GLASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEŽIGRAD • CENTER • MOSTE-POLJE • SISKA • VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, i. avgusta isgt LETO XIV., ST. 29 OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA GROSUPLJE 203 i Na podlagi 2. odstavka 6., 12. in > 1- odstavka 45. člena zakona o urba- Cističnem planiranju (Ur. list SRS, *t. 16-119/67) in 92. člena statuta ob-tih na kartah v merilu 1:25.000: karta naselij; hipsogratoka karta; geološka karta; """ Predvidena demografska dinamika do leta 1994; razporeditev in kapacitete trgovinske mreže; — predvidena razporeditev in kapacitete popolnih osnovnih šol; — obstoječe stanje komunalnih naprav in vodnogospodarskih ureditev; — perspektivni prikaz komunalnih naprav in vodnogospodarskih ureditev; — obstoječe in predvideno komunikacijsko omrežje. b) Zbirna karta namenske porazdelitve površin s prikazom zavarovanih območij v merilu 1:25.000. c) Grafični prikaz vodilnih naselij in lokalnih centrov na kartah v merilu 1:5000 z namensko razdelitvijo površin in mejami urbanih območij. 3. člen Gospodarski razvoj, izgradnja komunalnih naprav ter urejanje gradbenih zemljišč narekujejo potrebo, da se prebivalstvo koncentrira predvsem v naseljih: Grosuplje. Ivančna gorica, Višnja gora. Krka. Šentvid pri Stični, Smarje-Sap. Videm — Predstruge in Zagradec na Dolenjskem — Fužine. Od sedanjih 21,2 ♦/• prebivalcev v teh naseljih se bo število urbanega prebivalstva povečalo do leta 1994 na 59 */». Koncentracija prebivalstva , bo predvidoma usmerjena predvsem v naseljih Grosuplje in Ivančna gorica in bo naslednja: Leto 1964 Leto 1994 Grosuplje 1,719 7000 — 10000 Ivančna gorica 952 2000 4. člen V skladu z urbanističnim programom usmerja skupščina občine urbanistično ureditev z urbanističnim načrtom, zazidalnimi načrti ln urbanističnim redom. Urbanistični in zazidalni načrti se izdelajo za naselje Grosuplje. Zazidalni načrti se izdelajo za naselja Ivančna gorica in Višnja gora ter za posamezna območja naselij: Krka. Šentvid pri Stični. Smarje-Sap, Videm — Predstruge in Zagradec na Dolenjskem — Fužine, ki so v urbanističnem programu določena kot površine za ureditev centra in za novogradnje. 5. člen Vsa ostala naselja in območja v občini Grosuplje, ki niso določena v 4. členu tega odloka, se urejajo po urbanističnem redu. 6 člen Izhodišča za predvideno urbanistično ureditev v navedenih naseljih so ta-le: Grosuplje: — center naselja je predviden na površinah, kjer že stoje zgradbe javnega porpena; — stanovanjske cone, namenjene za individualno gradnjo, zajemajo površine na Mrzlih njivah, na cerkvenem hribu, pobočju pod zdravstvenim domom in zahodno od njega, na pobočju Dola in južno od zaselka Jerova vas do obstoječe skupine v sklopu Grosupljega. Ta zadnja cona je programirana kot rezervat; — industrijska cona za razvoj industrije zavzema površine jugozahodno od železnice v izmeri 12 ha: — cona obrtnih dejavnosti obsega površine vzhodno pod cerkvenim hribom in ob priključku na cesto I. reda: — cona za rekreacijo je predvidena v ravnici potoka Grosupeljšči-ca. severno od glavne krajevne ceste: — zelene površine zajemajo gozd na' Koščakovem hribu in gozd ob industrijski coni pri tovarni »Motvoz in platno«. Ivančna gorica: — stari del naselja naj se sanira ter na prostih površinah dopolni z usklajeno zazidavo; — površine vzhodno od ceste, ki teče proti priključku na cesto I. reda, so namenjene za novogradnjo centra v sklopu stanovanjske zazidave mešanega sistema z blokovno in individualno gradnjo: — površina zahodno od starega naselja je predvidena za industrijske namene in obsega 4 ha. Višnja gora: — znotraj meje starega dela mesta je možna novogradnja le za javne namene. Stanovanjske objekte je možno samo vzdrževati oziroma adaptirati v soglasju s pristojnim zavodom za spomeniško varstvo; — stanovanjske cone individualne gradnje pa obsegajo površine na Pe-ščeniku (Žabjek), na predelu Grintovec in med železniško progo, cesto III. reda in lokalno cesto proti pokopališču. Za predel Grintovca daje k zazidalnemu načrtu mnenje pristojni zavod za spomeniško varstvo. Šentvid pri Stični: — površina centra je določena ob obstoječi stari šoli; — površine za individualno stanovanjsko gradnjo so predvidene pod cesto IV. reda nasproti novega šolskega poslopja, ob cesti proti železniški postaji pri podjetjih »Rašica« ln »Strojno mizarstvo« in na obeh straneh ceste proti Sentipavlu. Smarje-Sap: — center naselja se predvideva v območju zadružnega doma in šole; — stanovanjske površine za individualno gradnjo so predvidene v nadaljevanju obstoječe nove zazidave nasproti železniške postaje, v nadaljevanju obstoječega dela naselja nad cesto III. reda In na pobočju farovškega hriba. Videm — Predstruge: — center naselja zajema površine, kjer že obstajajo zgradbe javnega pomena; — individualna stanovanjska gradnja se predvideva na površinah južno od centra na obeh straneh ceste Videm—Kompolje; — v Predstrugah so rezervirane površine za individualno stanovanjsko gradnjo v razširitvi obstoječe nove zazidave ob cesti Predstruge— Ponikve. 7. člen V vseh navedenih naseljih je poleg površin, določenih v 6. členu, dovoljena dopolnilna zazidava obstoječega naselja v mejah urbanega območja. 8. člen Da se zagotovi varstvo značilnosti pokrajine, etnografskih zanimivosti, urbanističnih ambientov ter kulturnih spomenikov, se razglašajo za zavarovana območja: a) območje zgornjega dela doline Krke, ki se uredi s posebnim predpisom; b) staro zgodovinsko jedro mesta Višnja gora; c) območje samostana Stična; d) okolica Jurčičeve rojstne hiše na Muljavi; e) površine in objekti, ki so zavarovani po posebnih predpisih. 9. člen Urbanistični program predvideva opremljenost vodilnih naselij in lokalnih centrov s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi ‘M; službami glede na funkcionalno vlogo in značaj naselii (trgovina, ualužnostna in gostinska obrt. kulturno-proevetne ustanove itd.). Pri izgradnji teh objektov je treba upoštevati smernice srednjeročnih programov razvoja občine. 10. člen Urbanistični program predvideva naslednji razvoj komunikacijskega omrežja: — cestno omrežje občine je smiselno zasnovano In se zato predvideva. da bodo ceste v glavnem ostale na sedanjih trasah. Predvidena perspektivna prometna ureditev bo zahtevala dodatni drugi pas ceste I. reda. Zaradi navedenega se določa 100 metrski varstveni pas na strani, kjer je v zbirni karti predvidena nova trasa, na nasprotni strani pa se določa 50 metrski varstveni pas. V varstvenem pasu ceste I. reda lahko pristojni organ dovoljuje gradnjo le za gospodarstvo občine pomembnejših objektov družbenega sektorja. V perspektivi se predvideva povezava obstoječe republiške in občinske ceste na liniji Rašica—Kočevje— Ivančna gorica—Radohova vas—Te* menica—Litija; — železniško omrežje zahteva v naslednjem obdobju modernizacije signalnih in varnostnih naprav ter vleke; — PTT omrežje zahteva montažo končnih avtomatskih central v Vidmu, Ivančni gorici in Šentvidu pri Stični, ki bodo vezane na vozelno Centralo v Grosupljem. Za daljšo perspektivo je treba računati s polaganjem medkrajevnega kabla Grosuplje—Velike Lašče—Kočevje; — predvideva se izgradnja 110 kV daljnovoda RTP Domžale do RTP Kočevje preko RTP - Grosuplje. Iz RTP Grosuplje 110/20 kV bo v bodočnosti speljan tudi 120 kV daljnovod za RTP Novo mesto. Koridorja za daljnovode bosta dva: prvi ob trasi obstoječega 35 kV daljnovoda Domžale — Grosuplje — Kočevje in drugi ob trasi obstoječega daljnovoda Grosuplje — Novo mesto. Zavaruje se trasa koridorjev za daljnovode v širini 50 m, kjer pa kV traso zapušča v širini 30 m. 11. člen Osnove za predvideni razvoj komunalnega omrežja so: A) VODOVODNO OMREŽJE: — potrebne kapacitete vodovodnega sistema za bodoče naselje Grosuplje so podane v dveh variantah: za 7000 prebivalcev in ostale potrošnike — 37 1/sek. za 1000 prebivalcev in ostale potrošnike 57 1/sek. Sedanja zajetja ne zadoščajo za kritje predvidenih potreb, zato je treba nadaljevati z že začeto študijo vodopreskrbe naselja in raziskati vse , možne vire pitne vode; — vodovodni sistem Stična — Trebnje — Dobrnič bo na podlagi že zajetih vodnih virov in raziskanih izvirov, ki jih je možno zajeti, kril potrebe perspektivnega razvoja naselij, ki jih napaja; — suhokrajinski vodovod z izvirom Globočec in minimalno merjeno kapaciteto 70 1/sek. ima večjo kapaciteto, kot so perspektivne potrebe naselij, ki jih napaja, zato je možna razširitev vodovodnega sistema v dolino Krke. kar pa zahteva izdelavo posebne študije; — lokalna vodovoda Smarje-Sap in Višnja gora zadostujeta za primerno vodooskrbo predvidenega razvoja s tem. da se v Višnji gori napravi še eno zajetje vode, ki obstoja; — ostali obstoječi vodovodi oskrbujejo le mala vaška naselja in imajo zadostne kapacitete za perspektivni razvoj. Ti vodovodi so: Dole Sp. Duplice. Velika Loka, Podgorica, Velike Rebrce in Žalna; — za izgradnjo vodovodnega sistema Rob — Velike. Lašče — Dobrepolje — Struge so izdelani idejni projekti. Za vodopreskrbo dobrepoljske doline je treba v naslednicm obdobju proučiti najprimernejšo rešitev, kj bo ekonomsko utemeljena. Problem vodne oskrbe bo treba še nada.lie proučevati in pripravljati investicijsko dokumentacijo. B) KANALIZACIJA: Na področju občine je potrebno uvesti spiakovalni sistem kanalizacije v urbanih centrih: Grosuplje, Ivančna gorica. Stična, Šmarje-Sap, Šentvid pri Stični in Višnja gora. V teh naseljih je predviden mešani sistem kanalizacije, v katerega bodo speljane vse sanitarne in meteorne odpadne vode. Za čiščenje odpadnih voda so predvidene čistilne naprave z mehansko in biološko stopnjo čiščenja. Cimprej bo treba pričeti s študijo o čiščenju odpadnih voda industrije in urediti posebne čistilne naprave v večjih živinorejskih centrih zaradi specifičnosti odplak takšnak obratov. V drugih naseljih je potrebno sanirati in urediti gnojišča ter odvajati odplake v ustrezne greznice. 12. člen Za melioracije in druge vodnogospodarske ureditve se predvideva dograditev hidromelioracijskega sistema grosupeljsko-radenskega polja, manjše regulacije in melioracije na področju Višnjice, potokov pri Šentvidu. Grmu, Dobu in v dolini Temenice. Ureditev grosupeljsko-radenskega polja je delno že realizirana na podlagi študije Zavoda za vodno gospodarstvo SRS. Ostale manjše regulacije in melioracije se bodo reševale postopno v skladu s srednjeročnim programom občine. 13. člen Okolice obstoječih in predvidenih zajetij vodnih virov se razglašajo za zavarovana območja v obsegu, kot je določeno v zbirni karti. V zavarovanem območju je prepovedano zidanje kakršnihkoli objektov, razen objektov, namemjeih za vodopreskrbo. 14. člen Sprejeti urbanistični program mora občinska skupščina pregledati najmanj vsakih 5 let in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. 15. člen Z dnem. ko začne veljati ta odlok, neha veljati sklep v določitvi vplivnih območjih na območju občine Grosuplje in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov (Glasnik, št. 61/63). 16. člen Dokler ne bo sprejet poseben predpis za ureditev zavarovanega območja v dolini Krke, mora pristojni organ pri določanju lokacije upoštevati elemente urbanističnega programa in meje urbanih območjih Krke in Zagradca na Dolenjskem — Fužine ter določila urbanističnega reda. Do sprejetja tega predpisa bo dajal mnenja k lokacijam pristojni zavod za spomeniško varstvo. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«. St.: 350-11/67-1/1 Datum: 12. julija 1967 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. 204 Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67) in 92. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 12. julija 1967, sprejela ODLOK o urbanističnem redu v občini Grosuplje 1. člen Urbanistični red je izdelan na Podlagi prehodne študije o vplivnih območjih v občini Grosuplje in je v skladu z urbanističnim programom občine Grosuplje. 2. čien Z urbanističnim redom se urejajo vsa naselja in območja v občini Grosuplje, razen naselij Grosuplje, Ivančna gorica in Višnja gora ter posameznih območjih v naseljih Krka, Šentvid pri Stični. Šmarje-Sap, Videm — Predstruge in Zagradec na Dolenjskem — Fužine, ki so v urbanističnem programu določena kot površine za ureditev centra in za novogradnje. 3. člen V mejah urbanih območjih naselij Krka, Šentvid pri Stični, Smarje-Sap, Videm — Predstruga in Zagradec na Dolenjskem — Fužine, z izjemo območij v teh naseljih, ki se urejajo po zazidalnih načrtih, določenih v 2. členu tega odloka, velja naslednje: — gradnja novih objektov se sme izvajati samo znotraj meje naselja, ki je grafično ponazorjeno v urbanističnem programu; — komunalno opremljanje zemljišč se bo izvajalo v skladu z urbanističnim programom, srednjeročnim programom razvoja občine in izdelanimi načrti komunalnih naprav in ureditev; — gradnja objektov se mora podrediti osnovnemu konceptu obstoječe zazidave naselja; — investitor mora izvršiti priključke na obstoječe komunalne naprave. Za vse novogradnje v teh naseljih si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje, z izjemo objektov, navedeih v 19. členu zakona o urbanističnem planiranju. 4. člen Naselji Stična in Muljava se v mejah urbanega območja urejata po naslednjem redu: — glede izrabe površin se obe naselji urejata na podlagi izdelanega grafičnega prikaza: — na zavarovanem območju samostana v Stični in Jurčičeve rojstne hiše na Muljavi ni dovoljena novogradnja. Zavarovano območje je ponazorjeno v grafični prilogi. Adaptacija objektov v tem območju se dovoljuje v soglasju z zavodom za spomeniško varstvo; — za urbano območje Stične je predvideno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo ob stiškem potoku. Do dograditve kanalizacije naj se odpadne vode speljejo v nepropustne greznice, ki se kasneje priključijo na javno kanalizacijsko omrežje; — za urbano območje Muljave se ne predvideva graditev kanalizacije, vse fekalne vode se morajo speljati v vodotesne greznice. Obe naselji sta preskrbljeni z vodo in elektriko; — v obeh naseljih se ne predvideva gradnja novih cest. temveč le vzdrževanje in modernizacija obstoječih; — v Stični se dovoljuje gradnja javnih objektov do višine dveh nadstropij, na Muljavi pa do višine enega nadstropja. Gradnja ostalih objektov pa sc dovoljuje v obeh krajih do višine enega nadstropja, pri čemer sme biti kota pritličja največ en meter nad terenom: — ravne strehe niso dovoljene; — obvezni so priključki na obstoječe komunalne objekte, za kar si mora investitor pridobiti ustrezna soglasja. Za vse gradnje v obeh naseljih mora pridobiti investitor lokacijsko dovoljenje. 5. člen V vseh ostalih naseljih v občini je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja (nadomestne kmečke hiše, obrtna dejavnost, objekti javnega — lokalnega pomena). Gradnja teh objektov se sme dovoljevati znotraj meje strnjenega naselja ali na zemljiščih v neposredni bližini naselja, ki so z-1 kmetijsko proizvodnjo manjše vrednosti. Vsa gradnja objektov (visoka gradnja) se mora nodrediti osnovnemu konceptu zazidave naselja glede gabarita, tlorisnega koncepta in izvedbe. Za gradnjo novih objektov in I večje adaptacije obstoječih objektov, I s katerimi se spreminjajo zunanjost, velikost-ali namen obstoječih objektov v teh naseljih, velja naslednji red: — ne predvideva se gradnja večjih komunalnih naprav in objektov, razen manjših asanacij krajevnega pomena in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav; — dovoljuje se gradnja visoko-pritličnih, izjemoma enonadstropnih objektov, pri čemer sonc znašati koto pritličja največ en meter nad terenom; — uporabljajo naj se dvokapne ; strehe. Naklon in Izvedbo streh določa komisija pristojnega organa * ozirom na arhitektonski značai naselja; — fekalne odplake je speljati v vodotesno greznico, ki naj bo odmaknjena vsaj en meter od obodnega zidu zgradbe in postavljena nfl najprikladnejšem mestu (na severni strani); — obvezen je priključek na javno električno omrežje, za kar moro investitor predhodno dobiti soglasje pristojnega organa in ga predložiti k prošnji za gradbeno dovoljenje; — v naseljih, kjer obstaja javni vodovod, je obvezen priključek rti1 vodovodno omrežje, sicer se mora zgraditi hišna kapnica. Investitor mora soglasje Upravljavci vodovoda priložiti k prošnji za gradbeno dovoljenje. Kolikor bi investitor gradil vodnjak talne vode, mora predhodno predložiti soglasje sanitarna inšpekcije o neoporečnosti vode. Za graditev družinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih po-slopij in pomožnih poslopij v teh naseljih je potrebno gradbeno dovoljenj e. Investitor mora priložiti h zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja nakazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem, in mapn° kopija Lokacijske pogoje in oblikovanje objektov ugotovi in določi komisija pristojnega organa na obravnavi. Tehnična dokumentacija, ki J° predloži investitor za izdajo gradbenega dovoljenja (gradbeni načrti)' mora biti usklajena s pogoji, določenimi na obravnavi. Za graditev drugih objektov mora pridobiti investitor lokacijsko dovoljenj e. 6. člen Za gradnjo počitniških hišic se predpisuje naslednji red, ki velja * izjemo zavarovanega območja v dolini Krke: — gradnja počitniških hišic O* dovoljena tam, kjer bi kvarno vpli' vala na pokrajinske značilnosti, nfl' ravne lepote in bi bila v nasproti11 z javnimi interesi; — za gradnjo sc smejo uporabi j'1' ti gozdovi in kmetijska zemljišč® manjše proizvodne vrednosti; — za graditev počitniških hiši6 I mora investitor pridobiti lokacijski dovoljenje. Na obravnavi za določi' tev pogojev lokacijskega dovoljenj8 i mora obvezno sodelovati urbanist. 7. člen Ne glede na določbe tega odlok® lahko pristojni organ na podi®*1 mnenj« sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in soglasja sveta za gospodarstvo dovolj gradnjo za gospodarstvo občine pomembnejših objektov na površinah, ki so zavarovane. 8. člen Sprejeti urbanistični red mora nbčinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsaki dve leti. pregledati in Uskladiti s spremenjenima in splošnimi družbenimi potrebami in ko- tistmi. ’ 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan Po objavi v »Glasniku«. St.: 350-10/67-1/1 Datum: 12. julija 1967 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. — 205 Na podlagi 4. člena temeljnega Zakona o izkoriščanju kmetijskega femljišča (Ur. list SFRJ. št. 25/65) •n 92. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na ®eji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 12. julija 1967, •Prejela x ODLOK 0 razveljavitvi odloka o minimalnih Agrotehničnih ukrepih za pridobivanje pšenice in ječmena 1. člen . Razveljavi se odlok o minimalnih pirotehničnih ukrepih za pridobiva-pšenice in ječmena (Glasnik, St. •4/60) in odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridobivanje Pšenice (Glasnik, št. 78/60). 2. člen Ta odtok začne veljati osmi dan ho objavi V »Glasniku*. St.: 320-36/67-1/1 Datum: 12. julija 1967 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. 206 Na podlagi 2. odstavka 6. in 12. yena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem .msitvu živine (Ur. list. SRS, št. je sprejela Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 27. februarja 1967 ODLOK o območju, na katerem je dopustno pripuščanje krav in telic In o pavšalnem plačevanju odškodnine za oplojevanje krav In telic 1. člen Oplojevanje krav in telic se opravlja z umetnim osemenjevanjem. Prirodni pripust krav in telic je dopusten v krajih in zaselkih, ki ležijo v katastrskih občinah: Češnjice, Dob, Ilova gora, Kriška vas, Leskovec, Male Dole, Metnaj. Podboršt, Dobrava in v kraju Mala Ilova goro v k. o. Zdenska vas. 2. člen Lastniki oziroma posestniki (v nadaljnjem besedilu: posestniki) ple-menic plačujejo za umetno osemenjevanje in za pripuščanje pavšalno odškodnino letno vnaprej za vse krave in telice, ki so 1. januarja stare nad 10 mesecev. 3. člen K višini pavšalne skočnine za posamezno plemen ico da soglasje za kontrolo cen pristojni občinski organ. Pavšalna odškodnina vključuje tudi drugo in tretjo osemenitev oziroma pripust, če se plemen ica ni prvikrat oziroma drugikrat oplodila. 4. člen Za finance pristojni organ odloči o plačilu pavšalne odškodnine, ki jo mora plačati posestnik za svoje krave in telice, vsako leto na podlagi popisa plemenic ali prijave posestnika z odločbo. 5. člen Pavšalna odškodnina se odvaja v namensko ustanovljeni sklad pri skupščini občine Grosuplje. Iz sredstev pavšalne odškodnine se plačuje umetno osemenjavanje in prirodni pripust. 6. člen Za kmetijstvo pristojni upravni organ izda po potrebi navodilo za izvajanje tega odtoka. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«. St.: 320-8/67 Datum: 27. februarja 1967 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. 207 Na podlagi 76. in 81. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih Občanov (Ur. last SFRJ, št. 32/64, 5/65 in 55/66) in 70. ter 79. člena zakona 0 Prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 7/67), je Skupščina ot>čine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupiti, dne 14. junija 1967, sprejela ODLOČBO o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev I. Ugotavlja se, da letni povprečni oziroma največji kosmati osebni do-h°dkl delavcev, na podlagi katerih sc določi pavšalna ali dejanska osnova odmero prispevka lz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarji*1 dejavnosti, znašajo: Letni kosmati OD delavcev Dejavnost povprečni naj večji 1. Predelovanje nekovin: a) kopanje peska, izdelovanje cementnih izdelkov, teracerstvo 8.000 9.000 b) žganje apna 7.000 8.000 c) ostale dejavnosti Iz te stroke 6.000 7.000 2. Predelovanje kovin: a) ključavničarstvo, kleparstvo, kovinostrugarstvo, avtomehanika 9.000 10.000 b) galvanizerstvo, livarstvo, orodjarstvo 10.000 12.000 c) kovin »pleskarstvo (kovinska galanterija) 11.000 14.000 d) kovaštvo 7.000 8.000 e) ostale dejavnosti iz te stroke 8.000 9.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora: a) elektromehanika in elektroinštalacija 10.000 12.000 b) ostale dejavnosti iz te stroke 8.000 9.000 4. Izdelovanje kemičnih izdelkov: a) vse dejavnosti iz te stroke 10.000 12.000 5. Predelovanje lesa: a) mizarstvo 8.000 9.000 b) izdelovanje rolet 9.000 10.000 c) tapetništvo — dekoraterstvo 7.000 8.000 d) lesno strugarstvo (lesna galanterija) 9.000 11.000 e) izdelovanje suhe robe 7.000 8.000 f) ostale dejavnosti iz te stroke 6.000 7.OC0 6. Predelovanje papirja: a) vse dejavnosti iz te stroke 10.000 12.000 7. Izdelovanje tekstilnih izdelkov: a) tiskanje tkanin 11.000 13.000 b) rečno pletilstvo 5.000 6.000 c) izdelovanje steznikov In pasov 8.000 10.000 d) ostale dejavnosti iz te stroke 5.000 6.000 8. Predelovanje usnja: a) vse dejavnosti iz te stroke 5.000 6.000 9. Izdelovanje gumijastih izdelkov in predmetov Iz plastičnih mas 13.000 15.000 10. Živilska stroka: a) slaščičarstvo 6.000 7.000 b) mesarstvo 8.000 9.000 c) predelovanje brezalkoholnih pijač 9.000 10.000 d) ostale dejavnosti iz te stroke 5.000 6.000 11. Stavbna obrt: a) zidarstvo, pečarstvo, tesarstvo, soboslikarstvo. pleskarstvo, polaganje podov iz plastičnih mas 13.000 15.000 b) inštaJatefštvo in steklarstvo 12.000 14.000 c) ostale dejavnosti iz te stroke 10.000 12.000 12. Osebne in druge storitve: a) moško in žensko frizerstvo 5.000 7.000 b) moško In Žensko krojaštvo 5.500 6.000 C) šivilstvo 4.500 5.500 d) fotografiranje 6.000 7.000 e) vozno ličarstvo 10.000 12.000 f) čiščenje in mazanje vozil 5.000 6.000 g) žaganje drv 3.500 4.000 h) ostale dejavnosti iz te stroke 4.000 5.000 13. Gostinstvo 9.000 12.000 14. Avtoprevozništvo 17.000 20.000 15. Avtotaksiji 9.000 11.000 16. Prevozi s konjsko vprego 3.000 3.500 n. Osnove, določene s to odločbo, veljajo za odmero prispevkov iz osebnega dohodka za leto 1967. III. Z dnem ko prične veljati ta odločba, preneha veljati odločba o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov iz delovnega razmerja za leto 1967 v občini Grosuplje, št. 422-5/67 z dne 27. februarja 1967. IV. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. St.: 422-5/67 Datum: 14. junija 1967 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, L r. 208 S K LE P O ponovni izvolitvi predsednika občinskega sodišča na Grosupljem Na podlagi 1. odstavka 16. člena, 1. odstavka 17. člena in 75. člena temeljnega zakona o splošnih sodi-Jfih (Ur. list SFRJ. št. 7/65), in 1. 'odstavka 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Ur. list SRS. št. 2065), je bil na seji skupščine občine Grosuplje, dne 12. julija 1967 ponovno izvoljen za predsednika občinskega sodišča na Grosupljem dr. Vla- dimir Fajfar, do sedaj predsednik občinskega sodišča na Grosupljem. St. 111-31/67-1/1 Datum: 12. julija 1967 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. 299 SKLEP o ponovni izvolitvi sodnika občinskega sodišča na Grosupljem Na podlagi 1. odstavka 16. člena, 1. odstavka 17. člena in 75. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Ur. Ust SFRJ, št. 7/65) in 1. odstavka 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Ur. list SRS. šf 20/65), je bil na seji skupščine občine Grosuplje, dne 12. julija 1967, ponovno izvoljen za sodnika občinskega sodišča na Grosupljem Janez Gruden, dosedanji sodnik občinskega sodišča na Grosupljem. St.: 111-27/67-1/1 Datum: 12. julija 1967 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. VSEBINA 203 Odlok o sprejetju urbanističnega programa občine in o določitvi naselij atj območij, za katere je potrebno izdelati urbanistično dokumentacijo občine Grosuplje 104 Odlok o urbanističnem redu v občini Grosuplje 2*5 Odlok o razveljavitvi odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridobivanje plenice in ječmena občine Grosuplje , 20* Odlok o območju, na katerem Je dopustno pripulčanje krav in telic ln o pavšalnem plačevanju odtlcodnlne za oplojevanje krav in telic občine Grosuplje 207 Odločba o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev občane Grosuplje 208 Sklep o ponovni izvolitvi predsednika občinskega sodišča na Grosupljem 209 Sklep o ponovni izvolitvi sodnika občinskega sodišča na Grosupljem •1 Popravek odlokov mestnega sveta Ljubljana Mestni svet 61 Popravek V odlokih mestnega sveta Ljubljana, ki sta bila objavljena v Glasniku št. 26,67 z dne 6. julija 1967 so bile tiskane napake in je potreben naslednji popravek: Z 1. V odloku o minimalnih noč mativili za vzdrževanje stanovanj' skih hiš in poslovnih prostorov * družbeni lastnini ter o načinu delilv« sredstev za investicijsko in teko# vzdrževanje čl. 3: tretja vrsta »odloka« (namesto zakona) — 7. alinea — »električne vodovodne« (električne je izpadlo) — zadnja alinea — »priprave« (namesto priprava); čl. 5: v 10. alinej je pravilno »straniščnih«; čl. 6: v šesti vrsti je pravilno »odloka« (ne odlok); čl. 10: v začetku: »Od denarnih sredstev« (ne p...) 2 V odloku o mejah melioracij' skega območja mesta Ljubljane: čl. 1: pravilno je v tretji vrsti1 »melioracija« (namesto miliorizacijo) čl. 3: v tretji vrsti pravilno: »odloka« (namesto zakona) — v isti vrsti pravilno »ki niso vpisani« (namcsU>: ki so vpisani). St.: 010-056/67 Datum: 27. julija 1967 Iz uredništva GLASNIKA