim obdolženi tudi tega dejanja, je, kot pravite razlog, da se na smete vrniti v domovino. Ša več! Živite v prepričanju, da sprava z menoj oz. našo družino pomeni, da bo Vaš status emigranta urejen in da se boste lahko svobodno odločili, ali živite v inozemstvu ali v domovini.
Predvsem bi Vam hotel povedati, da moj osebni odnos do vas ne more v ničemer vplivati na Vaše pravice, ki so Vam na voJjo po naših zakonih. Ocena Vaše krivde ali nekrivde je torej prepuščena pristojnim državnim organom, ki o tem odločajo na osnovi zakonitih predpisov. Ce je res in imata za to dovolj trdne dokaze, da pri vojnih zločinih niste neposredno sodelovali, lahko tako kot mnogo bivših domobrancev pridete ali prihajate v domovino. Jaz niti člani naše družine gotovo na bomo z Vami osebno obračunavali, ker spoštujemo pravni red in norme, ki veljajo v naši državi.
Ni v moji pristojnosti, da bi Vam lahko dal kakršnokoli informacijo, če bi bil ob ev. Vaši vrnitvi zoper Vas uveden postopek. Najbrž ja tudi Vam znano, da je že med vojno obstajala pri nas komisija za ugotavljanje vojnih zločincev. Ves arhiv je shranjen in javni tožiec mora po samem zakonu uvesti preiskavo proti vsakomur, ki je na tem seznamu in je dosegljiv.
To pomeni, da ni — kot si Vi to napačno predstavljate — odvisno od moje dobre ali slabe volje, ali bo zoper Vas uvedena preiskava in kako bo ocenjeno Vaše zadržanje med okupacijo.
Ne glede na Vašo prošnjo pa Je pri vsej zadevi moja dolžnost, če bi Lil ev. klican kot priča, da se bom v konkretnem primeru zavzemal za objektivno resnico, pa četudi ima za kogarkoli pozitivne ali negativne posledice. To mi narekuje vest in dolžnost do pokojnikov.
Dokler se zadeva po redni poti ne pojasni, kar je seveda v mnogočem odvisno od Vašega interesa in odločitve, si dovoljujem odkloniti vabilo, naj Vas v Vašem hotelu v Rimu obiščem na Vaše stroške.«
JOŽE PRIMC
Kako tudi dejansko opredeliti odgovornost ?
Simpozij o strokovnih in vodilnih delavcih na Bledu je organizirala Višja sola za organizacijo dela v Kranju v sodelovanju z Zavodom za organizacijo in revizijo poslovanja v Izubijani, Zavodom za produktivnost dela v Zagrebu, Ekonomskim institutom v Osijeiku in Zavodom BiH za produktivnost dela v Sarajevu.
Na simpoziju so bili • osvetljeni problemi, ki se nanašajo na vodilne delavce in na delavce na delovnih mestih, za katere se zahteva srednja, višja ali visoka izobrazba. Teme elaboratov so bile razdeljene na tri skupine in so obravnavale položaj in kadrovanje ter odgovornost direktorja in vodilnih delavcev, ocenjevanje vodilnih in strokovnih delavcev ter njihove osebne dohodke in na koncu planiranje in izobraževanje vodilnih in strokovnih delavcev.
Simpozij je bil namenjen strokovnim in vodilnim de-lavcamv podjetjih, ki se dnevno srečujejo z gornjimi vprašanji, ter strokovnim in družbenim delavcem, ki se zanimajo za ta vprašanja. Nad 450 udeležencev simpozija je izmenjalo svoje misli in izkustva ter s kritičnimi pripombami opozorilo na po-mankljivosti in vrzeli, ki jih ugotavljamo v vsakdanji praksi.
Sedanji ekonomska položaj v državi nujno zahteva intenzivnejše iskanje novih rešitev za napredek in dolgoročnejšo stabilizacijo našega gospodarstva. Spoznanje, da razpolagamo še z neizkoriščenimi kapacitetami, pomembnimi rezervnimi zalogami in nezaposleno delovno silo (posebno strokovno), nas opozarja, da Je hitrejše povečanje proizvodnje možno le, če bo zagotovljena ustrezna in učinkovita organizacija proizvodnje. Za uspešno poslovanje podjetja pa je danes izredno pomembna uspešnost direktorja in sploh vodstva podjetja. Omenjeno uspešnost pa je mogoče zagotoviti
Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. | Cepa pije, V
pije Hermeliko <
veliko'
zelenik L in mnogo!«9 rož po zcnw Hcrmc
najimcnitncp
le s smiselnim nagrajevanjem z uspelo izbiro in seveda tudi z učinkovito odgovornostjo vodstva za poslovanje podjetja.
Vodilni kadri imajo v delovnih organizacijah prav gotovo odločilno vlogo pri razvijanju in poglabljanju resničnih samoupravnih odnosov. Samoupravljanje smo začeli uvajati v času, ko je bilo naše gospodarstvo še na nizki razvojni stopnji. In v tem tiči tudi vzrok za nekatere zablode samoupravljanja, katerih se še do danes nismo otresli. Na prvi pogled ima
staviti talko, da bo možno čim bolj izkoristiti znanje in sposobnosti strokovnih in pa vodilnih kadrov ter da se bo v teh kadrih netila inciativ-nost pri opravljanju njihovih funkcij in da bodo obenem sprejemali odgovornost za posledice svojega dela. Za dosego učinkovitega samoupravnega odločanja, pri čemer naj bi prišla do izraza večja odgovornost strokovnih in vodilnih kadrov, naj bi se odpravile nekatere slabosti iz dosedanje prakse. Med drugim so bile povedane tudi naslednje misli:
direktorja in samoupravne organe. V okviru sprejetega programa imata direktor in njegov kolegij svobodo iniciative, organi samoupravljanja pa morajo zagotoviti vso podporo kolektiva za učinkovito izvajanje predloženih ukrepov in istočasna orgar nizirati smiselno kontrolno službo.
— Organi samoupravljanja ne prevzamejo nase odgovornosti za strokovne odločitve. Direktor in strokovni organi dobijo svobodo inciative v strokovnih poslih, zato pa prevzamejo tudi vso odgovor-
— Vedno sem pravil: najvažnejše je, da si zna človek izbrati prave sodelavce! (MILAN MAVER)
kolektiv pri soodločanju večjo vlogo v tistih podjetjih, kjer je organizacija dela slaba, proizvodnja polobrtna in neprogramirana, vse delo pa vodeno nestrokovno. V takih razmerah delovne skupine same odločajo o načinu in pa delitvi dela, se pogajajo o normah in podobno — skratka, možnosti za »diskusijo« so obilne. Tako gledanje na samoupravljanje pa je zgrešeno. Kvaliteta delavskega smoupra/vljanja in globina vloge kolektiva ne more biti izražena v neprestanem razpravljanju in barantanju, če bi bilo tako, potem bi si prizadevali, da bi držali podjetja na kar najnižji stopnji organiziranosti. Omenjano samoupravljanje je torej bliže anarhiji kot pa načrtnemu kolektivnemu vodenju. Željo po takem samoupravljanju ima lahko le nesposoben vodja s samodržnimi težnjami, ker ima v .takih razmerah majhno odgovornost in ker lahko v taki zmedi ribari v kalnem ter svoje nedomišljene koncepte skriva za kulisami samoupravljanja. ,
Pravo vlogo dobi samoupravljanje šele v podjetju, ki ima urejene vsaj osnovne organizacijske temelje. V so dobno gospodarsfko poslovanje vnašamo vedno več matematičnih oziroma znanstvenih metod. V takih pogojih pa dobiva vodilni kader novo vlogo in nove naloge. Pri tem niso mišljene samo naloge glede uporabe in razvijanja omenjenih metod, ampak tudi naloge, ki so ob takem poslovanju postavi j ene v sistemu samoupravljanja.
Zaradi posebnega pomena, ki ga imajo direktorski kadri za uspešno vodenje proizvodnih in poslovnih procesov v podjetju, je razumljivo, da se ravno tem kadrom posveča posebno pozornost. Na simpoziju so bile zato podane misli, da je potrebno sistem samoupravnega odločanja po-
— Samoupravne delovne organizacije naj bi samostojno izbirale direktorja. Tak direktor bo imel večjo podporo v kolektivu in istočasno veliko moralno obveznost, da uspešno vodi delo organizacije, ki mu je poverila zar upanje.
— širša družbena skupnost ima možnost vplivati na politiko volitve direktorja z ustreznimi predpisi o minimalnih pogojih, ki jih morajo direktorji izpolnjevati. Sindikat kot predstavnik delavskega razreda naj bi itz-
nost za take odločitve.
— Tako zamišljene funkcije ne more opravljati direktor sam, ampak jo opravlja kot voditelj svojega kolektiva. Člane kolegija izbere delavski svet na predlog direktorja. S tem se zagotovi, da dobi direktor sodelavce, s katerimi lahko učinkovito' sodeluje.
V zmoti bi bili, če bi pričakovali, da bodo z ureditvijo položaja in vloge strokovnih in vodilnih kadrov v organizaciji rešeni vsi problemi delovnih organizacij.
ovire za hitrejši gospodarski napredek. Neprimerne so razlike v višini osebnih dohodkov, ne samo med enako strokovnimi delavci v različnih delovnih organizacijah, temveč med delavci, katerih strokovnost je zelo različna. Zelo dober strokovnjak prejema npr. v nekem podjetju 1.200 din mesečnega osebnega dohodka, v drugem podjetju pa enak ali celo višji osebni dohodek nekvalificiran delavec; v tretjem podjetju pa ima npr. podrejeni knjigovodja, ki opravlja rutinsko in včasih celo nepotrebno delo 1.500 din mesečno. če upoštevamo, da znaša doseženi povprečni osebni dohodek v Sloveniji nekaj nad 900 din in da prejema snažilka v neki delovni organizaciji 1.000 ali več din mesečno, potem se moramo zamisliti nad obstoječimi sistemi delitve osebnih dohodkov. Pri delitvi osebnih ' dohodkov srečujemo v pravilnikih najpogosteje razpone od 1:2 do 1:5. v teh razponih ni mogoče ugotoviti kakšnih bistvenih razlik med velikimi in majhnimi delovnimi organizacijami oziroma med nekvalificiranimi in visoko strokovnimi kadri. Direktor v manjšem podjetju ima absolutno večje prejemke kolt v velikem podjetju. Smeš-nost takih nepravilnosti je torej očitna.
če se strinjamo, da morajo zasedati najpomembnejša vodilna in strokovna mesta v delovnih organizacijah po sebrni strokovnjaki, jih ne moremo plačati po dosedanjih šablonskih pravilnikih. Nadpovprečne inženirje, ekonomiste, pravnike in druge je treba tudi nadpovprečno stimulirati. In tu je ena izmed zavor za naš hitrejši gospodarski napredek.
Mnenja sem, da se nikakor ne smemo bati večjih razponov v osebnih dohodkih in da je potrebno v zvezi s tem spremeniti številna pojmovanja. V mnogih naših delovnih organizacijah zasledimo mnenje, da »živi uprava« na račun neposrednih delavcev v proizvodnji. To mnenje je vsekakor pravilno za tisti del »uprave«, ki opravlja nekoristno delo, ne more pa veljati za »upravo«, ki jo se-
— Ce pogledamo objektivno, bi bila lahko izguba še mnogo večja, kajti, kolikor poznamo drug drugega, so bili za to dani vsi pogoji! (MILAN MAVER)
delal zaželene profile direktorjev, ki bd bili potem pri volitvah za orientacijo.
— Ob volitvah, nato pa na začetku vsakega leta (ali vsakega drugega leta) naj predlaga direktor samoupravnim organom razvojni program. Ta program se lahko sprejme ali v celoti ali s popravki ali pa se odkloni. Če se program zavrne, naj dasta direktor in njegov kolegij ostavko. Program, ki pa je sprejet, postane obvezen za
Napak je misliti, da je uspešnost organizacije odvisna izključno od sposobnosti strokovnih in vodilnih kadrov. Organizacija bo najučinkovitejša tedaj, ko bo vsak njen član vlagal vse svoje sposobnosti in moči ter če bo dejavnost vseh članov delovne organizacje usklajena in pa usmerjena.
Glede osebnih dohodkov je simpozij ugotovil, da so danes nastale že take nepravilnosti, da povzročajo resne
stapljajo sposobni vodje in strokovnjaki. Od slednjih je namreč v veliki meri odvisen poslovni uspeh delovne organizacije in s tem tudi dohodek. Ti ljudje pa še daieč ne prejemajo takšnega deleža osebnih dohodkov, kot bi ustrezalo njihovi delovni učinkovitosti, če bi prejemki strokovnjakov povzročali socialne razlike, je treba to regulirati z obdavčitvami in indirektnimi obremenitvami. Naj se uspešen strokovnjak
samo
prstni
odtis
(ali pa še tega ne!) bo pustil vlomilec
v vaši hiši
namesto prihrankov, če jih ne boste pravočasno naložili na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE!
vozi v večjem in luksusnem avtomobilu, vendar naj za to plača primemo takso. Prav tako naj si privošči vikend hišico tisti, k je s svojo strokovnostjo v mednarodni delitvi dela to zaslužil — vendar tako, da bo zanjo plačal posebni davek. Danes smo pa tudi na tem področju priča neustrezni uravnilovki, ko si lahko luksus privoščijo tudi proizvajal^ za katere naša država ne nreje-ma ustreznega nadomestila v mednarodni delitvi dela.
Neustreznost razponov med najmanj in najbolj odgovornimi delovnima mesti v naših delovnih organizacijah je posodica napačnih konceptov. Brez večijh naporov v osebnih dohodkov zaman poverimo tudi o odgovornosti vodilnih funkcij. Prejemki di- ;| rektorja velikega oodiet^ bi morali biti takšni, da bi ob eventualni zamenjavi. *ato ker ni uresničil ciljev in ker je zavozil podjetje, doživel osebni gospodarski polom.
Na simpoziju na Bledu je devet referentov obravnavalo nlamiranje in izobraževanje Vodilnih in strokovnih delavcev. Ugotovljeno je bilo. da izobrazbena struktura v Slo veniji in Jugoslaviii ne odgovarja najboljši uporabi človekovih sposobnosti na izobrazbenem področju. Nenormalno je, da je danes oseb z dovršeno fakulteto dvakrat ali trikrat več kot oseb z dovršeno -višjo šolo, in očitno nremalo je oseb z dovršeno srednjo šolo. Doba avtomatizacije, ki prihaja, nakazili e DOtrebe po visoko izobraženih strokovnjakih. 2e sedai se zaostruje problem, kako dobiti za najbolj zahtevna delovna mesta ustrezne ljudi. Tega problema pa ne bo moč rešiti z povečanjem fakultetno izobraženih ljudi, ampak z ustrezno delitvijo dela na večje število ožjih, bolj specializiranih strokovnjakov.
Delitev dela v gospodarski in negospodarski organizaciji poraja različne delovne operacije, delovne naloge in posle in njih opravljanje na delovnih mestih zahteva določeno znanje, ki si ga mora delavec pridobiti, organizacija pa ga mora od njega zahtevati, če hoče imeti kvalitetno opravljeno delo. '
— Pl) —
Nekateri mesto urejajo, drugi smete
Za lepši jutri sodelovati že danes
Turistična dejavnost je ena izmed najbolj donosnih panog pri nas. Slovenija je zaradi naravnih lepot že dolgo znana tudi izven svojih meja. Kljub temu se turizem v naši republiki ni razvil tako, kot bi se moral. Naši turistični delavci doslej niso nič upoštevali geografskih svoje-vrstnosti posameznih krajev in so turizem reševali neenotno in kratkoročno.
Dolenjske in spodnjeposav-ske občine so se odločile za enoten ureditveni načrt. Skupni program bo temeljil na prehodnem, izletniškem in pa zdravniškem turizmu in bo upošteval vse značilnosti dolenjske pokrajine.
Zaščititi »Nežico«
Nad slapom »Nežica« pri Vasi-Fari lomijo lahki kamen, ki je zelo iskan in primeren za gradnjo hiš. Zaradi nenačrtnega lomljenja pa se bo »Nežica« lahko spremenila v navaden jarek tekoče vode. Prav zato bi morala krajevna skupnost, če ne celo ob-
činska skupščina, sprejeti sklep o zaščiti te naravne znamenitosti. Turisti in izletniki se pri »Nežici« radi ustavljajo in jo fotografirajo, saj jih njena lepota privablja. Slap je okras tega kraja, razen tega pa ga opazi vsak potnik, saj je tik nad glavno cesto.
Tekmovanje v streljanju na golobe
Lovska zveza Novo mesto pripravlja tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. To tekmovanje, ki bi bilo hkrati' tudi meddružinsko prvenstvo, bo, kot predvidevajo, v nedeljo dopoldne, 9. junija, v Zapužah pri Mirni, popoldne pa bo pod mirenskim gradom zabavna prireditev s srečelovom.
100.000 cvetov
čateška vrtnarija bo povečala zasteklene površine za gojitev cvetja za 8000 kvadratnih metrov. Točno toliko površine obsegajo sedanji rastlinjaki. Razširitev bo
AGRARIO veljala 2,300.000 dinarjev.
Pod steklom se vsak mesec razcvete po 100.000 nageljnov. V maju jih je bilo celo 120.000. Seme in sadike dobivajo iz vseh krajev sveta.
Posebno
obvestilo
Zaradi nesolidnosti izvajalca iel, podjetja »SOKO« iz Mostarja, trgovskemu podjetju DOLENJKA ni uspelo pripraviti za petek, 31. maja, napovedane otvoritve novega MARKETA ob Cesti herojev.
OTVORITEV BO
PRIHODNJI TEDEN!
Prihodnji teden bo odprla samopostrežno trgovino ob Cesti herojev Nova trgovina namenjena predvsem Mestnim njivam in okolici!
Turisti Kočevje hvalijo — Prebivalci pa se zavedajo, da bi bilo mesto lahko še mnogo lepše, ko ne bi bilo »črnih ovc«
DOLENJKIN MARKET ob Cesti herojev je nova pridobitev za Novo mesto, še posebno pa za prebivalce Mestnih njiv, Cankarjeve ceste, kolonije m vsega predela okoli gimnazije ter Ločne
»Lepšega kraja ni, kot je Šentjernej« — tokrat slikan iz ptičje perspektive! Kiaj obišče kljub slabim cestam veliko turistov. Kaže, da bo v prihodnje obiskovalcev še več. Letos bodo vendarle asfaltirali cesto iz Šentjerneja v Dobruško vas. V samem Šentjerneju gradijo ta čas vodovod, prihodnje leto pa bo kraj dobil se bencinsko črpalko. Nedvomno bodo te pridobitve močno ^pospešile gospodarski in turistični razvoj Šentjerneja z okolico (Foto: Polde Miklič)
Odkar je DOLENJKA pocenila meso, potrošniki še raje obiskujejo njene prodajalne (Foto: Vesel)
DVE PRIDOBITVI ZA NOVOMEŠKE POTROŠNIKE
„Dolenjka" pocenila meso
O Kočevju menijo inozemci v glavnem, da je lepo in čisto mesto. Pohvale v glavnem drže, saj se občani, občinska skupščina, krajevna skupnost, turistično društvo in drugi prizadevajo, da bi bilo mesto čim lepše.
žal pa je med meščani še precej takih (ne samo otrok in mladine), ki jim je malo mar, kakšno je mesto. Ti posamezniki ne le ne skrbe za čim lepši videz okolice svojih bivališč, ampak celo po urejenh park:h, čistih ulicah in drugod razmetavajo papir,
polivinil, razne cigaretne škatle in druge smeti. Tako je ogromno delo ostalih kulturnih občanov skoraj zaman, pa tudi precejšnjih vsot denarja, ki so bile porabljene za ureditev mesta, je škoda.
Krajevna skupnost Kočevje in Turistično društvo sta že
Bazenček pri Jarmovem »Dekletu s piščalko« bi bil lahko v ponos kraju in Trgu svobode v Kočevju, če ne bi bil večkrat nastlan s papirčki, olupki in drugimi odpadki. Aprila so bazenček prenovili (na sliki), vendar nekaterim Kočevcem to ni dosti mar (Foto: Primc)
razpisala nagradno tekmovanje za najlepše urejeno hišo in okolico, kar bo spet precej pripomoglo, da bo mesto lepše.
Hkrati bo treba krepko stopiti na prste tistim, ki se v mestu ne znajo obnašati, ki kvarijo tisto, kar so naredili drugi, in ki hkrati tudi uničujejo naprave, za katere je bilo treba odšteti precej skupnega (občinskega, torej našega) denarja.
Precej bo treba še napraviti za izvajanje odloka o javnem redu in miru, za vzgojo prebivalcev Kočevja, posebno pa za vzgojo otrok in mladine. Vendar so vzgoje potrebni predvsem starši, ker bodo oni potem lahko vzgojili svoje otroke. Dokazov, da ta trditev drži, je dovolj. Naj omenimo le eno: pred kratkim se je prišel k nekemu novinarju »zahvalit« neki kočevski oče, češ da je novinar oblatil njegovo pošteno ime, ko je dal njegovega sina v časopis, ker je po Kočevju razmetaval smetnjake, trgal koške za smeti in jih metal v Rinžo itd. Seveda se oče ni obrnil na pra-
vi	naslov: če mu kdo blati dobro ime, je to nJegov sin, saj je on počenjal vragolije. Verjetno bi bil oče ponosen na sina, če bi kaj koristnega naredil (in ne na novinarja, ki bi o tem pisal.
Za lepšo podobo mesta bo precej narejenega ne le, če bomo mesto lepo uredili, ampak če ga bomo lepega tudi obdržali. To pa bo doseženo le, če bodo občani pravilno vzgojeni (pa čeprav morda za začetek s kaznovanjem).
24.	maja je trgovsko podjetje »DOLENJKA« pocenila meso v obeh svojih samopostrežnih trgovinah v Novem mestu — na Glavnem trgu in v Bršlinu. — Prvorazredno govedino je »Dolenjka« pocenila od 11,50 na 10 dinarjev, drugorazredno od 9,50 na 8,50 dinarjev, srednje dele mlade pi. tane govedi pa prodaja po 8 dinarjev kilogram.
Nekaj odgovorov iz mesnice v samopostrežni trgovini na Glavnem trgu:
Anica Gosenca, gospodinja iz Žabje vasi: »Meso kupujem tćjn, kjer je cenejše in boljše. Tukaj kupujem skoraj od prvega dne, kar je ta mesnica odprta. Zdaj, ko je meso cenejše, bom še raje prihajala sem.«
Marija Paternoster iz Novega mesta: »Gospodinje hodimo kupovat tja, kjer dobimo kvalitetno sveže m poceni meso in kjer je dobra postrežba. Glede te mesnice nimam nobenih pripomb, prej bi jo pohvalila. S pocenitvijo mesa bo DOLENJKA gotovo pridobila še več potrošnikov.«
Gospodinja, ki se ji je mudilo na avtobus: »Kaj, pocenili ste? No, potem bom pa vzela kar’kilo in pol! še bom prišla.«
Stanovalka z Grma: »Prosim, da ne zapišete mojega imena, ker me je skoraj sram povedati, da še nisem bila tukaj. Nisem vedela, da je tu meso boljše.«
Ferdo Kočar, prodajalec mesa: »Na dan prodamo po 300 do 500 kg mesa. Ljudje radi kupujejo stegno, sicer pa precej , različno meso. S kvaliteto so bili vselej zadovoljni, pripominjali pa so, naj bi meso pocenili.«
,Soko’ le dokončal samopostrežnico
S skoraj sedemmesečno zamudo mostarsko podjetje SOKO le dokončuje DO-LENJKINO samopostrežno trgovino ob Cesti herojev. Trgovino bodo odprli prihodnji teden.
V	novi samopostrežnici, ki jo je DOLENJKA namenila predvsem potrošnikom z Mestnih nj,iv in stanovalcem ob Cesti herojev in Ulici talcev, bodo prodajali: kruh, mleko, sadje, zelenjavo, sveže meso in mesne izdelke, alkoholne in brezalkoholne pijače, druga raznovrstna živila jrn gospodinjske potrebščine. Tudi ta trgovina bo večje nakupe blaga strankam dostavljala na dom. Trgovina bo odprta med tednom vsak dan od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 7. do 11. ure.
Trgovina obsega 225 kvad. metrov, sama prodajna površina pa 130 kvad. metrov. Temelje in zunanjo ureditev je opravil PIONIR, drugo pa SOKO. Postavitev te trgovine je veljala okoli 500.000 din (50 milijonov Sdin).
Okolice trgovine ne bodo asfaltirali, ker so strokovnjaki zaradi mehkih tal to odsvetovali, pač pa dostop do trgovine.
Direktor DOLENJKE Lojze Urbanč je povedal, da bodo poskušali ukrepati proti voznikom tovornjakov, ki parkirajo na pločniku pred trgovino ob Cesti herojev, čeprav je to že dolgo prepovedano.
Živilsko trgovino pod osnovno šolo ol» Cesti herojev ho DOLENJKA izpraznila in v njej uredila prodajalno šolskih potrebščin in galanterije.
dolenjski list
11
Ponovitev Divjega lovca
v soboto, 1. junija, in v nedeljo, 2. junija, bodo v Kostanjevici ponovili Divjega lovca. Vstopnice za predstavi, ki bosta obakrat ob 20. uri, lahko razervirate na tel. 19 ali pismeno. V predprodaji imajo vstopnice v trafiki. Rezervirane vstopnice je treba prevzeti vsaj pol ure pred predstavo, prednost pa bodo imele skupine.
Premalo ga poznajo
Za komorni orkester krške glasbene šole v občini mnogi ne vedo, pa vendar svoj program odlično obvlada. O tem so se poslušalci prepričali na zadnjem koncertu šole. Orkester vodi predmetni učitelj Edvard Lavrinšek. Lahko bi se še kje predstavil, saj občinstvo rado prisluhne dobrim skladbam.
Razstava del Otona Župančiča
V študijski knjižnici Mirana Jarca so v petek, 24. maja, postavili razstavo knjižnih del Otona Župančiča. Razstavi, posvečeni 90-letnici pesnikovega rojstva, so priložene tudi pesmi, ki so jih slovenski komponisti uglasbili. Razstavljenih je okoli 250 enot. S to razstavo se je knjižnica v Novem mestu oddolžila pesnikovemu jubileju.
Razstava likovnih del najmlajših
V Dolenjski galeriji so v petek, 24. maja, odprli razstavo likovnih del osnovnošolcev iz Novega mesta, Dolenjskih Toplic, Metlike, Mirne peči, Trebnjega in Črnomlja. V zgornjih prostorih Dolenjske galerije sta Ljubo žagar ter Niko Golob razpostavila Številna dela, ki ne kažejo samo viden napredek v estetski in likovni vzgoji naših otrok, ampak tudi njihove že kar presenetljive dosežke. Več kot zanimivo je brati njihovo pisavo v barvah, ki je otroško poštena, naivna in lepa. V imenu Zavoda za prosvetno-pe-dagoško službo je razstavo odprl Ljubo Žagar in med drugim dejal: »Če naj likovna vzgoja opravlja svoje estetsko poslanstvo, mora predvsem oblikovati samostojne ustvarjalne ljudi, ker je ustvarjalna sposobnost prvi pogoj za vzgojo estetskega okusa in za resnično dojemanje lepote.«
Na razstavi presenečajo nekateri prispevki učencev novomeške osemletke (reliefi) ter prispevek metliške osemletke, zlasti skulpture. Razstavo si je več kot vredno ogledati, živopisna podoba mladih ljudi je, ki vstopajo v svet lepega.
P. B.
Obilo uspeha!
Na republiški reviji pev-sikih zborov v Zagorju 29. maja bodo naše področje zastopali mladinski pevski zbori z Mirne, iz Črnomlja in Šentjerneja. Mladim pevcem smo zaželeli veliko uspeha pri nastopu.
DVORANA JE ZAPELA
Uspela revija pevskih zborov
vodje. V različnih pogojih delajo, prej v slabih kot v dobrih, v pomanjkanju prostorov, instrumentov, časa in tudi razumevanja za to povsem svojevrstno, težko dejavnost. Današnja prireditev je pokazala rezultat dela in znova oživila spoznanje, da je prav pesem tista, ki nas povezuje, spremlja in navdušuje in je v njej spoznanje, resnica in zgodovina.
Občinski svet ZKPO občine Novo mesto in Zavod za pedagoško službo ter Zavod za kulturno dejavnost so bili organizatorji revije.
V	spomin na revijo so zborovodje Barbka Medija, Slavka Kupman, Helena Novak, Nada Petelinkar, Drago šproc, Cirila Jazbec, Jožica Čelesnik, Albert Zupanc, Jelka Kastelic in Stanko Peček
prejeli knjigo like Vašteto-ve Gričarji.
V	skupnih pesmih je sodeloval orkester glasbene šole, ki ga vodi tov. Ernest Jazbec in ga sestavljajo na,jcnlaj-ši člani glasbene šole in člani orkestra Dušan Jereb. Prvič so se predstavili danes in naj bo ta družitev starejših članov z mlajšimi edina pot, ki lahko ustvari v Novem mestu dober orkester.
Zahvaljujemo se DPM Novo mesto, gradbenemu podjetju Pionir in tovarni Dana z Mirne, ker so s finančnimi sredstvi pomagali izvedbi prireditve.
če kdo, potem kulturna dejavnost najmlajših potrebuje in pričakuje pomoč in razumevanje.
JELKA KASTELIC
Mali kulturni barometer
»SVET NAIVNIH« — najnovejša razstava v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki v a b i k obisku! Ne zamudite zanimive in prikupne razstave 46 naivnih slikarjev iz vseh delov Jugoslavije, ki razstavljajo 103 slike na steklu, lesu in platnu! — Na sliki: Borivoje Maksimovič — STAREC Z MAČKO.
»Naša zemlja, zemlja draga, tebi vsi smo vdani«, tako je napisal skladatelj Marjan Kozina, tako smo čutili vsi prisotni na srečanju mladih pevcev in njihovih zborovodij. Nastopali so otroški in mladinski zbori osnovnih šol Otočec, Stopiče, Žužemberk, Vavta vas, šmarjeta, Škocjan, Novo mesto in mladinski zbor osnovne šole Mirna.
Dvorana Doma kulture je bila premajhna za 600 nastopajočih mladih pevcev, v kateri so v skupnih pesmih Hej, Slovani in Naša zemlja zaravesneli otroški glasovi na odru in v dvorani.
Napovedovalki Maja in Babi sta predstavili poslušalcem naslove ljudskih, umetnih in partizanskih pesmi skladateljev Gobca, Mihelčiča, Kozine, Jenka, šivica, Korošca, Kuharja, Grobanimga, Pahorja, Haydma, Brahmsa in Beethovna.
Pohvaliti moramo naše mlade pevce v njihovem prizadevanju, da so bile pesmi lepo zapete, pa tudi v izredni disciplini in sodelovanju z nastopajočimi. Poslušali so se zbori med seboj, navduševali se in se znova in znova učili. Naj bo mladim pevcem današnji dan pobuda za nadaljnje delo!
Ko pa pohvalimo pevce, pohvalimo s tem tudi zboro-
PRED OBČNIM ZBOROM SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE. Novomeška podružnica Slavističnega društva Slovenije se že pripravlja na jesenski občni zbor društva, ki bo v Novem mestu, kot je bilo sklenjeno pred dvema letoma v Mariboru. Na zadnjem sestanku odbora so govorili o referatu Delež Dolenjske v slovenski književnosti, ki ga bo pripravila novomeška podružnica. Kot je znano, se bodo jesenskega občnega zbora, ta bo predvidoma med desetim in dvajsetim oktobrom, udeležili tudi slavisti s Tržaškega in iz Koroške.
»KOMAJ DO SREDNJIH VEJ« PETRA USTINOVA. 23. maja so v Novem mestu zaigrali igralci Mestnega gledališča ljubljanskega komedijo Petra Ustinova Komaj do srednjih vej. Predstave v domu kulture se je udeležilo večje število ljubiteljev gledališča. Zadnja abonmajska predstava bo 4. junija.
ODER MLADIH IZBRAN ZA SREČANJE DRAMSKIH SKUPIN. Z uprizoritvijo Lepe čevljarke se je Oder mladih — tako je sporočila komisija — ki ocenjuje uprizoritve amaterskih dramskih skupin, uvrstil za letošnje srečanje
amaterskih dramskih skupin Slovenije. Srečanje bo na Jesenicah 5. junija. Igralcem gre vsa pohvala za trud. ki so ga vložili v delo, da so bili (sedaj že drugič) izbrani med najboljše amaterske dramske skupine v Sloveniji. Občinski odbor Zveze kultumo-pro-svetnih organizacij bo materialno podprl mlado gledališko skupino, upajo pa, da bo pri tem pomagala tudi občinska skupščina, sicer se srečanja ne bodo mogli udeležiti. i
SKUPŠČINA ZKPO PRELOŽENA NA JESEN. Občinska skupščina zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije je preložena na jesen. Tako so sklenili člani odbora, ki menijo, da bo skupščina v jeseni spodbudneje vplivala na delo kultumo-prosvetnih društev v sezoni 1968/69.
V SPOMIN MARJANA KOZINE. 15. junija bo v Novem mestu znova revija pevskih zborov, tokrat medobčinska. Prireditve, posvečene spominu pokojnega novomeškega skladatelja, se bodo udeležili najboljši pevski zbori Iz štirih dolenjskih občin: novomeške, metliške, črnomaljske in trebanjske.
Bili smo na premieri
25. maja so v Kostanjevici ob osmih zvečer uprizorili Finžgarjevega Divjega lovca, »narodni igrokaz s petjem in plesom«, s katerim so se oddolžili 100'lefcnici slovenskega gledališča. »Hoteli smo podati historično postavitev ene izmed tistih iger, ki so bile nekoč zelo igrane od Triglava pa vse do slovenske Prage,« je Lado Smrekar, režiser Divjega lovca, zapisal v gledališkem listu, obsežnejši publikaciji, ki je izšla ob uprizoritvi tega priljubljenega Finžgarjevega dela. Pri uprizoritvi dela je sodelovalo več kot 60 ljudi in marsikateri izmed igralcev je že prestopil meje amaterskega gledališčnika, saj je v delu pokazal svoj pravi igralski talent, komajda združljiv z besedo amaterski, ki jo tako pogosto spremlja še beseda »začetniški«. Posebnost tega pravega ljudskega praznika v Kostanjevici na Krki, ko so se nastopajoči odeli v narodne noše, obiskovalci gledali-
služil slovenski besedi, slovenski gledališki kulturi in vsem nam, ki smo ga tolikokrat videli pred nami doživljati najrazličnejše usode.
Zato je treba na njegov delež pravično gledati, in to smo dolžni vsaj tisti, ki vemo zanj, ki nam je kultura prav tako potrebna kot vsakdanji kruh. 2al je v naši družbi še vse preveč takih, ki jim te dobrine niso mar, ki jim kultura ni potrebna in jim je celo odveč. Kako bi sicer postavljali prav ob naših vidnih kulturnih delavcih retorično vprašanje: »Kaj pa je naredil za Kostanjevico?!« Veliko! In kakor kaže vse mimo njih, mimo teh retoričnih vpraševalcev, samozvanih ocenjevalcev in ne-godovalcev, zakaj kadar bo tekla beseda o tem, kdo je ponesel zasitavo Kostanjevice v naše prestolno mesto Ljubljano, kdo v Celovec in Trst pa v Karlovac in Zagreb, bo Ivan Mlakar med njimi, med prvimi in tistimi najbolj požrtvovalnimi, ki po besedah našega očaka Finžgarja niso »pestovali samega sebe in so se znali žrtvovati za skupnost!«
LADO SMREKAR
Likovni salon v Kočevju je pri svojem hotenju posredovati obiskovalcem kar najbolj nevsiljivo čim popolnejši vpogled v sodobna domača likovna snovanja vezan na dokaj skromna sredstva, štiristo starih tisočakov, ki jih je dobil od občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij. Vodstvo je tako primorano kar naj skrbne je izbirati dela, tudi zato, da seznani obiskovalce z najrazličnejšimi likovnimi tehnikami in smermi.
V drugi polovici maja je razstavljal Anton Dolenc, slikar, ki je v zadnjih desetih letih priredil že več samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na slovenjegraški
razsta/vi Mir, humanost in prijateljstvo.
Dolenčev opus na razstavi je sestavljen iz treh delov. Prvi je značilna in nekoliko starejša figuralika (devet del), drugi del predstavlja krajino (13 motivov z otoka Krka), tretji del pa tudi obravnava krajino, vendar drugače, formalno zajeto ter po prostoru in naslovu ločeno od celotne razstave kot študije iskanj novih poti in izraznih sredstev v okviru te motivike (11 študij o motivih z otoka Krka). Prav to iskanje novih izraznih možnosti daje Dolenčevemu delu poseben čar. študije so mikavne tako zaradi svojega formata, ki se približuje ljudskemu slikar-
OB PREMIERI DIVJEGA LOVCA
Gledališki jubilej Ivana Mlakarja
Trideset let zavzetega gledališkega dela
Uprizoritve Finžgarjevega »Divjega lovca« smo se veselili iz več razlogov:
Hoteli smo se oddolžiti 100-letnici slovenskega gledališča in podati historično predstavo ene izmed tistih iger, ki so bile nekoč zelo igrane od Triglava pa vse do slovenske Prage. Prav zavoljo tega smo prosili našega mojstra Gasparija, da nam je naredil sceno in s tem dal tisti okvir, v katerem naj bi naši ljudje opravili to počastitev jubileja slovenske gledališke kulture.
Seveda nam ostane še vedno odprto vprašanje, kako smo to nalogo opravili, do kakšne mere smo dosegli zastavljeni cilj. Prav dobro se zavedamo, da smo amaterji in po sestavi celo zelo raznorodni tam od izobražencev do kmečkih delavcev, ki so v veliki večini. Poskušali smo ustvariti ljudski praznik, prikazati tisto vaško
vzdušje, ki je značilno za Finžgarjevo pisatelj stvo in ljudi tam pod Karavankami sredi prejšnjega stoletja. Prav radi in sprva smo celo upali, da bomo dali uprizoritev v gorenjskem narečju, vendar se je stvar med študijem izkazala za preveč tvegano.
Ker pa srno že pri jubilejih, naj povem, da smo hoteli s to uprizoritvijo počastiti tudi več kot četrt stoletja dolgo ljubezen do amaterskega gledališkega delovanja, ljubezen našega prvega igralca Ivana Mlakarja, kateremu smo zaupali vlogo Tončka. Ta simpatični amater, ki je začel pred tridesetimi leti v slovenskem društvu v Zagrebu kot krojaški pomočnik prav s Finžgarjem svojo pot ljubezni in navezanosti na gledališče, je temu gledališču ostal zvest prav do danes. V teh tridesetih letih je
Uprizoritev »Primorskih zdrah« je zaradi bolezni enega izmed igralcev odpadla, namesto tega pa bodo igralci Drame SNG uprizorili v Novem mestu 4. junija ob 20. uri Marguerite Durasove »Cele dneve v krošnjah dreves«. To bo zadnja abonmajska uprizoritev v sezoni 1967—68. Občinstvo posebej upozarjamo na to, da bo v prosti prodaji več kot 300 vstopnic!
šča pa so se pražnje oblekli, je še scena, ki jo je naredil Maksim Gaspari, znani slovenski slikar. Mojster Gaspari se je tudi sam udeležil predstave in po njej je Lado Smrekar sporočil, da ga je Dolenjski kulturni festival imenoval za svojega častnega člana. Na premieri, ki je bila za ta del Slovenije prava ljudska slavnost, je nastopil tudi pevec Tone Kozlevčar, udeležili pa so se je številni obiskovalci iz Kostanjevice ter bližnjih krajev, iz Ljubljane, Zagreba ter tudi Novega mesta. V nedeljo, 26. maja, je bila že prva ponovitev in na njej so proslavili 304etnice gledališkega delo vanja Ivana Mlakarja.
Kostanjeviški Divji lovec je predstava, mimo katere slovenska kulturna javnost ne bo mogla iti, za Kostanjevi-čane pa je še en uspeh,, ki daje misliti o tem, kaj se da doseči s talentom in veliko dobre volje.
P. BREŠČAK
žrtvoval na tisoče večerov tribuni naše besede, za tisti še danes najbolj pristni in najintimnejši odnos do gledališkega poustvarjanja, iz katerega je pred sto leti na Slovenskem zrasla ustanova, ki ji pravimo Slovensko gledališče.
In če kdo poreče, da je to hobby, naj mu takoj odgovorim, da je Ivan Mlakar v teh tridesetih letih daleč presegel in prerastel meje hobbyja, daleč preveč žrtvoval, da bi ga tako »izplačali.« Kajti Ivan Mlakar je s svojo požrtvovalnostjo zvesto
Razstava Antona Dolenca v Kočevju
stvu panjskih končnic (upodobitve na les!), kakor tudi zaradi formalnega pristopa k obravnavanemu predmetu. V bistvu so te študije krajin samostojen, zaokrožen del, sicer povezan z ostalimi platni, vendar rahleje, kot bi pričakovali. Prav zaradi svojevrstnega načina umetniškega izražanja pomeni Dolenčeva razstava prijetno osvežitev in zasluži potrebno pozornost.	(fg)
NASI NAIVCI V NEW VORKU. Maja meseca Je bila v New Yorku v ugledni galeriji na Peti aveniji razstava del jugoslovanskih naivcev. Na razstavi, ki Je vzbudila nenavadno veliko zanimanje, so dela slikarjev, ki razstavljajo ▼ Kostanjevici na Krki.
P. B.
ROKOMET
Skozi šivankino uho
Nedeljska srečanja v republiški rokometni ligi so bila za ekipe Iz Dolenjske zelo uspešna. Brežiški rokometaši so poželi dve pomembni zmagi, in to nad trboveljskim Rudarjem in ljubljansko Olimpijo. Posebno veselje pa so nam pripravili rokometaši iz Ribnice, ki so premagali v Velenju »sotrpina« z minimalno, toda zadostno razliko golov, in si s tem prislužili dve zlata vredni točki. S to zmago se bodo Ribničani verjetno izvlekli skozi iglino ubo in ostali še vedno republiški ligaši. Upamo, da jih nedeljski uspeh ne bo prevzel, kajti na vrata trka Ajdovščina, ki jim kar sama ponuja dve točki. Ostane samo še to, da jo doma premagajo.
Radeče : Krško 23:18
V	Radečah so gostovali rokometaši Krškega. Krčani, ki so tokrat nastopili brez rezervnih igralcev, niso pokazali dobre igre. Poraz Krškega dokazuje, da razmere v rokometnem klubu še niso urejene in da igralci ne jemljejo vadbe niti prvenstvenih tekem resno. Vprašamo se, kdaj bo konec neresnosti?
Gole za Krško so dosegli: Iskra 8, Arh 6. Božič 2 ter Kovačič in Mlakar po 1.
Rudar (Velenje) : Ribnica 12:13
Gostje iz Ribnice, ki se krčevito borijo za obstanek v društvu najboljših. so tesno obračunali s svojim neposrednim kandidatom za izpad iz lige. Domača ekipa je tokrat zapravila prav vsem možnosti, da bi še naprej lahko sodelovala v republiški ligi. Ribničani, ki se
ODBOJKA
Trebnje : Novo mesto 0:3
Ekipi najboljših novomeških odbojkarjev, ki so jo sestavljali nekdanji zvezni ligaši Medic, Simič, Goleš, Berger, Lapajne, Penko, Koprivnik in Somrak, se premalo izkušeni igralci Trebnjega v nedeljo niso mogli dovolj uspešno upirati, čeravno so igrali požrtvovalno. Srečanje se je končalo z zmago Novega mesta z rezultatom 3:0 (15:7, 15:9, 15:8). Novomeščani so pod vodstvom nekdanjega trenerja Pučka pokazali še veliko znanja, blizu 200 gledalcev pa je prisostvovalo lepi odbojkarski tekmi. Sodnik Kosem nekajkrat ni bil najbolj zanesljiv pri igri na mreži.	M-	k-
NOGOMET
Laško : Rudar 3:7
Senovški Rudar je preteklo nedeljo gostoval v Laškem in premagal domače moštvo s 7:3. V prvem delu igre je bil rezultat 2:2. Gostje so nato prešli v vodstvo, vendar ga niso dolgo obdržali. Po izenačenju so se ti lepo razigrali in spremenili rezultat v svojo korist. V drugem delu tekme Je tol.
lo	očitno, da je domačinom »pošla sapa«, saj niso zmogli hitrega tempa, ki so ga pokazali igralci Senovega.
Gole za Rudar so dosegli: Gaser
4,	Jevšnik 2 in Bre*ovšek 1.
J. KODELJA
gotovo veselijo tega pomembnega uspeha, so si s tem le nekoliko opomogli.
Za Ribnico so igrali:	Kersnič,
Tanko, Ponikvar 6. Joras, češarek
2,	Kersnič II. 4 in Matelič 1.
Olimpija : Brežice 5:6
Rokometašice Brežic so to nedeljo prijetno presenetile, saj so srečanje v Ljubljani proti favoritu Olimpiji odločile v svojo korist. Kljub temu da je rezultat tesen, je zmaga povsem zaslužena. Za Brežice so igrale: Bobnar, Bu-zančič, Molan, Zorko, Slak, Kolar, Les 1, A. Mišič. V. Mišič
3	in Boh 2.	—v
Brežice : Rudar (Trbovlje) 20:14
Brežiški rokometaši so preteklo soboto krepko obračunali z nekdanjim zveznim ligašem Rudarjem Iz Trbovelj. Prvi so se znašli domači rokometaši, ki so prešli v zanesljivo vodstvo. Nato so gostje iz Trbovelj s hitrimi nasprotnimi napadi kar štirikrat zaporedoma ugnali domačega vratarja. To pa je opozorilo Brežičane, da se morajo bolj potruditi in prevzeti igro v svoje roke. To se je v nadaljevanju tudi zgodilo, tako da je bila premoč domačih očitna in niso gostje mogli doseči čast-ne.jšega izida.
Za Brežice so nastopili: Berglez, Mars. Rovan 5, Pavlič, Svažič 5, Špontar 1, Špontar 1, Štangelj 2, živič 1, Bosina 4 in Koleščnik.
Kje, kdaj in kdo?
V	republiški rokometni ligi bo Ribnica gostila rokometaše lz Ajdovščine, Brežice pa pojdejo v goste Tržiču. Dekleta Brežic bodo imele v gosteh rokometašice Pirana. V drugi slovenski nogometni ligi bo Novo mesto imelo obračun s Kamnikom, Bela krajina pa bo igrala z Izolo. V celjski nogometni ligi bo zasavski derby Senovo — Celulozar. V ljubljanski nogometni podzvezni ligi bo Mirna gostila Fenolit. V republiški odbojkarski ligi bo. do odbojkarice Brestanice gostovale na Jesenicah. V n. moški odbojkarski ligi v Novem mestu bo dolenjski derby med Novim mestom in Kočevjem, Trebanjci pa pojdejo gostovat h Kamni gorici.
GOZDNO
GOSPODARSTVO £ { CELJE
priporoča
svoje gozdne in lesne proizvode.
NAŠ RAZGOVOR
Tam raste mladi rod...
V	Brestanici, prijetnem kraju ob Savi, je odbojka zaživela v vsem sijaju. Postala je šport št. 1 in dobila pomembno mesto v družbenem življenju tega kraja. Mladina jo je vzljubila in jo vneto goji. O odbojkarskemu življenju nam je nekaj več povedal trener ženske ekipe inž. Niko Galeša. Zlasti se je ustavil pri ženski odbojki. Razumljivo, saj ta vrsto let dosega lepe uspehe in dekleta s svojo igro sodijo v vrh republiške odbojke.
Kakšno mesto zavzema od-bojka v športnem življenju vašega kraja?
Nedvomno prvo mesto! . .
Od kdaj igrate v Brestanici odbojko?
Moški smo začeli igrati nekako 1. 1959. dekleta pa nekaj let kasneje.
Ali imate poleg ženske ekipe še kako drugo?
Lahko je sestavimo,, trenutno pa imamo samo žensko. V kratkem bomo imeli še moško in pionirsko ekipo.'
Kdo pa nastopa v vaši ženski ekipi?
Dijakinje, uslužbenke, delavke in študentke. Redno dela enajst deklet: Marinka Fila,
Slavica Flis, Boža Zupanc, Martina in Ančka Bajc. Ančka Sinkovič, Silvana Mozer, Ros. vita Kuselj, Suzana Belca, Sonja Kostevc in Manja Batič.
Kdo vam finančno pomaga?
Izdatno pomoč nam nudita delovna kolektiva Termoelektrarne in Lisce iz Brestanice, pa tudi Občinska zveza za telesno kulturo Krško je obljubila pomoč.
Kakšni so vaši načrti?
Ostati moramo v republiški ligi. Pristati moramo v »zlati sredini.« Mislim, da je naše mesto kmalu za solidnima ekipama Maribora in Celja.
Morda vas pestijo kakšne težave?
Trenutno prav nobene.
Ko smo se poslavljali od simpatičnih igralk Partizana— Brestanica, ki so na trening tekmi »mučile« fante, smo njim in simpatičnemu trenerju Niku zaželeli veliko uspeha v prihajajoči odbojkarski sezoni. Enake želje gojijo tudi številni Brestaničani, saj vedo za dekleta, ki glas svojega kraja vsako nedeljo poneso širom po naši deželi.
Razgovor zapisal
S.	Dokl
Štirje rekordi „Celulozarja"
Na olimpijskem plavališču v Krškem je bil v nedeljo odtvoritveni miting jugoslovanskih plavalcev v čast dneva mladosti. Poleg plavalcev domačega Celulozar j a so nastopili: ženska mešana štafeta, ki je kandidat za olimpijske igre v Meksiku (Gašparac, Bjedov, Se-gert in Boban) in je postavila tudi nov članski rekord SFRJ s časom 4,50.4, tekmovalci Partizana (Beograd), Mladosti in Medvešča-ka (Zagreb), Rudarja (Trbovlje), Neptuna (Celje), Fužinarja (Ravne) Partizana (Prebold) ter Ljubljane, Ilirije in Slavije. Nastopilo je nekaj manj kot 200 tekmovalcev, kar je za začetek sezone veliko Tekmovanje je bilo zelo kvalitetno in je poleg državnega prineslo še 5 republiški rekordov; od teh je kar štiri izboljšal domači Celulozar. Mlajši pionir Turk je postavil dva, enega je popravila pionirka Jenkoletova, ravno tako pa je bila uspešna štafeta mlajših mladincev v postavi Gelb, Žiberna, Čargo in Potočnik.
Rezultati Celulozarjevih plavalcev — moški: 200 m prosto: 1. Čargo	2.13,9,	5.	Zlgante 2.47,6;
100 m — prsno: 2. mesto Žiberna 122,1, 5. mesto Potočnik 1.28,3; 100 m	— hrbtno:	7. Prosenik
122,4; 100 m — delfin: 5. Čargo 1.14,0;	100 m	—	prosto: 1. Potočnik	1.00,7,	4.	Gelb 1.04,8, 6.
Žigante 1.15,8, 8. Kapler 1.29,2;
4	x 100 m mešano:	2.	Celulozar
(Gelb, Žiberna, Čargo, Potočnik) 4.56,2.
Mlajši pionirji — 50 m delfin:
1.	Turk 37,0; 50 m prosto:	4.
Grajžl 38,8, 27. Sotošek 1.02,7; 200 m prosto: 1. Turk 2.41,2.
Mlajše pionirke — 50 m prsno: 7. Novak 49,2; 50 m prosto: 10. Gabrič 45,6.
Starejše pionirke — 50 m prsno:
3.	J. Erjavec 46,2, 5. L. Erjavec 52,3; 50 m prosto: 4. J. Erjavec
39,4, 8. L. Erjavec 43,9; 100 m — delfin: 1. Jenkole 1.25,3;	100 m
prosto: 2. Jenkole 1.28,9.
’M’iftrtinka — 200 m prosto: 3. M. Novak 3.06,9;	100 m prosto:
M. Novak 1.21,7.
Rezultati Celulozarjevih plavalcev so za pričetek tekmovalne sezone v 50-metrskem plavalnem bazenu dobri, zato lahko pričakujemo, da bodo v letošnjem letu še večkrat porušeni republiški rekordi.	v.	n.
SAH
Kočevci dvakrat prvaki
Mladi kočevski šahisti republiški prvaki pri starejših pionirjih in mlajših pionirkah, mlajši pionirji pa so bili drugi
POIZKUSITE NAŠE MESNE' PROIZVODE
In ostanite tudi njihov potrošnik!
POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
0 kranjske klobase % lovsko salamo 0 šunkarico - 's 0 vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila.
OBRAT
iTll »J	KLAVNICA
STORE
priporoča svoje izdelke
ATLETIKA Miting v čast dneva mladosti
Občinski komite ZMS Novo mesto je v sodelovanju z AK Novo mesto organiziral prejšnji teden atletski miting v počastitev dneva mladosti. Vreme je bilo ugodno in se je tekmovanja udeležilo oko.
li	90 atletov Na tekmovanju so bili doseženi nekateri zelo dobri rezultati.
Ženske — 60 m: 1. Pograjc (Katja Rupena) 9,1; 100 m: 1. Jurečič (šola za zdrav, delavce) 13,9; 4 krat 60 m: 1. šola za zdravstvene delavce 35,0; daljina: 1. Saje (Katja Rupena) 4,32 m; višina: 1. Pučko (Katja Rupena) 1,42 m; krogla: 1. Zagorc (gimnazija) 9,23 m; kopje: 1. Zagorc (gimnazija) 29,75 metra
Moški — 100 m: 1. Hribernik (gimnazija) 12,0; 300 m: 1. Kuzma (ESS) 42,0;	1000 m:	1. Gncar
(kmetijska srednja šola) 3,03;	4
krat 100 m: 1. ESS 49,8; daljina:
1 štrumbelj (Novoteks) 6,16 m; višina: 1. Kristan (gimnazija) 1,70; krogla: 1. Virant (ESS) 15,26 m; kopje: 1. Pavlič (Pionir) 48,33; 'disk: 1. Virant (ESŠ) 35,93 m.
Prvi trije najbolje uvrščeni v vsaki disciplini so prejeli diplome.
Gimr»»7*ia tretja
Atleti novomeške gimnazije, ki so se uvrstili v finale pokalnega republiškega tekmovanja v atletiki za moške, so nastopili na finalnem tekmovanju v Kranju. Kljub izredno močni konkurenci so med številnimi kvalitetnimi atletskimi ekipami osvojili tretje mesto.
Med posamezniki moramo omeniti drugo mesto Slaka s skokom v višino 1,75 m, dalje Hribernika v daljini, ki je s 6,27 delil prvo mesto, ter štafete 4 krat 100 m, ki je osvojila 2. mesto z odličnim časom 45,3.
Končni vrstni red ekip Je naslednji: 1. Šolski center Iskra, Kranj, 8886 točk; 2. mesto TSS Je-scnicc 8701; 3. gimnzija Novo mesto 8598; 4. gimnazija Nova Gorica 8436; 5. gimnazija Ljubljana— Bežigrad 8431; I. gimnazija Celje 7735 toftk.	—	to
V nedeljo, 26. maja, je bilo v Ljubljani ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo Slovenije za leto 1968. čeprav so v vrstah kočevskih pionirjev manjkali nekateri boljši šahisti, so dosegli doslej največji uspeh: kar v dveh konkurencah so dosegli prvo mesto in enkrat so bili drugi. Starejši pionirji so v postavi Stane Podkorit-nik, Ljubo Trobentar, Jože Zupan-
■■ , ' , s.	,	<	V
čič, Edo Štampar in Tone Rakovič dosegli kar štiri točke naskoka pred drugo uvrščeno ekipo iz Ljubljane. Tekmovalo je 9 ekip.
Mlajše pionirke niso imele hude konkurence in so z visokimi rezultati premagale vse svoje nasprotnice. V ekipi so Igrale Tatjana Sega, Majda Fartek, Darinka Vovk, Sonja Bajt in Marta Stopar. Tekmovalo je 8 ekip.
Tudi v skupini mlajših pionirjev so Kočevarji dolgo časa vodili, vendar so proti koncu popustili in tako zapravili prvo mesto. Dosegli so drugo mesto, kar je še vedno odličen uspeh. V tej ekipi so igrali Janez Trobentar, Duško Obranovič, Marko Vizjak, Bojan Mohar in Teodor Regali. Tekmovalo je 7 ekip.
Minrii kočevski šahisti pa niti niso nastopili v najboljših postavah, ker so nekateri člani ekip morali hkrati nastopati v tekmovanju mladih matematikov in pri orodni telovadbi.
Pri starejših pionirkah so Dolenjsko prvestvo zastopale šahist-ke iz Višnje gore in dosegle šesto mesto. Tekmovalo je 8 ekip.
Delo s pionirji v Kočevju se je torej dobro obrestovalo. Z nadaljnjo pomočjo in razumevanjem vseh občanov in delovnih kolektivov bomo lahko tudi v bodoče dosegali podobne uspehe.
I.	Stanič
Pionirsko prvenstvo Novega mesta •
V	Novem mestu je bilo prvič organizirano pionirsko prvenstvo Novega mesta. Organiziral ga je šahovski klub Novo mesto, ki bo skušal tekmovanje ponoviti še v. jeseni. Prvenstva se je žal udeležilo samo 8 pionirjev in so dosegli naslednjo razvrstitev: 1 — 3. mesto Pcmelj, Mihelič in Pucelj 6 točk;
4.	Sever 4 točke; 5. šuln 3 točke itd.	D-
Od tu in tam
ŠKOCJAN — Ribiška družina Novo mesto je preteklo nedeljo priredila tu družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem. Tekmovanja se je udeležilo blizu 30 tekmovalcev, ki so dosegli lepe uspehe. Vrsta med njimi je ujela tudi več kot 200 malih ribic. Pri mladincih je zmagal Iztok Podrgajs, sledijo Branko Suhy, Karči Doboši, Ladi Luzar, Rudi Perše, Vili Pintar in Janez Turk. V tekmovanju članov je bil zmagovalec dr. Ivo Podrgajs, pred Mirom Bergerjem, Vidom Meršolom, Markom Pickom, Nikolo Djuraševi-čem, Marjanom Bračiko, Pavlom Zoretom itd. Edina zastopnica Marija Suhy je bila enajsta. Osemletni Ladi Luzar iz Škocjana je bil odličen, četrti.	(V.	V.)
BRESTANICA — V nedeljo bo večje meddružinsko ribiško tekmovanje v lovu na krape, marljivi ribiči pa bodo hkrati razvili tudi društveni prapor. Na tekmovanje vabijo ribiče iz vse Dolenjske.
(T. TJ
SEVNICA — V nedeljo bo republiško strelsko tekmovanje zastopnikov 1 podjetij lesne stroke in gozdarstva. Po prijavah sodeč — prijavilo se je 26 petčlanskih ekip
—	bo tekmovanje privlačno. Tekmovalci se bodo pomerili v streljanju z zračno puško.
(S. S.)
NOVO MESTO — V počastitev dneva mladosti je občinski strelski odbor organiziral tekmovanje v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 10 strelskih družin oziroma 55 tekmovalcev. V ekipni konkurenci je zmagala družina »Pionirja«, pred Žužemberkom, Borcem, Železničarjem, »Janezom Trdino« itd. Med posamezniki so bili najboljši: Božo Kopina 257 krogov, Peter Rems 235, Toma Možina 228, Brane Pirc 223 itd. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal prireditelja.
(I. 2.)
VAVTA VAS — Odbor pionirskega odreda »Oton Župančič« na osnovni šoli je na svoji seji izdelal program tekmovanja za dan mladosti. Dopoldne so organizirali športna srečanja na igrišču, ki 80 ga sami zgradili. V izgradnjo novega igrišča so pionirji vložili 1500 ur prostovoljnega dela. Ves trud je bil lepo poplačan: na dan mladosti so bili priče atletskega mitinga, rokometne In nogometne tekme. V atletskem troboju so se pomerili najboljši. V skupini starejših pionirjev je zmagal z 22 točkami Milan Mirtič, pri starejših pionirkah pa talentirana Ivica Jakše z 28 točkami. Pri mlajših pionirjih je bil najboljši Jože Dragman, ki je dosegel 28 točk, pri mlajših pionirkah pa Marija Mesojedec s 36 točkami. Nastopilo je 39 atletov. Iz doseženih rezultatov se vidi, da v Vavti vasi raste zdrav in močan športni kolektiv.
V	rokometni tekmi deklet sta se srečala levi in desni breg. Tekma se je končala 2:2. Fantje so se pomerili v nogometu. Zmagali so oni z levega brega Krke s tesnim rezultatom 3:2. Zvečer je bila svečana proslava. V naravi so pionirji pripravili taborni ogenj, ob katerem so imeli pred številnimi gledalci skrbno pripravljen kulturni program. Po proslavi so bili pionirji sprejeti v mladinsko orgar nizacijo.	,	(J.	P.)
DOLENJSKE TOPLICE — V počastitev dneva mladosti so se t rokometu pomerili pionirji Dolenjskih Toplic. in Novega mesta. Srečanje se je končalo z rezultatom 12:8 za Dolenjske Toplice.
a.	k.)
BREŽICE — Preteklo soboto Je bil tu turnir v rokometu in nogometu za pokal dneva mladosti na novo odprtem igrišču. Od petih vabljenih šol se je turnirja udeležila le novomeška gimnazija.^ V rokometu so zmagali Novomeščani, pred gimnazijo Brežice in osnovno šolo »Bratov Ribar«. Pri dekletih so zmagale gimnazijke i* Brežic, saj so premagale Novo-meščanke s 13:12. Pri nogometu pa so si razdelili mesta po naslednjem vrstnem redu: 1. gimnazija Brežice, 2. gimnazija Novo mesto, 3. OS »Bratov Ribar«. Zmagovalne ekipe so prejele prehodni pokal.	(M.	D.)
KRŠKO — Nogometnega srečanja med NK Celulozar in NK Polzela ni bilo, ker je vodstvo iz Polzele zadnji trenutek obvestilo Celulozar j a, da zaradi neredov, do katerih bi lahko prišlo na igrišču, ne bodo poslali svojega moštva. Znano je namreč, da so morali nogometaši Celulozarja v jeseni zbežati z igrišča v Polzeli, ker so jih napadli gledalci. Sedaj so verjetno računali, da se bo slika v Krškem ponovila. Mislimo, da takšna namigovanja nimajo prav nobene osnove
(L. H.)
Novomeščan atlet JANEZ PENCA, ld trenutno tekmuje za »Olimpijo« iz Ljubljane, je na minulem republiškem atletskem prvenstvu za starejše mladince v Velenju osvojil kar dva laskava republiška naslova: na 110 m ovire je tekel 15,8, v skoku v višino pa je bil še uspešnejši, saj je preskočil 1,93 m. (Foto: S. Dokl)
Novo mesto : Triglav (Kranj) 55:64
Košarkarska prvenstvena tekma med Novim mestom in vodilnim Triglavom se je končala s porazom domačih. Po zaslugi slabega sodnika Radoševlča so tekmo izgubili z rezultatom 64:55. Bučno navijanje, kakršnemu nismo priča na nobeni drugi športni prireditvi, ni pomagalo. Gostom ne moremo oporekati zmage, saj so bili boljša ekipa. Doma« niso imeli preveč srečne roke pri metanju na koš.	M.	D.
Strelsko tekmovanje v Sevnici
V	Sevnici je bilo občinsko mladinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Med mlajšimi mladinskimi ekipami je bil najboljši mladinski aktiv osnovne šole Tržišče, ki je dosegel 224 krogov, za njimi pa je bilo prvo zastopstvo sevniške šole, ki je zbralo 173 krogov. V skupini starejših mladincev je zmagal mladinski ‘aktiv vajenske šole s 307 krogi, drugi pa je bil mladinski aktiv iz Šentjanža, ki je dosegel 205 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Stefan Frece iz vajenske šole s 110 krogi, med mlajšimi pa Drago Pelko z 91 krogi. Zmagovalne ekipe so prejele diplome.
S.	Sle.
8122(919)
■ GORJANCI — 26. maja je imela novomeška lovska družina GORJANCI na Gorjancih tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Najboljši strelec je bil Zdenko Tek-stor. Po tekmovanju so imeli lovci prosto zabavo. Ker so se zvečer vračali domov, so na cesti pri Sotlarici našli štiri nekaj ur stare mladiče divjih prašičev. Mladiče 90 vzeli v domačo oskrbo.
■ NOVO MESTO — Zabavno prireditev »Pojemo, rajamo« so izvedli 24. maja popoldne cicibani iz vzgojno-varstvenega zavoda v Novem mestu v Domu kulture. Otroci iz vseh varstvenih oddelkov so se predstavili s petjem, recitacijami, ritmičnimi vajami in drugimi igricami, ki so se jih naučili pod vodstvom vzgojiteljic. Uro in pol trajajočo prireditev je obiskalo veliko staršev v spremstvu svojih najmlajših. Prireditev cicibanov je bila za novomeški oder zanimiva osvežitev.
■ DOLENJSKE TOPLICE —
V	počasistev krajevnega praznika je bila 24. maja zvečer v Dolenjskih Toplicah slavnostna seja družbeno-politič-nih organizacij. Kulturni spored so pripravili učenci osnovne. šole, sodelovala pa je tudi godba novomeške garnizije.
■ NOVO MESTO — 23. maja je svet krajevne skupnosti sprejel finančni načrt in delovni program za leto 1968. Krajevna skupnost bo imela letos 82.183 ND dohodkov in prav toliko izdatkov. V programu ima krajevna skupnost predvsem taka dela, ki jih bo opravila sama ali pa v sodelovanju z delovnimi organizacijami, občinsko skupščino in drugimi.
Ponesrečen posvet
V	torek, 28. maja dopoldne je CK ZMS sJdical v Novem mestu posvetovanje prei VIII. kongresom slovenske mladine in nanj povabil delegate in predsednike ter sekretarje občinskih komitejev iz petih občin. Na posvet so prišli le predstavniki mladine iz novomeške in trebanjske občine ter si v krajšem pomenku iaznenjali mnenja o predkongresnih pripravah
316 mladih pred maturo
Na letošnjo maturo so se začeli v Novem mestu prvi pripravljati absolventi srednje kmetijske šole na Grmu, ki so končali pouk že 24. maj*. Zadnje letnike te šole je letos obiskovalo 24 dijakov. Včeraj je imelo zadnji dan pouka tudi 80 dijakov gostinske šole, danes pa bodo imeli tradicionalni sprevod po mestu. Gimnazija, ekonomska srednja šola in šola za zdravstvene delavca bodo imele za absolvente zadnji dan pouka jutri. Gimnazijo končuje jutri 81 četrtošolcev in 41 dijakov učiteljišča. To je zadnja generacija učiteljiščnikov v Novem mestu. Ekonomska srednja šola ima letos - 60, šola za zdravstvene delavce pa 31 absolventov. Sola za zdravstvene delavce ima letos drugo generacijo maturantov.
//
Kmetuj po novem, sin!"
Jože Barborič, kmet in kooperant v Gorenji vasi pri šmarjeti, je sezidal hlev, kjer bi lahko privezal 80 telic.
Jože že pet let redi telice za novomeško kmetijsko zadrugo. Zadruga mu je dala kredit za hlev.
V	starem hlevu je lahko imel največ 25 glav. Ugotovil je, da se reja bolj izplača, čim več repov krmi.
»Vsaj 40 telic bi moral dobiti v rejo, da bi se izplačalo,« je povedal Jožetov oče Ignac.
»Za pogodbeno rejo sem Jožeta jaz navdušil,« je nadaljeval Ignac Barborič. »Rekel sem mu: Vidiš, po starem se ne da več kmetovati, začni po novem! Začel je, jaz pa sem ga spodbujal. Izplačalo se je. Vidite tiste kmetijske stroje? Vse to je Jože kupil, kar je kooperant.«
Novi Barboričev hlev je nedvomno največja stavba v Gorenji vasi. »Nad hlevom bomo verjetno pogodbeno redili piščance. Malo pa bo treba še preračunati, da bomo videli, če se bo izplačalo,« je povedal Barboričev oče.
Gojenci vojaške akademije pojaspjujejo mladim obiskovalcem delovanje in uporabo orožja (Foto: Radenković)
SLOVESNA SOBOTA V VOJAŠNICI
Nič počitka za jamarje
Osrednja naloga: ureditev Kostanjeviške jame Raziskave tudi pri Novem mestu in Zburah
Novi člani ZMS in priznanja
Dan mladosti — manifestacija prijateljstva med mladino in pripadniki JLA — Bogat kulturni spored na osrednji proslavi v vojašnici Milana Majcna v Bršlinu — Več kot 600 pionirjev sprejetih v ZMS
Dan mladosti je mladina novomeške občine praznovala s številnimi kulturnimi, zabavnimi in športnimi prireditvami. V soboto, 25. maja, so v osnovnih šolah sprejeli v Zvezo mladine več kot 600 pionirjev.
Osrednja proslava je bila v bršlinski vojašnici Milana Majcna.
Bršlinska vojašnica se je v soboto že ob 9. uri odprla za več sto dijakov, učencev, profesorjev in učiteljev iz novomeških šol ter osnovne šole v Šmihelu, z mladino pa so prišli tudi predstavniki občinske skupščine in družbe-no-političnih organizacij.
Pripadniki JLA so za goste pripravili dolg in zanimiv
spored, ki je obsegal ogled vojašnice, ambulante, jedilnice, orožja in drugih zanimivosti. Ob istem času je bila na vojaškem igrišču rokometna tekma vojakov in novomeških mladincev.
Po ogledu vojašnice se je tisočglava množica mladine, gostov in pripadnikov JLA zbaala na veliki ploščadi sredi vojašnice, kjer je bila osrednja prireditev. Tu je o pomenu dneva mladosti spregovoril predsednik občinskega komiteja ZMS Andrej Repinc. Predsednik Repinc je potem prebral imena 201 učenca iz osnovne šole Katja Rupena in šmihelske osnovne 'šole, ki so bili ta dan -sprejeti v Zvezo mladine. Mladinske knjižice je Repinc razdelil predstavnikom na novo sprejetih članov ZMS.
Ob tej priložnosti je predsednik obč. komiteja ZMS razdelil tudi 20 priznanj občinskega komiteja za delo z mladino. Priznanja so dobili: komanda novomeške garnizije, vodja vojaškega orkestra Vladislav Resman, letalec Franc Klemenčič, Marjan Tratar, radioamater Milan Gorenc, prof. Marjan Dobovšek, prof. Jože Glonar, Franc Guštin, Jelka Kastelic, Ernest Jazbec, Slavko Dokl, Ruža Kovačič, Danilo Kovačič, krvodajalca Franc Pureber in Alojz Župančič, gimnazijec Stane Hribar, Slavko Dravi-nec, Marta Modic, Tomaž Kocuvan in Pavle Gorčič.
Daljši kulturni spored, ki je sledil, so pripravili učenci osnovne šole Katje Rupena,
Petnajst absolventov
24. maja zvečer so na majhni slovesnosti v učilnici v Sindikalnem domu podelili spričevala o uspešno opravljenem 8. razredu osnovne šole. Z dobrim uspehom je končalo 5, s prav dobrim 2, z zadostnim pa 8 odraslih. Vsi učenci večerne šole so zaposleni, za obisk osemletke, ki so jo tudi uspešno končali, pa so se odločili, ker današnji čas zahteve znanje. Za uspeh jim iz srca čestitamo!
učenci glasbene šole, gimnazijci in orkester novomeške garnizije.
S skupnim praznovanjem dneva mladosti je novome ška mladina še bolj utrdila že tradicionalno prijateljstvo s pripadniki JLA.
Nekatere novomeške šole so imele na dan mladosti izlet. Učenci tretjih razredov šole Katje Rupena so v soboto obiskali vrstnike na Malem Slatniku, štirje višji razredi te šole pa so si v kinu KRKA ogledali ameriški barvni glasbeni film »Moje pesmi, moje sanje.«
Za dan vstaje pripravljajo novomeški jamarji s svojima sekcijama v Kostanjevici in Črnomlju veliko delovno — raziskovalno akcijo v Kosta-njeviški jami, kamor bodo povabili vse slovenske jamarske klube.
Kostanj eviško jamo nameravajo letos dokončno urediti in osvetliti. Predvidevajo, da bodo prihodnje leto jamo lahko odprli tudi za javnost, kar bo v ta del Dolenjske privabilo še več turistov.
Jamarji kostanjeviške sekcije so letos že uredila pot do jame in pripravili drogove za električno napeljavo, v sami jami pa tudi opravili več del.
Večje delo čaka novomeške jamarje v neposredni okolici Novega mesta — na Brodu in pri Zburah. Na Brodu bodo .nadaljevala raziskovalna dela v napol raziskani Rai-
pi, ki je po mnenju strokovnjakov ena najdaljših jam na Dolenjskem. Pri Zburah pa bodo raziskali in po možnosti tudi izmerili pet jam, ki so jih na novo odkrili.
Očitno je, da za novomeške jamarje tudi letos ne bo počitka. Pravega počitka niso poznali nikoli, ko so še pogosteje, kakor nameravajo letos, odkrivali kraške lepote dolenjskega podzemlja. Najbudnejši spremljevalci njihovega dela so nedvomno turistični delavci, ki prav na račun jam kujejo velike nar črte za nadaljnji turistični razvoj.
Mimogrede bi kazalo omeniti tudi to, da je dobil letos klub novomeških jamarjev plaketo Ljudske tehnike.
Izpolnjujemo le željo otrok \"
//
Ureditev šolskega igrišča ni le velika naloga, marveč tudi trd oreh za stopiško šolo
Novi predsednik ZZB je Potočar
Na pnvi seji občinskega odbora ZZB NOV v Novem mestu je bil za novega predsednika izvoljen Janez Potočar, podpredsednika pa sta postala Miloš Jančič in Ivan Slapnik. Izvoljeni so bili tudi predsedniki komisij pri občinskem odboru. Tako vodi komisijo za ZROP Branko Lukičf komisijo za vojaške in vojne invalide Franc Zoran, komisijo za skrb za borce Martin Pavlin, komisijo za vprašanje vojnih ujetnikov in internirancev Miha Fočr-vina, komisjo za prenos borbenih tradicij Ivan Grašič in komisijo za uveljavljanje posebne delavne dobe Jože Butara, ki je hkrati tudi predsednik nadzornega odbora.
50 podpornih članov
Več kot 50 prebivalcev novomeške občine se je do konca preteklega tedna vpisalo v podporno članstvo Rdečega križa. Največ podpornih članov je do zdaj iz Novega mesta. Tu je največ podpornih članov pridobil predsednik občinskega odbora RK Boris Savnik. V več družinah so postali podporni člani razen staršev tudi vsi otroci. Ob vpdsu v podporno članstvo so občani večinoma prispevali za dejavnost RK po 1.000 starih dinarjev, nekateri pa so dali tudi po več tisoč starih dinarjev. Za podporno članstvo pa do zdaj še niso pridobili nobene delovne organizacije.
»Izpolnjujemo le željo tu-. kajšnjih in okoliških otrok, dolgoletno željo naših učencev,« je odgovoril upravitelj stopiške osnovne šole Janeza Trdina Ljubo Miloševič, ko smo ga vprašali, zakaj sta si šola, predvsem pa on sam, naprtila nalogo zgraditi šolsko igrišče. »Mladini moramo dai, kar od nas pričakuje,« je dodal upravitelj.
Igrišče, kot so si ga zamislili in zanj napravili na-
Pod Gorjanci kopljejo vodnjake
V	Dolnjem Suhadolu in drugih vaseh v brusu iški okolici so ljudje začeli kopati vodnjake. »Suša nas ne sme nikoli več presenetiti,« pravijo vaščani. Letošnja suša je močno prizadela domala vse vasi pod Gorjanci. Tone Vovko, tajnik brusniške krajevne skupnosti je povedal, da je že več ljudi prosilo krajevno skupnost za pomoč pri kopanju vodnjakov.
170 priznanj krvodajalcem
4. junija, ob dnevu krvodajalcev, bodo v novomeški občini odlikovali s srebrnimi in zlatimi značkami več kot 170 krvodajalcev. Diplome bodo prejeli občani, ki so dali kri 10- do 15-krat in so zlate krvodajalske značke že prejeli.
V	delovnih organizacijah bodo značke podelili na sejah delavskih svetov in sestankih sindikalnih podružnic.
NOVOMEŠKA KOMUNi
črte, bo imelo prostore za mali nogomet, rokomet, odbojko, košarko, tenis, atletiko, poleg bo plavalni bazen, garderobna stavba in nad njo učilnica za likovni pouk ter garaže. Prostor so tudi že izbrali; igrišče bo poleg šole, vzhodno od nje.
šolsko igrišče pa je predvideno na zemlji, katere pretežni del je v zasebni lasti. Za igrišče bo potrebno zasebno zemljo šele odkupiti. Medtem ko so se z ne-katerimi lastniki že sporazumeli za odikup in ceno, pa se z drugimi ne morejo. Zato upravitelj s<tvo šole upravičeno sklepa, da bo prav odkup zemlje najtrši oreh pri gradnji igrišča.
Vsaka hiša po 100.000!
Vsaka hiša oziroma vsaka družina v Žabji vasi in na' Kodeljevem hribu bo prispevala 100.000 starih dinarjev za kanalizacijo v tem kraju. Tako so sklenili v torek, 21. maja, na množičnem sestanku v Žabji vasi, ki se ga je udeležilo več kot 70 prebivalcev. Predstavniki občine, krajevne skupnosti in nekaterih novomeških delovnih organizacij so občanom pojasnili, da je ureditev kanalizacije pogoj za asfaltiranje ceste skozi Žabjo vas, za kar je denar zagotovljen. Na sestanku so omejili, da bo kanalizacija predvidoma končana do letošnjega dneva republike. Krajevni gradbeni odbor se bo v prihodnje še večkrat sestal in organiziral priprave za začetek del.
KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeiki transfuzijski postaji: Rudolf Struna, Franc Murn, Jože Mavsar, Kosti Fink, Vinko Črnič, Franc Mavsar, Jože Grabnar, Drago Se-Una, Emilija Hegler. Rudi Zamida, Cvetko Cebrun, Avgust Murn, Metod Roni, Jože Berus. Alojz Jarc, Jože Šmalc, Valant Filipovič, Ivan Fink, Franc Avguštin, Franc Murn, Besi* ma Fazlič, Marija Križe, Fejzo Alagič in Ivan Turk, člani kolektiva Gozdni obrat Podturn; Martin Černe, član kolektiva Krka, Novo mesto; Pepca Kovačič in Marija Scničar, članici kolektiva Novoteks, Novo mesto; Mara Blažič, članica kolek, tira Labod, Novo mesto; Darja Podbevšek in Anica Janko, članici kolektiva Center za socialno delo, Novo mesto; Franc Bojane, član kolektiva 2TP Novo mesto; Jože Rifelj, član Kolektiva Ribogojnica Krka. Dvor; Štefka Rifelj, Jože Senica, taopold Suhorepec in Aleksander Černač, člani kolektiva Iskra, Žužemberk; Anton Kumelj, upokojenec iz Poljan; Miha Mavsar, lar»t iz Stavče vasi; Slavka Skrbe in Danica Gorinšek, gospodinji iz 2užemberka; Franc Kotnik, Jože Fric, Jer. nej Slak in Jože Strumbelj, Člani kolektiva Cestno podjetje Novo mesto; Jože Pečjak, Miha Mrvar in Jože Zupančič, kmetje iz Stavče vasi; Josipina Mirtič, gospodinja z Dvora; Ana Zupančič, gospodinja iz Stavče vasi; Anton Pajk, član kolektiva Delavska restavracija, Novo mesto; Milka Kumelj, gospodinja iz Drašče vasi; Jože Jernejčič, krojač iz Žužemberka; Aloje Cajnko, dimnikar z Jame; Anton Zupančič, član kolektiva Gozdnd obrat Podturn.
wiimiimiiiiim<<iiuiiHii<iHiifiHtitniKmHiimiimimf!NuiwmiuiHiHiiiHiuiuiuit<Hum»iH»iiiiiiiMiiiiiiiiiitiiimuniiiiii:iwMiiM!ii!iiiHMiiiiiiHM[>i!iiiuiuffl
TONE KNEZ:
IZ NOVOMEŠKI PRADAVNINI
Nova šola: ob Trdinovi cesti!
člani upravnega odbora sklada za gradnjo nove šole v Novem mestu so na svoji 5. seji 20. maja opoldne sklenili po daljšem razpravljanju in tehtanju različnih možnosti, da bo osnovna šola zgrajena ob Trdinovi cesti na zemljišču, ki je zdaj last Minke Ivanetič, Franca Mikca, Marije Rifelj, Klemenčičeve in Ivana Pečarja. Zaradi prostora in oblikovitosti tal bodo tu gradili šolo v 3 etažah (nadstropjih), ne pa paviljonsko šolo. Žal so vsi lepi oz. idealni prostori za šolske stavbe v samem mestu že davno oddani in se bo zategadelj treba zadovoljiti tudi v tem primeru za šolsko stavbo klasične oblike, čflani odbora so menili, da končno tudi ni slabo, nujno pa bo treba zagotoviti novi šoli več prostora v njeni neposredni okolici, o čemer bomo še poročali
še vedno pa ostane seveda odprto tudi vprašanje nujno potrebne nove osnovne šole v v Bršlinu, ki ostaja skrb vsega mesta, rešena pa bo šele po zgraditvi zgornje šole ob Trdinovi cesti.
Tg.
V ponedeljek, 3. junija ob 8. uri, bo v šentjernejskem prosvetnem domu proslava v počastitev 50-letnice bojev za severno mejo. V imenu borcev-prostovoljcev za severno mejo bodo govorih: domačin Franc Jerele, sekretar republiške zveze borcev za severno mejo Franjo Kristan in predsednik medobčinskega odbora Lojze Mirtič iz Novega mesta. Kulturni spored so pripravili: šolski pevski zbor, šentjemejski oktet in recitatorji iz Šentjerneja. Na sliki: Franc Jerele in Anton Bambič iz Šentjerneja sta edina preživela udeleženca-prostovoljca v bojih za severno mejo iz tega kraja. Bojev za severno mejo se je iz Šentjerneja udeležilo 8 prostovoljcev (Foto: Polde Miklič)
Pretekli teden šo v novoifieški ■j. porodnišnici rodile: Biserka Peli renčak. iz Bršlim — Zorana, Justi-j? na * Kartuš s Senovega Lada, i Slavka Mihelčič iz Vapče vasi — Mirka, Bernarda Luštek iz Šentjerneja — Petra, Djurdjica Kordič iz Črnomlja — Milana, Jožica BIrevs. z Rožnega vrha — Darka, Ana Štih iz Korita — Slavka, Marija Vidmar iz Šmihela — Alenko, Štefka Turk s Podgrada — Vido, Anica Ilnikar iz Breze — Janeza, Marija Dolinar iz Dolnjega Koro-novega — Andreja, Jožica Zibert z Vinice —r- Klavdijo, Marija Hod-Sič iz Bučne vasi —. Samirja, Silva štim iz Mokronoga — Franca, Jožica Jerman iz Dolnje Straže — Damjana, Olga Teraž iz Brestanice — Rafaela, Milena Fabjan iz Dolnjih Sušic — Janeza, Marija Hudrovac iz Kanižarice — Sreč-ka, Anica Jakše iz Boričevega — deklico, Frančiška Saje iz Gaberja — deklico, Jožica Krstev iz Zadra — dečka, Tončka Radkovič iz Bereče vasi — deklico, Alojzija Gorjanc iz Kukemberga — dečka, Ana Kožar z Rdečega kala — dečka, Marija Božič iz 2enj — deklico.
Zakaj ni brigadirjev?
Število prijavljenih brigadirjev za mladinsko delovno akcijo SAVA 68 se vNovem mestu zadnje tedne ni povečalo. Zadnji prijavljenec ima še vedno številko 13. To pa gotovo ni spodbudno, saj mora Novo mesto letos poslati na savski nasip v Zagreb brigado, ki bo štela okoli 100 ljudi. Brigado naj bi sestavljali predvsem sred-nješolci.
Mnogi se sprašujejo, zakaj ni boljšega odziva, ker je znano da v Novem mestu pred leti niso m-kolt imeli teSav z brigadami, predvsem pa ne s srednješolskimi. Z druge strani prihajajo opazke, naj bi se prvi prijavili člani občinskega komiteja
ZMS in dali zgled drugim.
»To vprašanje bom načel danes ruj. seji občinskega komiteja ŽMS,« je povedal predsednik Andrej Repinc. »Poskusil bom vplivati na člane komiteja, da 'se jih bo čimveč prijavilo. Potem takih opazk ne bo več' Ugotavljam pa, da je mladino v delovnih organizacijah laže pridobiti za brigado kot srednješolce.«
Predsednik občinskega komiteja ZMS Repinc je dejal, da se bodo na današnji seji, ki se bo pričela ob 17. uri, pogovarjali predvsem o pripravah na mladinsko delovno akcijo in o oblikovanju brigade.
Novomeška kronika
■ ZBIRKE ZNAMK so v počastitev dneva mladosti razstavili mladi člani novomeškega filatelističnega drušva 25. maja ▼ prostorih Studijske knjižnice Mirana Jarca.
■ OB 90 LETNICI ROJSTVA Otona Zupančiča je študijska knjižnica razstavila vrsto pesnikovih Izvirnih del in prevodov ter publikacije, v katerih je sodeloval.
■ PRVI MATURANTSKI spre vod so imeli 24. maja absolventi srednje kmetijske šole Grm. Jutri in pojutrišnjem bomo videli tradicionalne sprevode maturantov drugih srednjih šol.
■ KOŠAKOVO GOSTILNO v TJlici t&lcev obnavljajo že nekaj dni. Kaže, da jo lastnica sledila ureditvenim • delom na zunanjosti Ribje restavracije in drugih hiš v Germovi ulici.
■ V KAVARNI NA GLAVNEM trgu že nekaj dni obnavljajo kuhinjo, zato pripravljajo tople pijače in kavo kar za šankom.
■ DVA KAMNA JE VRGEL po noči od 19. na 20. maj neki mladoletnik v izložbeno okno NOVO-TEHNE na Glavnem trgu, razbil
šipo m vzel transistor. Storilca so prijeli čez nekaj ur, kmalu zatem pa je prodajalna dobila nazaj tudi ukradeni transistorski sprejemnik.
■ KULTURNI SPOMENIK ni prostor za parkiranje mopedov in naslanjanje koles, pa vendar sta Trdinovo In Kettejevo doprsje na Rotovžu na Glavnem trgu nenehno obdani z malomarno prislonjenimi kolesi in mopedi. Morda bi bilo prav, da bi nekaj lastnikov koles in mopedov primerne kazni poučile o tem, kaj Je primemo. Nekateri pristojni so že predlagali, da bi spomenik Trdini in Ketteju trajneje zavarovali tako, da bi ga obdali z verigami.
■ STOJNICE SO BILE V PONEDELJEK zelo dobro založene. Največ je bilo češenj, ki so jih prodajali po 3,50 do 4 din kg. Dobiti je bilo še solato po 3 din,. berivko na. merico po 0,50 din, suhe slive po 3 din, jagode po 6 din liter ter vsakovrstne sadike in rože. Jajca so tokrat veljala 0,50 din.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodila je šarlota Pungerčar iz naselja Majda šile 7 — dečka.
Javne luči in boljše poti
Krajevna skupnost v Dolenjskih Toplica^ se je letos z veliko vnemo lotila nekaterih komunalnih del. V Toplicah že razširjajo javno razsvetljavo, javne luči pa bodo dobile tudi Meniška vas, Polje, Podhosta, Obrh in druge vasi v okolici. Na Uršljih selih, v Verdunu in na Polju so popravljali pota. Krajevna skupnost bo letos popravila tudi več vaških vodnjakov, med drugim na Gor. in Dol. Sušicah, Uršnih selih in drugod.
Straža: troje večjihrdel
Kratek pogovor s predsednikom krajevne skupnosti v Straži Jožetom Štokom
»Na našem območju bi radi letos uresničili predvsem troje večjih načrtov: dobili javno razsvetljavo v Straži, uredili kanalizacijo v Vavti vasi in popravili oziroma razširili cesto iz Prapreč na Mra-ševo,« je povedal predsednik krajevne skupnosti v Straži Jože Štok.
Na sejah sveta krajevne skupnosti so razen tega sklenili, da bodo uredili pota na Draganja sela, v Dolili Straži in iz Podgore ha Novo goro. V Zalogu pa krajevna skupnost že pomaga pri obnovi električnega omrežja in podpira želje prebivalstva, da bi kraj dobil industrijski tok.
»Precej daleč smo tudi s prizadevanjem, da bi v Straži naposled le dobili otroški vrtec,« je dejal Štok. Povedal je, da je krajevna skupnost imenovala odbor, ki se ukvarja samo s tem vprašanjem.
V	odboru so predstavniki vseh večjih delovnih organizacij. Za vrtec je več predlogov. Veliko pomoč pri organl-.zaciji otroškega varstva v Straži je že obljubil NOVO-LES.
»KRKA« brani pokal
Iz Novega mesta bo danes odpotovala v Zemun, kjer prireja tovarna GALENI-KA tridnevne tradicionalne špome igire, 40-članska ekipa športnikov tovarne zdravil KRKA. Na tem tekmovanju bodo tekmovalci KRKE branili pokal, Id so ga osvojili lani, ko so bile farmacevtske igre v Novem mestu.
Divji lovci in * kršitelji
Lovska družina »Gorjanci« iz Novega mesta bo pove čala kontrolo na loviščih in s tem onemogočila delo divjim lovcem. Proti šestim članom pa bo družina pričela postopek, ker so prekršili lovska pravila. Na lovišču v okolici Grabna bo družina oskrbela okoli 50 fazanov, ki jih bodo smeli upleniti le tuji Iovci-turisti.
Mladinski plesi v domu JLA
Novomeška mladina nima kotička, kjer bi se sestajala, in nima pravzaprav nobene prave zabave. Pripadniki JLA so zato orgamairali mladinski ples v domu JLA. Za mladino igra vojaški ansambel. Vstopnina je nizka, zato je vedno dovolj obiskovalcev.
V. Žitnik
Obiskali so lepe slovenske kraje
DijaUci novomeške gostinske šole so 20. maja obiskali Gorenjsko in Primorsko, čez Vršič so se odpeljali v dolino Trente in po dolini Soče v Novo Gorico in Koper. Ogledali so si koprsko luko. Posebno navdušeni so bili nad freskami iz 15. stoletja
v	Hrastoveljski cerkvi, ki so posebna zgodovinska zanimivost.
V. Žitnik
LOVEC<,lovska zadruga
NOVO MESTO, Cesta herojev 8	1
Prodajalna je dobro založena z vsemi vrstami lovskih in športnih pušk. vsem lovskim priborom, ribiško opremo in opremo za iz-letništvo. Obiščite nas!
(11. nadaljevanje)
O teh velikih duhovnih premikih ob keltskem vdoru, ki so porušili ustaljeni red halštatske kulture, pra-
vi	Stane Gabrovec takole: »Halštatska kulturna dediščina je v srednjelatenskem obdobju nasilno pretrgana in zamre; novo ne raste več iz domačih korenin, ampak iz tujih. Čelo tako intimni izraz domače povezave in tradicije, kot je način pokopa, se spremeni. Mogočne gomile, ki so bile najbolj viden znak duhovne vezanosti rodu, začenjajo izginjati in se umikati novemu načinu pokopa. Po letu 300 nimamo izpričanega nobenega
narja so se Kelti naučila pil Grkih, saj so keltski novci kopije grških kovancev, samo da so veliko bolj nespretno izdelani. Kovali so največ srebrnike, pa tudi zlatnike in bronasti denar. Na njih večkrat najdemo tudi imena keltskih vladarjev.
V	Novem mestu so bili grobovi iz mlajše železne dobe najdena na več krajih. Nekaj keOtskah grobov je bilo odkritih na Marofu že leta 1894, kot kasnejši pofcopd v halštatskih gomilah, v neposredni bližini pa so’ odkopali še nekaj grobov leta, 19(54. Podobni keltski grobova so bili najdeni tudd v Kandiji 194fl, ko so kopali temelje za predvideni sindikalni dom (danes stanovanjska hiša ob Kristanovi ulici) in večkrat
EDEN IZMED IZKOPANIH KELTSKIH GROBOV V KANDIJI. — Na sliki se vidi zaradi vlage in pritiska zemlje udrta žara s pepelom pokojnika, ob žari pa je položen železen meč. Pred seboj imamo grob keltskega vojaka, ki so ga pokopali pred približno 2200 leti!	'	*
skeletnega pokopa v gomili, ki je bil prej vsaj v dolenjski skupini običajen, in tudi žgani pokop ob robu nekdanjih gomil bo komaj še znak starih rodovnih vezi. Bolj je razumljivo, da se je izpremenila vojaška tehnika in se prilagodila novemu osvajalcu Keltu.«
Keltska zapuščina v Novem mestu
Keltski grobovi se že bistveno razlikujejo od ilirskih iz balštatskega časa, saj Kelti pri nas spet uveljavljajo sežiganje mrličev. Velik del grobov iz tega časa so grobovi vojakov, kar dokazuje obilica železnega orožja: meči, bojni noži, sulice, in ščit-ni okovi kot pridatki v grobovih. Po takrat veljavnem običaju so ob pogrebu vojaka skoraj vse orodje nasilno zvili ali pa zlomili in takšno položili v grob. To naj bi pomenilo simbolično smrt orožja, ki sledi svojemu gospodarju v grob. Uporaba železa v mlajši železni dobi doseže svoj višek, saj ga uporabljajo tudi za čisto dekorativne namene, kot na primer za fibule in okrasne predmete, kar so v halštatu izdelovali samo iz brona. Keltski meči so dolgi, dvorezni in skovani iz odličnega jekla. Velik tehnični napredek tega časa pomeni uporaba hitro vrtljivega lončarskega kolesa pri izdelovanju keramičnih posod. Na ta način so oblike lončene posode postale somerne in elegant-nejše, hkrati pa so lahko na ta način izdelovali velike serije enakih posod, podobno kot delajo današnji lončarji.
V	zadnjem stoletju pred našim štetjem začne . v naših krajih prvič krožiti novo plačilno sredstvo — keltski kovani denar, ki bo Sčasoma izpodrinilo staro menjalno gospodarstvo. Kovanja de-
slučajne najdbe na vrtu Va-neta Huma na zahodni strani Resljeve oeste. Najbogatejše najdbe pa smo odkopali poleti 1967 na Znan-čevih njivah. Pri kopanju temeljev za stanovanjski stolpič S-2 smo med dvema hal-štatskima gomilama odkrili nad 40 keltskih grobov s žganim pokopom. Večina grobov ni zeOo bogatih, sad imajo le po eno posodo-žaro s pepelom pokojnika. Nekaj je tudi vojaških grobov, sad smo našli meče, sulice in druge dele orožja. Grobovi so bili urejeni tako, da so v glinasto žaro dali pokojnikov pepel, poleg žare pa so položili vse ostale pridatke: bodisi orožje ali pa še več keramičnih posod s hrano.
Največ občudovanja in nedeljenega priznanja ob letošnjih izkopavanjih je bila deležna črna keramična skodela z dvema ročajema, ki sta bogato okrašena in oblikovana v stilizirane živalske glave. Stene posode pa so okrašene z dvema reliefnima portretnima moškima obrazoma, sicer močno stilizirana, toda z jasno označeno brado in brki. Ta obrazna posoda iz keltske likovne tvornosti je v Sloveniji edinstvena, in 1© težko bd ji našli primerjavo celo v jugoslovanskem okviru. Ker je bila posoda hudo razbita in ji manjka precej delov, smo jo spričo njene dragocenosti oddali na želijo nemških arheologov v restavriranje v slovite delavnice Rimsko-germanskega centralnega muzeja v Mainzu. Po končani restavraciji bo ta posoda najlepši- keltski eksponat novomeške arheološke zbirke.
V	Kandiji in na Marofu smo lahko opazovali -zanimiv pojav, da so ljudje v mlajši železni dobi kaj radi pokopavali svoje rajne v starejše halštatske gomili« ali pa' v njihovi neposredni bližini.
i^TRIKON
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA
• k o c e v j e •; V ‘
Valvasor o naših trgih in gradovih
sta, iz 8. razreda pa sta poželi največ točk Milka Bobič iz Novega mesta in Marija Dujec iz Črnomlja.
Naj^j|ljši tekmovalci so dobili skromne denarne nagrade, vsi tisti, ki so dosegli veliko število točk, pa posebne pohvalne diplome. Nagrad*? sta prispevala Zavod za pro-svetno-pedagoško službo, ki je bil pokrovitelj tekmovanja, in Komunalni zavod za zaposlovanje iz Novega mesta.
V nedeljo, 2. junija, bo v Ljubljani republiško tekmovanje mladih matematikov, ki se ga bo udeležilo tudi 8 učencev iz štirih dolenjskih občin.
Mladi matematiki so tekmovali
VINCENTE BLASCO IBANEZ
Najbolje so bili pripravljeni tekmovalci iz Novega mesta - 8 učencev se bo udeležilo nedelj' skega republiškega tekmovanja v Ljubljani
240 dijakov iz 25 osnovnih šol.
Na medobčinskem tekmo--vanju so~največ točk dosegli učenci osnovne šole iz Novega mesta, ki so se za to tekmovanje še posebej pripravljali v izvenšolskem času pod vodstvom svojih učiteljev.
Med učenci petih razredov sta dosegla največ točk Majda črnič iz Črnomlja in Roman Primožič iz Novega mesta, med učenci 6. razreda sta bila najboljša Ružica Ferjančič in Borut Dobnikar oba iz Novega mesta, med učenci 7. razreda sta bila najboljša . Lučka Gortnar in Janez Komelj iz Novega me-
26. maja je bilo v Novem mestu medobčinsko tekmovanje 50 najboljših mladih matematikov iz črnomaljske, metliške, trebanjske in movo-meške občine.
Medobčinskega tekmovanja so se udeležili tisti mladi matematiki, ki so teden dni prej dosegli na občinskih tekmovanjih največ točk. Občinska tekmovanja so bila pod pokroviteljstvom občinskih svetov za prosveto in kulturo, ki so skrbeli, da so se tekmovanja udeležili učenci vseh šol v občini. V Novem mestu je na občinskem tekmovanju sodelovalo
Pravnik obsojen zaradi srne
Janez Lukač, pravnik iz Ljubljane, obosojen pred občinskim sodiščem v Kočevju
Vincente Blasco Ibanez, rojen leta 1867 v Valenciji, umrl leta 1928 v Mentonu, je bil močno nadarjen in plodovit pisatelj, z vzdevkom »španski Zola«. Pričel je s krepkim va£-lencijskim romanom, nakar je prešel k tendenčnemu romanu- Revolucionaren zoper fevdalce, veleposestnike in cerkev je v prvi svetovni vojni odločno nastopal zoper Nemčijo. V slovenskem prevodu nam ga je predstavil roman »Krvave arene«, napisan leta 1908.
Na 3 mesece, pogojno za dobo enega leta, je občinsko sodišče 'v Kočevju pod predsedstvom sodnika Ivana -Žužka kot predsednika senata obsodilo 13. maja letos Janeza Lukača, pravnika iz Ljubljane.
Sodišče je ugotovilo, da je Lukač 14. oktobra 1966 zvečer neupravičeno lovil v revirju lovske družine Trava-Draga v kraju Sadole, kjer je uplenil srno. Sodišče ni verjelo zagovoru Lukača, da ni vedel, da lovi v tujem lovišču, namesto da bi lovil v gojitvenem lovišču »Rog«, kjer je imel dovoljenje za odstrel jelena.
Dejanje je v začetku trdovratno tajil, dokler ga ni priznal soobdolženi lovec Franc Novak, ki ga je občinsko sodišče obsodilo na 2 meseca zapora, pogojno za i leto.
Senat sodišča je menil, da je obdolženi Lukač vedel, da lovi v tujem lovišču, saj je na območju Podpreske že večkrat lovil. Sodišče je menilo tudi, da Lukač ne bi smel streljati brez izrecnega dovoljenja lovca, ki ga je spremljal. Lovec Franc Novak je namreč v svojem zagovoru povedal, da Lukaču ni dovolil odstrela sme, ampak ga je nanjo le opozoril, rekoč: »Glejte .staro srno!« Sicer pa Novak odstrela niti ne bi smel dovoliti, saj sta oba vedela, da sta izven meja lovišča »Rog«.
Lukač bo moral po sklepu sodišča tudi povrniti škodo lovski družini Trava—Draga v znesku 785 din, plačati 200 din povprečnine in skupaj z Novakom nerazdelno še 534,70 din stroškov kazenskega postopka; Novak sam pa še 100 din povprečnine.
Sodba še ni pravnomočna in se oba zoper izrečeno kazen lahko pritožita. J. P.
»Jaz, gospod,« je dejal Magdalena, naj večji gofljač vse ječe, »nisem svetnik, že večkrat sem bil obsojen zaradi tatvine, čeprav tega nisem zaslužil. Nasproti vam, ki ste tu zaradi tega, ker ste pisarili po časnikih, sem ničvrednež ... toda p>o pravici vam povem, da sem to pot pod ključem zato, ker sem storil dobro delo.«
Položil si je roko na srce, vzravnal in ne brez ponosa dodal:
»Čisto majhna tatvinica sicer, gospod. Prav nič drugega nisem zagrešil... nisem razbojnik, jaz že ne! Nikoli še nisem prelil kapljice krvi.«
Morilcem, junakom noža, ki so predstavljali plemstvo, polno prezira do navadnih tatov, je bil ubogi gobezdač za tarčo, kadar so se dolgočasili,
»Napihni lice!« mu je ukazal na kratko kak velikan, ponosen na svoje zločine in na svojo drznost.
Magdalena se je postavil v pozor prav po vojaško togo, zaprl usta in napihnil lica, dokler mu ni dvojna klofuta, ki mu jo je orjak pripeljal hkrati z obema rokama, sploščila rdečega obraza. Drugikrat so ti strašni ljudje preskušali moč svojih lakti na njegovi plešasti glavi in se na vse grlo krohotali, ko so si na koščenih izboklinah njegove črepinje otolkli pesti. Gobezdač se je vdajal tem igram, ki so ga trpinčile, ponižno kakor tepen pes.
Ob urah, določenih za obisk, je prihajala njegova žena, sloveča Kuštravka, prava možača, da se je kar tresel pred njo. Bila je ljubica enega najnevarnejših razbojnikov, kar jih je bilo v ječi. Vsak dan je prinašala temu nepridipravu kosilo, mu izkazovala usluge in mu opravljala vsake vrste umazanih poslov. Takrat se je gobezdač odstranil iz govorilnice, ker se je bal nesramnosti tega klateža, ki je kar prežal na priliko, da ga poniža s tem, da ga natepe pred njegovo nekdanjo tovarišico. Toda čustvo radovednosti in nežnosti je storilo, da je mnogokrat pozabil na svojo grozo. In plaho se je približal in božal skozi omrežje glavic^: otroka, ki je spremljal Kuštravko. ..
■»To je moj otrok, gospod,« je ponižno dejal, »to je moj Tonico, ki me ne pozna več.«
Ves preplašen se je plazil okrog govorilnice, da bi zagledal svojega Tonica, in kadar ga je mogel za trenutek opazovati, je čutil, kako ga mineva jeza pobesnelega ko-štruna, katero je vzburil v njem pogled na košaro, polno poslastic, ki jih je hudobna ženska ponujala ljubčku.
Ampak Magdalena se je razveselil, kadar je pripovedoval o svojih potovanjih. Ves polotok je prepotoval peš, od Cadixa do Santandra, od Valencije do Corogne, v dolgi procesiji jetnikov ali potepuhov, ki so jih gonili orožniki. Magdalena si je oblizoval visečo spodnjo ustnico, kadar se je spominjal obilnega mleka iz Galicije, rdečih klobasic iz Estremadure, kastilskega kruha, baskovskih jabolk, vina ali sadjevca pokrajin, kolikor jih je preromal, z rogoznico, ki mu je bila za posteljo, na rami. Obujal je, ne brez žalosti, spomine na gore, pokrite s snegom ali v soncu zareže, na počasno hojo po beli cesti, ki se zgubi v obzorju kakor neskončen trak, na počitke pod drevjem ob vročih urah, na nočne prihode v vaške ječe, stare samostane, zapuščene cerkve, kjer si je poiskal dovolj suh in zaveten kotiček in razgrnil svojo rogoznico.
UPP
AMERIKANCI — RIBIČI NA KRKI — Pred dnevi so naši reki Krko in Kolpo obiskali športni ribiči — novinarji iz Amerike. Med njimi je bil tudi proslavljeni ameriški prvak v športnem ribolovu Mr. Joseph Brooks. Namen njihovega obiska je bil, da se seznanijo z možnostmi in načini ribolova na naših rekah. Kljub temu da so lovili s »polno paro« — zanimali so jih lipani, postrvi in sulci — jim je' lov pomenil le nekakšno demonstracijo. Kajti vse dogodke na Krki so pridno snemali na celuloidni trak. Doma pa bodo vsa ta dogajanja v besedi in sliki objavili v ribiški reviji, ki ima nekaj milijonov bralcev. Kaj pričakujejo ribiči od tega obiska in pisanja v priznani ribiški, revi ji, ni potrebno posebej podčrtati. J. Brooks (na sliki) je spretno vihtel ribiške pripomočke, ribice pa niso bile preveč ubogljive. (Foto: S. Dokl)
£ SILVIO GRASSETTI (levo spodaj) je na nedeljski mednarodni cestnohitrostni dirki »NAGRADA LOK*' 68« navadil gledati vse tekmece — v izpuhe svojega binellija. Več kot prepričljivo je zmagal v razredih 250 m 350 ccm ter pobral nagradi 600 in 700 din. Ta samozavest se mu je maščevala v najbolj razburljivi dirki dneva (500 ccm), ko ga je Avstralec John Dodds na npr tonu v zadnjem krogu prelisičil za zmago in nagrado v tem »rogu (800 din), že med dirko pa še za rekord (140,5 km na uro — kolikor na jugoslovanskih dirkališčih ni vozu še nihče), ki ga je imel Italijan pravzaprav že štirikrat v žepu, in odnesel v Sidney Nagrado Loke — 5.000 tun (pol milijona starih dinarjev!). Na sliki desno spodaj: Dodds v trenutku, ko mu Ivan Križaj v imenu ŠkoUe Loke izroča plaketo mesta za absolutnega reko rderja. Navzlic slabemu vremenu in hudemu nalivu v prvin krogih dirke (50 ccm, ko so zmagovali Jugoslovani — štefe in drugi na tomosih) se je ob slezi nabralo več Kot 25.000 gledalcev, med njimi tudi precej Dolenjcev. Na zgornji sliki start v kategoriji 250 ccm: št. 39 Grassetti, št. 24 Berden (Jugosl.) — (Foto: M. Moškon)
PRED SEDEMDESETIMI LETI NA DOLENJSKEM
kanalu so si o^omogli ..ter pričeli jesti. Pripomniti je, da so se imeli golobje z jako neugodnim vetrom boriti, kajti 'pihal' je direktni izhodni veter . ..«
Pa, niso bili golobi edina senzacija v tem letu. Bilo jih je še več, med najpomembnejše dogodke za samo mesto pa uvrščajo Dolenjske novice gradnjo novega mostu. Nadvse potreben je bil, saj so se društva kolesarjev vedno bolj množila, in ljudje s kolesi »vedno gosteje preletavajo deželo za deželo in tako ves svet.«
D. DAGAN
Ukradeni denar pogna! z dekleti
KRUPA
Kje grad Krupa leži. Blizu gradu tečejo tri vode. Kakšno je grajsko poslopje. O tamkajšnji noši in jeziku. O izvoru imena. Grofje iz Krupe nekdanji gospodarji krupske graščine. Bili so z dandanašnjimi grofu Ursini-Blagay istega rodu. Ustanove grofice Krupske. Kako je krupsko gospostvo prišlo kasneje v roke različnih drugih družin- Grofa pl. Burgstalla ustrelijo Francozi. Kdo je danes lastnik grofije.
Grad in gospostvo Krup ali Krop, ki se piše tudi Krupp, po kranjsko Krupa ali Kropa, leži na srednjem Dolenjskem, ob hrvaški meji, na področju, ki so ga prej imenovali Slovenska marka, dvanajst milj od Ljubljane, miljo in pol od mesta Metlike in prav toliko od mesta Črnomlja.
Grad stoji blizu Kolpe, vode Lahinje in tudi ob vodi Krupi. Tako tečejo tod mimo kar tri vode. Okoli gradu pelje jarek. Tloris grajske stavbe je peterokotnik, ima močne zidove, na štirih vogalih pa še močne okrogle stolpe. Tudi znotraj gradu stoji velik in visok stolp. Ta kraj je bil nekoč zelo dobro zavarovan, saj je večkrat junaško odbil turške napade in se častno držal.
Okoliško prebivalstvo kakor tudi kmetje govore hrvaško in hodijo tudi po hrvaško’ oblečeni.
Kraju so dali ime Krupa po omenjeni reki Krupi ali Kropi, ki je dobila svoje ime po besedi kropa. Krop namreč na kranjskem jeziku pomeni toplo ali vročo vodo, in ker je ta voda poleti zelo topla, so ji dali ime Krupa.
Grad pa ima lahko svoje ime tudi po grofih iz Krupe, čigar lastniki so dolga leta bili in so ga morda tudi sezidali.
Grofje Krupski so bili z grofi Ur-sini-Blagay, ki še danes žive na Kranjskem, istega rodu.
Listine nam tudi povedo, da je gospa Ana grofica Ortenburška, rojena grofica Krupska, ustanovila v Ljubljani avguštinski samostan, faro v Radovljici in ženski samostan v Vele-sovem, kamor je tudi sama vstopila.
Ta grofica je kot vdova grofa Otona Ortenburškega, ki je umrl v Ribnici leta 1374, 29. januarja, bila v tem
času lastnica krupskega gospostva ter več drugih gospostev na Kranjskem in Hrvaškem.
Kasneje so krupsko gospostvo podedovali gospodje Hohenwarti, bratranci grofov Ortenburžanov, v čigar rokah je graščina dolgo časa ostala. Ko se je okoli leta 1483 gospod Andrej pl. Hohenwart, glavar celjski in metliški, ločil od življenja in krupskega gospostva, je to z ženitvijo dobil gospod Moritz pl. Burgstall. Moških dedičev namreč ni bilo, ostala je le hčerka Margareta, ki jo je kot dedinjo krupskega gospostva vzel v zakon gospod Moritz pl. Burgstall in s to poroko postal gospodar Krupe.
Pred nekoliko leti je bil gospodar krupskega gospostva gospod Karl Vaj-kard pl. Burgstall, cesarski podpolkovnik, ki ga je v zadnji vojni s Francozi, ki se je začela leta 1672, v neki praski nedaleč od Strassburga ustrelil z mušketo neki Francoz, in tako je ta viteško dokončal svoje življenje, potem ko jim ga je kot pogumen in dober vitez prodal za visoko ceno. često se namreč zgodi, da morajo junaki sovražnikovo kri, ki jo žrtvujejo za obči blagor, slednjič ovenčati s svojo krvjo.
Pozneje je temu gospostvu toliko časa gospodovala njegova gospa vdova, gospa Ana Zofija, rojena baronica Edling, dokler mu ni leta 1688 zagospodoval sam njen sin, mladi grof, gospod Seifried pl. Burgstall, ki je še danes lastnik Krupe.
Grad je bil v zadnji vojni požgan in uničen in. ni o njem danes nikakega sledu. Stoje le še grajski hlevi in bivša grajska kovačnica.
URZtf#* w/e so sta mo^oru/ .
Psica se je obesila
Lovcu Jožetu Grilu iz Ribnice se je obesila psica »Prima«. Tako smo pred kratkim zrvedeli v Ribnici. Psica, ki je bila privezana, je skočila čez plot in obvisela na .verigi ter se zadušila. Ribniški lovec je s tem utrpel precejšnjo škodo, saj so mu za žival nekateri ponujali 1000 din, pa ie ni hotel prodati.
BREZ BESED
Riše in piše Božo Debeljak
Utegnejo priferčafi v Novo mesto
Med dogodki, ki so pred sedemdesetimi leti vznemirjali dolenjsko metropolo, v letu, so gradili novomeški most, je prav gotovo poskus s poštnimi golobi vzbudil Novoflieščani veliko več zanimaj kot zastarele novice iz tujih dežel, katere, so obeležile Dolenjske novice.
»Dne osmega majnika,« beremo v Dolenjskih novican leta 1887, »spustil bode go-
spod Demscher pripeljavšr se z železnico ob 3. uri popoldne golobi! pismonoš« iz Gr > suplja in sicer v štirih oddelkih po 10 minutnih presledkih. Isti utegnejo tekom 20 do 24 minut priferčati v Novo mesto nazaj.«
Zanimanje v Novem mestu je moralo biti	za poskus
prav veliko, sicer ne bi v naslednji številki	Dolenjskih
novic zasledili obširnejšega poročila o golobih pismonoših:
»... Ob tretji uri je izpustil prvi oddelek. Brzojav iz Novega mesta mu je sporočil še na Grosuplje, da je prišel ta oddelek, in sicer vseh pet golobov, skupaj ob 4. uri 6,5 minut. Domov prišedši bili so golobi jako utrujeni, pustili so 1 do 2 minut perutnice od truda viseti, toda
Naloge mladih
Na predavanjih za rezervne oficirje in podoficirje, ki je bilo pred dnevi v Kočevju, so govorili, kakšne naloge imajo posamezne vojaške enote v primeru vojne. Ko so ugotovili naloge teritorialne čete, stražarskih enot, d-cilne zaščite itd., je predavatelj vprašal:
»No, in kakšno nalogo bi imela med vojno mladinska enota?«
»I kakšno?« se je oglasil nekdo v ozadju dvorane. »Organizirala bi mladinske plese!«
Danski kmetje v težavah
Danski kmetje so se znašli v težavah, ker Zahodni Nemčiji ne morejo prodati svoje živine kljub pogodbam med obema državama. Zato so se odločili za bojkot nemškega blaga. Namesto nemških avtomobilov, ki jih je na danskem tržišču veliko, bodo kupovali angleške in švedske. Nemške avtomobile bodo kupovali le, če jih bodo lahko plačali s svojimi pridelki.
vsak četrtek
[gnlcna]
ZA MLADE PO SRCU
Preden so ga miličniki odkrili, je Remškar zapravil večino ukradenega denarja
Na leto dni strogega zapora je občinsko sodišče v Kočevju obsodilo 7. maja letos svojega »starega znanca«, sicer pa komaj 21-letnega Ivana Remškar j a iz Dolge vasi, ki je 28. februarja letos ukradel Alojzu Pintarju iz Ribnice 3500 din.
Remškar, oče dveh otrok, je dejanje skesano priznal. Zagovarjal pa se je, da ga je storil, ker je komaj teden dni pred krajo prišel od vojakov, doma pa ni našel žene, ker se je nekje potepala. (2ene doslej še niso našli, čeprav bo v kratkem spet rodila. Zagovarjati bi se namreč morala pred sodiščem zaradi zanemarjanja otrok.)
No, zato se je Remškar dogovoril z nekim mladim dekletom, da pride ponoči v njeno stanovanje v ' Ribnici... pomotoma pa je nato zašel v Pintarjevo sobo ... in mu vzel iz suknjiča denar.
Takoj zjutraj se je odpeljal v Ljubljano in zapravljal denar z lahkimi dekleti. Ko so ga odkrili, so našli pri njem le še 430 din.
Sodba je že pravnomočna.
>
'V:W>w-"r
K
Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne’ zadeve pri
OBČINSKI SKUPŠČINI KOČEVJE
daje v
RAZGRNITEV
naslednje zazidalne načrte:
»Pri strelišču«, »Naselje Rudnik«, »Rožna ulica« in »Pri Seškovem domu«.
Zazidalni načrti bodo razgrnjeni v času od 31. maja do 30. junija 1968 v prostorih občinske skupščine Kočevje, I. nadstropje.
Vabimo vse občane in delovne organizacije, da dajo k razgrnjenim zazidalnim načrtom svoje pripombe najkasneje do 30. junija 1968.
Predsednik sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve: VIKTOR DRAGOŠ, L r.
Tudi v Kočevju je mladina proslavila dan mladosti in rojstni dan maršala Tita z raznimi športnimi nastopi. Glavni nastop mladih je bil 24. maja na stadionu v Gaju (Foto: Primc)	(Foto:	Korbar)
Slavje starih borcev
Borci za severno mejo iz občine Kočevje so imeli 19. maja slovesnost ob 50-let-nicd bojev za severno mejo Da Koroškem. Ianed 36 še živih borcev se jih je slovesnosti udeležilo 30. O poteku bojev, plebiscitu in določanju meje stare Jugoslavije jim je govoril Peter Čer o. Svoj govor oziroma komentar je podkrepil tudi z dokumenti. Zbrane borce sta pozdravila tudi predstavnika občinske konference SZDL in občinskega odbora ZZB. Po slavju so imeli borci konferenco, na kaieri so izvolili za predsednika ponovno Petra Cera.
Mečkanje pri vodi
Občani Dolge vasi in Livolda niso zadovoljni, ker prstojni organi zavlačujejo začetek del pri izgradnji vodovoda za njihovi vasi. Zahtevajo tudi, naj bi z deli začeli čimprej. Načrti so menda narejeni, ni pa zagotovljen denar za gradnjo. Dvomijo tudi v izračune o stroških gradnje, saj so jim doslej povedali že tri inačice, med vsako pa je razlika za nekaj 100.000 din. Gradnja tega vodovoda bo glavna letošnja akcija na komunalnem področju v ob-«ni.
Brez zveze z mestom
Občani Strug že dolgo zahtevajo avtobusno svezo s Kočevjem. Njihova prošnja roma od njih prek občinske skupščine do SAP. Tudi občinska skupščina je že predlagala SAP, na bi vsaj dvakrat na teden (ob uradnih dneh) uredili avtobusno progo Kočevje—Struge—Ljubljana. Predstavniki SAP so obljubili, da bodo željo občanov Strug upoštevali,
Priznanja aktivistom Rdečega križa
Zlate in srebrne značke ter diplome in pohvale je dobilo 51 aktivistov Rdečega križa in mestni odbor Rdečega križa Kočevje
Na nedavni konferenci občinskega odbora Rdečega križa Kočevje, ki je bila posvečena predvsem tednu Rdečega križa, je prisotne seznanil z delom občinske organizacije Rdečega križa njen predsednik Franc Šilc. Sekretar republiškega odbora Rdečega križa Maks Klanjšek pa je govoril o pomenu in delu svetovne organizacije Rdečega križa in Rdečega križa Jugoslavije. Nato sta oba skupaj podelila 51 aktivistom Rdečega križa značke, diplome in pohvale.
Z zlatimi značkami je kočevske aktiviste nagradil glavni odbor Rdečega križa Jugoslavije, s srebrnimi značkami in diplomami republi-
Še elektriko želijo
Nekatere vasi na območju krajevne skupnosti Banja Loka še vedno nimajo elektrike. »Elektro« je menda letos zaprosilo za kredit, da bi jih elektrificiralo, vendar mu ga banka doslej še ni odobrila. Tudi s cesto od Golnarjev do Kostela ki žage niso zadovoljni, ker je nihče ne vzdržuje. Cestar je bil namreč pred dvema letoma upokojen. Krajevna skupnost pa je letos uredila avtobusno čakalnic« v Golnarjih. Material je dal SAP, vaščani pa so jo postavili s prostovoljnim delom.
Pred maturo
Zaključni sprevod učencev 4. razreda gimnazije je bil v Kočevju 26. maja. Svečano oblečeni, z rdečimi iu^eljčki na prsih so peli po mesbu in nosili krsto z zvezki, ki so jo končno na mostu zažgali in vrgli v Rinžo, kot je
v	Kočevju že vsakoletni običaj. 4. razred je uspešno aar ključilo 43 gimnazijcev, dva pa imata popravni izpit.
škegi odbor Rdečega križa Slovenije, s pohvalami pa občinski odbor Rdečega križa Kočevje. Priznanja so dobili aktivisti naslednjih krajevnih organizacij RK.
Kočevje: Albina Huber in Nežika Gorše zlata znački; Ivana Zajc, Olga Knavs, Sanda Cilenšek, Slavica šne-ler in mestni odbor RK Kočevje srebrne značke; Vera Košir in Anica Ouček diplomi; Ivan Razpotnik, Jelka Drekonja in Rezika Klarič pohvale;
Stara cerkev: Marica Vidmar in Vera Ficko zlati znački; Štefan Troha, Ana Levstek, Frančiška Vodičar, Marija Klun, Stanko Erjavec in Prane Vidervol srebrne značke; Marica Furlan, Marija Kopač in Katica Lev-
stik diplome; Majda Petrin-čič, Jožica Jazbec in Julijana Pinoza pohvale;
Dolga vas: Ančka Novak, Marija Grajš in Anton Poje srebrne značke; Ivanka Debeljak diplomo; Nežka Klepač pohvalo;
Kočevska Reka:	Ivanka
Žurga srebrno značko; Bma Mohorič diplomo;	Sla/vica
Volk, Albina Ličen	in Ma-
rija Miklič pohvale;
Kuželj:	Kristina	Skvarč
srebrno značko; Viljem štan-fel pohvalo;
Mozelj:	Marija Šafar in
Hedvika Lisac srebrno značko;
Spodnji Log: Marijana Ka-vtran srebrno značko; Sonja Gabrič diplomo; Justin škof in Justina Makše pohvali; ■
Draga: Marija Mlakar srebrno značko; Marija Miklič in Julka žagar diplomi; Dragica Štiglic pohvalo;
Rudnik:	Feliks Šmigoc
srebrno značko; Anica Dom-bi diplomo; <-
Vas-Fara:	Ivanka Palma«
srebrno mačko;
Občinski odbor RKS Kočevje: Draga šeroer 2flafc> značko.
4 leta ob vodi
Po zadnji »prekinitvi jela« v restavraciji Jelka je na sestanku neki obonent zatrjeval, »da je malica sama voda in da že 4 leta jedo samo vodo«, če je res tako, so to pravi no-vatorji starega kova, saj jim je kar 4 leta uspelo živeti ob sami vodi.
Pustimo ob strani, kako in zakaj je prišlo do te znamenite »prekinitve jela«, da dva dni ves kolektiv ITAS ni prišel na malico.
Zdaj so se zopet vrnili. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj: ali je »voda« sedaj kaj bolj gosta ali je bilo prej samo natolcevanje nekaterih, ki jim je uspelo tako daleč zapeljati ivoj kolektiv?
‘X PC &
> Zmaga na TV i
V	televizijskem tekmovanju (Ne)znana Talija med Kočevjem in Mursko Soboto, ki je bilo 22. maja, je zmagala ekipa Kočevja, ▼ kateri so nastopile same gimnazijke. Za Kočevje so tekmovale: Draga Benčina, Vladimira Rus ki Majda Drnovšek. Zmagate so z 8 točkami naskoka in si priborite 6.600 din.
Dan mladosti v Kočevju
Javna mladinska tribuna, ki jo je občinski komite ZMS Kočevje sklical za 23. maj, ni uspela, ker se je je udeležilo premalo mladih. Predvidoma bo sklicana spet junija.
24. in 25. maja je bil slavnostni sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo v Fari, Vimoiju, Knežji lipi, Travi, Fodpreski, Koprivniku in posebni šoli Kočevje., aa osnovno šolo Kočevje pa pri Taborski jami.
52. maja zvečer je bilo tekmovanje mladih plesnih parov. Zmagal je par Lučka in Franci Smole.
26. maja je bilo več športnih prireditev v Kočevju in izven, ki si jih je udeležla kočevska mladina. Zvečer je bdi v šeškovem domu recital mladinskih pesmi. Recital je uspel, žal pa je bilo malo poslušalcev.
Seja ObS Kočevje
Za torek, 2. maja, je bila sklicana seja občinske skupščine Kočevje, na kateri so razpravljali in sklepali o lovskem planu, oddajanju stavbnega zemljišča, upravnih tar ksah, cenah kruha in drugem. Več o seji bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
Mrtvi ne potrebujejo večje pokojnine!
Na nedavnem občnem zfoo-ru Društva Upokojencev v Kočevju so člani zelo kritizirali zavlačevanje napovedanega zvišanja pokojnin. Poudarili so, da so razprave predolge, zaradi česar pokojnin ne povišujejo dovolj hitro in pravično. Kaj namreč nekomu- pomeni ki ^pomaga večja pokojnina, če Je med dolgo raspravo »o skrbi za upokojence in pravični pokojnini.« — umrl? Mrlič ne potrebuje višje pokojnine, pač pa živi ^jttdje! Razen tega so updfaojenei žahtevali, naj delovne organizacije priskrbijo članom svojega kolektiva primemo stanovanje vsaj preden gredo v pokoj afti pa takoj po upokojitvi, če jim ga že prej niso.
50 let slovenske gimnazije v Kočevju
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ ŠOFERSKI TEČAJ ZA POKLICNE ŠOFERJE, ki ga Je organiziralo Združenje Šoferjev in mehanikov SRS Ljubljana — pod riižnica Kočevje je bil končan 15. maja. Redno ga je 4 mesece obiskovalo 46 tečajnikov. Vsi so zaključili razred s povprečno oceno prav dobro, zaključne izpite pa je uspešno naredilo 33 tečajnikov, medtem ko jih ima 13 popravni tepit iz enega predmeta. Ob pode-Utvi diplom so imeli majhno svečanost v domu telesne kulture, kateri so prisostvovali vsi tečajniki in predavatelji, kasneje pa so Imeli še prijateljski večer v hotelu Pugled.
■ ■ ■ KOŠNJO ZELENIC PO MESTU bi bilo nujno treba urediti. To niso gojišča trave za rejce zajcev, ki kosijo nekatere zelenice po koščkih, se pravi takrat, ko njihovi zajci potrebujejo svežo hrano. Tako imamo oskubljene zele-
nice, ki niso nikdar popolnoma pokošene, kar daje mestu zelo grdo podobo. Posebno je to Očitno na veliki parceli pred osnovno šolo in pri zdravstvene* domu, pa tudi drugje. Teh zelenic ne upravlja Vrtnarija, ampak so prepuščene vsem. Krajevna skupnost mesta bi morala dati točna navodila, da ne bi kosili samo lepe trave, ostale pa puščali.
■	■ ■ PIONIRJI FILATELISTIČNEGA DRUŠTVA Kočevje so razstavili del svojih zbirk na I. republiški pionirski filatelistični razstavi v Slovenjsklh Konjicah, ki je bila organizirana v počastitev dneva mladosti. Razstavili so nove znamke Jugoslavije s temami: lik maršala Tita. znameniti možje, umetnost, industrija, turizem in šport. Na razstavi so zbirke strokovno ocenili. Razstavljalo je nad sto pionirjev iz vse Slovenije.
Kočevje bo letos praznovalo vrsto obletnic, ki so globoko posegle v življenje predvojnih Slovencev na Kočevskem. Ena od teh obletnic je tudi 50-letnioa slovenske gimnazije v Kočevju.
če hočemo spoznati vsebino in pomembnost te obletnice za Slovence na Kočevskem, se moramo zamisliti v življenje pred 50 leti, se pra-
vi	v čas, ko je obstajala še stara Avstrija in je divjala piva svetovna vojna.
Slovenci na Kočevskem so bili tedaj čisto brez pravic. Upravno-politično oblast je vodila avstrijska klerikalna hierarhija, gospodarsko in ostalo pa vojaštvo. Tako Slovenci niso imeli nobenega vpliva na tedanje življenje na Kočevskem. V dokaz tega naj navedem samo dva primera.
Do leta 1918 ni bilo na Kočevskem nobene slovenske šole. Slovenski jezik so na šolah poučevali samo kot predmet, ves ostali pouk pa je bil nemški.
V	letih prve svetovne vojne je bil rudnik v Kočevju pod vojaško upravo, rudarje pa so za prestopke kaznovali tako kot avstrijske vojake, to je na »špange« ali vezanje na kol.
Pod vplivom ruske revolu-
cije in po uporu slovenskih vojakov ▼ avstrijski vojski v Judenburgu, v Murauu in Radgoni, ki se je začel dne 12. maja 1918, se je začeto krepiti tudi nacionalna zavest kočevskih Slovencev za nacionalno in socialno osvoboditev.
Za krepitev te zavesti so
Dijaki četrtega razreda kočevske gimnazije, šolski letnik 1922—23. Večina podpisov na ozadju fotografije ni čitljivih. Prebrati se dajo le: Fanči Kajfež, Janez Bregar, Milka Kajfež, Stojan Cirh in Leopold Čampa (iz arhiva J. Šeška).
delale tri politične stranke, ki pa niso imele še oblikovanih nadel ali programa za boj Slovencev proti Nemcem na Kočevskem. V tem gibanju Slovencev je sodelovala Slovenska ljudska stranka, katere voditelj je bil v kočevskem okraju župnik Karel Škulj iz Dolenje vasi. Z njo
je tekmovala za pridobivanj« Slovencev tudi Jugoslovanska demokratska stranka, ki jo je vodil dr. Ivo Sajovic iz Kočevja. Značilno je, da se tem strankam niso pridružili kočevski rudarji, ki so bili včlanjeni v Slovenski demokratski stranki.
(Konec prihodnjič)
Prvi ribniški prospekt
Končno so Ribnica in ostali kraji v občini le dobili svoj turistični prospekt. Turistično društvo Ribnica je ob sodelovanju ostalih turističnih društev v občini ter nekaterih društev izdalo večbarvni turistični prospekt v 20.000 izvodih. Prospekt je zelo lep in tudi grafično lep izdelek. V njem so prikazane v fotografijah najpomembnejše turistične znamenitosti in kraji ribniške ob čine s turistično karto cest in krajev. V besednem delu prospekta, ki je tiskan v treh jezikih (poleg slovenskega še v italijanščini in nemščini), si bo naš ali tuj turist seznanil z vsem, kar nudi Ribniška dolina zgodovinskih in turističnih znamenitosti. Vsekakor je prospekt lepa pridobitev za ribniški turizem v tem delu naše domovine, turistu pa bo omogočil lažjo orientacijo za ogled posameznih znamenitosti. Pomembno je da je to prvi prospekt v zgodovini ribniške občine.
Pevci tudi na TV
Danes, 30. maja, snema ekipa Hjubljamsike teleivizje moški pevski zbor iz Ribnice, ki bo pod vodstvom Ferija Pirca zapel »Ribniško« in še devet drugih slovenskih narodnih pesmi. S snemanjem so začeli včeraj, končali pa ga bodo danes. Televizija bo pevce posnela v Ribnici, Dolenji vasi, Sajevcu, Kadicah, na Travni gori, pri Francetovi jami, na Ugarju, pri izviru potoka Ribnica in v nekaterih drugih turistično privlačnih krajih. Tokrat bo ljubljanska televizija prvič posne’a ribniške pevce, ki jih je doslej že trikrat posnela ekipa radia Ljubljana. Z radiom pa imajo ribniški pevci dogovor za še eno snemanje, raz *> tega pa bodo nastopila na radijskem tekmovanju amaterskih pevskih »borov. *'
Čiščenje v vrstah komunistov
Ribniški komunisti rešetajo člane ZK - Nekatere so izključili ali izbrisali iz svojih vrst - V ZK sprejeli nekaj novih članov
ZK teh ljudi kljub njihovim zaslugam med vojno in po njej ne more več trpeti v-svoji sredini, saj s svojim vedenjem ne zaslužijo, da jih še štejejo za komuniste.
O tem vprašanju je tekla beseda tudi na nedavni seji občinske konfemce ZK. Med drugim je bilo rečeno, da posamezniki izstopajo iz zveze tudi zato, ker so prišli do dobrih službenih položaje in ne potrebujejo več ZK.
Po pravici je treba povedati, da Zveza komnistov s člani, ki ne primavajo njenega statuta, ni prav nič izgubila, ko jih je črtala iz svojih vrst. Na njihovo mesto so prišli novi, saj so samo v aprilu sprejeli sedem novih članov.
Vsekakor so tisti, ki so se sami izločili iz čianstva ZK, izgubili tudi nekdanji ugled, ki so ga imeli med ljudmi. Se prizadeti tega zavedajo?
Zbujeni gasilci
Prostovoljno gasilsko društvo šalka vas je že nekaj zadnjih let le životarilo, saj je organizacijsko delo spalo, gasilci pa niso imeli ne vaj ne tekmovanj. Pred kratkim pa so imeli občni zbor, na katerem so sestavili delovni program, sprejeli statut društva in sklenili prirediti več mokrih vaj. Za novega poveljnika gasilcev so izvolili Tonija Hitija.
Med poslušalci je bilo največ mladih
Pred kratkim je bil v Rib nici samostojen glasbeni koncert pianistke Hedvike Petje iz Ribnice, violinista Andreja Puharja in flavtistke Marjance Humer. Izvajali so nekatera Bachova, Beethovnova, Čajkovskega in Chopinova dela ter dela nekaterih znanih mojstrov predklasike, klasike in romantike.
Koncert je bil za ribniško publiko veliko doživetje. Razveseljivo je, da je bilo tokrat med poslušalci tudi precej mladine.	r-
Sodraški oder sameva
V	Sodražici je bilo včasih razgibano kultumo-prosvetno življenje, sedaj pa tega ni več. Prireditve so redke in še takrat nastopajo v glavnem le gostujoča društva. Proslave ob državnih praznikih in podobnih priložnostih organizira šolska mladina, kar je sicer prav. V Sodražici je bil po vojni zgrajen dom Partizana s prostorno dvorano in odrom za kulturne prireditve, toda uporabljajo jo predvsem za filmske predstave in telovadbo, oder pa sameva.
Tudi pred letošnjo turistično sezono so bila pregledana gostišča v kočevski občini. Predsednika Turističnega društva Karla Riglerja, ki si je ogledal vsa gostišča, smo vprašali, kaj meni o njihovi urejenosti v primerjavi s prejšnimi leti.
— Gostinski lokala so po mojem mnenju letos mnogo bolje urejeni, kot so bili pTed lansko sezono, — je začel predsednik in nadaljeval: —Zelo so se izboljšala tudi tista gostišča, ki so bila že vrsto let med najslabšimi, na primer v Kostelu in Klinji vasi. Vsi lokali so v glavnem čisti, tega pa žal ne bi mogli trditi za vsa njihova stranišča.
Tudi pijačo imajo dobro. Vendar pa se dogaja, da nekatera gostišča, ki so zelo oddaljena od Kočevja, včasih prodajajo limonado in fcok-to,ki jim je rok trajanja potekel. Pot teh dveh pijač od proizvajalca, trgovine in gostišč do gostov je namreč dolga, njun rok grajanja pa
GASILCI »INLESA« PRAZNUJEJO
Dobro so delali trideset let
Gasilsko društvo »Inlesa« je staro že 30 let -Predvojni gasilci so ostali zvesti do danes -Zaslužni gasilci so za svoje delo dobili posebne spominske plakete - Gasilci v »Inlesu« dobro obvladajo delo
Anton Lesar, Anton Mohar, Jože Ponikvar, Nace Meh in že pokojni:	Anton Šporar,
Stane Mrhar in Anton Pelc, ki so bili vsi zaposleni na industrializirani Rudeževi žagi. Začeli so z nekako električ-tio gasilsko brizgalno in s 100 iii cevi. Kmalu zatem je bila okupacija. Italijanski okupator je brizgalno odvzel, cevi pa je tov. Lesar še utegnil skriti in zakopati v zemljo. Cevi so se skozi vojno vihro ohranile in tudi služile v prvih letih po osvoboditvi.
Ko so .v priložnostnih govorih obujali spomine na prehojeno pot, so se imeli s čim
pohvaliti. Imajo dobro organizirano gasilsko četo, pa tudi vsi člani kolektiva so seznanjeni z osnovnimi stvarmi, ki jih mora poznati gasilec. Imajo lep, pred nekaj leti zgrajen gasilski dom, ki bi ga bili veseli v vsakem kraju ali podjetju. Dosedanjima dvema brizgalnama so na današnji slovesnosti pridružili še eno — novo motorno brizgalno in jo izročili svojemu namenu. Na slovesnosti, ki so jo združili s proslavljanjem rojstnega dne tovariša Tita, so izročili diplome ustanovljen gasilskega društva, kakor tudi tistim, ki že 30, 20 ali 10 let delajo v gasilskem društvu. Ustanoviteljem so poleg diplom podelili posebne spominske plakete. Po končani slovesnosti so bile gasilske vaje, ki so pokazale, da gasilci dobro obvladajo svoje znanje.	-r
S SEJE ZADRUŽNEGA SVETA KMETIJSKE ZADRUGE RIBNICA
Dragi hlevi ne bodo prazni
Pitanje goved prinaša zaradi dodatnih obremenitev pri izvozu izgubo — Skoraj novi hlevi posestva Ugar ne smejo ostati prazni — Če jih bodo preuredili, jih bodo lahko dobro izkoristili za druge namene
■ ■ ■ ANONIMNI PISEC JE POVABIL pevski zbor iz Dolenje vasi, naj nastopi na živinskem sejmu v Ribnici. S tem je dokazal, da mu njegovo dosedanje kulturno udejstvovanje zelo malo kori sti. Pevskemu zboru v Dolenji vasi mnogi želimo, da bi strokovno napredoval in začel nastopati tudi na RTV in domačih odrih. Naj ga ne motijo žalitve, ki so bile napisane v vabilu.
■ ■ ■ ZAHTEVI PELCA IVA-NA-ULCARJA iz Ribnice, da se meje nezazidanih gradbenih parcel ob Struški ulici pomaknejo za štiri metre proti INLES, je Svet za komunalne zadeve in urbanizem na predlog komisije za prošnje in pritožbe občinske skupščine Ribnice ugodil. O tej spremembi ni potrebno razpravljati občinski skupščini, ker gre le za manjšo in nepomembno dopolnitev zazidalnega načrta. Pelc bo moral predvideno stanovanjsko hišo funkcionalno združiti z garažo, ki jo je zgradil, ali pa garažo podreti, ker je bila zgrajena le kot provizorij.
■ ■ ■ PREDLOG ODLOKA O OBVEZNEM ODLAGANJU SMETI In odpadkov na območju Ribnice in Sodražice bo do prihodnje seje občinske skupščine izdelal pristojni upravni organ skupščine. To nalogo mu je dal svet za komunalne zadeve In urbanizem. S tem odlokom nameravajo d06eči, da ljudje ne bi odlagali smeti kar ob poteh in stezah.
■ ■ ■ DELAVNICO ZA IZDELAVO sodavičarskih proizvodov je pred kratkim odprl neki zasebnik v Ribnici Tako je Ribnica dobila tudi obrt, ki Je zelo redka.
■ ■ ■ NAD 60 LET STAR je Se vodovod, ki napaja vasi Vinice, Zapo tok, Sušje in Slatnik, zato ni nič čudnega, da je na nekaterih krajih puščal večje količine vode. Zaradi tega so bili posebno prizadeti v vasi Slatnik. UO vodovodne skupnosti Sušje Je skle-
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
nil, da bodo najeli strokovnjake, ki bodo z instrumenti preiskali vodovodne naprave in odpravili napake. Dela so se že začela.
■ ■ ■ BREZ PREDSEDNIKA so že dalj časa v krajevni skupnosti Gora, ker je dosedanji zaradi nesoglasij med nekaterimi člani sveta KS odstopil. Vsekakor to ni v korist krajevni skupnosti in prebivalcem Gore.
■ ■ ■ ZADNJE DEŽEVJE je vsem poljskim kulturam zelo koristilo Trava se je vidno popravila, žita lepo rastejo, prav tako pa tudi krompir, koruza in povrtnine.
■ ■ ■ V DNEH PRED KRVODAJALSKO AKCIJO je bila v prostorih trgovskega lokala »Železnina« v Ribnici razstava o delovanju Rdečega križa, ki je pritegnila precej ljudi.
■ ■ ■ RIBNIŠKA VRTNARIJA je poskrbela za okrasitev Ribnice z rožami. Namestili so jih na več vidnih mestih. S tem se je zunanji videz kraja precej polepšal.
■ ■ ■ NA VEZALNI ASFALTNI CESTI med Gorenjo vasjo in Kolodvorsko ulico v Ribnici sta na cesti dve veliki luknji, ki se lz dneva v dan večata. Vozniki motornih vozil pričakujejo, da omenjene luknje ne bodo ostale kot znamenitost Ribnice.
■ ■ ■ CESTA OD VINIC DO SODRAŽICE je zelo slaba. Zaradi velike obremenitve tudi popravila dosti ne zaležejo. Edina rešitev bi bila, da bi tudi ta del ceste asfaltirali, toda ni denarja.
Pred kratkim je zadružni svet Kmetijske zadruge Ribnica imel pomembno sejo. Zaradi težav pri izvozu goveje živine je prišla tudi ribniška zadruga v težave. Živinoreja je postala nerentabilna in prinaša izgubo. Za izgubo ni kriv kolektiv, pač pa drugi faktorji, predvsem zvišanje dodatnih obremenitev, ki jih je predlagala Italija.
Mladina potuje po Sloveniji
Letošnje popuste na železnici in tudi na avtobusu bodo prav radi izkoristili na vseh šolah. Šolska mladež bo v zadnjih tednih letošnjega šolskega leta obiskala skoraj vse kraje v Sloveniji, nekateri pa bodo krenili tudi v sosednje republike. Dobro bi bilo, če bi prav vsi izkoristili letošnje ugodnosti in si tudi na Šolskem izlebu obogatili znanje o naši lepi domovini.
V. P.
Zadružni svet kmetijske zadruge je sklenil, da bodo v prihodnje preusmerili -proizvodnjo kmetijskega 'posestva Ugar, kjer so doslej redili živino. Hlevi, za katere je zadruga plačala precej denarja, bodo ostali prazni. Prav o usodi teh hlevov je tekla živahna razprava na seji zadružnega sveta. Hlevi ne smejo ostati neizkoriščeni. Ce bodo primerno preurejeni, jih bodo lahko izkoristili tudi za druge namene. Predlagali so, naj bi en hlev izkoristili za delavnico cementnih izdelkov, drugega bodo preuredili za klavnico, ki je v Ribnici zares potrebna, tretjega pa naj bi prevzel »Koteks«, obrat za odkup kož.
Ti predlogi niso neuresničljivi, in če jih bodo realizirali, bo tudi nekaj ribniških delavcev dobilo svojo stalno zaposlitev, kar je za te kraje velikega pomena.
Na seji so sklenili, da bo zadruga zaprosila za razširi-
tev poslovne dejavnosti za odkup lesa in si tako zagotovila nekaj dohodkov. Poudarili pa so tudi, da v prihodnje ne . bodo zanemarili svoje osnovne dejavnosti, ki jo ima zadruga kot. nosilec naprednega kmetijstva: tudi v prihodnje bo tesno sodelovala s kmeti, skrbela bo za tesnejšo kooperacijo in za vse, kar sodi v njeno dejavnost.	r-
Cene v Kočevju in	Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje Ribnica
(cena v din za kg) (novi) (novi)
krompir	0,89 in 3,55 0,90 in 4,40
sveže zelje	2,35	2,50
kislo zelje —	3
fižol v zrnju 4,40 do 5,45 4,40 fižol
v stročju	7,25	7,40
čebula	2,80	in 3,15 3
česen	10,70	12
solata	2,20	3,20
paradižnik	9,80	9	v
korenje	4,10 in 7,70 —
peteršilj	5	—
grah	3,40	5,20
cvetača	3,20	5
špinača	2,50	3
kumare	5,30	5,70
češnje	4	4,20
jabolka	4,50	5
hruške	5,71	—
pomaranče	4,90	5,10
limone	5	5,20
banane	6,20	5,50
ribe	8,55	—
jajca (cena
za kos)	0,34 in 0,45 0,55
TRGOVSKO PODJETJE
JELKA - RIBNICA
vas vabi v bife v Ribnici, kjer boste solidno in poceni postreženi z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, jedili in ekspres’ kavo.
Odprto pismo
Vsem občanom občine Ribnica, ki začasno delajo v drugih državah
S tem pismom vas najprej pozdravljam, želim pa vas seznaniti s prizadevanji mnogih naših občanov, da bi čimprej dogradili ali na jiovo zgradili šolska poslopja v občini.
V	letu 1965 je skupščina občine Ribnica sprejela odlok o krajevnem samoprispevku za gradnjo šol. V taki obliki so prispevali zaposleni in obrtniki v občini v lej,ih 1965, 1966 in 1967 skupno 149 milijonov starih dinarjev; skupno s kreditom SR Slovenije in prispevki domačih podjetij smo imeli na razpolago za gradnjo šol v omenjenih letih 350 milijonov starih dinarjev.
Dosedanji stroški gradnje šole v Ribnici so znaša'i 339 milijonov starih dinarjev.
Naš program in dograditev ter opreme šolskih poslopij do leta 1970 je takle:
1. dograditev in oprema zgradbe osnovne šole v Ribnici,
2. dograditev zgradbe osnovne šole v Sodražici.
3. gradnja nove šole v Loškem potoku,
4. gradnja telovadnice in prosvetne dvorane v Dolenji vasi.
Pripominjam, da obsega okoliš osnovne šo'e Ribnica Dolenjo uas, Velike Poljane in Sušje, šolski okoliš Sodražice pa okolico Slemena, in Goro; šolski okoliš Loškega potoka obsega tamlcajšnje vasi. Vsa ta dela bodo veljak 330 milijonov starih dinarjev.
Sredstva bodo zbrana iz naslednjih tirov:
•1.2 odstotka od bruio osebnih dohodkov zaposlenih' v gospodarstvu in družbenih službah,
2.2 odstotka od dohodka od obrti,
3.2 odstotka od pokojnin, ki znašajo več kot 50.000 S din mesečno,
4. prispevki gospodarskih organizacij,
5. krediti’ SR Slovenija.
Zaposleni občani bodo plačali letno povpre&no 25 tisoč starih dinarjev.
Tovariši in tovarišica! •*
Upam, da sem vas s tem uvodom seznanil z nalogami, ki jih rešujemo v občini pri gradnji šol. Ob teh naporih pa pričakujemo tudi vašo finančno pomoč. Prepričan sem, da ms vežejo na domače kraje Različne vezi, družina in otroci, svojci m prijatelji, zato predlagam, da bi tudi vi p okviru svojih možnosti prispevali h gradnji šol znesek v. višini 25 tisoč starih dinarjev letno, toliko, kot bodo plača'i zaposleni v enem letu.
S sredstvi gospodari poseben upravni odbor, ki ga je imenovala občinska skuščina Ribnica.
Ako se boste odločili po-magati gradnji in dograditvi šol v občini Ribnica, nakažite denar na tekoči račun štev. 5131-780-045.
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHMSBERG
Občinski komite in krajevne organizacije Zveze komunistov v ribniški občini so v zadnjem obdobju začele temeljito rešetati svoje člane in brisati oziroma izključevati tiste, ki ne zaslužijo, da bi bili člani ZK.
Skupinica takih članov, v kateri prevladujejo ljudje z višjimi osebnimi dohodki, je že pred meseci prenehala plačevati članarino, pa tudi na sestanke ni več prihajala.
Letos bolje urejena gostišča
Mnenje predsednika TD Kočevje Karla Riglerja o urejenosti gostišč v občini Kočevje
je le mesec dni. Prav zato je bilo oddaljenim gostilničarjem priporočeno, naj v svoje dobro raje drže zalogo teh pijač le za teden ali največ deset dni.
25. maja je bila v INLESu v Ribnici lepa slovesnost. Tega dne so proslavili 30-let-nico delovanja prostovoljnega gasilskega društva v podjetju. Gasilno društvo je bilo ustanovljeno leta 1938 na tedanji Rudeževi žagi v Ribnici. Ustanovitelji pa so bili
Kulturna
revija
zaključena
V soboto, 25. maja, so se v dvorani črnomaljskega prosvetnega doma po predstavi Revizorja spet oglasile fanfare, s čimer je bila svečano končana kulturna revija. V zaključni besedi je predsednik ObSS Jože Kolenc pohvalil uspeh natečaja za Župančičevo nagrado ter predlagal, naj bi taka oblika kul-tumo-prosvetnega dela v občini postala stalna. Trud, ki so ga posamezne sodelujoče skupine vložile v tekmovanje, je bil deloma že poplačan, saj si je čez zimo ogledalo predstavo več kot 10.000 ljudi, revija v Črnomlju pa je imela nad 3000 gledalcev.
V času od 20. do 25. maja ae je na čnomaljskem odru zvrstilo 9 dramskih skupin, pevskih zborov ter instrumentalnih ansamblov, ki so kot najboljši med okoli 30 skupinami prišli v finale. O nastopu posameznih skupin pa bomo zaradi pomanjkanja prostora obširneje poročali prihodnjič.
Anketa o novem delavniku
Občinski sindikalni svet v Črnomlju je te dni začel zbirati podatke o težavah, na katere bodo naleteli delavni ljudje ob novem delavniku.
Z dvema anketama v vseh delavnih organizacijah in pri nekaterih posameznikih v kolektivih nameravajo zbrati ppdfttkft o prehrani, prevozih to varstvu otrok. Vse, ki jih bodo obiskali popisovalci, prosijo za razumevanje in takojšnje odgovore.
Stari trg: letos slab zaslužek
Medtem ko so lani kmetovalci iz Starega trga in okolice zredili v kooperaciji z zadrugo 226 bikcev, pa jih sedaj redijo samo I5f. Zaradi težav, ki jih ima zadruga z izvozom živine, je v kooperacijski reji nastal zastoj, kmetje pa so zelo prizadeti. Edinole živinoreja jhn je dajala nekaj zaslužka, zato letos težko živijo.
Na starotrškem koncu so letos prodali tudi mnogo manj gnojil kot prejšnja leda. Glavni razlog je v tem, da kmetom zmanjkuje denarja, razen tega pa je gnojil manjkalo takrat, ko bi JHi najbolj potrebovali. Kasneje, ko so gnojila prišla, ja nastopila suša. Vse to povzroča, da so kmetje letos zaskrbljeni in si tudi od letine ne obetajo kdove kaj.
5. junija bo sprejet proračun
V sredo, 5. junija, je sklicana v Črnomlju seja obeh aiboiov občinske skupščine. N& dnevnem redu je sprejem letošnjega občinskega proračuna, poročilo o delu medobčinskih inšpekcijskih eOužb, sklepanje o likvidaciji podjetja Tapetništvo in de-karaterstvo ter sprejem nekaterih odlokov.
NE SMEMO DOPUSTITI. DA BI NA^RT PROPADEL
Občani dajejo, podjetja pa ne
Občina bo sklepala z delovnimi organizacijami pismene pogodbe o sofinanciranju programa javnih del - Prispevku se ne bo moč ogniti
Pred dvema letoma so gasilci s Tanče gore začeli s pomočjo vaščanov okoliških vasi dozidavati star gasilski dom. Opravili so že veliko prostovoljnih delovnih ur in prispevali precej materiala, ker za gradnjo ne dobijo nobene finančne pomoči. Od jeseni je prenovljeni gasilski dom že pod streho, računajo pa, da bo dograjen šele 1969. (Foto: R. Bačer)
Ko so lani občani črnomaljske občine izglasovali 4-letu program javnih del in tudi svoj prispevek, so vse delovne organizacije obljubile finančno pomoč. Zmenjeno je bilo, koliko bo katera prispevala, vendar pa obljub mnogi kolektivi ne izpolnjujejo.
Medtem ko občani redno plačujejo samoprispevek in ko nekatera podjetja dajejo celo več, kot so obljubila, na primer v semiški Iskri, pa druge delovne organizacije ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do financiranja skup nih komunalnih del.
Gospodarstvo bi moralo letos prispevati v te namene 560.000 din, do zdaj pa je bilo zbranih komaj 56.000 din. če bo šlo tako dalje, bi uresničitev programa padla v vodo. In kaj bi potem rekli občani?
Na zadnji seji občinske skupščine so o tem razpravljali in sklenili, da je treba narediti konec neizpolnjenim obljubam. Občinska skupščina bo s posameznimi delovnimi organizacijami sklepala pismene 4-letne pogodbe za sofinanciranje programa - javnih del. Ker pa
vedo, da so nekatera podjetja prav zdaj v hudih težavah, se lahko v pogodbi obvežejo namesto denarja prispevati prevoze za gradnjo viniške ceste. Tak sporazum so doslej dosegli že z rudnikom Kanižarico.
Odborniki zbora delovnih skupnosti so obljubili v domačih kolektivih podpreti to akcijo. Sklenjeno pa je bilo še, da bodo sejam de-
lavskih svetov, na katerih bodo razpravljali o pogodbah za javna dela, o prispevku za nabavo gasilskega avtomobila in o pomoči strokovnemu šolstvu, prisostvovali predstavniki občine, da bodo obširneje razložili problematiko in potrebe. Priporočila so delavskim svetom, naj seje čimprej skličejo, najkasneje pa ob zaključku polletnih bilanc.
Občani, rešite življenja!
V črnomaljski občini se začne jutri, v petek, 31. maja, krvodajalska akcija, v kateri morajo zbrati 900 prostovoljnih darovalcev krvi.
Ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane bo 31. maja odvzemala kri od 7. ure dalje v prostorih zdravstvenega doma Črnomelj. Ta dan so vabljeni krvodajalci iz Črnomlja, Tribuč, Talčjega vrha, Doblič, Starega trga, Gribelj, Stražnjega vrha, Petrove vasi, Butoraja in Tanče gore.
V ponedeljek, 3. junija, bo ekipa poslovala na Vinici v tamkajšnji zdravstveni postaji. K odvzemu krvi vabijo prebivalce Vinice, Sinjega vrha, Dragatuša in Adlešič.
V torek, 4. junija, pa bo odvzem krvi v semi-škern zdravstvenem domu. Za udeležbo prosijo krvodajalcev iz Semiča, Črešnjevca, črmošnjic, Rožnega dola, Kota in štrekljevca.
ODLOČITI SE JE TREBA: ALI STROKOVNJAKI ALI POT NAVZDOL
Kolektiv ISKRE se ne zaveda posledic
Tovarna kondenzatorjev je odvisna od izvoza, ta pa od strokovnjakov in vode - Če ne bo kolektiv spremenil stališč, je v nevarnosti obstoj tovarne - Nevoščljivost je lahko za Semič usodna
Vse je kazalo, da bo tovarna kondenzatorjev letos lahko uresničevala svoje načrte, toda čez noč spremenjeni predpisi glede plačila reprodukcijskega materiala iz uvoza so v začetku letošnjega leta spet povzročili zastoj v proizvodnji. Spet so morali delavce pošiljati na brezplačen dopust!
Lani je tovarna izvozila za milijon dolarjev izdelkov. Letos bo izvoz gotovo porasel za kakih 300.000 dolarjev, lahko pa tudi mnogo več, če bo prišlo do sklenitve pogodbe tudi s Sovjetsko zvezo, češko in Italijo, kar pa še ni urejeno.
V tovarni dobro gospodarijo in tudi Skladi niso revni, vseeno pa je podjetje v nenehnih finančnih težavah. Blago prodajajo samo preko skupne prodajne servisne organizacije v Ljubljani, zato so odvisni od njenega dela, razen tega pa je pot od plačnika v tujini preko naših bank do tovarne izredno dolga. Medtem ko je Iskrin denar v obtoku po barikah, pa marajo večino reprodukcijskega materiala nabavljali v tujini in ga takoj plačati. Tako se dogaja,
Jutrišnjega dne jim ni mar
Vključevanje v izvoz zahteva boljšo kvaliteto izdelkov in nižanje proizvodnih stroškov, kar je pogoj za uspeh v hudem konkurenčnem bojiu na tujem trgu. Da to dosegli, pa je odvisno samo od steokovnjakov in njihovega dela. Tovarna potrebuje še več inženirjev in drugih visokošolsko izobraženih kadrov, toda na razpise se nihče ne jaivi. Povečanje strokovnega kadra je največ odvisno od štipendistov. Iskra še zdaj štipendira 36 ljudi na visokih, višjih in srednjih šolah, kar je največ v vsej občini.
Prav zato, ker se strokovni kolegij z direktorjem Francem Koširjem na čelu zaveda, da je bodočnost tovarne odvisna največ od strokovnjakov, so se na delavskem svetu zavzemali za to, da bi strokovnemu kadru zvišali osnovne postavke osebnih dohodkov vsaj za 20 starih tisočakov. Zdaj ima inženir, ki pride v podjetje, samo 110.000 S din dohodkov! Toda predlog je naletel na velik odpor članov
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ PODJETJA, KI IMAJO na črnomaljskem področju samo trgovine ali obrate, so lani kar dobro zaslužila, saj jim je to poslovanje prineslo kar 2 milijardi in 977 milijonov. To je nekaj nad 3 odstotke več kot v letu 1966.
■ NEKATERE STRANKE se pritožujejo, da ob uradnih dneh v občinskih pisarnah ne morejo dobiti posameznih uslužbencev. Da pa ne bi kritike posplošili na celotno občinsko upravo, naj prizadeti v primeru, da sumijo, da je kak referent neupravičeno odsoten, to takoj Javijo v tajnikovi pisarni.
■ V AKCIJI ZA ZBIRANJE
podpornih članov je občinski od-
bor RK v Črnomlju pridobil že 18 kolektivov, prav tako pa se je za podporne člane organizacije odločilo že 8 posameznikov iz podjetja Kovinar, 15 iz zdravstvenega doma ter 36 drugih. Akcija se še nadaljuje.
■ V IZLOŽBI PEKARIJE so razstavljeni izdelki gojencev posebnega in vzgojno-izobraževalnega zavoda iz Tolmina, v katerem je tudi več otrok iz Bele krajine. Lični in dokaj zahtevni izdelki vzbujajo precej pozornosti.
■ SKODA, DA JE VRT v restavraciji Grad tako zapuščen, pravi marsikateri gost, ki tja zaide. Na prijetnem senčnatem vrtu sicer strežejo, vendar pa je naokrog vse polno navlake, zaradi katere goste mine veselje do Jedače ln pijače.
■ TOVARNA BELT Je pred upravnim poslopjem uredila večje parkirišče za motoma vozila. To je bilo res potrebno, saj število avtomobilov med zaposlenimi raste, razen tega pa imajo zmeraj poslovne obiske od drugod.
delavskega sveta, ki so bili pod vplivom kolektiva. Delavci zahtevajo povečanje osebnih dohodkov vsem ali pa nobenemu. Zahtevo pa so utemeljevali z zelo primitivnim izgovorom, da so cene v trgovinah enake za inženirje in za delavce.
šele na drugem zasedanju delavskega sveta je bdi izglasovan kolpramisen predlog, da lahko »samo nekaterim strokovnjakom v izjemnih priložnostih in s po- ( sebno obrazložitvijo povečajo zaslužek.« Tak sklep pa gotovo ni rešitev za kadrovsko problematiko podjetja in njegove razvojne načrte.
če bo tako stališče v tovarni obveljalo, novih strokovnjakov ne bo, tasti, Id so, pa bodo odšli. Tovarna bd v tem primeru lahko hitro nazadovala, kar vse bi imelo hude posledice za vse prebivalstvo.	v
Tudi voda neodložljiv problem
Ob razširjanju proizvodnje (letos bodo začeli obratovati štirje novi kotli) se poraba vade, ki je nujna pri delavnem procesu, močno povečuje. Ker pa je semiški vodovod prešibak za tolikšno porabo vode v tovarni in za oskrbo prebivalstva, so potrebni hitri ukrepi, že zdaj imajo vasi naprej od tovarne vodovodne pipe samo zaradi lepšega, ob nedavnem sušnem obdobju pa je začelo zmanjkovati vode tudi v tovarni. Ni dosti manjkalo, pa bi morali zaradi tega prenehati z delom.
Pomanjkanje vode je v Semiču huda nadloga. Ljudje potrebujejo vodo za škropljenje vinogradov, za napajanje živine in za gospodinjstvo, ker pa vodovod ne zadošča, se poslužujejo kapnice. Prav lahko bi v kraju poleti izbruhnila epidemija! če bi se suša spet ponovila, pa bd morali Izbirati: ali vodo povsem zapreti za vse gospodinjske
potrebe več vasi ali pa ustaliti delo v tovarni.
Za rešitev tega neodložljivega problema obstajata dve možnosti:	razširiti sedanje
zajetje na Blatniku, zgraditi večji rezervoar in položiti nove cevi, kair bi bila le začasna, a najcenejša rešitev. Druga, veliko boljša možnost, ki bi ustrezala vsaj za nekaj let, pa je odvisna od razumevanja ZŽTP. Ta ima v Rožnem dolu malo izkoriščane črpalne naprave, ki bi lahiko napajale vodovod iz rezervoarja na Prelogah. Napeljati pa bi morali okoli 3 km vodovodnih cevi skozi tunel, če bd Zdru ženo železniško transportno podjetje razumelo potrebe tovarne in prebivalstva, bi bila ta možnost uresničljiva s kakimi 50 milijoni dinarjev.
Za gradnjo vodovoda je pripravljena tovarna precej prispevati, vendar gre tu tudi za oskrbo celotnega prebivalstva s pitno vodo, zato bi bil nujen še prispevek širše družbene skupnosti. črnomaljska občina denarja nima, zato je edina možnost v najetju bačnih kreditov pod ugodnima pogoji. Vsekakor pa bo treba še letos- ukrepata.
Z združitvijo na boljšem
Kot je znano, se je celotni Iskri pretekli mesec pridružila Radioindustrija Zagreb. Za združitev je glasoval tudi semiški kolektiv, saj bodo poslej na boljšem. Nekaj koristi bo pri enot nem nastopanju na domačem in tujem trgu, pri krepitvi razvojnega sektorja in pri pocenitvi proizvodnje. V sem iškem kolektivu pa se na zunaj zaradi tega ne bo nič spremenilo. Spremeniti bi se morala le miselnost zaposlenih, sicer se lahko zgodi, da bodo ostali brez kruha.	RIA	BAČER
Priznanje Antonu Trohi
Med 20 strokovnimi in družbeno-političnimi delavci iz vse Slovenije, M »im je centralni komite Sveze mladine Slovenije red kratkim podelil priznanja za uspešn o mentorsko delo z mladino, je tudi ravnatelj osnovne šole na Vinici, Anton Troha.
Tovariš Troha, ki je že pet let mentor Kluba OZN na Vinici, je pri delu z mladimi dosegel l vidne uspehe na več pod-g otočjih, razen tega ima | prav on največ zaslug t tudi za izdajo knjige »Po-l slušajte nas«, ki je izšla 'S decembra lani ob dnevu človekovih pravic.
Dve prireditvi v Adlešičih
Maja smo imeli v Adlešičih dve gostovanji, katerih smo bili zelo veseli, saj sta prinesli ljudem vsaj nekaj razvedrila. 12. maja sta gostovala semiški pevski zbor in gimnazijski pevski zbor s solisti iz Črnomlja. Dvorana v osnovni šoli je bila nabito polna poslušalcev, prav tako naslednjo nedeljo, 17, maja, ko so nam dijaki gimnazije predstavili svojo prireditev »Mladost, podaj mi krila«. Z lepim izborom narodnih in zabavnih pesmi so si nastopajoči takoj pridobili simpatije občinstva, posebno pa sta bila gledalcem všeč humorist Tani Ga-šperič in hanmonikaš Silvo Mihelčič.
S prireditvama so bili v Adlešičih tako zadovoljni, da so nastopajoče povabili, naj jih še kaj obiščejo.
Velika izbira ženskih, moških in otroških oblek v I. nadstropju. Prodaja na 5-mesečno brezobrestno odplačilo
NOVICE «
cnjwrmlj$f-ui komunu
»OeleteUstil« ČRNOMELJ
Zadeva Jakljevič ne bo več na dnevnem redu
S tajnim glasovanjem proti vložitvi tožbe
Poročali smo, da je občinska skupščina v Metliki imenovala komisijo, da bi raziskala govorice, ki očitajo bivšemu predsedniku občine in direktorju zadruge Francu Jakljeviču, da si je neupravičeno prilastil zemljo splošnega ljudskega premoženja.
Komisija pod predsedstvom inž. Julija Nemaniča je v zadevi' dobila mnenje dveh izkušenih pravnikov iz Novega mesta: dr. Žnidarja in dr. Škerlja, vendar se njuni mnenji nista ujemali. Ker tudi na zasedanju komisije ni bilo mogoče izoblikovati enotnih stališč, so predlagali, naj se odborniki odločijo ali za predajo Jakljevičeve zadeve občinskemu javnemu tožilstvu in vložitev tožbe ali za opustitev preganjanja, kot je svetoval dr. Škerlj.
Po daljši razpravi so se odločili za tajno glasovanje, katerega izid je bil naslednji: od 33 prisotnih odbornikov
jih je za tožbo glasovalo samo 11, za opustitev preganjanja jih je bilo 16, medtem ko je 6 glasovnic ostalo praznih, s čimer so se nekateri glasovanja vzdržali.
S to odločitvijo so zadevo Jakljevič, vsaj tako je bilo rečeno, dokončno spravili z dnevnega reda občinskih sej.
Mladi iz Podzemlja bi radi v svet, pa kaj, ko ni možnosti! MED MLADIMI V PODZEMLJU
Najprej so kmetje, šele potem šolarji
____rmihrdi	»koda	Anioe	]
Med 18 otroki, ki bodo letos končali osmi razred, pojdeta samo dva naprej v šole - Vsem drugim, tudi nadarjenim, je pot v svet zaprta
Vinogradniki, pojdite z nami!
Met belokranjskih vinogradnikov v štajerske in avstrijske vinograde se naglo bliža. Kljub temu, da je cena 170 din nizka, si nekateri še pomišljaj© izdati toliko denarja. Naj jim ne bo žal stroškov, saj ta izlet ni luksuz, temveč je potreben vsakemu vinogradniku, ki si želi pridelati več vina in boljšega. Kdor se še nd odločil, lahko prijavi svojo udeležbo Martinu Plutu v Dra-šščih ali Francu Dergancu v Semiču.	—nič
Mladi ki letos končujejo osmi razred osemletke, so si v vsej Beli krajini močno podobni. Veseli in nasmejani, a ko jih vprašaš, kam jih bo vodila pot po končani šoli, se ob kopici težav, ki jim zapirajo vrata v svet, hipoma zresnijo.
Tudi v Podzemlju je tako. V osmem razredu osemletke je 18 mladih ljudi, med katerimi so imela ob zadnji konferenci samo trije slabe o cene. Pa vseeno bosta samo dva med njimi lahko šla naprej v šole, drugim pa se zaradi pomanjkanja delovne sile na domačih kmetijah in skromnih razmer želje ne bodo uresničile, čeprav si vsi želijo poklica. V najboljšem primeru bo še kako dekle postalo trgovka, kak fant pa pečar.
V Beli krajini ni tako kot
v mestih. Tu so otroci pred-
vsem delavci — težaki, šele potem, kolikor ostane časa, so šolarji. Sama so povedali:
• Tone Zupanič iz Gor. Do bravic: — V šolo hodimo z žuljavimi rokami. Orjemo, vlačimo in okopavamo. Kdo bo pa delal?!
• Slavica Jaklič iz Zemlja: — Tudi dekleta moramo delati na njivah. Okopavamo, pievemo, in če ni mlajših bratov ali sestra pri hiši, moramo tudi na pašo.
• Tine Plut z Grma: — Učimo se lahko samo zvečer od trdne teme dalje, ko smo že močno utrujeni. Zjutraj že ni časa, ker moramo še pred poukom ali na polje ali na pašo.
Lojze in Ivanka sta izjemi
Ko je stekel pogovor o poklicih, je edinole Kočevarjev
Lojze iz Gradca takoj izjavil, kaj bo. »Jaz bom miličnik, je ponosno povedal. Pojdem v Tacen v šolo.«
Med, dekleti pa je Ivanka Panjan iz Dobravic edina, ki so ji doma že dovolili iti v Ljubljano. Obiskovala bo šolo za zobne asistentke.
Drugi so samo naštevali, kaj jih veseli, in žalostni pristavljali, da so to le želje, ker bodo morali najbrž ostati doma.
Kakor je povedal ravnatelj osemletke Mitja Udovč, je
najbolj škoda Anice Hlebče-ve iz Boršta. Je ena najboljših na šoli in bi zelo rada postala najmanj učiteljica, a kaj, ko je najstarejša od domačih otrok in starši njene pomoči ne morejo pogrešati. Pa tudi denarja nimajo, da bi jo lahko poslali v šolo.
— Kaj pa, če bi dobila štipendijo? Ali bi te pustili?
— Najbrž bi, a le kdo mi jo bo dal? je odvrnila.
Prav zares: le kdo bi nadarjeni Anici pomagal do po klica? Nihče ne ve zanj! Pa je tako nadarjenih Anic še nekaj po belokranjskih šolah, a so skoro vse deležne iste usode.
R.B.
S PETKOVE OBČINSKE SEJE V METLIKI
Smo na križišču - ne vemo, kam
Kliring je močno prizadel vse metliško gospodarstvo — Ta ukrep je doživel na občinski seji ostro kritiko — Proračun sprejet — Sklep o izterjevanju davčnih zaostankov, če ne drugače, tudi z rubežem ______
Pri obravnavi izpolnjevanja družbenega plana in razvoja gospodarstva metliške občine v letošnjem letu je na petkovi občinski seji prišlo do zelo ostre kritike klirinškega sistema. Ta po mnenju metliške skupščine prizadene dobre gospodarje in rešuje podjetja, ki so neodgovorno razmetavala denar.
Hudo je, da so se hipoma znašle v negotovosti tudi najboljše tovarne, kakršna je metliška BETI, kjer se je položaj z uvedbo kliringa čez noč poslabšal. Ker so dobro gospodarili — ob koncu prvega tromesečja letos so imeli čez milijardo dolžnikov in samo tretjino te vsote so dolgovali sami, so pa zaradi te-
Tudi letos dan cvetja
Na osnovni šoli Suhor že nekaj let dan mladosti praznujejo s svojevrstno šolsko prireditvijo — dnevom cvetja. Tudi letos so šolarji s cvetjem okrasili razrede, okolico šole in spomenik padlim, razredi pa so med seboj tekmovali, kdo je delo najbolje opravil.
Na praznični dan so imeli Suhorski otroci letos v go steh še učence prvih treh razredov metliške osemletke. Pripravili so skupen kulturni program, nato pa tekmovali v več šiportnih igrah. Prijateljsko srečanje med pionirji je bilo končano z ogledom otroških filmov.
ga prizadeti — je nejevolja kolektiva razumljiva. Stanje pa je v BETI postalo tako resno, da je vprašanje, če bodo lahko prihodnji mesec izplačali osebne dohodke.
Zaradi vseh teh težav in pa nepremišljenega uvoza blaga, kakršnega so polna skladišča domačih tovarn, je v gospodarstvu nastala zmeda, za katero bi moral nekdo odgovarjati. To so večkrat poudarili.
S tem v zvezi so načel: tudi odgovornost poslancev. Nekateri so predlagali, naj bi jih poklicali na odgovor, zakaj glasujejo za zakone ali predpise, o katerih se niso prej posvetovali s svojim volilnim območjem. Kritika pa ni letela toliko na republiške, kot na zvezne poslance. Teh baje niso videli v Metliki vse odtlej, ko so se prišli predstavit za volilne kandidate.
Meso se mora poceniti!
Splošno negodovanje zaradi visokih cen svežega mesa ob tako nizkih odkupnih cenah živine je prišlo do izraza tudi na občinski seji v Metliki. Odborniki so zahtevali ukrepov in pooblastili svet za gospodarstvo, naj zadevo uredii. Menili so, da je treba pri določitvi nove cene mesa upoštevati priporočila zveznega urada za cene.
O sedanjem kritičnem stanju gospodarstva je razpravljal tudi svet za gospodarstvo in na seji predlagal naslednja priporočila: Ker je proizvodnja letos nekoliko manjša, kot je bila lani, osebni dohodki pa so ostali enaki (ponekod so jih celo zvišali), je nujno to dvoje spraviti v sklad, kajti skladi podjetij občutno kopnijo. Podjetja bi morala spremeniti tudi način nagrajevanja. To ne bi smelo biti več odvisno od proizvodnje, temveč od prodanega blaga. V gospodarskih organizacijah bi morali vse sile usmeriti na zmanjševanje režijskih stroškov (tudi v pisarnah!) ter za vsako ceno, četudi na račun osebnih dohodkov, modernizirati proizvodnjo.
Kolikor pa v podjetjih ugo-tove, da kak izdelek ne gre v denar, je bolje takoj prenehati s proizvodnjo in delavce poslati na brezplačen dopust, kot pa polniti skladišča z blagom, za katerega na trgu ni zanimanja.
Na seji so sprejeli tudi letošnji občinski proračun, ki predvideva 2621.754 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Ugotavljajo pa, da bo letošnji občinski proračun, leto, saj dohodki že zdaj zaostajajo za planom za 11,7 odst. Prav zato se je skupščina odločila za ostrejšo davčno politiko. Odločili so se tudi za rubeže pri tistih kmetih in obrtnikih, ki sivo jih obveznosti do proračuna ne izpolnjujejo, a bi jih lahko.
LEPIŠ se je spet popravil
V propadlem suhorskem podjetju LEPIŠ so se razmere uredile, o čemer so obvestili odbornike na zadnja občinski seji. Trenutno je v podjetju 92 zaposlenih Staro proizvodnjo so opustih, zato pa se ukvarjajo v glavnem z razrezom lesa in izdelovanjem elementov za prikolice IMV.
V prvem tromesečju letos je kolektiv LEPISA dosegel 589.000 din plačane realizacije, od tega 243.000 din do hodka in 60.000 din za sklade. Povprečni osebni doho dek zaposlenih znaša letos 526 din.
Nova mercatorjeva samopostrežnica v Metliki je pred kratkim razširila svoj bife s strežbo na prostem. Več miz in stolov, nad katerimi se razprostirajo živo pisani senčniki, je ob lepem vremenu dostikrat zasedenih. Otroci se najraje motovilijo oko-U lepega vodnjaka, ki pa je saenkrat^se
SPREHOD PO METLIKI
Razočaranje na Jugorju
Letošnjo republiško štafeto mladosti so v Metliki in na Suhorju slavnostno sprejeli, nato pa jo v spremstvu več avtomobilov s predstavniki družbe-no-političnega življenja od-premili, do Jugorja, kjer naj bi jo predali mladini novomeške občine. Ko pa so otroci s štafetno palico ponosno pritekli na Jugor-je, ni bilo nikogar, ki bi jo prevzel. Nato so iz Ba-dovinčeve gostilne telefonirali v Novo mesto, naj pridejo po štafetno palico In končno se je ponjo čez 20 minut pripeljal nekdo z rdečo Simco. Baje je bil temu kriv nesporazum, ko so Metličani in Novome-ščani določili uro predaje štafete. Dogodek pa je bil zelo mučen in je otroke razočaral.
■ NA DAN, KO SO V METLIKI zasadili prve lopate za novi gasilski dom, so gasilci iz Metlike, Suhorja, Rosalnic in Krasinca preizkusili štiri nove motorke tipa Rosenbauer. Brizgalne so res odlične, saj so curki iz dvanajsterih cevi v kratkem zalili obširni park pred vinsko kletjo.
■ MINULI PETEK se je okoli 20 članov TVD Partizan iz Metlike odpeljalo v Ljubljano gledat večerno telovadno akademijo. Ta je bila v veliki dvorani Tivoli in so na njej nastopili naši najboljši telovadci. Metličane, med katerimi so bili tudi vsi vaditelji telovadnih vrst, so navdušile odlične točke naših vrhunskih orodnih mojstrov.
■ BULDOŽER ŽE KOPLJE te'
melje za novi gasilski dom v Metliki, gasilci pa so se spet zbrali, da se seznanijo z gradbenim načrtom tega doma, da se pogovore o orodju in opremi, ki bo potrebna za novi dom, predvsem pa o pripravah za 100-letnico društva, ki jo bodo praznovali prihodnje leto. Načrti so obširni in je zato prav, da takoj prično z delom.
■ NA PROSTORU MED BRAĆI-KOVO HIŠO, v kateri je samopostrežna trgovina »Kokra«, je pričel buldožer kopati temelje za novo štiristanovanjsko zgradbo uslužbencev postaje milice.
■ NA MESTNEM TRGU v Metliki so pred kratkim prepleskali Flajšmanovo hišo, zdaj pa stoje zidarski odri ob hiši Rezke Sturmove. Tudi farno cerkev bodo menda letos zunaj na novo preple-skali •
■ DAN MLADOSTI SO METLIŠKI pionirji na Titov rojstni dan lepo proslavili. V pestrem programu so nastopili člani pevskega zbora, Veseli trio in mladi tamburaši. Posebno pa je poslušalce razgibalo tekmovanje Pokaži, kaj znaš, v katerem so sodelovale tri pionirske ekipe.
BETI se uveljavlja tudi s kopalkami
Pred kratkim je metliška tovarna BETI dala na domači trg svoj novi letošnji izdelek:	ženske	in otroške
kopalke	v izredno lepih
vzorcih helance blaga, uvo ženega iz Italije. Podjetje se je s proizvodnjo kopalnih oblek ukvarjalo že prejšnja leta, vendar samo za izvoz. Letos pa so vrzel v kvalitetnih in modemih kopalnih oblekah	na domačem trgu
lepo izpolnili. V sedmih različnih, svetlejših in temnejših vzorcih delajo dva modela	enodelnih ženskih
kopalk in več vrst kopalnih oblek za deklice. Razen v kvaliteti in modi pa so nove kopalke tovarne BETI na trgu konkurenčne tudi s ceno, saj veljajo v tovarni samo 64 din.
Maja polovico manj gostov
Kakor drugod tudi metliški gostinci ugotavljajo, da je letošnja sezona slabša od lanske, saj imajo v maju polovico manj gostov, kot so jih imeli lani v tem mesecu. Metliško gostinsko po djetje je že odprlo prenovljeni obrat v Vinomeru, kamor prihajajo zlasti večje skupine iz delovnih kolektivov, v kratkem pa bo odprto tudi gostišče na kopališču v Podzemlju. Med kopalno sezono bodo v Podzemlju začeli streči tudi s toplo hrano, medtem ko je bilo lani mogoče dobiti samo sendviče in pijače.
Gostinsko podjetje v Metliki n si prizadeva privabiti v Belo krajino čimveč gostov od drugod, da pa bi kolektivu to uspelo, napo vedujejo znižanje cen v vseh svojih lokalih.
Nocoj literarni večer
Občinski svet ZKPOS je povabil v Brežic« nekaj slovenskih književnikov. Njihovo društvo je sporočilo, da bodo nocoj brali odlomke iz svojih del Tone Svetina, Karel Grabelj šek, mladi pesnik Branko 2užek in naš stari znanec pisatelj Anton Ingolič. Tone Svetina je postal popularen s knjigo UKANA, ki je že razprodana, Karla Grabelj ška pa se bodo gotovo spomnili starejši Artičani, saj je pred vojno tam služboval.
Gostje za jahanje
V	Mokricah so letos prvič razširili močnejšo turistično propagando na tujem. Ino-zemce privlači zlasti jahanje. Gostišče dobiva s pošto sporočila za rezervacije. Prva skupina je dopotovala že 17. maja. Gostje bodo lahko združili svoj oddih s kopanjem v čateškem bazenu.
Pozor, voda odteka!
Vodna skupnost v Cerkljah opozarja vse uporabnike vodovoda, da' kolikor mogoče štedijo z vodo. Veliko pip je odprtih ves dan, čeravno vode primanjkuje. Lastniki naj jih dajo popraviti, da voda ne bo odtekala. če se bo to še dogajalo, bo vodna skupnost predlagala malomarne občane za kaznovanje.
Slavje v Račji vasi
Sredi maja so v Račji vasi odprli vodovod. Na novo se je priključilo nanj 56 hiš iz Boršta in Račje vasi.
Vodna skupnost Cerklje, ki je vodvod podaljšala do obeh krajev, je investirala
29.000 dinarjev, krajevna skupnost pa je obljubila
10.000 dinarjev. Svoje obljube ni izpolnila, ker še nima denarja.
Vse delo so vaščani opra* vili prostovoljno. Tudi denarni delež so prispevali, in sicer po 400 dinarjev na hišo.
Na prste prešteti . . .
Organizator vsake prireditve je razočaran, če ni obiskovalcev. Tudi tistim. ki pridejo, ni prijetno, če se lahko na prste preštejejo. Tako je bilo 23. -maja na otvoritvi knjižne rastave v Brežicah. Ce bi odšteli prireditelje in tiste ki jih je vezala službena dolžnost, bi jih ostalo komaj šest ali sedem. Rastava je Se odprta, morda bodo obiskovalci le popravili slabi vtis prvega dne.
ODBORNIKI IZ VELIKE PLANE NA OBISKU
Srečanje s prijatelji
600 km razdalje za prijatelje ni ovira - Sodelovanje se bo še utrdilo in se razvilo v poslovne odnose med obema občinama
Na predvečer dneva mladosti so prispeli V Brežice gostje iz Velike Plane. Mesto si je za ta dan nadelo prazničen videz. Občani so odbornike iz bratske srbske občine toplo pozdravili, zbrani na ulici 21. maja. Gostje so takoj po prihodu s tribune pred zgradbo občinske skupščine spremljali tek mladosti.
Po končani prireditvi so se odpeljali v čateške Toplice in se kljub utrujenosti po naporni poti še dolgo v noč zadržali v prijateljskem kramljanju z gostitelji.
Naslednje jutro jih je predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas seznanil z gospodarsko sliko občine. Zatem so si ogledali vrtnarijo na Čatežu, tovarno pohištva, gimnazijo, prosvetni dom, Posavski muzej in topolove nasade v Vrbini. Povsod so jih prisrčno sprejeli in jih seznanili z nekaterimi najosnovnejšimi podatki o dejavnosti.
Podpredsednik občin, skupščine Velika Plana se je v prosvetnem domu v imenu vseh zahvalil za izkazano go-stoljublje in poudaril, da je to najboljše zagotovilo za nadaljnje sodelovanje. Izrazil je željo naj bi se stiki razširili na vse dejavnosti in se na nekaterih področjih razvili v poslovne odnose.
Popoldne so se srbski gostje odpeljali v rojstni kraj predsednika republike v Kumrovec. Nazaj grede so se ustavili na Bizeljskem kjer jim je priredila sprejem kmetijska zadruga.
Taborit v Belo krajino
Skupina brežiških tabornikov je te dni odpotovala v Belo krajino, kjer si je v lepi in nedotaknjeni dolini ob Kolpi izbrala prostor za poletni tabor. Do sedaj so taborili že več let v Bohinju. Vsi, ki so videli ču-dovito pokrajino ob Kolpi, so se zelo navdušili za to spremembo.
V	nedeljo so obiskali Postojno in si spotoma ogledali tudi druge predele Slovenije. Od Brežičanov so se poslovili 27.maja dopoldne v Mokricah. Prijateljsko občino so zapustili z najboljšimi vtisi in z zagotovili za poglobljeno sodelovanje.	Jt
Radio Brežice
TETEK, 31. MAJA: 20.00—20.25
— Nove plošče RTB, obvestila in reklame — 20.25—21.15 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami.
NEDELJA, 2. JUNIJA: 11.00	—
Domače zanimivosti — Iz poročila postaje milice Brežice za leto 1967
— Poslovili' smo se od gostov iz Velike Plane — reportaža — Za naše kmetovalce: inž. Olga Lubši-na:	Nekatera kemična sredstva
škodujejo čebelam — Posnetek z revije pevskih zborov Spodnjega Posavja: nastopata zbor gimnazije 'Brežice in pevci iz Dobove — Edi Komočar: štirinajst dni v Sovjetski zvezi I. del — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila reklame in spored kinematografov. 13.30	—
Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, i. JUNIJA: 18.00—19.00
— Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki: Vladimir Nazor — Iz naše glasbe, ne šole — Obvestila in filmski pregled — Tedenski športni komentar. *19.00—19.30 Glasbena oddaja: Iz naše diskoteke beat glasbe.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Veronika Krošelj iz Gor. Leskovca — Branka, Frančiška Grmovšek iz Dednje vasi — Jožeta, Marija Zupan iz Kostanjka
— Ano, Darinka Aringer iz Artič
— dečka, Anica Vimpolšek iz Bu-kovška — Metko in Mojco, Marija Cesar iz Lončarjevega dola — Marjetko, Nada Ilič iz Bregane — Tonija, Ljudmila Sinkovič iz Ravni — Renato. Anica Kelher z Bizeljskega — Vida, Anica Pirc iz Šentlenarta — deklico, Marija Tomše iz Globočic — Jožeta, Marija Omerzo iz Koprivnice — Franca.
Igralci v gosteh
25. maja zvečer je igralska družina PDP Svoboda iz Krškega gostovala v Globokem. Uprizorila je dramatizir~_no Tavčarjevo povest »Cvetje v jeseni«, s katero je doma doživela spodbuden uspeh. Tudi Globočami so bili navdušeni nad predstavo. Zanjo se zanimajo tudi drugi kraji.
Aplavz za gimnazijce
Pod vodstvom profesorice Marije Zorkove so si gimnazijci izbrali za letošnje šolsko leto sodobno gledališko delo Mira štefanca »Včeraj popoldne«. Za brežiško občinstvo so jo pred nedavnim uprizorili dvakrat, za dijake pa enkrat. To uspešno poda-
NOVO v BREŽICAH
■ V POSAVSKEM MUZEJU se
že ves teden ustavljajo skupine Solarjev in drugih obiskovalcev in si z zanimanjem ogledujejo razstavo o življenju in delu Borisa Kidriča. Poldrugo desetletje je že minilo od njegove smrti, misli in besede, ki jih je izrekel ali napisal, pa so ga preživele in jih še danes spoštujemo. Razstava je namenjena predvsem mladini, da bo bolje spoznala življenjsko pot velikega revolucionarja.
■ ZA JAVNO ODDAJO »POKAŽI, KAJ ZN AS!« je bila dvorana prosvetnega doma danes teden razprodana. Prireditelj je bil občinski komite ZMS. Oddajo je pripravil pod geslom »Mladina sebi In vam«. Sodelovalo je 17 skupin in posameznikov. Posebno Je navdušila folklorna skupina Iz Artič, ki je zaplesala dva gorenjska plesa. Nastopajoče sta ocenjevali strokovna komisija in žirija iz občinstva. Največ glasov sta prisodili Stanku Todoroviču, ki je
bral dve svoji pesmi.
■ V NEDELJO. 26. MAJA, SO LJUDSKI TEHNIKI izročili nove prostore, ki Jih bo s pridom lahko uporabljal Foto—kino klub. Razen dveh kabin za razvijanje slik in filmov so v domu JLA dobili tudi manjšo projekcijsko sobo. Ob tako ugodnih pogojih bo klub lahko razmahnil svojo dejavnost. Goste je pri otvoritvi pozdravil predsednik kluba Jure Pestot-nik in jih nato povabil k predvajanju krajšega filma in diapozitivov.
■ KNJIGE NAPRODAJ S POPU-
STOM. Vsak dan od 11. do 14. ure in od 18. do 20. ure je v mali dvorani prosvetnega doma odprta knjižna razstava, ki jo je pripravil občinski svet ZKPOS skupaj s knjigarno v Brežicah in založbo Mladinska knjiga. Razstavljenih je 550 knjig sedmih slovenskih založb. Za obiskovalce razstave so knjige naprodaj z 10-odstotnim popustom.
no predstavo je režirala profesorica Marija Zorkova, ki se je že lani in prej predstavila z režijo Dražičevega »Skopuha«, Molierovega »Namišljenega bolnika« in Nu-šičevo »Sumljivo osebo«.
V	razgovoru z režiserko sem zvedel, da je štefančevo delo pripravljala 3 mesece in da so se učenci kljub delu v šoli resno lotili študija vlog. Najtežjo vlogo je imela Judita Kostevc, ki je morala obvladati tudi največ besedila. Učenko Alenko je dobro podala; odlična je bila tudi Rija Presker v vlogi mame. Pozornost so zaslužili še Rajko Stupar kot oče, pa tudi Irena Uratarič, Erna Ara-šek in drugi.
M. J.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se oonesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Draga Pavuna, sina kmeta iz Pologov, je nekdo zabodel z nožem v hrbet; Dragutin Ćunžar, kmet iz Rozge, si je pri nakladanju drv poškodoval desno nogo; Jelica Neinčlč, kmetica iz Vučilče-vega, je padla na dvorišču in si zlomila desno roko; Ivan Šoštarič, upokojenec iz Laduča, Je padel z voza in si poškodoval levo nogo; Franjo Kiučič, delavec iz Kraljevca, je padel po stopnicah in si poškodoval desno nogo; Stanko Lozar, klepar iz šutne, se je na cir-kularki porezal po desni roki.
Potem ko je sprevod mladosti 25. maja krenil na novo igrišče pred gimnazijo v Brežicah, so mladi športniki, gasilci, folklorna skupina in člani specializiranih mladinskih organizacij prikazali zbranemu občinstvu odličen program.
V BRATSKI SRBSKI OBČINI ZELO CENIJO SLOVENCE
Iskrena hvala za lep sprejem
Prosvetni delavci so med seboj izmenjali delovne izkušnje
člani kolektiva osnovne šole bratov Ribarjev so bili 1. maja gosti osnovne šole Miloša Mitroviča v Veliki Plani. Z njimi so odšli na obisk v pobrateno srbsko občino tudi ravnatelji osnovnih šn] iz Po bove, Bizeljskega, Artič in Pišec.
Velika Plana ima okoli 12 tisoč prebivalcev in je eno od največjih naselij v dolini Veiike Morave. Pretežno je to agrarna občina. Ima dokaj razvito šolsko mrežo. Tam so, gimnazija, ekonomska srednja šola, obrtna šola in dve osnovni šoli.
Osnovna šola Miloša Mitroviča obstoji že iz leta 1867. Ima 14 oddelkov in približno 450 učencev. Zelo lepo ima urejeno tehnično delavnico, ki jo je pomagala opremiti organizacija UNICEF. Na šo-
li	so zelo razvite svobodne dejavnosti in dopisovanje u-čencev v Sovjetsko zvezo.
15. maja je ta šola praznovala dan šole, zato so učenci pripravili gostom iz Brežic svečano akademijo na kateri so nastopili šolski tamburaški orkester, pevski zbor, folklorna skupina in recitatorji. Zapeli in zaigrali so splet šumadijskih pesmi in kol, vmes pa je bilo tudi nekaj slovenskih.
Navdušenje staršev in učiteljev se je manifestiralo ob prihodu Slovencev — ki jih zelo cenijo — predvsem na slavnostni večerji v šolski telovadnici. Predavatelji o-beh občin, so si tu izmenjali zdravice in izkušnje iz šol-
Sobotni prekupčevalci
Vsako sobotno jutro, ko o-živi brežiško sejmišče, se srečajo kmetje iz domače občine z istima obrazi prekupčevalcev z levega brega Sotle. Nič ne bi negodovali, če bi prihajali sem zares rejci svinj, ne pa prekupčevalci.
Majhen odziv na 62 pisem
Zavod za kulturo v Brežicah je pred gostovanjem Mestnega gledališča iz Ljubljane razposlal pisma po vseh delovnih organizacijah. Od tako učinkovitega obveščanja kolektivov je pričakoval več uspeha, vendar ga kljub reklami po radiu in v Dolenjskem listu ni bilo. Občinstvo je zasedlo komaj polovico dvorane, zato je bil izkupiček zelo skromen. Razumljivo je, da bo zaradi tega na leto manj gostovanj, saj stane tak obisk gledališke hiše okrog 6.000 dinarjev.
Pionirji - odlični gasilci
Upravni odbor občinske gasilske zveze je na seji 13. aprila ocenil skupaj s člani operativnega štaba tekmovanje gasilcev, ki je bilo 7. t. m. Članski desetini iz Obrežja in Skopic se bosta udeležili področnega tekmovanja v Novem mestu.
In še podatek o zmagovalcih na tekmovanju mladih gasilcev. V A skupini mlajših pionirjev je zmagala ekipa iz Brežic, v B skupini starejših pionirjev pa sta si prvo mesto delili desetina iz Spodnje Pohance in Smar-jete. Pionirji iz Brežic in Spodnje Pohance bodo zastopali brežiško občino na republiškem tekmovanju.
O^ItKujte
Ti se pripeljejo * avtomobili in eden naloži tudi po 40 o dojkov. Pa n© da bi prišel le nekajkrat na leto, pripelje se vsako soboto in vsakokrat s tolikšnim številom mladih prašičev.
Odborniki so se nad tem pritožili na seji skupščine 23. maja. Očitali so miličnikom, da ničesar ne ukrenejo, domačim pa takoj stopijo na prste. Komandir postaje LM je pojasnil, da so že ukrepali, a jdm niso mogli do živega, ker so se izgovorili, da kmetom delajo uslugo in so se celo pritožili na izvršni svet SRH in SRS. Prekupčevanja jim niso mogli dokazati in tako divja trgovina še nadalje cvete. Nekateri zasebniki po izjavi odbornika z Bizeljskega vozijo s Hrvaškega v Šentjur pri Oelju polne kartiione živine.
Odborniki so zato predlagali občinski upravi, naj seznani s tem svet za finance SRS, pristojni organi pa naj zbirajo dokaze o prekupčevanju na sejmišču. Morda bi jim sčasoma prekupčevanje le preprečili.	J.T.
ske prakse.
Naslednji dan so gostitelji organizirali izlet v zgodovinske in turistične kraje šu-madije in gospodarska sre* dišča. Gostom so pokazali prekrasno Bukoviđko Banjo v Arandjelovcu, Karadjodje-vičevo kasarno in spomenik v Topoli, Smederevsko Pa’an-ko, veliko tovarno GOŠA in izvire min&ralne vode. Največje doživetje za udeležence srečanja je bil ogled znamenitega mavzoleja — zadu-žbine Petra I. Karadjord jevi-ča na Oplencu. To je danes muzej znamenitih fresk. Po površini in vrednosti fresk je ta mavzolej tretji na svetu, saj presega njegova vrednost nekaj milijard dinarjev. Udeleženci srečanja so so o-gledali tudi Kragujevac in spominski park posvečen 7 tisočim žrtvam druge svetovne vojne, ki so jih 21. oktobra 1941 pobili fašisti iz maščevanja za tri ubite oficirje.
IVAN TOMŠE
Posavje poje
Pred brežiškim občinstvom se je v soboto, 25. maja zvečer, zvrstilo na odru prosvetnega doma 11 pevskih zborov iz treh spodnjeposavskih občin. Revijo je odprl predsednik ZKPOS Rado Dernač, ki je prebral tudi pozdravno pismo predsedniku Titu za rojstni dan.
Pod vodstvom prof. Jožeta Klepca je najprej zapel mladinski zbor brežiške gimnazije in požel veliko priznanja. Nastopili so še moški zbor iz Dobove, ženski zbor iz Lisce na Senovem, moški zbor s Senovega, moški zbor iz Brestanice, oktet iz AGROKOMBINATA in oktet iz Loke, ženski zbor LISCE iz Sevnice, gasilski zbor iz Sevnice, moški zbor iz Artič in moški zbor iz Brežic.
Zborovodjem Jožetu Klepcu, Ignacu Regivču, Janezu Zupančiču, Adolfu Moškonu, Janezu Jenčiču, Mariji Haier-jevi, Viktorju Krenčiču in Francu Baškoviču je tovariš Dernač podelil plakete.
»I
Prijateljsko kramljanje z odborniki iz Velike Plane.
(Fotoklub Brežice)
v v
BREŽIŠKE VESTI
PRISILNA UPRAVA V ZAVODU ZA KOMUNALNO DEJAVNOST
Nered zapeljuje k poneverbam
Delovne organizacije bi morale poslovati tako, da bi ob vsakem času vedele, pri čem so, kdo je tisti, ki pije in kdo plačuje
Na predlog komisije, ki je pregledovala poslovanje pri zavodu, je občinska skupščina odredila prisilno upravo za šest mesecev. Organi upravljanja so razpuščeni. Funkcijo direktorja in samoupravnih teles bo tačas opravljal Franc Kovačič, načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve pri občinski skupščini.	^
Zavod za komunalno dejavnost v Krškem upravlja z vsemi večjimi komunalnimi objekti, kot so vodovod, kanalizacija in pokopališča. Občanom je na voljo za različne komunalne storitve bodisi v Krškem, na Senovem, v Brestanici ali Kostanjevici. Nad poslovanjem so ljudje precej negodovali in se pritoževali na občinsko skupščino.
Da res m bilo vse v redu, je ugotovila komisija, ki je po sklepu občinske skupščine pregledovala poslovanje. Ugotovila je, da je v zavodu organizacija dela slabo izpeljana in da kadrovski sestav ni zadovoljiv.
Računovodje so se ne-sroretno menjavali in ba služba že od leta 1961 ne • dela več normalno. Zavod je občasno poklical na pomoč zunanje sodelavce, kd pa tudi niso mogli v razmeroma kratkem času vzpostaviti reda. Knjigovodstvo je bilo vodeno površno in nepravilno. Zavod ni sproti vodni točnega seznama dolžni-
kov in upnikov in to je odpiralo velike možnosti za poneverbe.
Stranke s© izterjevali po spominu, posamezniki pa dolgov ndso hoteli priznati. Ker dolgovi niso bili zabeleženi, jih seveda niso mogli izterjati. Komisija je ugotovila, da so izginili važni seznami, iz katerih bi lahko zvedeli, kako je z vodarino.
Kalkulacije so sestavljali
po izkušnjah, kar je danes lahko zelo tvegano. Na srečo zavod ni posloval z izgubo, k čemur so seveda pripomogle cene komunalnih uslug.
Samoupravni organi niso bili kos svoji nalogi. Zanašali so se na to, da jim u-prava daje pravilne podatke in da v redu izpolnjuje sprejete sklepe.
Komisija sklepa, da je balo v nekaj letih napravljeno precej škode zaradi poneverb, vendar jih ne more nihče dokazati, ker dokumentacije ni.
V Stari vasi pri Krškem dokončuje SGP Pionir napajalno postajo za bodočo elektrificirano progo Ljubljana—Zagreb. (Foto: J. Teppey)
JULIJA IN AVGUSTA BODO POVEČEVALI DELAVNICE
_______________________ v
CELULOZA obratuje TSS se bo v Krškem trdno zasidrala
neprekinjeno
Tovarna DJURO SALAJ iz Krškega je lani izvozila v tujino za 2,275.000- dolarjev celuloze in papirja. Izvoz namerava podjetje še poviečati.
Po programu za leto 1968 bo kljub povečanemu izvozu ustvarila za 167 milijonov din celotnega dohodka in znatno povečala sklade.
Da bi izboljšali poslovni uspeh, se je delovni kolektiv odločil za neprekinjeno obratovanje ne le ob nedeljah, ampak tudi ob državnih praznikih.
Denar za nadzidavo bodo dale občina, celjska izobraževalna skupnost in šola sama - Načrte pripravlja podjetje PIONIR
Tehniška srednja šola v Krškem se ne boji več za obstoj. Vse dolenjske in spodnjeposavske občine so se v razpravi o racionalizaciji šolske mreže postavile na njeno stran z utemeljitvijo, da je ta šola potrebna. Seveda pa moralna podpora še ni dovolj, za svoje delo potrebuje šola tudi denar. Nujno so ji potrebne delavnice za praktični pouk.
Amaterii v oaleriji
V	Krškem bodo 1. junija odprli razstavo likovnih amaterjev iz sevniške, krške in brežiške občine. Prireditev sodi v okvire Posavske kulturne revije. Likovni klubi pri občinskih svetih ZKPOS so že odbrali dela za razstavo.
Zmanjšana čreda
Pitanje živine v AGROKOMBINATU nazaduje. Podjetje se pri prodaji živine iz lastnih hlevov ali iz hlevov kooperantov srečuje z velikimi težavami. Zaradi neugodnih razmer na evropskem tržišču je podjetje zmanjšalo svojo čredo od 1000 na 300 glav. Spričo ukinjenega izvoza tudi klavnica v Kostanjevici ni dosegla četrtletnega plana.
Po svetu in doma
Predsednik za zunanje ekonomska vprašanja pri izvršnem svetu SRS dir. Stane Pavlič je 21. maja predaval v Krškem. Povabil ga je občinska odbor SZDL z namenom, da bi obrazložil gospodarski položaj in monetarno politiko v svetu in pri nas.
Predavanje je obiskalo blizu 70 gospodarstvenikov iz olbčine. Dr. Pavlič je pojas-njval sodobne gospodarske tokove, krize monetarnega sistema in naše odnose z reginalnimi gospodarskimi skupnostmi. Razvila se je izredno živahna razprava v zvezi z jugoslovansko zunanjo trgovino.
Kaj zanima komuniste
Sreda maja Je bil v Krškem področni posvet s sekretarji komitejev in predsedniki komisij občinskih konferenc ZK za Spodnje Posavje. Razpravljali so o pripravah na VI. kongres ln o delu komunistov v občinah.
Akcije komunistov v Posavju so usmerjene predvsem v reševanje šolstva, zdravstva, kuUture in prosvete ter odnosov med druž-beno-političnimi skupnostmi. Posvet so vodili predstavniki CK ZKS.
Ko bodo konec šolskega leta dijaki zapustili šolo, se bodo preselili vanjo delavci. Gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta že pripravlja načrte za nadzidavo dela vndc. Za gradnjo sta na voljo le počitniška meseca julij in avgust. Potem bo spet pouk.
Sedanje delavnice so mno-
Urbanistični načrt sprejet
Občinska skupščina v Krškem je 17. maja sprejela urbanistični načrt za mesto Krško z naseljema Videm in Leskovec. Stari del mesta se bo rasvijal še naprej kot upravno in trgovsko središče, na levem bregu pa stanovanjsko naselje s kulturnim in rekreacijskim centrom.
Da ne bo več sporov
V zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem poti se kaj pogosto pojavijo spori. Novi predlog odloka, o katerem bo jutri razpravljala skupščina, določa, katere so vaške poti, gozdne ali poljske poti. Za vaške poti skrbijo krajevne skupnosti, za ‘gozdna in poljska pota pa občani in delovne organizacije.
V kolikor bodo v prihodnje posemezniki ovirali nonmal-no vožnjo prehod ali hojo po teh poteh, bo proti njim ukrepal inšpektor za javne ceste. Odgovarjali bodo tudi tisti, M bi na kakršen kodi način poškodovali javne poti.
Konsignacijsko skladišče za kmetijsko mehanizacijo, ki ga je sredi maja odprl AGROKOMBINAT v Krškem, dobro posluje. Kmetje radi zahajajo sem, saj si lahko za dinarje nakupijo dobre stroje, je povedal direktor kombinata Stane Nučič. (Foto: J. Tcppey)
go premajhne. Za strojni oddelek še nekako zadostujejo, za elektrotehnični oddelek pa ni ne prostora ne opreme. Povečanje delavnic za praktično delo je nujno. Brez tega šola le s težavo izpolnjuje svoj izobraževalni program.
Z nadzidavo bo šola pridobila delavnice, kabinete in laboratorije. Za vse to potrebuje 500.000 ND. Najeli bodo posojilo. Občinska skupščina bo prevzela dolg 200.000 ND, medobčinska izobraževalna skupnost v Celju tudi 200.000 ND, šola pa 100.000 ND.
Morda se bo kdo vprašal, od kod toliko denarja šoli. Naj kar takoj pojasnim, da ustvarjajo dohodek delavnice. lani so iz njihovega dohodka nakupili za blizu 140 tisoč ND opreme. Letos bo dohodek manjši in ga bodo namenili za vtračanje anuitet v prihodnjem letu.
V delavnicah izdelujejo standardne izdelke in izdelke po naročilu. Med prve sodijo signalne svetilke in tipkala za pogon raznih strojev. Po naročilu-izdelujejo predvsem odlitke iz barvnih kovin. Dijani veliko vlivajo za tovarno papirja v Krškem in za kmetijski kombinat v Žalcu.
Na tehniški srednji šoli bo letos precej maturantov.
Vsak dan bo več jerebic v loviščih
Osem	sredn j eposavski h
lovskih družin in lovska zveza so sklenili pred dvema letoma, da bodo začeli z umetno poskusno vzrejo jerebic. Prvi uspehi so se pokazali že lani, ko so spustih v lovišča prve jerebice.
Kljub temu da je vzreja jerebic težka, so jo še povečali, saj so dobra vaba za lovce, jerebice pa ne povzročajo velike škode na »oljih.
Tuji lovci v spodnje-posavskih loviščih
V zadnjih letih se je v krški, brežiški in sevniški občini močno razvil lovski turizem, Najvcfiji uspeh so zabeležile lovske družine iz vseh treh občin lani, saj so dobili od tujih lovcev kar
35.000	dolarjev. V spodnje-posavska lovišča najpogosteje zaidejo razen domačih lovcev še Italijani, nekaj pa je bilo tudi Švicarjev.
Poklicno šolo končuje 45 dijakov, TSS pa 75 dijakov, šola ima tudi internat, kjer domuje med šolskim letom okrog 170 mladih ljudi iz Dolenjske in Spodnjega Posavja.
J TEPPEY
Vezi s Karlovcem
Občinski svet kulturno-prosvetnih organizacij iz Karlovca želi navezati tesnejše stike s kmško občino. Za njen praznik 4. julij bo prišel v goste karlovški komorni oktet. Sremljali ga bodo predstavniki kultumo-prosvetnega življenja mesta ob Korani. V Karlovcu imajo trenutno razstavljenih šest plastik kostanjeviške FORME VIVE. Kulturno-umetnd-ške skupine iz obeh mest bodo odslej izmenjavale nastope.
»Škoda« — glavni dobitek
Turistično društvo v Krškem prireja 16. junija veliko tombolo. Glavni dobitek je osebni avto znamke ŠKO DA. Vseh dobitkov je 300. Tombolsk« karte so v prodaji v vseh trafikah. Z izkupičkom zdaj že tradicionalne turistične tombole bo društvo uredilo prostor za oddih ob novem ribniku.
Umrla je Unetiče-va mama
25.	maja je v Brezovicah pri Podbočju umrla Amalija Unetič, stara 89 let. Bila je revna bajtarl-:a, sosedje pa so jo poznali kot mdno, pošteno, delavno in dobro ieno. V zakonu je rodila tri hčere n sina, ki jih je preživljaja s svo. im delom. Vse življenje je gara-a zase in za otroke in se trudila, la bi njenim otrokom bilo v živ-jenju lažje, kot je blo njej
»Malkina«, tako so ji pravili *o-edje, je imela težko življenje, iudo jo Je pretresla hčerkina mrt, še težje pa ji je bilo, ko je 944 umrl njen sin, ki je končal limnazijo in je bil poln načrtov a bodočnost. Zaradi sodelovanja r OF so ga odpeljali v intemaci-
o,	odkoder se je vrnil neozdrav-jivo bolan.
Sosedje ne bodo dobre Malklne likoli pozabili.	J.	S.
Škoda pri vinu
Odkar so zvezni organi loločili le nekaj izvoznikov /ina, je nastala v AGROKOMBINATU občutna škoda. Podjetje, s katerim je AGRO KOMBINAT doslej sodeloval, je kot izvoznik izpadlo. Težave se torej nizajo druga za drugo in zastoj v prodaji bo precej zmanjšal poslovne uspehe.
Tvoje težave so tvoja skrb?
Marjanci, ki že več let vodi knjižnico, čitalnico in galerijo, je zmanjkalo celo denarja za znamke. Ko ni vedela ne kod ne kam, je predsedniku Krajevne skupnosti potožila o svojih zadregah. Pred■ sednik je bil z njo vred ogorčen glede suše v blagajni, pa tudi strinjal se je z njo glede pomembnosti knjižnice in galerije za občane in turizem. Nato ga je Marjanca poprosila za denarno pomoč. In tu se je iznenada zataknilo: predsednik je ■pojasnil, da ima KS vsa svoja sredstva že strogo namensko razporejena in da ne more nič dati. Marjanco je nato rešila iz neljube zadeve ZK, ki ji je za prvo silo dala kar 300 znamk po 30 par, da je lahko razposlala vabila za razstavo v galeriji.
Takšne stvari se doci-jajo v maši stvarnosti« dan za dnem. Ravivsiuš-no (le prizadeti so izjema) gremo mimo njih. če bi pa kogarkoli izmed nas ustavil na cesti znanec in mu rekel: »Jaz te ljubim/« ter mu že v naslednjim hipu primazal klofuto, bi se strahotno razburili. In vendar gre v obeh primerih za isto stvar, kaj menite?
KRŠKE NOVICE
■ PRESKRBI NI DO ČISTOČE? Odkar je na Vidmu samopostrežna trgovina, je opaziti velik nered okrog trgovine in bližnjih stanovanjskih blokov. Povsod je videti kartonsko embalažo, ki bi jo lahko odprodali DINOSU, če pa bi imeli pri tem poslu premajhen rabat, pa naj povabijo šolsko mladino, ki bo embalažo z veseljem odpeljala in dobro prodala. Takšne navlake si stanovalci ne želijo.
■ PLAVALNAs, ZVEZA SLOVENIJE je zasedala v Krškem. Nedavno je bila v hotelu SREMIČ seja odbora za plavanje Plavalne zveae Slovenije, na kateri so razpravljali o novem zveznem sistemu za plavanje ter o letošnjih republiških tekmovanjih, ki jih bo tudi v Krškem precej.
■ ZVEZNI TRENER NDR PRI PLAVALCIH CELULOZARJA. Že več dni se mudi v naši državi trener državne plavalne reprezentance Nemške demokratične republike Sachknies. Od 26. maja do 1. Junija bo na obisku pri plavalcih CELULOZARJA. Tako bodo plavalci spoznali nekaj novih metod za trening. Obisk velikega plavalnega strokovnjaka je omogočila plavalna zveza Jugoslavije tistim klubom, ki imajo v svojih vrstah državne reprezentante.	/
■ TISKARNO VJESNIK SO
OBISKALI. Člani delavskega sveta in sindikalnega odbora papirnega obrata iz tovarne DJURO SALAJ so pred nekaj dnevi obiskali največjo zagrebško tiskamo VJESNIK. Ta tiskarna je velik odjemalec tovarne v Krškem. Papi mičarji so seznanili z željami odjemalcev glede kakovosti papirja, domenili pa so se tudi za stalno navezavo stikov med športniki obeh podjetij.
■	PAPIRKONFEKCIJA JE NAROČILA nov tiskarski in karto-nažnd stroj, za kar bo morala odšteti 800.000 dinarjev. Poslovni prostori so že premajhni, zato jih namerva povečati. Ta investicija bo veljal podjeteje 300.000 dinarjev.
rojstnem dnevu tovariša Tita so izdali pionirji osnovne šole svoje glasilo »Prvo cvetje«. V njem so objavljene pesmi in različni sestavki. Uvodne besede je napisal ravnatelj šole Slavko Smerdel j.
ZMAGA GOSTOV. V počastitev dneva mladosti Je balinarski klub iz Krškega organiziral tumir četvork. Tekmovanja so se udeležile tri ekipe. Končni vrstni red je bil: Železničar (Novo mesto). Celulo-zar II in Celulozar I.
»CVETJE V JESENI« bo danes ob 19.30 zaradi velikega zanimanje ponovno uprizorilo KPD v Domu Svobode. Vabljeni!
ArSjsTl IZ "j
občina
SEVNIŠKI PABERKI
■ PIONIRSKO GLASILO. V spomin 25-letnice ustanovitve pionirske organizacije bodo učenci sevniške osnovne Sole izdali svoje glasilo. Prihodnje šolsko leto bodo izdali še več številk.
■ MAJDA LESKOVAR PRI TITU. Po daljšem presledku je bila letos izbrana za obisk pri maršalu Titu tudi učenka sevniške osnovne šole. To je bila Majda Leskovar, predsednica pionirskega
■ SPORAZUM Z GASILCI. Med
gasilskim društvom in občinsko skupščino je bil sklenjen sporazum, po katerem bo zdravstveni dom še imel v gasilskem domu dispanzer za žene in otroke, vendar bo moral izprazniti spodnji prostor, v katerem bo urejen gasilski servis.
B GOSTOVANJE IZ BRE2IC. Danes teden je v Sevnici gostovala igralska skupina PD »Bratov Milavec« iz Brežic. Sevnlčanom se je predstavila s Finžgarjevo Razvalino življenja.
■ ZA CESTO K SV. ROKU SE PROSIJO. Vaščani so spet zaprosili občino za pomoč v znesku 8000 novih dinarjev, da bi do-
končali gradnjo ceste k Sv. ROku. Računajo, da bosta nekaj prispevala krajevna skupnost in gozdno gospodarstvo Brežice.
■ POTREBEN JE PROFESIONALNI TAJNIK. Svet naj večje krajevne skupnosti v občini ugotavlja, da bi KS Sevnica potrebovala stalno zaposlenega tajnika, ki bi opravljal mnoge naloge, ki jih ima krajevna skupnost.
■ VELIKO ABONENTOV. Pred kratkim obnovljena kolodvorska restavracija ima vse več gostov. Trenutno se tam stalno hrani kar 120 ljudi. Kmalu bodo opremili še nekatere tujske sobe in tako promet še povečali.
■	IMENA NOVIH ULIC. Komisija za hišno numeracijo, ki jo je ustanovila občinska skupščina, se Je znova sestala prejšnji teden.
V	Sevnici bo potrebno na novo imenovati nekatere ulice v novozgrajenem delu naselja, razmisliti pa bo treba tudi o pridružitvi Šmarja.
■ NA IMPOIJCI 2E DELAJO.
Nedavno so začeli obnavljati dom počitka na Impoljci, ki bo v pri-hođhje lahko sprejel voč varovancev.
VNISKL VESTNIK
Jutri tudi primerjava cen
Jutri dopoldne bo v gasilskem domu v Sevnici skupščinska seja obeh zborov. Na dnevnem redu bo proračun občine, financiranje vzgoje in izobraževanja, določitev mreže osnovnih šol v občini, program dela občinske skupščine, pregled primerjave cen v trgovinah, premoženjskopravne zadeve ter volitve
Zletiče: tudi tu vodovod
šest gospodarjev iz zaselka Zletiče pri Ledini se je odločilo, da bo začelo delati vodovod. Skupna vrednost vseh del je po predračunu
13.000	dinarjev (novih), večino bodo morali prispevati ljudje sami.
Mrtovec: nič več v sodih?
Sedaj morajo kmetje iz Mrtovca voziti vodo v sodih ali celo nositi v brentah, zato je njihova stara želja napeljati vodo iz okoli pol kilometra oddaljenega izvira. Sklenili so začeti akcijo za napeljavo vode, za pomoč pa so zaprosili tudi krajevno skupnost Boštanj.
Kdaj bodo začeli asfaltirati proti Radečam?
Ker je ljudem znano, da se bodo še letos lahko peljali po asfaltni cesti od Sevnice proti Radečam, sprašujejo, kdaj . bodo začeli asfaltirati. Investitor teh del — občinske skupščine prizadetih občin — so poslale ponudbe štirim cestnim podjetjem, ki bodo do 1. junija povedala, kakšno plačilo zahtevajo in kako so pripravljena cesto modernizirati. Predstavniki občin bodo izbrali najboljšo ponudbo, potem pa bodo z delom začeli.
Telče: radi bi tri učilnice
Kolektiv telške osnovne Sole je prejšnji teden poslal prošnjo družbenopolitičnim organizacijam in predsedstvu občinske skupščine, naj bi nova šola imela tri učilnice in ne samo dve, kakor Je predvideno v načrtu. To so prosvetni delavci utemeljili s podatki o številu učencev v posameznih razredih ter z zahtevami po dodatnem pouku in dopolnilnih dejavnostih učencev, kar zahteva več prostora.
OB SEJI KONFERENCE SZDL O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Naloge krajevnih skupnosti so večje od skrbi za pota in vodo
Nujno je sestaviti program in prvenstveni red posameznih del
Sevniško Kovinsko podjetje je začelo za kmetijski kombinat »Zasavje« v Kompolju postavljati montažno dvorano, v kateri bodo do letošnje obiralne sezone postavili drugi obiralni stroj za hmelj, ki je za las podoben tistemu v Loki. Letos so začeli delati pravočasno, tako da ne bo treba tako hiteti, ko se bo bližal čas obiranja. Na Kompolju je zdaj dobrih 25 ha hmeljišč, od tega je bilo pet hektarjev urejenih v letošnjem letu. (Foto: Legan)
Za te dni določena seja občinske konference SZDL je posvečena delu krajevnih skupnosti. — 15. septembra se bo namreč steklo »leto krajevnih skupnosti«, katerega namen je poudarjati pomen te osnovne samoupravne enote in spodbujanje k sodelovanju.
Večina od 11 krajevnih skupnosti, kolikor jih je v sevniški občini, ima kaj pokazati o svojem delu. Mnogi trdijo, da v občini niso še nikoli gradili naenkrat toliko vodovodov in urejali toliko vaških poti kot zadnje leto. In kar je najbolj pomembno: krajevne skupnosti so s pomočjo različnih gradbenih ali vodovodnih odborov zbrale veliko prispevkov ljudi in občinsko pomoč potrojile, pa tudi popeterile.
Občinska	konferenca
SZDL mora odgovoriti na nekatera vprašanja. Med ljudmi je mogoče slišati mnenje, da je 11 krajevnih skupnosti premalo in da je povezava z občani zaradi tega še vedno preslabotna. Sveti krajevnih skupnosti se ponavadi sesta-
jajo le takrat, kadar je treba razdelili denar; o drugih, tudi pomembnih zadevah, pa razpravljajo mnogo poredke-je.
Za večino krajevnih skupnosti je mogoče tudi trditi, da se največ ukvarjajo s cestami in vodovodi, pa tudi ta dela ne opravljajo po določenem vrstnem redu, marveč spontano in premalo usklajeno. Posledice tega so na več krajih začeta dela in pomanjkanje denarja za do-
končanje. Potrebno je sestaviti program del in dober vrstni red.
Naloge krajevnih skupnosti so precej večje, kot je skrb za vaške poti in tekočo vodo, čeravno tudi te stvari ljudi še marsikje žulijo. Varstvo otrok, javna higiena, u-rejanje naselij, varstvo socialno in zdravstveno ogroženih odraslih, šolstvo, delo družbenih organizacij in društev, stanovanja itd., vse to so naloge KS. Za marsikaj od tega je potreben denar, marsikaj pa se da narediti tudi brez njega ali z zbiranjem prispevkov.
Prav v tem pa je poslanstvo krajevne skupnosti.
M. L.
Dve izmeni in deljen čas — ne gresta skupaj
Pevski nastop šolske mladine
V nedeljo, 2. junija, bo v domu Partizana v Sevnici revija pevskih zborov, na katerih bo nastopilo čez 600 otrok iz treh občin
Sevniški kulturniki so se	Lisce, ki ga vodi Marika
že udeležili nekaterih prire-	Haler.
ditev v okviru sodelovanja Za danes je načrtovana spodnjeposavskih občin. 25.	medobčinska likovna razsta-
maja je v Brežicah nastopil	va v Krškem, v nedeljo, 2.
moški pevski zbor iz Sevnice,	junija, pa bo ob 10. uri do-
razen njega pa še moški ok-	poldne v domu Partizana v
Sevnici revija otroških pev-
Posebna komisija je ocenila, da bi 1050 zaposlenih lahko imelo deljen delovni čas
tet PD Primož Trubar iz Loke in ženski pevski zbor iz
Najstrožje kazni za kršilce
Odbor sevniškega turističnega društva je na zadnji seji sklenil zahtevati od občinske skupščine in uprave, naj najstrožje kaznujejo kršitelje odloka o javnem redu in miru. Odmetavanje smeti in druge nesnage v Sevniščico, Drožanjski potok in Florjanski potok zelo kazi kraj, proti tem pa ni ukre-njenega ničesar učinkovitega.
skih zborov, na katerih bo nastopilo čez 600 mladih pevcev.
15. junija bo revija zabavnih ansamblov. Iz sevniške občine bodo nastopili: Trio Slavka Kranjca z lastnimi skladbami, Fantje izpod zelenega Bohorja in sevniški Zabavni ansambel pod vodstvom Martinka Jamška.
V	programu sodelovanja med kulturnimi skupinami Spod. Posavja je tudi nastop amaterskih igralskih skupin.
Nadaljevanje del v Lutrovi kleti
Prejšnji teden se je v Sevnici sestal občinski odbor zveze kultumo-prosvetnih organizacij in določil, da bo sevniško občino zastopalo prosvetno društvo iz Šentjanža z igro Cvetje v jeseni, ki jo je pripravil ravnatelj tamkajšnje šole Jože Bavec.
Kakšen program za dan borca
Pred kratkim se je v Sevnici sestaj. pripravljalni odbor za proslavo 4. julija, dneva borca. Znano je že, da bo tega dne odkrit doprsni kip narodnega heroja Kolmana — Maroka. Razen tega bo program z nastopom pevoev in recitatorjev. Kot predvidevajo, bo na proslavi govoril Bogo Gorjan, popoldne pa bo zabavna prireditev na sevnišketn gradu.
Velik del od 1740 prizadevnih delavcev v sevniški občini dela v dveh izmenah, zato zanje ne bi bilo mogoče uvesti deljenega delovnega časa. To je ugotovila komisija, ki je preučevala te zadeve. Razen tega je menila, da bi bili najbolj prizadeti tisti delavci, ki stanujejo daleč od delovnih mest.
Zaposleni v kmetijstvu, gozdarstvu, prometu, trgovini in gostinstvu že sedaj delajo v posebnih razmerah, zato pri njih ni mogoče kaj dosti spreminjati; izjema je trgovina, ki se bo morala bolj prilagodita kupcem.
Za druge zaposlene v podjetjih, ki niso neposredni delavci, naj se uvede deljen delovni čas na vseh tistih delovnih mestih, ki so vezana na deljen delovni čas poslovnih partnerjev ali na izmenski delovni čas lastnih proizvodnih delavcerv.
Po mnenju komisije bi bilo potrebno v večini gospodarskih dejavnosti uvesti deljen delovni čas. To velja posebno za različne uprave, kjer bi ljudje lahko urejevali
svoje zadeve v dopoldanskem ali popoldanskem času. Po oceni bi skupaj lahko delalo v sevniški občini po novem 1050 zaposlenih, od tega polovica žensk.
Studenec: pohvaljena organizacija ZROP
Na letošnji skupščini ZZB v Sevnici so ostro grajali odnos ne&aterih članov združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki ne prihajajo na strokovna predavanja in ne skrbe za izpopolnjevanje znanja o vojaških veščinah. Zdaj so se razmere že izboljšale in kaže, da je opomin vendarle zalegel. Od vseh krajevnih organizacij Je treba pohvaliti ZROP na Studencu, ki zajema člane tudi na območju nekdanje občine Bučka. Ker je ta kraj precej oddaljen, bi tudi tu ustanovili samostojno organizacijo, saj imajo na voljo celo prostor in dobre stike z bližnjimi garnizijami, vendar je premalo članov.
K. Z
Prejšnji teden si je ogledala sreho Lutrove kleti sodelavka Zavoda za raziskavo materiala inž. gumijeva iz Ljubljane, za ta ponedeljek pa je bilo določeno, da bodo začeli prekrivati streho tega pomembnega slovenskega kulturnega spomenika. Prekrivanje strehe in naprava zračnih kanalov je dvoje del, ki jih je treba opraviti do jeseni, ko bo klet odprta za obiskovalce.
1. junija bo odprt gasilski servis
1.	junija bo sevniško gasilsko društvo uvedlo servisno gasilsko službo, ki bo v medobčinskem merilu skrbela za vzdrževanje gasilskih naprav. Delavec v tem servisu, Slavko Stopar, je že bil na izpopolnjevanju v zagrebški tovarni Pastor.
Gasilsko društvo bo sklenilo s posameznimi podjetji in ustanovami pogodbe o vzdrževanju gasilskih naprav, zanje jamčilo in jih pregledovalo. To zamisel so mnoga vodstva podjetij pozdravila.
Pionirji sevniške Sole in podružničnih šol so letos proslavili dan mladosti tako svečano kot še nikoli doslej. V soboto, 25. maja, so se ob 9. uri dopoldne najprej zbrali pred šolo, nato pa v sprevodu krenili na Trg Dušana Kvedra. V sprevodu so pokazali, kaj delajo v prostem času, saj so bili v njem mnogi člani RK, taborniki, šahisti, prometniki, čebelarji, niladi sadjarji in drugi. Višek svečanosti — na njej je igrala godba na pihala iz Zidanega mosta — je bil sprejem v mladinsko organizacijo. (Foto: Franc Pavkovič)
Kruh se bo podražil
1 kg belega bo 2,20 din, črnega pa 1,45 din
Pekarija Trebnje, zidaj pa tudi podjetje Žito iz Ljubljane,kateremu se je pekarija pridružila, sta že večkrat prosila trebanjsko občinsko skupščino, naj dovoli povišati cene kruha, češ da sedanja cena ne zadošča niti za
Ceneje -le svinina
Direktor KZ Trebnje inž. Slavko Nemanič je na naše vprašanje o pocenitvi mesa odgovoril, da bodo prodajalne kmetijske zadruge po prvem juniju začele prodajati svinjsko meso po nižji ceni, cena govedine pa bo ostala nespremenjena. Novo ceno svinine bodo te dni določili organi zadruge. Na pripombo o nizkih cenah živine in prodajnih cenah govedine je dejal, da so cene v zadružnih prodajalnah tako in tako manjše kot v večini prodajaln na sosednjem območju po Dolenjski.
plačilo vseh stroškov peke in prodaje.
Čeprav je na zadnji seji skupščine 23. maja odbornica Marija Velikonja menila, da to ni prav, ker bodo s povečanjem cene najbolj prizadeti ljudje z manjšimi dohodki, je skupščina vendarle ugodila prošnji podjetja in dovolila podražitev, vendar pod nekaterimi zahtevami.
Beli kruh iz moke B kategorije bo smel stata največ 2,20 ND, če je v polkilogramskih štrucah, pa 2,30 ND za kilogram, če bo pečen iz moke slabše kakovosti bo moral biti cenejši; to pa bo nadzirala tržna inšpekcija. Skupščina zahteva od pekov, da pečejo dober kruh in da podaljšajo čas prodaje in dostavo ter s tem izboljšajo preskrbo.
Na seji so določili še nekatere najvišje cene: za sladkor 2,60 ND, za sladkor v kockah 2,90 ND, za odprto rafinirano jedilno olje 4,70 ND, za ustekleničeno jedilno olje 5 ND, za pasterizirano mleko v litrskih steklenicah 1,45 ND in v pollitrskih steklenicah 1,50 ND. Cene bodo začele veljati osmi dan po objavi v uradni prilogi našega lista.
Razpokana m na več krajih udrta avtomobilska cesta pri Trebnjem je prejšnji teden dobila novo, precej debelo plast asfalta. (Foto: Legan)
V ANKETI SO PROSVETNI DELAVCI DOKAZALI, DA:
Kljub vsemu pa vendar večina ljubi svoj učiteljski poklic
Dve tretjini jih meni, da ima premalo družbeno-političnega znanja
Sprejem pri tov. Kavčiču
23. maja je v poslopju izvršnega sveta Slovenije v Ljubljani predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič sprejel zastopnike trebanjske občine: predsednika ObS Cirila Pevca, sekretarja občinskega 'komiteja ZK Romana Ogrina, sekretarja občinske konference SZDL Toneta žiberta in tajnika ObS Jože|a God-njavca. V skoraj dve url dol-
• > Razstava poklicev V Trebnjem
V	avli trebanjske osnovne •šole so odprli razstavo o 'Sokličih. Njen namen je seznanjati 'učence in njihove starše 2 različnimi možnostmi poklicnega umerjanja. Znano je, da se mladina preveč navdušuje le za nekatere modne poklice, mnogih pa sploh ne pozna.
Dol. Nemška vas: RK je zamrl
Krajevna organizacija SZDL v Dol. Nemški vasi ugotavlja, da je delo Rdečega križa zamrlo, odkar je kraj zapustila dolgoletna voditeljica te organizacije Darinka Japelj. člani vodstva so tudi prepričani, da prosvetni delavci premalo sodelujejo s starši svojih učencev in da je v vrstah članov SZDL premalo mladih.
gem pogovoru so ga seznanili z najvažnejšimi načrti in težavami v občini: gradnjo tovarne za predelavo krompirja, gradnjo mirenske osnovne šole in modernizacijo ceste do Mokronoga, težavami v kmetijstvu in tovarni šivalnih strojev. Tov. Kavčič je pokazal veliko naklonjenost za nekatere rešitve, predvsem pa za gradnjo tovarne za predelavo krompirja, in se zanimal, koliko bi pome-Tilla za kmeti jstvo Občine in širšega območja.
Občinski komite Zveze komunistov v Trebnjem je s pomočjo vodstev osnovnih šol izvedel javno anketo med 112 prosvetnimi delavci o vprašanjih, ki zadevajo vzgojo in idejnost pouka. Anketa je pokazala več zanimivih ugotovitev.
Kot je bilo pričakovati, meni pretežna večina prosvetnih delavcev, da ima materialistični svetovni nazor, polovica pa v isti sapi priznava, da premalo pozna dialektični materializem in da se v tem želi Izobraževati in izpopolnjevati.
Pomemben vzrok premajhne idejnosti pouka je po mnenju šolnikov sam učni program. Večina prosvetnih
Sprejem 300 učencev v mladinsko organizacijo
Priznanje so dobili tudi mladinski mentorji
Dan mladosti je tudi v trebanjski občini minil v znamenju mnogih prireditev. Najbolj živahno je bilo na športnih igriščih. V soboto je bilo finalno srečanje med najboljšima ekipama učenk v rokometu, na katerem so zmagale šolarke iz Velikega Gabra z rezultatom 6:2.
V	nedeljo je bilo na Mimi srečanje med najboljšima ekipama učencev: tokrat pa
delavcev, ki je po letu 1950 končala učiteljišče,je prepričanih, da jim je šola dala premalo za opravljanje poklica. Kar dve tretjini vseh pa trdi, da se zaveda premajhnega družbeno-političnega znanja.
Anketa je potrdila domnevo, da prosvetni delavci premalo sodelujejo z okoljem, v . katerem poučujejo. Samo pol jih je odgovorilo, da pozna razmere svojih učencev. Roditeljski sestanki so premalo za navezavo tesnejših stikov s starši.
Zanimive so ugotovitve o tem, koliko so prosvetni delavci pripravljeni delovati tudi v drugih organizacijah in društvih zunaj šole. 53 jih že sedaj tako deluje, 31 jih je pripravljenih delati, 18 pa ne. Mnogi delajo že v šolskih knjižnicah, samoupravnih organih, krožkih, mladinskem tisku, to pa so pripravljeni prevzeti tudi tisti, ki sedaj kaj takega še ne delajo.
Ker je v Trebnjem dovolj prostora za parkiranje avtomobilov, vodstvo krajevne organizacije ZB nasprotuje temu, da bi vozila lastniki puščali na ploščadi pri spomeniku NOB. Fotografska kamera je tam ujela celo vozilo predsednika krajevne skupnosti in odbornika. (Foto: Juvane)
so imeli zastopniki iz Velikega Gabra manj športne sreče in so z učenci Šentruperta zgubili z 12:9. V aitleskem šolskem prvenstvu je zmaga-
lo	zastopstvo trebanjske šole, ki je osvojilo tudi moštveno zmago v krosu. Taborniški rod »Sive jelše« iz Trebnjega je na Mimi z vrsto novih šotorov Dostavil propagandni tabor.
Letos je bilo na dan mladosti sprejetih v mladinsko organizacijo 300 pionirjev. Ob tej priložnosti je občinsko mladinsko vodstvo podarilo vsem šolam žoge, mladinskim mentorjem pa nalivna peresa v znak skromnega priznanja za delo z mladino.
Lovska koča na Vrhtrebnjem
Lovska družina Trebnje je sklenila postaviti na Vrhtrebnjem lovsko kočo blizu ceste, kjer je zelo lep razgled tja do Alp in Kamniških planin. Nekaj denarja bodo dobili s prodajo zidanice v Gradišču, drugo pa so pripravljeni narediti s prostovoljnim delom. Pred nekaj dnevi so si ogledali podobno kočo na Gorjancih. Lovska koča na Vrhtrebnjem bo po zamisli lovcev stalno oskrbovana, pozimi pa bi bila lahko dostopna tudi smučarjem, zakaj v njeni bližini so lepa smučišča.
Spodbudne so izjave prosvetnih delavcev o počutju v učiteljskih kolektivih in v učiteljskem poklicu. 72 se jih v kolektivih počuti dobro, 39 zadovoljivo in samo eden slabo, še ugodnejši pa je
anketni podatek, da se 101 prosvetni delavec dobro počuti v svojem poklicu in samo 11 jih tega ne zatrjuje.
Po, dosedanjem splošnem vtisu bi pričakovali drugačno sliko, anketa pa dokazuje, da večina prosvetnih delavcev z ljubeznijo opravlja svoj poklic, čeravno je prepričana, da od družbe ne dobi potrebnega priznanja..
M. L.
Mokronog: skupščina je priporočila avtomobil
Po daljši razpravi, v kateri je sodelovala skoraj tretjina odbornikov, je občinska skupščina v četrtek sklenila predlagati upravnemu odbo m gasilskega sklada, naj kupi gasilskemu društvu v Mokronogu obljubljeni gasilski kombi. Občinski štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami je namreč predlagal, naj bi raje kupili gasilsko cisterno, ki bi jo uporabljali tudi za oskrbo z vodo in za pranje ulic. Večina odbornikov je menila, da bi bilo treba preskrbo z vodo zagotoviti na drug način; z boljšimi vodnjaki, vodo pa bi v primeru suše ali požara lahko napeljali tudi s plastičnimi cisternami. Mokronoško gasilsko društvo bo letos slavilo 85-letnico obstoja.
DROBNE Z MIRNE
■ VODA JE ŽE PRITEKLA. Po
natančno 77 dneh gradnje je prejš-njo soboto že pritekla voda v novem mirenskem vodovodu, ki je dolg čez 5 km. Preden bodo zasu-
li	jarke, bodo še ves vodovod pregledali, 6e je narejen v redu.
■ PREPOVEDAN ODVOZ 'PESKA. Mirenska krajevna skupnost ima dva peskokopa: v Zapužah in na Debencu. Pogosto se je že zgodilo, da je KS pesek nakopala in pripravila, vzel pa ga je nepoklicani. Ljudem sporoča, da je iz teh peskokopov prepovedano odvažati pesek brez predhodnega dovoljenja vodstva krajevne skupnosti.
■ TUDI LETOS PRISPEVEK ZA POKOPALIŠČE. Prav tako kot lani bo tudi letos potrebno plačevati 5 novih dinarjev za en grob za vzdrževanje pokopališča. Po novem bodo občani pogrebne usluge plačevali na krajevnem uradu na Mirni.
■ ŠELE MALO NAREJENEGA.
Hitro se bliža dan izseljencev, vendar je Sele malo lastnikov hl5 polepšalo pročelja poslopij in okolico zgradb. Svet krajevne skupnosti je sklenil zamudnikom poslati pismena opozorila.
■	PREDLOG BO UPOŠTEVAN PRIHODNJE LETO. Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki z Mirne predlagali, naj bi cesto od Mirne proti Volčjim njivam in Mokronogu uvrstili v viS-jo skupino, ker bi tako dobila več denarja. Ta predlog bodo upoštevali pri delitvi denarja prihodnje leto.
■	ZA LEPŠO CESTO NA DE-BENEC. Letos je za cesto na De-benec zagotovljenih okoli 4000 novih dinarjev. Spomladi jo Je KS s pomočjo prebivalcev Stana, De-benca in drugih manjših vasi popravila, zdaj pa je zopet slabša in jo je treba vzdrževati. Svet KS meni, da je treba upoštevati tudi izletniški turizem in žrtvovati za cesto več kot za druge vaške poti. Več naj bi prispervala tudi koča na Debencu, ki ima od dobre ceste materialno korist.
V četrtek praznuje Mirna
V	četrtek, 6. junija, bo KS Mirna slavila krajevni praznik. Program obsega naslednje prireditve.
V	sredo zvečer bo v domu Svobode svečana akademija, na kateri bodo nastopili pevski zbor in recitatorji, zatem pa je v načrtu kino predstava. 6. junija bo ob pol Štirih popoldne svečana seja sveta krajevne skupnosti, polaganje vencev pri spomeniku NOB na Rojah, promenadni koncert godbe na pihala ter športna srečanja rokometašev in ballinarjev.
Mokronog: nov predsednik SZDL
Na zadnji seji odbora krajevne organizapije SZDL v Mokronogu so izvolili za novega predsednika krajevne organizacije Cirila Grebenska,. saj je imel dosedanji predsednik Vilko Videčnik mnoge druge dolžnosti kot poslanec in upravitelj osnovne šole. Odbor je sprejel tudi delovni načrt za prihodnje obdobje.
Zdaj v obeh občinah: ista cena, isti red
že nekaj let so ljudje zahtevali, naj bi tudi 900 m ceste Mokronog —•Martinja vas — Jesenice (tisti del od križišča s cesto III. reda pa do meje s sevniško občino) uvrstili med ceste IV. reda. To je bilo narejeno v novi kategorizaciji cest, ki jo je potrdilo občinska skupščina 23. maja. Tokrat ni bilo pripomb h kategorizaciji, saj ni vsebovala drugih večjih sprememb glede na stanje v prejšnjih letih.
Veterinarja pooblaščena tudi za inšpekcijo
Občinska skupščina je na zadnji seji pooblastila diplomirana veterinarja Ivana Vraničarja in Franca Štirna tudi za opravljanje nalog veterinarske inšpekcije. Podoben ukrep je naredilo že oko-
li	polovico občin v Sloveiiji kljub očitku, da bodo isti veterinarji sami sebe kontrolirali. Za kritje stroškov je skupščina prepustila veterinarski postaji celoten dohodek od pobranih pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede.
20 let PGD Volčje njive
V	nedeljo, 2. junija, bo prostovoljno gasilsko društvo Volčje njive, ki ga vodi Franc Zupanc, slavilo 20-let-nico delovanja. Povod za ustanovitev je bil hud požar v Glineku, vendar dolgo ni bilo mogoče zbrati toliko denarja, da bi kupili primerno opremo in zgradili gasilski dom. S pomočjo železarne Ravne in Barja se jim je pred 20 leti posrečilo kupiti brizgalno, dve leti kasneje pa je društvo dogradilo tudi gasilski dom. Za jubilej bo društvo priredilo veselico, denar pa namenilo za nakup gasilskih cevi.
Pogovor z zdravnikom
— Oh, Matjaž ugovarja nalašč, ker uživa v tem, — se je jezila sestra.
— Naj nalašč ali zares, — je rekel oče. — Stvar je vsekakor vredna pogovora. Ti praviš ali celo resno misliš
—	to pustimo —- da s tem nikomur nič ne škoduješ in da je, skratka, to stvar osebnega okusa. Moram ti najprej povedati, da tako mislijo zvečine samo moški, ženske pa ne. Zakaj, je razumljivo. Zenska je od nekdaj težila in teži tudi danes po urejenih in stalnih spolnih odnosih in po navadi le moški govoriči o svobodni ljubezni. Kolikokrat se moški zatekajo k zapeljevanju, lepim, besedam, ko pa je treba nosit: bremena, se jim izognejo. Koliko imajo pri tem vlogo naravne razlike med spoloma, je težko reči. Vsekakor pa tako pojmovanje korenini tudi v družbenih odnosih. Ti pa veš, da slone družbeni odnosi na proizvodnih, gospodarskih. na tem, kdo je lastnik -'•rozvajalnih sredstev. Moški kot. zasebni lastnik je glede odnosov med spoloma ukrojil taka pravila, ki so najbolj ustrezala njemu. In kakšna so bila? Veliko svobode v ljubezenskih in spolnih odnosih za moškega in malo ali nič za žensko. Drugače povedano, moški si je kot zasebni lastnik podredil žensko. Od nje je zahteval de-vištvo, potem brezpogojno zvestobo, pokorščino, čuvanje doma in vzgojo otrok, sebe pa je vsefff teh obvezno-
'Sti oprostil. Uveljavil je taka moralna pravila, da družba moža za zakonsko nezvestobo ni obsojala ženina nezvestoba pa je bila podvržena strogim obsodbam. Zakonske zveze so sklepali ljudje prvenstveno zaradi gmotnih koristi, povečanja bogastva, dobrega položaja v družbi, »vez in podobnih koristi. Vidiš, prav na tem, zaradi odprave takega stanja v odnosih med spoloma, je nastala misel o svobodi v ljubezni______
— Saj vsd moški niso bili bogati zasebni lastniki, — je ugovarjal fant. — Vsaj ne pozneje, ko so nastale velike razlike med bogatimi in revnimi.
Socializem odpravlja dvojno moralo
— Prav imaš. Zato tudi vidimo, da so iz ljubezenskih nagnjenj, in ne iz gmotnih koristi, sklenili zakonske zve-se predvsem ljudje, ki niso premogli nič oziroma le mar lo. Tako so se iz ljubezni ženili in mozili delavci in delavke, ki niso imeli nič, rasen svojih rok, in tako niso mogli z zakonsko zvezo v gmotnem pogledu ničesar pridobiti ne zgubiti. Nedvomno so se poročali iz pristnejših ljubezenskih vezi, čeprav Je seveda prevladujoča moška morala vplivala tudi na njihove odnose. Vse te stvari najdeš dobro opisane in tudi podprte z mnogimi podatki v znani Engelsovi knjigi »Izvor družine, privatne lastnine in države«. Če je še nisi bral, bi jo res moral.
— V tem korenini tista znana dvojna morala, mar ne — se je oglasila Alenka.
—	Mislim na to, da kar je moškemu dovoljeno, ženski ni.
— Seveda, in ostanke te, skozi stoletja prevladujoče morale čutimo še danes in jih je čutiti še tudi pri nas, čeprav živimo v socialistični državi. Socializem si prizadeva odpraviti to dvojno moralo in jo polagoma tudi odpravlja. Pri nas čedalje bolj sklepamo zakonske zveze na notranjih, to je oseb-
nih vezah. Gotovo so te vezi najvažnejši, če že ne edini porok, da bo taka zveza zadovoljna in trajna in da bo na njih zasnovana družina živela v trajnem in zadovoljnem sožitju. In da bodo odraščali otroci v njej v poštene, zadovoljne, enakopravne ljudi, ne glede na spol. Tudi vsa naša zakonodaja varuje družino, odpravlja podrejenost enega spola drugemu, terja enake odgovornosti in daje enake pravice obema spoloma.
Kot vidiš, omogoča socializem svobodno izbiro zakonskega tovariša po ljubezenskih nagnjenjih.
Mislim pa, da so še drugi razlogi, ki govore proti neodgovorni svobodi, — se je znova oglasila m vi. — V takih neodgovornih odnosih se tudi izpostavljamo nevarnosti širjenja spolnih bolezni in to na samo človekova osebna stvar, saj s tem ogro-
Mata se je ozrla na očeta, ko da bi od njega pričakovala pomoči. Kazno je bilo, da je njemu nekako dovolj teih pomenkov, pa se je le prilagodil.
Človek je naravno in družbeno bitje
—Na to vprašanje smo pravzaprav odgovorili že s tem, kar smo rekii. Ge ne
v	celoti, pa vsaj deloma. Trdili smo, da človek nri le naravno, marveč tudi družbeno bitje. Kot rečeno, odnosi med spoloma niso le osebna stvar, marveč zadevajo tudi družbo, ker imajo zanjo važne posledice. V prvi vrsti se iz teh odnosov rode otroci. Po današnjih spoznanjih vidimo, da se otroci najlaže in najbolj pravilno telesno in predvsem duševno razvijajo v urejenem družinskem živ-
t
M
Ančka Gošnik-Godec: Otroci in jabolko (ilustracija k zgodbi Ele Peroci: »TELEFON«)
žamo ackravje skupnosti, nar roda. Odpravljanje in zdravljenje bolezni stane vsako družbo težke denarje, torej delamo s tem tudi družbeno, in ne samo osebno škodo. Predvsem pa z neurejenimi spolnima odnosi tvega mo, da se rode nezaželeni in tudi nezakonski otroci. Koliko so taki otroci v življenju prikrajšani, pa čeprav jih zakon še tako varuje, si težko mislimo. Prikrajšani so za čustva ljubezni svojih roditeljev, če že ne obeh, pa največkrat vsaj za očetova — pogosto tudi za topel, varen dom in tudi gmotno so velikokrat na slabšem kot zaželeni in zakonski otroci. — Obmolknila je in potem bolj sama sebi kot drugam pripomnila:
—	Oh, koliko je razlogov, ki govore proti taka svobodi!
Družina je sedla k večerji in vsem je ugajalo, da so molčali. Najbrž so bili z mislimi že daleč od teh premišljevanj. Alenka pa se nekako ni mogla premagata. Proti pričakovanju je pogovor obnovila.
—	Veš, česa pa jaz ne razumem prav. Zakaj se v naši družbi talko vztrajno zahteva, naj fantje in dekleta sklepajo zakonsko zvezo? Saj bi tudi brez tega lahko živeli skupaj in resnične ljubezni složno in ' kolikor toliko trajno.
ljenju. Temelj družinskega življenja pa je stalna in trdna zakonska zveza. Predvsem zaradi otrok družba vztraja na tem, naj bodo odnosi med spoloma tudi pravno urejeni, potrjeni, kot zakonito pripoznana in stalna zveza. Družbi namreč ni in tudi ne more biti vseeno, kako se razvijajo njeni potomci. Razen tega tudi v življenju vidimo, da se zagovornika popolne svobode in zasebnosti odnosov med spoloma, torej ljudje, ki jim ni všeč, da bi bili ti odnosi pravno urejeni kot zaikonska zveza, največkrat poskušajo otresti svoje odgovornosti za potom oe in skrb zanje prepuščajo družbi. To so največkrat isti ljudje, ki govoričijo o svobodni Ljiubezni tako, kot si omenjal ti, Matjaž. Značilno zanje je, da v teh odnosih ne čutijo nobene dolžnosti do nikogar: ne do zakonskega druga ne do družbe ne do potomcev. Jemljejo od tega le tisto, kar jim godi, bremena pa naj nosi kdor koli drug — družba, ženska, njim to ni mar...
—	To se pravi, da na sklepanju zakonske zveze vztrajamo, kor preprečuje neodgovornost in pospešuje napredek in odgovornost v odnosih med spoloma, — je povzela mati. — Človek se
je že v predzgodovinskih časih zavedal, da v odnosih med dvema človekoma ne gre le za njuno osebno zadevo, marveč da imajo ti odnosi tudi posledice za družbo. In zato je človek že tedaj in skozi vso zgodovino posegal v te odnose in joh poskušal urejati tudi s predpisi, najprej nepisanimi, kasneje tudi s pisanimi. Jasno je, da jih je urejal vselej obstoječim družbenim odnosom in nazorom primemo. Danes smatramo, da pravno urejen, torej kot zakonska zveza potr jem odnos med dvema človekoma najbolj ustreza posamezniku., potomcem in družbi. Posamezniku in potomcem posreduje občutek stalnosti in vamosi, razen tega pa še toplo družinsko ognjišče in vzdušje, družbi pa zagotavlja, da se zveze ne bodo prepogosto menjavale in ji s tem ljudje ne bodo povzročali težav. Razvezovanje že sklenjene zakonske zveze, posebno če so se že rodili otroci, nakoplje namreč velike nevšečnosti družbi, velike težave prizadetim zakoncem, naravnost strašne pa največkrat otrokom. Otrok ima rad oba roditelja in ne more razumeti, zakaj naenkrat ne morejo več živeti vsi skupaj. Taka doživetja obroke duševno silno motijo in jim prizadevajo škodo, ki je skoraj ni mo-' goče povsem odpraviti.
— Ali potem naša družba tudi razvezam že sklenjenih zakonskih zvez ni naklonjena? — se je malo začudilo dekle. — Pa se vendar ljudje ločujejo.
Skrbno je treba pretehtati vse še pred sklepanjem zakonske zveze
— Ne, naša družba razvezam ni naklonjena, marveč želi, da bi ljudje svoje zakonske zveze in sploh vsak bolj oseben odnos s človekom drugega spola dobro pretehtali in se šele po temeljitem premisleku odločili zanj. Ve namreč, da je trganje takih vezi bridka stvar, ki človeka duševno hudo prizadene in da človek ponesrečene zveze in odnose le težko preboleva. Nikdar jih ne preboli brez sledcnr v svoji duševnosti, zelo pogosto pa pomenijo zanj duševno rano ali udarec, ki ga čuti vse življenje. To vpliva na njegovo splošno, predvsem pa duševno zdravje, vpliva na njegovo delavnost, na njegove odnose z drugimi ljudmi, na njegov celotni odnos do življenja. Taki ljudje so pogosto zagrenjeni, potrti, nezadovoljni, nesrečni. Nekaj podobnega je z nezakonskimi otroki in pa z otroka iz razvezanih zakonov. Tudi ti otroci se pogosto že od mladih nog čutijo zapostavljene in prikrajšane. Veliko teže kot njiho-
vi	srečnejši vrstniki zrastejo v zdrave ljudi...
— Seveda pa naša družba razvezo načelno dovoljuje, — je pripomnil oče, — kar je edino pametno. Dovoljuje jo v primerih, da je postala zakonska zveza tako nemogoča da pomeni za oba zakonca in za otroke še večjo škodo kakor razveza. Poskuša pa jo ohraniti, dokler je kaj upanja, da se ne bo razdrla in da pri tem ne bo nastala prevelika škoda.
— Danes imamo pa kar doma pravo predavanje z razpravo in vsem, kar sodi k temu, — se Je zasmejal fant.
Pravilna in potrebna prehrana
Rutin skrbi za neprepustnost žil lasnic. Najdemo ga v sadju in zelenjavi. Avitaminoza pomeni drobne krvavitve, ki so lahko tudi množične, če ga v hrani manjka, doda-jsuno vitamin kot zdravilo.
Tako. Nekako smo se prebili skozi sestavine naše hrane. Prav pa je, da malo osvetlimo razmere, ki nastanejo, če hrana ni pravilna ali pa če obroki niso pravilno razdeljeni čez dan.
Toliko poudarjamo, da je pri nas v Sloveniji že vse najboljše, da smo že med razvitimi pokrajinami Evrope, vendar prehrana še ni pravilna. Prehrana je odvisna neposredno od prosvetljenosti prebivalstva in njegove gospodarske moči. Oboje pa je še vedno v razvoju. Povprečno gledano, je beljakovinska hrana draga, sladkorji so najcenejši. Zato je poraba sladkorjev v obliki kruha, testenin, krompirja največja, maščob porabimo nekaj manj, najmanj pa beljakovin. Kalorij pojemo še preveč, sorazmerje pa je neugodno, zato stalno opažamo pomanjkanje beljakovin. To najprej opazimo, če kdo zboli za kako boleznijo, ki ni v zvezi s hrano. Najbolj so tedaj prizadeti otroci, starčki in dojenčki. Prav zaradi tega moramo skoraj pri vsaki bolezni tem dodajati tudi še zdravila, ki vsebujejo snovi, ki bi jih sicer morali imeti v hrani. Največkrat opazimo pomanjkanje različnih snovi v hrani kot slabo počutje, utrudljivost, neodpornost in bolehnost. Potem ni čudno, če včasih ljudje zbole kar resno zaradi majhnega prehlada ali skoraj nepomembne poškodbe.
če vemo, da prehrana pri nas šepa, moramo poudariti, da niti časovno ne ustreza. Veliko ljudi bedi v noč, opravlja neko delo, posluša radio, gleda televizijo, bere časopise in knjige ah pa se uči. Karkoli že počno, ne spe in ne počivajo dovolj. Zjutraj gredo na delo ali v šolo brez zajtrka ali pa le nekaj spijejo. Dejansko od večerje pa do kosila ne jedo. Znanost pravi, naj razdelimo svoje obroke hrane tako, da bomo zjutraj dobili precej kalorij in spet pozno popoldne ali zvečer. Torej obilen zajtrk in obilna večerja. Opoldne, dopoldne in popoldne naj vmesne malice le premoste potrebe med obema glavnima obrokoma. Zakaj? če vso noč počivamo ali pa tudi ne, je zjutraj potrebno precej kalorij za pripravo za delo, zvečer pa spet, ker smo jih z delom porabili. Vmesni obroki koncentrirane malice pa naj dajo občutek sitosti in naj dajo le toliko kalorij, da sposobnost za delo ne pade. Vse je seveda odvisno od poklica, spola in starosti, v načelu pa le velja.	•	-	-
Pri nas je prav nasprotna navada: najemo se opoldne, zanemarjamo večerjo in zajtrk. Pojemo količinsko preveč hrane, ki je navadno revna kalorij, pa tudi na varnostnih in energetskih snoveh. Verjetno bo še precej časa preteklo, da se bo ta ukoreninjena navada spremenila. Družbena in gospodarska reforma s svojim deljenim delovnim časom skuša prisiliti prizadete državljane v tak način prehrane, ki je sodoben in znanstveno utemeljen. Uspehe bomo kmalu videli.
Dvig življenjske ravni, širša izobrazba, reformna prizadevanja, vse to bo brez dvoma vplivalo na način prehrane, da bo primernejši. Rezultati bodo potrdili trditve, življenjska doba se bo podaljšala, nekatere bolezni bodo izginile, drugih bo manj, pojavile pa se bodo nove, ki so značilne za visoko razvito družbo. Z napredkom vseh znanosti, tudi medicine, pa bodo bodoča pokolenja živela dalj in bodo bolj zdrava.
Sončenje koristi -lahko pa tudi škoduje
Te dni postaja sončenje vedno bolj aktualno. Prišla je pomlad in z njo se je učinek sonca na vaš obraz povečal že ob sprehodu, na poti iz službe, kaj šele, kadar se mu boste namenoma izpostavili. Sončni žarki koristno delujejo na kožo, če se znamo pravilno sončiti.
Sončne žarke delimo na svetlobne, na dolgovalovne IR (infrardeča) in na kratkovalovne UV (ultra-violične). Žarki IR kožo ogrevajo, izzovejo boljšo prekrvavitev kože in s tem boljšo prehranjenost tkiva. Žarkov UV ne zaznamo; ti povzročajo najprej eritem (rdečico, ki je škodljiva, če se ne pre-hamo sončiti pravočasno oz. če kože pravilno ne zaščitimo). Na nezaščiteni koži se pojavi kot posledica rdečice nabreklost, koža postane vroča in boleča na pritisk in poveča se telesna temperatura. Po rdečici naj sledi pigmentacija (porjavi-tev) pomirjanje kože. Do
tega pa ne bo prišlo, če kože ne bomo pravilno negovali in je zaščitili..
Zelo učinkovito boste zavarovali kožo pred sončnimi opeklinami in dosegli pravilno porjavi tev kože z uporabo Delial sredstev za sončenje. Izbirate lahko med kremo, mlekom, spray oljem in spray peno Delial.
Zaščitno mazilo Delial nanesite pred sončenjem na obraz in po telesu. Prve dni, ko koža sonca še ni vajena, se namažite z Delialom dva-do-trikra/t dnevno po kopanju oziroma po umivanju.
Do nedavnega je velja-
lo,	da ostanemo na soncu prvi dan le 5 do 10 minut.. Z zaščitno kremo Delial na koži pa se brez skrbi lahko sončite že prvi dan tudi dve uri. čas sončenja lahko naslednje dni poljubno podaljšate. Koža obraza in -telesa, če jo negujete z Delialom, postane izredno lepo rjava in ostane pri tem prožna in gladka.
FRANK HELLER:
Prijateljeva pošta
Peterheeim me je pričakoval v krčmi na Rotovškem trgu. Svoj dolgi život je ukrivil okoli zaboja z tovorim drevesom; njegove velike sinje oči so izražale napeto pričakovanje.
»Nič,« sem rekel. Seveda. Saj smo vendar na Danskem.
Ptravkar sem bdi doma, v svojem hotelu, da bi zvedel, ali je morda prispela poštna nakaznica. Vedel sem, da so jo pred tednom odposlali iz Stockholma, če bi jo bdi pošiljatelj poslal kot navadno poštno nakaznico, bi bilo vse lepo in prav — tedaj' ba jo bil v Kopenhagnu prejel brzda že včeraj, komaj pet dni pozneje kakor ostale poštne pošiljke. Ker pa jo je poslal brzojavno, je bila usoda zapečatena. Brzojavno nakazilo lahko roma po danski pošti neverjetno dolgo — teden, mesec ali celo leto dni. To sem razložil Peter-heimu in klical peklenski ogenj nad danske pošte. Peterheim je bil gospodarsko zainteresiran na moji poštni nakaznici. Obljubil sem mu, da ga povabim na kosilo, brž ko prispe nakaznica. Zato pa me je on že pet dni vzdrževal.
Peterheim je blaga duša, take nima svet. Skušal me je potolažiti.
»Seveda je pošta na Danskem nemogoča,« je rekel. »Ampak če še nisi bil v Italiji, ne govori o pošti. Ljubi bog v nebesih! Italijanska pošta ima samo — samo analfabete v službi. Analfabete iščejo, o tem so vedno oglasi v vseh časnikih; ker pa analfabeti ne prebirajo časnikov, se nikakor ne nabere zadosti analfabetov. Kako da jih imajo kljub temu dovolj, tega nihče ne ve, ampak najdejo jih, o tem govore dejstva. Letošnjo zimo...«
Peterheimu sem prestrigel besedo. Pogled na uro mi je povedal, da je čerta popoldne. Ob šestih zapro pošto in najin poslednji up bo splaval po vodi. Oprostil sem se Peterheimu in planil v poštni urad v ulici Vester-Vold, da sam povprašam, ali je nakaznica morda tu in je niso poslala v hotel. Ko sem se čez pol ure vrnil, je izraz na mojem obrazu povedal dovolj, kako sem uspel. Peterheim je takoj spet povzel, da bi me potolažil:
»Letošnjo zimo sem bival v Taormini na Siciliji. Prelepa priroda, čudoviti ljudje, nobenih muzejev, nobenih Madon. Vino sijajno, tisto z Etne kakor tudi maršala. Vse odlično, ko le pošte ne bi bilo!
Ko sem bil teden dni v Taormini, sem se čudil, ker že ves čas nisem prejel niti pdsane vrstice. Dan na dan sem nato spraševal, če ni prispelo kakšno pismo zame. Niente — nič. Pa vendar mora biti kakšno pismo. Niente — ga ni! Po štirinajstih dneh sem vprašal: Ali
l
il
— Videl boš, to bo nadvse zanimiva borba!
tu sploh imate kakšno pošto? — Ma che! Seveda jo imamo. — Prav. Ko pride pismonoša, ga pošljite k meni. Rad bi ga spoznal, rad bi ga pozdravil, rad bi ga otipal, da se prepričam, ali je res na svetu.
• Naslednji dan je prišel v mojo sobo postaren moži-ček. Rekel sem mu: »Slišite, zdaj sem že dva tedna tu. Se nobenega pisma nisem prejel, prepričan sem, da vsi drugi ljudje dobivajo pisma. To ni po pravici. Zahtevam, da dobim pisma takisto kakor vsi drugi. Saj me razumete. Poskrbeti morate, da bom dobival pisma. Tule — kozarec maršale, na zdravje! — Se enega, na zdravje! — In še enega — na zdravje! Ampak zdaj hočem imeti pisma!« Poštni sel je odhlačal po stopnica in jecljaj e obljubil, da bom odbival pisma.«
Spet sem segel Peterheimu v besedo. Pogled na uro mi je povedal, da bo zdajle pet. Ob šestih bodo pošto zaprli in najin poslednji up bo splaval po vodi. Oprostil sem se Peterheimu in planil v glavni poštni urad v Kobmagerjevi ulici, da bi poizvedel, ali je morda tam poštna nakaznica, če je niso poslali na poštni urad v Ve-ster-Vold. Ko sem se drugič vrnil, je izraz na mojem obrazu dovolj razločno povedal, kaj in kako je bilo. Srčno dobri Peterheim je začel brž spet pripovedovati, da bi me potolažil:
»Naslednji dan sem prejel pisma; ne samo eno, marveč dve; tretji dan sem dobil štiri; četrti dan šest, po enem tednu ga ni bilo v Taormini, ki bi prejemal toliko pošte kakor jaz. Pisma sem dobival iz Norveške, švedske, Danske, iz Rusije, Francije, Nizozemske, Španije, Portugalske in iz
drugih držav. Pa ne le pisem, tudi časnike in poštne zavoje sem prejemal. Pismonoša je dobival vsakokrat.. « Zgrabil sem Peterheima za rame in ga gnal s seboj. Tale misel me je preblisnila: še en poštni urad je, poštni urad na ulici Tiedgen. Res da ni bilo upati, da bi bito moje brzojavno nakazilo tam, to je bilo izključeno, ampak v moji prsih se je dramila rahla slutnja. Bilo je domala že šest in sva morala teči, če sva hotela še o pravem času prispeti
Frank Heller, švedski novinar in pisatelj (rojen 1886 je zaslovel po mnogih svojih kriminalnih, mestoma humoristično in ironično napisanih romanih, med katerimi so nekateri prevedeni tudi v slovenščino (Blagajna velikega vojvode, Prigode gospoda Collina in podobno). Je tudi mojster kratkega šaljivega podlistka.
tja. Ko sva tekla, je Peterheim nadaljeval:
»Pismonoša je dobil vsa-krat po tri kozarce maršale. Ampak kakšno pošto sem prejemal! Tu so bila pisma, naslovljena na Andersena, Petersona, Lundstroma, Schulzeja, Mullerja, Schmidta, Duvala, Jonesa, Smitha in Robinsona. Vse, o čemer je nepismeni pismonoša mislil, da mi utegne koristiti, je prinesel meni. Ampak čas je mineval, denarja pa od nikoder. Pa sem potožil pismonoši in rekel: »To ni nič. Pisma mi prinašate. Nič ne rečem; ne, pisem in časnikov dobivam dovolj, tega nikakor ne tajim; toda mar mislite, da lahko živim od pisem in časopisja? Denar moram dobiti, razumete? Denar!« Drugo jutro je prišel analfabet z velikim denarnim pismom in me prosil, naj mu potrdim prejem. Kaj praviš, od kod je bilo? Iz Turčije; in bito je naslovljeno na nekega Turka, ki se je pisal Ibrahim bej. — »Ampak jaz nisem Ibrahim bet}«, sem rekel analfabetu. In veš, kaj se ie zgodilo? Analfabet se je raztogotil, bil je zares v ognju, izprsil se je in me gledal, oči so se kar bliskale. — »Signore«, je rekel, »to je najveoje in najlepše pismo, pismo s petimi pečati, štirimi znamkami in v rdečem ovoju; nalašč za vas sem izbral to pismo in vi ga ne marate? Kaj si pravzaprav mislite, signore?« Pred takim vzbu-hom upravičenega srda sem seveda moral kloniti in, — ne, kaj vidim? Saj bi lahko mislil, da sem v Italiji!«
Peterheim je po pravici vzkliknil. Prišla sva na poštni urad v ulici Tiedgen in v tem nemogočem, popolnoma nemogočem poštnem uradu je ležala moja brzojavna denarna nakaznica.
Celo štiri dni je že tu ležala.
Peterheimovo in moje kosilo je bilo rešeno.
ERNST HEYDA:
Nevarna pustolovščina
»Prekleto«, je zagodrnjal mož, se naglo umaknil in hitro zaprl vrata, ki so bila že napol odprta. Na stopnišču se je bila namreč prižgala luč in nekdo je prihajal počasi, s težkimi koraki po stopnicah navzgor. Mož je prežal za vrati, dokler ni na stopnišču ugasnila luč, potem je smuknil skozi vrata, jih za sabo zaklenil in se potihoma splazil po stopnicah proti izhodu iz hiše.
Na cesti je nekaj trenutkov postal in prisluškoval, toda v hiši se ni nič zganilo. Samo skozi priprte poloknice pritličnega stanovanja je bito slišati tiho glasbo. Verjetno je igral radio.
Rahlo je deževalo, a izza vogala je potegnil hladen veter. Mož je za-vihnil ovratnik plašča in odšel naglo po cesti. Na koncu vrste izložbenih oken velike prodajalne je zavil v stransko ulico in se ustavil med vrati razsvetljene restavracije.
».. .br večer,« ga je pozdravil nekdo za hrbtom.
Mož se je hitro ozrl, zažmrkal v temo, a ko je prepoznal tistega za sabo, ga je namesto pozdrava ogovoril: »A ti si, Vili!«
»Torej ti je uspelo?« je vprašal Vili.
»Kakor vidiš,« mu je odgovoril Karel. »Ampak zdaj moram takoj nekaj spiti!« Počakal je še, da je Vili zaprl dežnik, nato sta jo skupaj mahnila k točilni mizi.
»Dvakrat žganje!« je naročil Karel natakarju, »in škatlo cigaret.« Obrnil se je k Viliju in po obrazu se mu je razlezel neopredeljiv nasmešek. »Veš, kaj takega nisem še nikoli naredil. Ni tako preprosto, razumeš! Prekleto, res, ni preprosto! Pa še dosti ni manjkalo, da bi se mi vse ponesrečilo. Ravno sem že hotel stopiti skozi vrata, ko se je na stopnišču prižgala luč in je začel nekdo kolovratiti po stopnicah navzgor. No ja, zdaj je mimo! Na zdravje!«
Vili je prikimal: »Ja, ja. To ni malenkost, zares!« je dejal in postavil prazen kozarec na točilno mizo.
»Res ni bito enostavno!« je ponovil Karel. »Kakor sem že rekel, to sem storil prvič. Nenehno se je premetavala po postelji. No, potem se mi je nenadoma zazdelo, da jo je zmanjkalo. In to prav takrat,
JAROSLAV HASEK:
Pravno sposobna oseba
Na svetu je vrsta ustanov, o katerih bi lahko z mirno vestjo rekli: Bolje, da bi jih ne bilo.
In kar nemogoče si je misliti, da bi na primer dve ustanovi imeli enak pravilnik. Zatorej so pravilniki vseh sort: politični, disciplinski, družbeni, sodnijski in tako dalje. Nekateri so celo škodljvi, kot...
Ampak v primeru, ki ga bomo obravnavali, gre za progres, torej progresivni pravilnik, in bilo bi smešno, če bi trdili, da je to kak politični pravilnik.
Ne! Gre kratko in malo za — špediterski pravilnik. Sam ljubi bog ve, koliko pravilnikov bo še izdanih, prav za potrebe družbe. Preštudirani in izdelani bodo tako natanko, da bodo ljubo človeštvo čimbolj osrečili, mu dajali občutek varnosti. No, naš pravilnik je torej tudi tak, mislim ta špediterski.
Gospod Raudnic, doma nekje na deželi, je pri kamnoseški firmi v Pragi naročil nagrobnik za rajnega očeta. Firma naj bi nagrobnik poslala na deželo, prav na božjo njivo, kjer je bil rajnik pokopan. Bil je iz enega samega kosa, namreč nagrobnik, in težak svojih 420 kilogramov.
Lepega dne je gospod Raudic dobil pisanje, da je nagrobnik narejen. Brž se je odpeljal v Prago in v neki špediterski firmi uredil vse formalnosti, potrebne, da se nagrobnik odpremi in dostavi na pokopališče, špediterskim uslužbencem je dal natančna navodila o kraju in celo o parceli, na kateri njegov rajni oče počiva.
Minilo je nekaj dni. In takole ob dveh, ko se je gospod Raudnic vrnil iz službe domov, je zagledal pred hišo, v kateri je dostojanstveno stanoval v tretjem nadstropju, gručo ljudi. Vsi so bili nekaj vznemirjeni in so živahno o nečem razpravljali. Stopil je bliže in videl, da hoče osem krepkih možakov odnesti nagrobnik v hišo.
Trd od presenečenja je vprašal, kaj se dogaja. Povedali so mu, da je to nagrobnik za gospoda Raudnica, ampak sam hudič ga vedi, kako bi to reč spravili v tretje nadstropje. Vodja teh simpatičnih možakov je prav vljudno povedal, da ima njihova špediterska firma nov pravilnik. Po tem pravilniku pa smejo izročati naročene stvari samo pravno določenim osebam. No, ker je oče gospoda Raudnica mrtev, ni torej več pravno sposobna in določena oseba, zato pripada nagrobnik samo živemu, pravno sposobnemu gospodu Raudnicu kot najbližjemu sorodniku rajnika.
• Gospod Raudnic ni mogel odvrniti katastrofe ne zlepa ne zgrda.
»Samo vi kot pravno sposobna oseba imate pravco do nagrobnika,« mu je vljudno, vendar odločno dejal zastopnik špediterske firme, se obrnil proti svojim možakarjem in zavpil:
»Hooruk!«
šestnajst rok je zgrabilo nagrobnik in ga odneslo po stopnicah. Gospod Raudnic je jokal od jeze, hišnica prosila in rotila, hišnik klel, da se je kar kadilo. Ampak vse skupaj ni pomagalo, nagrobnik se je pomikal više in više. V tretjem nadstropju so ga možaki postavili na tla in čakali, da pride za njimi gospod Raudnic in odklene stanovanje. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, česar ni nihče pričakoval: na vsem lepem je nagrobnik zgrmel po stopnicah v pretličje, podrl nekaj ograj in spotoma stlačil tudi gospoda Raudnica kot zrelo hruško.
Ker je v tem trenutku gospod Raudnic nehal živeti in torej ni bil več pravno sposobna oseba, so po sklepu špediterske firme poslali nagrobnik njegovemu najbližjemu, živečemu in torej pravno sposobnemu sorodniku.
 1
I I I I I I I I I I I I I I I I i
ko sem že mislil, da mi ne bo uspelo. Počakal sem še nekaj minut, a ni se več zganila ...«
»Važno je, da ti je uspelo!« se je nasmehnil Vili in tolažilno potrepljal Karla po ramenu.
»že, že...« je zamrmral Karel in porinil pred natakarja prazna kozarca. »Toda, rečem ti, to stane živcev! Na ta račun se ga bom nocoj naluckal, to mi lahko verjameš, Vili. Nocoj plačam jaz! Zdajle jih bova spila nekaj še tule ob točilni mizi, potem pa greva v posebno sobo.«
Vili in Karel sta na dušek spraznila kozarca.
»Kakor sem rekel, to stane živcev,« je ponovil Karel. »Tega vendar ne morem storiti vsak večer, kajne?«
Vili je žalostno prikimal. »Poznam to reč! Toda, kako bi bilo sicer mogoče? Nekaj pa vendarle moramo imeti od življenja!«
»In pomisli,« je zdaj dejal s težavo med smehom Karel, »kaj se bo zgodilo, če se moja žena iznenada prebudi in opazi, da sem se kljub vsemu vrnil v gostilno!«
D0LENJSK^^^^EDN!l^^ESTM^vsal^etrtel(60.OOP izvodov! fcU
Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)^21-227!
»DOLENJKA«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto
KOMISIONARJA
Pogoji:	kvalificiran	delavec	trgovske	stroke	z
odsluženim vojaškim rokom.
Nastop službe takoj. Interesenti naj pošljejo ponudbe v 8 dneh po dnevu objave.
Razpisna komisija za delovno mesto direktorja' pri projektivnem biroju
REGION V BREŽICAH
ponovno razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da je diplomirani inženir arhitekture ali diplomirani inženir gradbeništva z najmanj 2 leti prakse
— da je inženir gradbene stroke z najmanj 5 leti prakse
— da je gradbeni tehnik z najmanj 10 leti prakse.
Kandidati morajo predložiti dokazila o šolski izobrazbi s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj.
Razpis bo zaključen 30 dni po objavi.
Komisija za sprejem in razporejanje delavcev pri
Veletrgovini »MERCATOR«, Ljubljana — PE »STANDARD«, Novo mesto
objavlja izpraznjeno delovno mesto
KOMISIONARJA (prodajalca) v EN GROS skladišču
Pogoj: kvalificiran delavec trgovske stroke (moški). Nastop službe: takoj ali po dogovoru.
i	'
Pismene ponudbe pošljite splošni službi PE »STANDARD«, Novo mesto, Glavni trg 3, do vključno 8. junija 1968.
Komisija za delovna razmerja
SGP »ZASAVJE« - TRBOVLJE
r a z gl a š a prosto delovno mesto
GRADBENEGA DELOVODJE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še sledeče pogoje:
— da ima dovršeno delovodsko šolo in 2 — 3 leta prakse,
— da ima potrdilo o nekaznovanosti in da ni v kazenskem postopku.
Interesenti naj pošljejo primerne ponudbe do 10. junija 1968 na naslov: SGP »Zasavje«, Trbovlje, komisija za delovna razmerja.
DIJAŠKI DOM MAJDE ŠILC ŠMIHEL pri NOVEM MESTU
bo sprejemal za šolsko leto 1968-69
kandidate in kandidatke, vpisane kot redne dijake oz. dijakinje na:
ekonomski, medicinski ali kmetijski srednji šoli, gimnaziji ali pedagoški gimnaziji, gostinski ali poklicni kovinarski in avtomehanski šoli v Novem „ mestu.
Mesečna oskrbnina bo 250 Ndin. število prostih mest je omejeno. Prošnje za sprejem je treba predložiti do 23. junija 1968.
Vpisovanje in sklepanje pogodb bo v pisarni doma od 24. do 30. junija 1968 oziroma iste dni kot vpisovanje na ustrezni šoli.
Med opravljanjem sprejemnega izpita na katerikoli srednji šoli kandidati in kandidatke lahko dobijo hrano in prenočišče v dijaškem domu.
GOSTINSKA SOLA NOVO MESTO
ki posluje kot srednja poklicna šola v okviru šolskega centra za gostinstvo, Novo mesto, Društveni trg 1,
razpisuje za šolsko leto 1968-69 sprejem večjega števila učencev za poklica
kuhar in natakar
šolanje traja tri šolska leta in obsega: pouk družbe-no-jezikovnih predmetov, praktični pouk in strokovno prakso.
Pogoji za vpis v prvi razred gostinske šole so:
— dovršenih 8 razredov osnovne šole,
— starost do 18 let,
— telesna in duševna sposobnost za poklic kuharja oziroma natakarja.
Za vpis naj se kandidati prijavijo pismeno najkasneje do 25. 6. 1968. Prijavo za sprejem je treba kolkovati v znesku 0,50 din.
Prijavi za sprejem naj kandidati priložijo:
— spričevalo o dokončanem 8. razredu osnovne šole,	'"*•
— zdravniško spričevalo,
— po možnosti izpis iz rojstne matične knjige,
— osnovna šola pa naj pošlje mnenje glede poklicne usmeritve kandidata.
V	zvezi z izdajo zdravniškega spričevala je potrebno, da zdravstveni organi izvršijo pregled, ki ustreza zahtevam gostinske panoge.
če bo število prijavljenih kandidatov večje od predvidenega števila, bodo kandidati opravili preizkušnjo znanja iz slovenskega jezika in računstva v okviru snovi iz osnovne šole.
Kandidati se morajo javiti v šolskem centru za gostinstvo, Novo mesto, Društveni trg 1, dne 25. junija 1968 ob 8. uri.
Pouk za šolsko leto 1968-69 se prične v začetku septembra t. 1.
Vsi učenci prejemajo v času praktičnega pouka in strokovne prakse nagrade v skladu z načeli nagrajevanja učencev gostinske stroke na našem področju.
Učenci, ki so doma zunaj Novega mesta in želijo stanovati v internatu, naj se obrnejo s prošnjo na dijaški dom »Majde Šilc«, Šmihel pri Novem mestu. Podrobnejše informacije daje šolski center za gostinstvo, Novo mesto, Društveni trg 1, telefon 21-527.
Kadrovska komisija GRADBENEGA PODJETJA
OBNOVA - Ljubljana
TITOVA 39
razglaša
naslednja prosta delovna mesta za:
1. statika
z najmanj 5-letno prakso, za delo v razvojnem oddelku;
2. gradbenega dipl. inženirja
s pooblastilom za odgovornega vodjo pri izvajanju gradbenih del v gradbeni operativi;
3. gradbenega tehnika
z 10-letno prakso, za delo v pripravi dela;
4. tri gradbene delovodje
z najmanj 5-letno prakso, za dela v gradbeni operativi na območju Ljubljane in izven nje;
5. več VK in KV zidarjev ter VK in KV tesarjev
za dela po deloviščih gradbene operative v Ljubljani in izven nje;
6. KV varilca
za elektro (navpično) varjenje na sektorju montažne gradnje;
7. KV strojnega ključavničarja
za obratovanje in vzdrževanje strojev v »Be-tornarni montažnih elementov«;
8. VK oz. KV strojnika
za delo z bagrom v sklopu centralnih obratov podjetja;
9. dva strojnika
za vodenje GD dvigal v gradbeni operativi v Ljubljani;
10. skladiščnika
za vodenje skladišča strojno inventarnega parka na centralnih obratih podjetja.
Za vsa navedena mesta je pogoj določena strokovnost oz. kvalifikacija ter dvomesečni poizkusni rok. Kandidati z odsluženim vojaškim rokom imajo prednost.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi-osebnih dohodkov podjetja.
Samska stanovanja in prehrana so zagotovljeni. Razglas velja do zasedbe navedenih prostih delovnih mest. Pismene ponudbe interesentov sprejema kadrovska služba podjetja, Titova 39, I. nadstropje, soba 12.
Ekonomska srednja šola Novo mesto
razpisuje za šolsko leto 1968-69
VPIS V I. RAZRED
Sprejeli bodo 90 učencev in učenk.
Prošnje bomo sprejemali do 22. junija 1968. Prošnje morajo biti kolkovane z 0,50 Ndin, priložiti je treba zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in dopisnico.
Pogoj za sprejem je uspešno opravljen 8. razred osnovne šole. Prosilci ne smejo biti stari več kot 18 let.
Preizkusi "znanja iz slovenskega jezika in matematike bodo 25. junija 1968 ob 8. uri, iz tujega jezika pa 26. junija 1968 ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO
Gimnazija v Novem mestu
razpisuje
sprejem dijakov v 1. razred za šolsko leto 1968/69.
Sprejetih bo 120 dijakov, in sicer:
60 dijakov za pedagoško smer v 60 dijakov za splošno smer
Prijave za vpis bo sprejemalo raznateljstvo šole do 20. junija 1968.
Prijavi je potrebno priložiti:
1. spričevalo o uspešno opravljeni osnovni šoli (original),
2. izpisek iz rojstne matične knjige.
Kandidati za obe smeri bodo opiv/ljali sprejemne izpite iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika, ped. smer pa tudi iz glasbe.
Vsi dijaki bodo preizkušeni tudi s testi zu merjenje umskih sposobnosti.
Izpiti bodo 25. in 26. junija 1968 ob 8. uri zjutraj.
Razpisna komisija gimnazije v Novem mestu
Poklicna kovinarska in avto-mehaniška šola Novo mesto
objavlja razpis
za vpis v 1. razred za šolsko leto 1968-69. Sprejetih bo 100 učencev, in sicer:
50 UČENCEV ZA POKLICE KOVINARSKE SMERI in 50 UČENCEV ZA POKLIC AVTOMEHANIKA
Pogoji za sprejem so:
— uspešno končana osemletka,
— uspešno opravljen preizkusni test iz matematike in slovenskega jezika,
— ustrezno zdravstveno stanje,
— starost do 18 let.
Prijave (obr. 1,50), kolkovane z 0,50 Ndin, bomo sprejemali do 24. junija 1968. Prijavi je treba priložiti še spričevalo o uspešno opravljeni osnovni šoli, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško potrdilo, da je učenec sposoben za uk kovinarskega oz. avtomehaniškega poklica.
Preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike bo 25. junija 1968 ob 8. uri na Poklicni kovinarski in avtomehaniški šoli v Novem mestu.
RAVNATELJSTVO
Kmetijska srednja šola Grm
NOVO MESTO
razpisuje za šolsko leto 1968-69
VPIS 40 UČENCEV
v prvi letnik srednje šole živinorejsko-poljedelske smeri
Pogoj za vpis je končana osemletka.
Prijave, kolkovane z 0,50 din, pošljite na upravo šole do 25. junija. Prijavi priložite spričevalo o končani osemletki, rojstni list in zdravniško spričevalo.
Prijavljeni kandidati bodo opravljali preizkus znanja iz slovenščine, matematike in tujega jezika 25. in 26. junija ob 8. uri v šoli na Grmu.
TELEVIZIJSKI
SPORED
1.
OBRTNO MONTAŽNO PODJETJE
»INŠTALATER«
NOVO MESTO
razpisuj e
LICITACIJO za prodajo
različnega orodja in osnovnih sredstev (strojev)
Licitacija bo 6. 6. 1968 za pravne osebe od 10. do 12«. ure, za zasebnike pa od 12. do 14. ure.
Vsa pojasnila v zvezi z licitacijo dobite na Prešernovem trgu 16 .telefon 21-276.
NEDELJA, 'i. VI.
9.10 Kmetijska oddaja v Madžarščini (Pohorje, Plešivec) (Beograd)
9.25 Poročila (Ljubljana)
9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom bratov Avsenik
— II. del (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Popotovanje Jamesa Coocka
— serijski film (Ljubljana) 11.35 CIRKUS — angleški film
(Ljubljana)
12.00 Nedeljska TV konferenca (Zagreb)
Nedeljsko popoldne 18.55 TV kažipot (Ljubljana)
19.15 Ilegala — poljski serijski film (Ljubljana)
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 31. MAJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Prvi nastop moškega zbora s Polzele. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Modic: Rdečenje plodov v nasadih. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam. •..	14.35 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravlja, jo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsek dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 17.15 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ladom Le-skovarjem. 20.00 Glasbeni cocktail. 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 1. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juniju. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Od melodije do melodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — H. B511: Iz irskega dnevnika — n. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.30 Zabavna radijska igra — Marjan Marinc: »Skalp stoječega vola«. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA. 2. JUNIJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Miroslav Košuta: »Prepovedana pravljica o princeski«.
9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši... Karel Taufer—Sar. U: Iz obrambe v napad. 11.00— 11.20 Poročila — Turistični napot-ki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Na današnji dan.. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 Pojo znameniti operni pevci. 14.30 Humoreska tega tedna — Laszslo Tabi:	Dialogi.
15.40 Cez hrib in dol. 16.00 Radij, ska igra — F. M. Dostojevski: »Tuja žena«. 16.46 Glasbeni intermezzo. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Sere-nadni večer.
PONEDELJEK, 3. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Zabavni ansambli in vokalni solisti radia Zagreb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti—inž. Igor Kralj: Hibridne sorte spodrivajo čistolinijske. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja jo. 15.40 Poje zbor Glasbene matice iz Ljubljane. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: Interna 469. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute S pevko Jožico Svete. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. 22.10 Radi ste jih poslušali
TOREK, 4. JUNIJA: 8.08 Oper-na matineja. 9.25 Tri skladbe Davorina Kenka za moški zbor. 10.15 Pn vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jo-
že Colnarič: Program pospeševalne službe v vinogradništvu. 13.30 Priporočajo vam... 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 V torek na svidenje! 18.45 Družba in čas — prof. dr. Peter Kobe: Človekove pravice v novem kazenskem postopku._ 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Radijska igra — Vladimir Majakov-ski: »Stenica«. 21.15 Deset pevcev SREDA, 5. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Slovenski ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Sivic: Obveščevalna služba o gozdnem medenju. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.45 Naš podlistek — A. Roa Bastos: Vrnitev — I. 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor.
19.00 Mahko noč, otroci! 20.00 Vrhovi operne poustvarjalnosti. 22.10 Za ljubitelje jazza.
t ČETRTEK, 6. JUNIJA: 8.08 Operna matineja. 9.25 »Pjesme dobre volje«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Miljeva Kač: Opis novih herbicidov: patoran, tenoran in essoron 12.40 Pihalni orkester milice iz Ljubljane. 13.00 Priporočajo vam .	14.05 Izbrali smo vam.
15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori.
19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer.
Vsi za enega — eden za vse
je geslo sto- in stotisočev zavarovancev, ki so zaupali ZAVAROVALNICI SAVA
P&EKO 900.000 ZAVAROVANJ
to je več kot 80 odst. vseh zavarovanj v SR Sloveniji
PREKO 55 MILIJARD ND
znaša vrednost zavarovanega premoženja
PREKO 500 MILIJONOV ND
znaša zavarovani kapital življenjskih zavarovanj z matematično rezervo
PREKO 100 MILIJONOV ND
Razširjenost zavarovanja postaja merilb kulturne stopnje posameznega naroda!.
VABIMO TUDI VAS, DA SE PRIDRUŽITE
NAŠI NAJŠTEVILNEJŠI SKUPNOSTI ZAVAROVANCEV!
ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ SE VAM PRIPOROČA
ZAVAROVALNICA SAVA
Poslovna enota:
NOVO MESTO, GLAVNI TRG 25, tel.: 21-152, 21-154 Ostale poslovne enote:
Celje, Čakovec, Jesenice, Koper, Koprivnica, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Mengeš, Murska Sobota, Nova Gorica, Postojna, Trbovlje in poslovalnici: Zagreb in Rijeka.
Centrala: Ljubljana, Miklošičeva c. 19-1., tel. 311-822
Za vse informacije, strokovne nasvete in kvalitetne usluge vam je na voljo
preko 800 strokovnih delaycev in preko 1600 zavarovalnih zastopnikov in poverjenikov ZAVAROVALNICE SAVA!
19.45 Filmska burleska (Ljubljana) na)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.45 Cikcak (Ljubljana)
20.50 TV magazin — zabavno glasbena oddaja (Zagreb)
21.50 Reportaža o nagrajenih oddajah festivala JRT (Ljubljana)
22.05 Športni pregled (JRT)
22.35 Zadnja poročila (Ljubljana)
PONEDELJEK, 3. VI.
9.40 TV v šoli (Zagreb)
10.35 Ruščina (Zagreb)
15.45 Ruščina (Zagreb)
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Beograd)
17.00 Poročila (Zagreb)
17.05 Mali svet — oddaja za otroke (do 17.30) (Zagreb)
18.25 O tehniškem jeziku — oddaja iz cikla Slovenščina (Ljubljana)
18.50 Iz matičnih listov neke šole
— kultur, reportaža (Ljubljana)
19.20 Turistična oddaja (Ljubljana)
19.45 Dione Warwick — oddaja Vokalno instrumentalni solisti (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cikcak (Ljubljana)
20.35 Dr. Bratko Kreft:	Krajnski komedijanti (Ljubljana)
23.25 Zadnja poročila (Ljubljana)
TOREK, 4. VI.
9.40 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Angleščina (Zagreb)
14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb)
15.40 Angleščina (Zagreb)
18.00 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno skupino (Ljubljana)
18.20 Risanke (Ljubljana)
18.45 Torkov večer: Lepe melodije z zabavnim orkestrom vzhod-no-nemškega radia (Ljubljana)
19.10 Svet na zaslonu — mali (Ljubljana)
19.50 Vijavaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik — s posebnim dodatkom (Ljubljana)
20.40 Cikcak (Ljubljana)
20.50 Zabavljač — angleški celovečerni film (Ljubljana)
22.20 Zadnja poročila (Ljubljana)
SREDA, 5. VI.
16.15 Poročila (Beograd)
16.20 Moj veter — lutkovna serija
— Sarajevo (Beograd)
16.40 Kje je, kaj je (Beograd)
16.55 Neapelj: Nogometni polfinale za pokal narodov — prenos do 18.45 (19.30) (EVR)
17.45 Cikcak (Ljubljana)
18.00 II. polčas nogometnega polfinala iz Neaplja (EVR)
18.45 TV prospekt (Zagreb)
19.00 Od baleta do veselja in nazaj — baletna lepljenka (Ljubljana)
19.35 TV dnevnik (Ljubljana)
20.05 Propagandna oddaja (Ljubljana)
20.15 Firenze: Nogometni polfinale za pokal narodov — prenos (EVR)
21.00 Cikcak (Ljubljana)
21.15 II. POLČAS NOGOMETNEGA POLFINALA IZ FIRENC EVR
22.00 Parry Mason — serijski film (Ljubljana)
22.50 Zadnja poročila (Ljubljana)
ČETRTEK, 6. VI.
9.40 TV v Soli (Zagreb)
10.35 Nemščina (Zagreb)
17.10 Poročila (Ljubljana)
17.16 Ringaraja: Pavel Golia (Ljubljana)
18.00 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.15 Propagandna medigra (Ljubljana)
18.20 V narodnem ritmu (Beograd)
18.45 Po sledeh napredka (Ljubljana)
19.05 Zabavno glasbena oddaja (Beograd)
19.45 Vijavaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 CUccak (Ljubljana)
20.35 Tv pred žirijo — kulturne diagonale (Ljubljana)
21.35 Tuj glasbeni program (Ljubljana)
22.05 Zadnja poročila (Ljubljana)
PETEK, 7. VI.
9.40 TV v šoli (Zagreb)
17.50 Deček iz džungle — serijski film (Ljubljana)
18.20 Razgovori o glasbi (Beograd)
19.05 Na Sedmi stezi — športna oddaja (Ljubljana)
19.55 Vijavaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cikcak (Ljubljana)
20.35 Krvna vez — sovjetski celovečerni film (Ljubljana)
22.05 Zabavno glasbena oddaja — Sarajevo (Zagreb)
22.20 Zadnja poročila (Ljubljana)
22.50 Simfonični koncert: F. Handl: Concerto grosso, J. Matičič: Klavirski koncert (Ljubljana)
SOBOTA, 8. VI.
9.40 TV v Soli (Zagreb)
16.50 Popotovanje Jameca Coocka
— serijski film (Ljubljana)
17.40 Rim: Nogometni finale za 3. in 4. mesto (EVR)
19.30 TV dnevnik (Ljubljana)
20.10 Rim: nogometni finale za pokal narodov — prenos (EVR)
21.00 Vijavaja (Ljubljana)
21.15 n. Polčas nogometnega finala iz Rima (EVR)
22.00 A. S. Puškin: Stotnikova hči
— nadaljevanje (Ljubljana)
23.10 TV kažipot (Ljubljana)
Za
učinkovito
uničevanje
mrčesa
SEZNAM
DOBITKOV
za nagradno žrebanje Prešernove družbe, ki bo 17. junija 1968
PREŠERNOVA
DRUŽBA
1 pralni stroj Castor 509 — Cosmos Ljubljana
1 pralni stroj »Gorenje« — Velenje
2 mopeda Colibri — TOMOS, Koper
2 televizijska sprejemnika »čajevec« — Iskra 1 televizijski aparat El Niš — Jugotehnika
1 glasbena skrinja »Copacabana« — Iskra
2 glasbeni skrinji »Evropa« — Iskra 1 kinoprojektor, tip KA—12 — Iskra
1 šivalni stroj — Tovarna šivalnih strojev, Mirna 1 kinoprojektor 8 tip KA—12 S — Iskra
1 radijski sprejemnik »Ambasador« — Iskra
2 peči na olje — Cosmos, Ljubljana 1 loščilnik GK—5 — Iskra
1 garnitura električnega ročnega orodja kombi EVS-Og/n — Iskra
1 radijski sprejemnik »Portorož« — Iskra
2 stereo gramofona GK—32 »Gallus« — **** _	.
2 stilni omarici — Združena lesna industrija, Tržič 2 radijska sprejemnika »Manuela« — Iskra.
2 sesalnika za prah SP—5 — Iskra
2 avtomobilska sprejemnika, Autovox, komplet — Oosmo*. Ljubljana
1 frarmnnika Melodija Mengeš — Jugotehnika 1 radioaparat Iskra — Jugotehnika 1 lestenec s 5 lučmi — UKO Kropa 1 kristalna vaza — Steklarna B. Kidrič, Rog. Slatina
1 sesalnik za prah Sloboda, Cačak — Jugotehnika
2 transistorska sprejemnika »Bled de Luxe« Iskra
2 loščilnika GP—6 — Iskra
1 10-dnevni penzion — zdravilišče Radenska Slatina 1 10-dnevni penzion — Dom na Jezerskem
5 brivnikov Braun Iskra Sbrtant — Iskra
a električna gospodinjska mešalnika MI—6 — Iskra
1 električni ročni vrtalni stroj EVS—06/11 — Iskra
3 gramofona GK — Iskra
2 gramofona GK—39 — Iskra
6 brivnikov Braun Iskra Special — Iskra 1 mehanska ura »Biro« T—3 — Iskra
4 kartoni vina — Slovenija vino, Ljubljana
1 kolekcija vina — Dalmacija vino, Split, poslov. Ljubljana
1 50 kg Mixala — Zlatorog, Maribor
2 električna gospodinjska noža — Iskra
6 električnih gospodinjskih ročnih mešalnikov MI—6 — Iskra 1 kalorifer — Tovarna Saturnus, Ljubljana 4 ventilatorji VE—8 — Iskra
1 kovček — trgovsko podjetje Chemo, Ljubljana
2 kolekciji kozmetičnih preparatov — Lek. Ljubljana
3 oblačila — Oblačila IDEAL, Nova Gorica
X električni likalnik ELMA, Ljubljana — Jugotehnika
3 pare čevljev — Tovarna obutve, Maribor
1 električni mlinček Kontakt Zagreb — Jugotehnika
4 kolekcije gramofonskih plošč — Jugotehnika
4 stroji za mletje mesa — Titan Kamnik 10 kopalnih oblek — Pletenina, Ljubljana
3 kuhalniki — tovarna Saturnus, Ljubljana 90 manjših dobitkov, ki so jih prispevali naslednji kolektivi: Železarna Jesenice, Chemo—Ljubljana, Kolinska tovarna— Ljubljana, »Saturnus«—Ljubljana, Titan, Kamnik, »Volnenka« —Ljubljana, Sport Oprema—Šentvid, Matija Rešek, Izdelovalec pohištvenega okovja, Kamna gorica.
PREŠERNOVA DRUŽBA PA BO RAZDELILA Z ŽREBOM 10000 knjig
Nobelovega nagrajenca Miguela Asturiasa: »VIHARNI VETER«
5 naročnin na revijo Obzornik 1969
5 naročnin na zbirko žepnih romanov Ljudska knjiga 1969 10 bonov v vrednosti po 100 Ndin za nabavo poljubnih knjig Prešernove družbe.
čl*ne in naročnike vpisujejo poverjeniki, večje ekspoai-ture čZP Dela, knjigarne in uprava Prešernove družbe.
Prešernova družba Ljubljana, Pražakova ul. 1 p. p. 41p
ENOSTAVNO — TRPEŽNO prenovite sami svoje stanovanje z vodnimi zidnimi barvami
<Ž>
ZAHTEVAJTE JIH V VSEH TRGOVINAH Z 1$ AR VAMI
31
^DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTIMi vsak mM M000 izvodov!
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
tedens«6leda'R
Petek, 31. maja — Angela Sobota, 1. junija — Radovan Nedelja, 2. junija — Velimir Ponedeljek, 3. junija — Milojka Torek, 4. junija — Frančišek Sreda. 5. junija — Ferdinand Četrtek, 6. junija — Zdenko
Našemu dobremu očetu JANEZU FABJANU iz Dol. S ušle 17 želimo ob njegovi 70-letnici še veliko zdravih in veselih let v krogu svojih domačih, mami pa lepe pozdrave: Ivan in Jože z ženama, hčerke Anica. Milka, Veri in Darinka z možmi, čestitkam se pridružuje tudi vseh 15 vnučkov.
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA MUCA
iz. Gor. Lokvice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se krajevnim organizacijam ZB, Z V VI, SZDL in PGD iz Lokvice za poklonjene vence, članom PGD za častno spremstvo do groba ter tov. Jožetu Ambrožiču, Francu Štefaniču in gospodu župniku za poslovilne besede. Lepa hvala tudi zdravniškemu osebju zdravstvenega doma v Metliki za lajšanje trpljenja našemu pokojniku. Vsem še enkrat naj lepša hvala!
Žalujoči: žena. hčerke z družinami, sestra in brat.
REZKI in EGIDIJU PAVLIN iz KOMNA 130 želimo za 10. obletnico skupnega življenja še veliko sreče in zdravja: ata, mama, Joži, France, Dušanka, Alenka in Fran-
n
Podpisani Alojz Butara, Vinji
vrh 41, sporočam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih delala na moj račun Sonja Kert, Vinji vrh 41. Alojz Butara, Vinji vrh 41, p. Bela cerkev.
Podpisani Rafael Hočevar, obžalujem, da sem žalil Marijo Gabriel v gostilni »Dur« na Rudniku v
SLUŽBO DOBI
ZA POMOČ v gospodinjstvu sprejmem pošteno detf e na hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista (926-68).
NA STANOVANJE in hrano sprejmem fanta, ki bi želel v svojem prostem času pomagati pri kmečkih delih. Po možnosti mu priskrbim tudi službo. Franc Hlebš Sneberje 85, Ljubljana— Polje.
ISCEiM gospodinjsko pomočnico k enemu otroku. Stanovanje in hrana priskrbljena. Franc Podboj, Ljubljana, Na jami 11.
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmemo takoj. Pismene ponudbe na naslov: Kolšek, stolpič 1, Krško.
ZA 8-URNO VARSTVO dveh de klic na domu sprejmem zdravo in zanesljivo žensko. Jakopin, M. Sile 4, Novo mesto.
PEČARJA za polaganje ploščic sprejme Ivan 2agar, Ljubljana, Vodmatska 2-II.
STANOVANJA
PRODAM stanovanjsko hišo z vrtom v vasi Vrbovec pri Dobrniču. Cena je ugodna. Ogled: 30. maja ob 14. uri.
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje z odločbo (75 m2) v centru Zenice blizu železniške postaje za enako ali manjše v Novem mestu z okolico ali Krškem z okolico. Šifra: »Jesene. Vse podrobnejše informacije o ponudniku dobite pismeno ali ustno ob sredah od 17. do 10. ure pri Janezu Kramarju, Kan-dijska 13, Novo mesto.
V GOTNI VASI št. 1 prodam v nedeljo, 2. junija 1968 dopoldne, dvosobno stanovanje, kmečki mlin — kompletno, gospodarsko poslopje, primemo za obrt, gradbeno parcelo z lopo, 3 m1 suhih smrekovih desk (2,5 cm), malo rabljene hrastove sode in košnjo.
V CENTRU NOVEGA MESTA prodam pol hiše z dvosobnim komfortnim stanovanjem. Kletni prostori primerni za obrt ali skladišča. Vseljivo po dogovoru. Naslov v upravi lista (907/68).
PRODAM H ISO do prve plošče v Novem mestu. Janez Zakrajšek, Smihelska 34, Novo mesto.
MOTORNA VOZILA
PRODAM zelo dobro ohranjen opel rekord 1700, letnik 1964-65, in
4	zimske gume. Naslov: Gaspari, Ljubljana Einspilerjeva 5-V, tel. 313-569.4
UGODNO prodam osebni avto DKW1000 S — generalno popravljen, z novimi gumami, sne-ženkami in še razne nove rezervne dele in novo električno spaj-kalo — pištolo. Naslov v upravi lista.
DOBRO OHRANJENO NSU PRI-
MO poceni prodam. Silvester Mihelčič, Črnomelj.
PRODAM registriran moped. Martin Cesar, Vel. Bučna vas 18, Novo mesto.
FRODAM MOPED T 13, 5500 km, za 1.700 Ndin. Šmihel 70, Novo mesto.
PRODAM avtomobilsko prikolico LKV, nosilnost 11 ton, z električnim klpcrjom, v voznem sta-
nju. Martin Bele, Otočec 54 ob Krki.
PRODAM
KONJA, kravo, staro sedem let, in voz zapravljivček prodam. Lesjak, Ragovska 5, Novo mesto.
PRODAM stroj za izdelavo beton, skih zidakov 20 cm krat 20 cm krat 400 cm. dobro izpopolnjen
—	na vibrator. Naslov v upravi lista (931-68).
PRODAMO srednje veliko kmečko posestvo na Gorenjskem. Ogled
2.	in 9. junija 1968 od 8. ure dalje v Podbrezju 95, p. Duplje.
PRODAM nov šivalni stroj »Mirna« in pralni stroj »Himo«. Dl-lančeva 13. Novo mesto.
PRODAM parcelo v gradbenem okolišu Krško (Polšca) v izmeri 10,32 a. Truda Kavčič. Krško, Cesta 4. julija 46.
PRODAM pomivalno mizo brez od-toka, kuhalnik na tri plošče in radioaparat. Falkner. Jerebova 6.
PRODAM fotografski aparat »Zeiss —ikon« — Tessar 1:2,8 f =	8
cm, z mehom, z vgrajenim sve-tlomerom, format 4,5 X 6, in v usnjeni torbici. Naslov v upravi Dol. lista (881-68).
UGODNO PRODAM dve gozdni parceli v okolici Novega mesta. Informacije:	gostilna Drenik,
Gotna vas.
UGODNO PRODAM več A2 čebeljih panjev v dobrem stanju in dva velika panja za vzrejo matic (prašilčki) na 10 celic po 3 sate Se nerabljene. Franc Senica, Trebnje 28.
KOŠNJO na Trdinovi cesti prodam. Naslov v upravi Usta (909/68).
ZARADI BOLEZNI prodam košnjo oz. zemljo košenico na Gorjancih — na škrleh. Golobič, Maline St. 2, Semič.
PRODAM električni varilni aparat, brizgalno za hrošče in cirkular »Vela«. Rudi Zupan, Mima peč 52.
PRODAM športni voziček. Klemenčič, Detelova 4, Novo mesto.
NOVEJŠO SPALNICO ugodno prodam. Jože Može, Ljubljanska 20, Novo mesto.
POCENI PRODAM vprežno kosilnico, dobro ohranjeno. Julijana 2abkar, Mali Koren, Raka.
PRODAM snopovezalko, kultivator na konjsko vprego In prebiralec krompirja. Peter Novak, Jama 32, Kranj. *	>
PRODAM traktorsko kosilnico znamke »štokemšmit«. Naslov v upravi lista (896/68).
RAZNO
25-LETEN slovenski fant, ki živi na švedskem, želi spoznati Slo. venko staro do 24 let — nekadilko. življenjepis s sliko na naslov: Henrik Pečovnik, Kyrko-gatam 1 A, 382 00 Nybro, Sveri-ge.
ZA LEPA IN MODERNA poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze).
ZAPRTJE JE ZELO zoprna nadlega, ki vam povzroča bolečine, hkrati pa tudi celo vrsto nevarnih bolezni. Najučinkovitejše prirodno sredstvo zoper to je voda DONAT vrelca. Zahtevajte jo v svoji trgovini, te pa jo dobe v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 21-129 in STANDARDU (MERCATORJU)
—	tel. 21-168.
Kočevju 16. maja 1968, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Rafael Hočevar, Kočevje, Rudnik 23.
Stane in Fani Zorman iz Lukov-ka 10 prepovedujeva Ivani Udovič pašo kokoši in hojo po vrtu (parcela 2703) v Lukovku. če tega ne bo upoštevala. Jo bova sodno preganjala.
Frančiška Blatnik, Pleš 3. Hinje, prepovedujem hojo in vožnjo po mojih njivah in sekanje v mojem gozdu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Slavko Novak, Ratež 3, Brusnice, prepovedujem pašo rac in gosi po, mojih njivah. Posebno opozarjam Franca Turka in sosede. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Nežka Klemenčič, Mestne njive
1,	Novo mesto, prepovedujem vsako vožnjo, hojo in pašo kokoši po mojem travniku v Žlebeh — poleg Pionirja. Prav tako prepovedujem hojo in igranje otrok po mojih njivah in travnikih nad bloki na Mestnih njivah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Anton in Vera Testen iz Gotne vasi 30 pri Novem inestu prepove, dujeva pašo kokoši na parcelah Razsule, pri Stezi in pod kozolcem. še posebno velja ta prepoved družini škedelj, po domače Hrastar. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova preganjala.
*
Opozarjan, da bom od kupcev, ki bi kupovali mojo lastnino od Leona Stržinarja. kupnino sodno izterjala . Mimi Bole, Loka 26, Čr-nomelj.
Preklicna izjava
Jože Brulc iz Hrušice pri Novem mestu preklicujem vse, kar sem govoril škodljivega in neresnične, ga o Anici Boltes iz Gabrja št. 74.
—	Jože Brulc. Hrušica.
KINO BREŽICE:
31. 5. in 1. 6. angl. barv. film NA SVIDENJE, BABY. 2. in 3. 6. amer. barv. film BITKA V ARDE-NIH. 4. in 5. 6. ital.-franc. film GOSPE IN GOSPODJE.
KINO ČRNOMELJ:
31. 5. do 2. 6. amer. barv. film VOLKOVI TEKSASA.
KINO KOČEVJE — JADRAN:
31. 5. do 2. 6. amer. barv. film PUSTOLOVEC. 3. in 4. 6 amer. film TAJNI AGENT FLINT. 5. in
6.	6. franc. barv. film LJUBEZEN MOJA. 6. 6. špan. film POLNOČNI ZVONOVI. 6. in 7. 6. fanc. barv. film FANTOMAS PROTI SCOT-LAND VARDU.
KINO KOSTANJEVICA:
2.	6. franc, film VITEZ PARAD. JAN. 5. 6. jug. film POT OKOLI SVETA.
KINO METLIKA:
31. 5. do 2 6. amer. film TARZAN IN NJEGOVA ŽENA. 1. in
2.	6. amer.-angl. barv. film VELIČASTNI NORCI V LETEČIH STROJIH 5. in 6. 6. ruski film NAVZKRIŽNI MEČI.
KINO MOKRONOG:
1. in 2. 6. amer. barv. film TOLPA ANGELOV.
KINO RIBNICA:
1. in 2. 6. nem. film VELIKA KAČA.
KINO SEVNICA:
1. in 2. 6. amer. film FATA MORGANA.
KINO SODRAŽICA:
1. in 2. 6. amer. barv. film KLIC TROBENTE. kino ŠENTJERNEJ:
1. in 2. 6. franc, film ŽANDAR IZ SAINT TROPEZA.
KINO TREBNJE:
1.	in 2. 6. angl. barv. pust. film VLOMILEC.
fog/ESTILA I
ZA MALA POPRAVILA vseh vrst harmonik (uglasitev, popravila mehov, in drugo) se priporočam! Milan Mihelič, Stara cerkev ll pri Kočevju.
Izdelujem stroje za cementno,
zidno in strešno opeko. Stroj za zidno je z vibratorjem — cena
1900,00	Ndin z motorjem. Prav tako izdelujem vrtne in balkonske ograje poceni in solidno. Niko Gartner, Rateče 31, p. Škofja Loka.
KOVAČIČ, mlinar. Novo mesto, obvešča vse dobavitelje žita. da bo mlin 31. maja 1968 prenehal obratovati. -
OBLAČILA OČISTI TAKOJ Pralnica in kemična čistilnica v Novem mestu, Germova 5.
ŠČETKE ZA LOŠČILCE In za
sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52.
£
Se danes in jutri! -
MLADI VARČEVALCI oglasite se danes ali jutri prt blagajnah Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu, Krškem, Metliki ali v Trebnjem — v vašem hranilniku imate prav gotovo precej dobiža, med katerimi pa je treba tistega iz aluminija zamenjati oz. oddati, ker bo s 1. junijem letos umaknjen iz prometa!
čim pogosteje boste praznili hranilnik in povečevali svojo vlogo na hranilni knjižici pri DBH, toliko več obresti boste dobili za svoj denar!
Starši!
Prosimo tudi vas: opozorite svoje otroke, naj danes ali jutri na blagajnah DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE izpraznijo svoje hranilnike, ker bo stari aluminijasti drobiž veljal kot plačilno sredstvo sumo še do 31. maja 1968.
Hranilnik spodbuja vašega otroka k varčevanju. Pomagajte mu, da bo mimogrede in kot v igri sam spoznal modrost starega izreka: ZRNO DO ZRNA POGAČA, KAMEN DO KAMNA PALAČA!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA
NOVO MESTO
Turk hudo poškodovan
Jože Turk iz Kočevja, prvak Jugoslavije' v podvodnem ribolovu, se je, kot smo izvedeli iz ne povsem popolnih virov, hudo poškodoval v nedeljo, nekaj po -12. uri. Prepeljali so v ga v ljubljansko bolnišnico.
Z nadvoza se je prevrnil
27. maja zvečer se je peljal Srbobran Kaludžerovič iz Bosanske Dubice z osebnim avtom z Otočca v šmarješke Toplice. Ker je v Kronovem prehitro zapeljal na nadvoz, ga je zaneslo, da se je dvarkat prevrnil, škode je bilo za 8000 dinarjev.
Ranjena mopedistka
26.	maja popoldne sta se na nepreglednem ovinku med Hrušico in Šentjoštom zaletela mopedista Anton Brulc iz Gabrja in Vide Kastelic iz Prapreč. Pri padcu sta se težje ranila, poškodovala pa se je tudi Kastelčeva sopotnica. Brulc se je izogibal kamnu, zato je pripeljal Kastelcu naproti po levi strani, škode je bilo za 600 dinarjev.
Z motorjem je padel
25. maja zvečer je v Purgi padel z motorjem Ivan Jakobčič iz Črnomlja. Motorist je zapeljal na Izbočeno cesto, kjer ga je zaneslo. Ranil si je glavo, roke in noge. zdravniško pomoč pa so mu dali v novomeški bolnišnici. -
Mercedes v opel-rekord
25. maja popoldne se je Novo-meščanka Milka Hrovat peljala z opel-rekordom z Otočca v Krono-vo. Naproti se je po levi strani ceste z mercedesom pripeljal Her-get Miiller iz Nemčije. Vozili sta trčili, škodo so ocenili na 3000 diparjev.
Kolesar na pločniku in trčenje
Rudolf Mlinarič se je 25. maja popoldne peljal z osebnim avtomobilom z Glavnega trga v Novem mestu v Kandijo za kolesarjem Vinkom Isteničem. Istenič je pri Društvenem trgu zavil na desno, vendar je na mokri cesti padel. kolo pa je odletelo na sredino ceste. Mlinarič je zavrl, tedaj pa je vanj tlačil z osebnim avtom Janez Kržan iz Straže, ker se je peljal v prekratki varnostni razdalji. škode je bilo za 700 dinarjev.
Motorist po levi
V	Gorenji vasi pri Smarjetl sta se 25. maja zaletela motorist Albin Dragan iz Novega mesta in avtomobilist Mirko Vene iz Martinje vasi. Motorist in sopotnica sta se pri nesreči poškodovala, gmotno škodo pa so ocenili na 2000 dinarjev. Motorist je pred srečanjem vozil po levi strani ceste.
Avtomobilist zaspal za krmilom
25. maja se Je peljal Ljubljančan Rado Grilcarev z osebnim avtomobilom iz Zagreba. Pri Kronovem Je med vožnjo zaspal, zapeljal na levo stran ceste ln treščil v tovornjak, ki Je prišel naproti. Grilcarev in njegov sopotnik Janez Vizjak sta bila ranjena in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. TovomjaJt Je zaneslo na travnik, kjer se je tovor razsul (gradbeni les), škodo so ocenili na 11.000 dinarjev.
Razdalja je bila prekratka
25. maja zjutraj se je po Milav-čevi ulici v Brežicah pripeljal z
osebnim avtomobilom Nikolas Katzabassi iz Nemčije. Ko je ustavil, da bi vprašal za pot, je za njim privozil z osebnim avtomobilom Branko Bogovič iz. Loč in se vanj zaletel. Na avtomobilih je la okrog 500 din škode.
Zemlja se je utrgala pod tovornjakom
Jože Dular iz Vavte vasi, voznik pri avto prevozniku Stanetu Hribarju v Vel. Gabru, je 24. maja zjutraj vozil tovornjak iz Sevnice na Trško goro. Na klancu se je pod kolesi utrgala zemlja, zato se je vozilo prevrnilo, škode je bilo za 2500 dinarjev.
Brez dovoljenja vozil avtomobil
Novomeščan Branko Pirc je 21. maja vozil osebni avtomobil, čeprav nima vozniškega dovoljenja. Zaradi neprimerne hitrosti, neizkušenosti in mokre ceste ga je med Novim mestom in Težko vodo zaneslo, da se je prevrnil in se poškodoval. škode je bilo za 2500 dinarjev.
Prekucljaj po pobočju
20. maja ponoči se je pripetila prometna nesreča pri sevniškem gradu. Proti Sevnici se je peljal z neregistriranim avtomobilom opel rekord Milan Krese iz Sevnice. Zaradi neprimerne hitrosti je v ovinku zapeljal s ceste in se valil po pobočju kakih 30 m. V avtomobilu so se peljali še Drago Rokvič, Marjan Balog in Anton Omahne. Pri nesreči so dobili le praske in niso iskali zdravniške pomoči. Na avtomobilu je za okrog 3.G00 din škode.
Tovornjak se je prevrnil
23. maja je iz Krškega proti Sevnici vozil tovornjaka naložen s stružnimi stroji, Ferenc Kočiš iz Bečeja. V Sp. Pijavskem je pripeljal naproti skoraj po sredini ceste neznan tovornjak. Kočiš se mu je umaknil na skrajni desni rob ceste, ki se je pod težp.udrl, da se je tovornjak prevrnil, škoda znaša okrog 45.000 din.
Umaknil se je preveč na desno
22. maja popoldne se je z Bizeljskega proti Brežicam peljal z osebnim . avtomobilom Jože šišak Iz Brežic. V Zakotu je na mostu' čez potok srečal osebni avtomobil, katerega je vozil Gabriel Wemer i* Nemčije. Pri srečavanju je zapeljal preveč v desno, zadel betonsko ograjo mostička in tam obstal. Na avtomobilu je za okrog
2.000	din škode.
Za srečanje ni bilo prostora
22. maja opoldne sta se v Dov-skem pri Senovem na ozki cesti srečala mopedist Franc Brili iz Dobrove pri Senovem s sopotnikom Antonom Vovcko iz Dobrove in tovorni avtomobil, ki ga Je vozil Pavel Krošelj iz Zdol. Ko je voznik tovornjaka opazil, da vozi naproti mopedist, je takoj ustavil. Mopedist pa Je vozil mimo tovornjaka, čeprav ni imel prostora za 6rečavanje. In zdrknil pod cesto v potok. Pri padcu se je sopotnik mopedista težje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Na vozilih ni škode.
Našli ukradeno žago
25.	maja so končno miličniki odkrili, kdo je vlomil 24. aprila letos v podjetje LIK Kočevje in odnesel verižno motorno žago vredno 3000 dinarjev. Storilec je bil delavec LIK Franc Marič iz Mahkov-nika, žago pa je skrival pri Karlu Kotarju iz Kočevja, Kolodvorska 10. Nameravala sta jo prodati za 2000 din in si denar razdeliti.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 N dinarjev (3200 S din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Zaino-remstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vraščamo — Tiska: CP »Delo« v Ljubljani