289. številka Ljubljana, v torek 18. decembra XVI. leto, 1883 Ishaja vsak dan iY*£er, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij a k o-ogerBke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., Jeden mesec 1 j?ld. 40 kr. — Za u jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1» gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jelen mesec t gld. 10 kr. Za pošiljal 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina . na&a. _________ za četrt leta 4 gld., iaA ^ anje na dom računa m Za oznanila plačuje so od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če M dvakrat, in po 4 b r., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se zvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Prana Kolmaaa hiši .Gledališka stolba". O pravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim po teče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „slovenski narod" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vfie leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta ....... 3 n 30 „ „ jeden mesec ...... I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 16 gld. — kr. n P«1 leta........ 8 „ — „ „ četrt leta ....... 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Uftvcttmištvfj ,fS/or. Naroda*'. V I |ul>lJani 18. decembra. V „Pozoru", ki nam, odkar mu je odvzet poštni dt-bit v Cislitaviji, ni več, ali vsaj ne pravočasno na razpolaganje, kar moramo tem bolj obžalovati, ker je „Pozor" bil in ostane merodajno glasilo za nas, — prtobčena je bila cela vrsta člankov pod naslovom „Na razpotji". Ti članki čitali so se zaradi jako odlične osobe pisatelja samega, kakor tudi zaradi svoje vsebine s posebnim zanimanjem, zlasti pa je zaključni članek prou/ročil veliko pozornost, da no rečemo senzacijo, kajti v tem članku je tako rekoč osnovan in razpeljan bodoči program nezavisne narodne stranke, koje odlični člani so ta program kot program nezavisne narodne atranke že javno priznali. Glavne točke tega programa so: Revindikacija državne samostalnosti in nezavisnosti Hrvatske, ki bi bila potem v istini samoupravna, hrvatski narod pa popolnem gospodar v svojej hiši. Po državnopravnej, na pragmatičnej sankciji osnovanej pogodbi mej Ogersko in Hrvatsko, je zveza obeh kraljevin izražena jedino le v vkupnej kroni, v vkupnem dejanji kronanja in v vkupnosti Avstriji nasproti. Dovolj je tedaj, ako se vkupnost Ogersko-Hrvatske tudi v bodoče na zvunaj izraža le v omenjenih dejanjih, to se pravi z drugimi besedami: Hrvatska in Ogerska imate vkupnega kralja ; Hrvatska naj bode zastopana jedino le pri vkupnem koro-nacij;>kem državnem zboru in bodi prisotna pri kronanji. Koronacijsko pismo izdati se mora za Hrvatsko v hrvatskem izvirniku. V tem pismu mora biti zaje.mčena celokupnost Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Zadeve, z Avstrijo vkupne, bodo se prej ko slej reševale potom delegacij in Hrvatska bode prej ko slej zastopana v delegacij-di ogerskih — Kar se tiče d niz h zadev, ki ueso za obe državni poloti vkupne, a se morajo voditi in uravnavati po vkupno določenih načel h, kakor brambena sistema, carinske in trgovinske pogodbe, naj se vkupnost tudi v bodoče kakor doslej bistveno jednako izraža obliku pa naj se premeni in sicer v federalističnem smislu, zlasti z ozirom na narodnostne razmere, ki so vsaksebne. Položaj hrvatskih poslancev v vkupnem državnem zboru je nevzdržljiv, trebi tedaj najti obema strankama ugodnega in dostoj-nega načina, kako bi se zastopniki hrvatski udeleževali državnega zhora in delegacij. Brambeno sistemo, carinske in trgovinske pogodbe z avstrijsko vlado bi potem takem določevala in sklepala ogerska vlada 8 sodelovanjem hrvatske, dotične predloge zakonov morajo se vzprejeti po ogerskem in hrvatskem zakonodajstvu in potem kroni predložiti v potrjenje. Vse druge zadeve, ki neso na podlagi pragmatične sankcije temveč vsled prostega dogovora mej Ogersko in Hrvatsko p'ipoznane vkupnimi, ame Hrvatska reklamovati za se, kakor hitro je prenehala potreba vkupnega zakonodajstva in vkupne vlade. Ko bi Hrvatska prevzela finančne, narodnogospodarske in domobranske zadeve v lastno upravo, prevzela bi tudi tangento za pokritje vkupnih troškov. Ta tangenta bi se določevala vkupno po razmeri davčne sile Hrvatske, tedaj po istem načelu, kakor se določuje jednaka tangenta mej Ogersko in Avstrijo. Konečno se zahteva, da se popolni celokupnost Hrvatske s tem da se jej dh Reka nazaj in da se jej utelesi Dalmacija. V istini, program je obziren in osnovan po pravem hrvatskem domoljubji. Daj Bog, da bi se tudi dejanski In v vseh točkah izpeljal! Politični razgled. MotraiiJ' dežele, V Ljubljani 18. decembra. Ker so češki državni poNlniid. kneza Jurij in Ferdo Lobkovic in pa baron P le i 11-Scharff enstein odložili mandate, bode češko veleposestvo v M dan januvarja imelo dopolnilne volitve v državni zbor. Odsek državnega zbora za alčro Kaminskega je svoje delo končal ter poslanca dra Z&ka volil poročevalcem. Poročilo odaekovo se bode takoj po božičnih praznikih izročilo zbornici poslancev. — V Stanislavu je bil o po-novljenji mestnega zbora dr. Kaininskv skoro jednoglasno /opet županom izvolien. Predsednik lirvatfwli< k« sabora je pričel včeraj sejo h pregledom dogodkov i/za zadnje sa- LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Daljo.) V poneničeuem Cel ovci se je rodil »Besednik", kratkočaseu in poučen list za slovensko ljudstvo, ki je izhajal po dvakrat v meseci (v zadnjih t« Čajih le po jedenkrat). Doživel je ta koristen list deset let ter je koncem 1878 umrl. Dosta pozneje (1872) so si Čehi ustanovili jednak list (»Besednik"). — Drugi leposloven in poučen list je bil „Glasnik v Mariboru", ki je nameraval izhajati po tiikrat v meseci, — a umrl je rane smrti. — List kaj nizke baze, da se izrazim z našim kmetom pa je bil „Podli po", poučen in kratkočasen mesečnik, ki je v Trstu zagledal beli dan ter vsaj dve leti doživel. — Neki drugi Tržaški časopis se je zval „Jadranska zarja"; ta „politični, pou-čivni in kratkočasni list" je izhajal po dvakrat v meseci, a že drugo leto je nehal s 14. št. 10. dne julija. A temu še ni bilo zadosti, ker isto leto so v Trstu povili še nJurja b pušo" in „Pete-Jinčka" tako. da je sam Trst rečeno leto z »Ilir- skim P r i mor j a no m" imel štiri slovenske liste. Le nikdo naj ne vpraša po njih notrauji vrednosti! Posebne važuosti za ratvitek slovenskega novinarstva pa je leto 1869. zato, ker nam se je porodil prvi slovenski šaljivi list, rekše „Brencelj v lažnjivi obleki." /alaga in ureduje ga še zda] njega prvi roditelj Jakoh Alešovec, jeden izinej izgubljenih slovenskih talentov; tega pisatelj ne izrađuje v šaljivem smislu ter tudi nikakor ne kura BrODCeljevegM uredniki, ker si s svojim mnogostran skini in riepristanem delom služi kruh v potu svojega obraza, sedaj bolj obilo, Bedaj bolj pičlo. So« daj pa sedaj se je bil „Breneelj" zalezel v podstrešje, a zmirom je z nova prifrčal ter se šalil z dobrovoljnim) Slovenci do današnjega dne. Naj mu kdo očita to ali ono, priznati pač mora vsak, da nam je „Breneelj" ustvaril to stroko slovenskega časopisja; vsaj „Brencelju je začel s prvim takim podjetjem. Kako malo vrednosti v primeri z „B renče 1 jem" je imel ono leto Tržaški „Juri s pušo" (»dolgočasen list za lahone, nemškutarje in druge nerodne ljudi"), ki je izhajal jedenkrat v meseci in 1. 1870 nehal s št. 24. Že manj vrednosti je imel istega izdajatelja šaljivi list „P e te I i n č e ktt, kate- rega so prišle le prve [i štev. na svetlo. — Ker smo že pri šaljivih listih, navedemo naj ua tem mestu vse, ki so kedaj Slovencem kratek čas delali. Po vrsti moramo najprej omeniti „Pavline". Temu „//ibavljivo-šaljivemu listu" lastnik iu urednik je bil Fr. Levstik, ki je takrat bival na Dunaji ter li.it leta 1870 po dvakrat v meseci izdajal Le škoda, da list ni našel večje podpore in da je s 7. štev. prestal dne 31, julij«. Kot vse iz Levstikovega peresa bil je tudi „Pavlina" pisan v iz-j borni slovenščini. — Jednaki poskus je ostal neki drugi šaljivi list, rekše „Seršeni". Temu nhumo-' risti no satiričnemu listu" urednik je bil Ivan Železni kar, sedanji urednik ..Slovenskemu Narodu" Prvi list je bii izdal k >nci novembra 1871. Začetkom sedanjega leta je nenadoma šinil iz Ljubljanskega podzemelja „Škrat", ki z dozdanjimi številkami ponuja S'ovencem obilo izbornega berila. Uhaja po dvakrat v meseci (10. in 25. d«n), če ga C. kr. državno pravdništvo ne zasači in pripre. Upajmo, da se mu pogoste mt ne bode prigodilo to, kar je bilo v.adelo le njegovo prvo številko. Naj živi in raste mnogo let ta najnovejši „zahuvuo-ibadijivi in šaljivi list" ter naj kratkočasi in komedijo uganja vsem onim Slovencem, katerim že svet borske seje. Ta nagovor je bil jako miren in stvaren, omenjal je le mimogrede kraljevi komisarijat. odstop grofa Pejačevića, imenovanje novega bana in ustop krajiSkib poslancev. Vidno se je predsednik Kres ti ć ogibal izzivati opozicijo. O prečitanji kraljevega resknpta glede banovoga imenovanja zahtevajo Starćevićevei, da se ima prečkati tudi vsebina prisege, katero je. grof Khuen vladarju prisegel. Na odgovor predsednikov, da je ni mej akti, so Starčevieevci mej čitanjem reskripta obsedeli. Voj novic in tovariši stavijo nujen predlog za ustanovitev odseka jednajstorice. kateri bode imel preiskovati, se je li z imenovanjem kraljevega kom i sari j a prelomila nagodba. — Predsednik predlaga, da bi se poslala deputacija po novega bana. Poslauec Rukavi na se je temu protivi], češ, da se ogerskemu uradniku pač ne more skazovati čast, katero smejo zahtevati samo zastopniki Hrvatske in kralja. Pri glasovanji vzprejme se predlog predsednikov z vsemi glasi proti Starče-vičevskim. Dospevši ban grof Khuen razvija svoj program. Temelj njegovemu poslovanju, pravi, da bode osuovni zakon, kateri uredjuje državopravno razmero Hrvatske z Ogersko ter sigura nje samoupravo in opravičene narodnostne zahteve. Pravice, posebej podeljene Krajini, da bode spoštoval. Z ustopom krajiških poslancev se pričenja pravo konstitucijonalno življenje za Kra)ioo. Razen uprave in pravosodja se bode posebno oziral na gospodarstvo dežele in gotovo je pričakovati podpore vzajemne vlade, posebno ako se z deli izražuje prepričanje o vzajemnosti deželŠtefanske krone. V to ime prosi podpore od strani sabora. Srbski poslanci, 30 mož, so ustanovili svoj klub brez pravega političnega programa v varstvo srbskega stališča v šoli, cerkvi in narodnosti. Poslanci bivše Krajine so zborovali v nedeljo, in v t m shodu BO zahtevali Starčevieevci, da se naj bi osnoval krajiški klub, Kateri bi pro-testovel proti nagodbi in vsem poznejšim postavam, kot neveljavnim za Krajino. Proti temu predlogu so govorili I v i ć, (i j u r k o v i ć in Z i v k o v i č ter se ni sklenilo nič določenega. Neodvisna stranka izjavila je v svoii kon ferenci, da so v „Pozoru1,1 objavljeni principi njen program. Stranka prava se bodo v svojem protestu naslanjala na inaujšiuo krajiških poslancev. H tScllU* vu/ill»,'. V soboto se je v bolfrarNkem sobranji utemeljevala interpelacija o bolgarskem eksar-hatu v Carje m gradu in o njega položaji. Minister vnanjih stvarij, Balaban o v, je izjavil, da knežja vlada ni ravnodušna proti stališču eksarhata, kojemu je Bolgarska v cerkvenem oziru podredjena. Vesti, ki se širijo o odpravi eksi»rhata v Carjem-gradu, pa da so zelo prt tirane Stališ bolgarske ceikve v obče je utesnjen t. raznimi težkočami, ki ho navstale posebno iz tega, da je bila pod različno politično upravo. Le s skrajno previdnostjo in potrpežljivostjo se dado te težkoče odstranit', ne da bi trebalo kake nove obveze. Vlada pa da si pridržuje pravico in popoluo svobodo glede teh vužuih vprašan'. \ < iii-Ji« eesarjevič Friderik Viljem so mudi v oiidji večnega mesta Rimskega. Mej tem sta vender le poslanik pl. Schlozer in kardinal J a-cobini vzajemno določila obrede za obisk pri s v. očetu. Vatikanu se je s tem dala nekaka koncesija, da se cesarjevič ni nastanil v Kvirinalu, nego v poleg njega stoječi mali palači Palazzino, katero Vatikan ne smatra za del Kvirinala. Vprašanje o protiobisku papeževem se še ni določilo. Prestolni govor, s katerim se bodo otvorili špaiijsltl kortesi, izraža upanje, da se bo kmalu dalo izvesti ravnotežje v državuem gospodarstvu Ob jedoem naznanja postavo, s katero naj bi se upe-Ijala občna volilna pravica Ko se ta postava vzprejme, bode delovanje kortesov končano in razpišejo se nove volitve. Vlada namerava predložiti načrt postave o preustroji ustave, ne da skliče konstituanto in spravi v razgovor vprašanja o sedanjih institucijah. Dopisi. S slov. Štajerskega 14. decembra. [Izv. dop.] (Mi in naše časnikarstvo.) Na Slovenskem imamo že jako mnogo časopisov in bojimo se, da jih imamo preveč, kajti prepričani smo, da mnogim časopisom primanjkuje duševne in gmotne podpore. Zakaj bi se sramovali povedati, kar je — žalibog resnica. Od kod pa to izhaja V Od tod, da Slovenec prerad podpira tuje, zanemarja pa svoje. Poglejmo, kako je pri nas na Štajerskem. Tu bodeš našel v prvi h slovenskih hišah nemške časopise, ki dosledno najljutejše napadajo slovenski narod, njega poslance, sploh vse, kar je slovenskega, a našel ne bodeš slovenskega lista in, j ako zadnjega najdeš, m-ročen je „gospod" na njega iz teh in teh razlogov; dostikrat pa ga tudi „gospod" j sam ne čita, se mame pa njegova rodovina ; nasprotno' pa se nemški listi jako marljivo čitajo v celej rodo-vini od Albina notri do Milčike. Od kod pa zopet to prokletstvo? Od tod, da! se slovenskim roditeljem ne zdi „umestno", svoja deca dati učiti slovenskega jezika in od tod tuii posledica, da se oče boruje na taborih in različnih društvih za upeljavo slovenščine v šoli in uradu,: otroci njegovi pa so najhujši sovražniki našega naroda, delajo nemško propagando ter na tak način očetom delajo sramoto! Ali ni to bridko za osivelega očeta V Da, gotovo britko, a kriv je sam, kajti dosti je imel denarja in tudi časa za poučevanje „ime-nitne" francoščine, laščine, igre na glasoviru, goslih in Bog ve kaj še vse, le za slovenski materni jezik ni bilo niti časa, niti dostikrat tudi v to svrho novcev. Mi Slovenci smo gotovo mehki in odpustljivi, vse radi odpustimo in tudi to, da stari možje slabo znajo slovenščino, kajti pred 30 — 40 leti ni bilo jednake prilike se navaditi naščine, a tega ne odpuščamo nikomur in nobenemu o č u, da svojo deco sedaj ne da poučevati slovenščine, kajti kodor tako ravna, ni naroden, nema srca za narod. Ker se tedaj Janezek še ni učil slovenščine, ker je še premlad, se je tudi Janez ne uči, ker se mora učiti drugih jezikov, le materinega ne, tedaj tudi Janez ne čita nič slovenskega in o slovenskem svetu se ne ve\ da eksistira. Znal bi mi kdo oporekati: vsaj imamo vender mnogo slovenskih časopisov, tedaj mnogo slovenske inteligence, da je podpira. Da, v istini narašča slovenska inteligenca, toda to pa zopet smemo trditi, da pri nas narašča le iz kmetskoga naroda, inteligence iz mestnih hiš ne poznamo ali pa je prav redka izjemna prikazen. Studilo se mi je, stopivšemu v znano hišo slovenskega domorodca, zagledavši „Tegesposto", „Gartenlaube", „111. Zeitung" in tam v kotu takrat še pod firmo „Ciilier Zeitung" izhajajoč list, a slovenskih je bilo na števdu—jeden, se ve, ta slednji samo za „gospoda", ker ga drugi rodbinski udje ne zamorejo Citati, vsaj ne razumejo slovenski. Našim slovenskim očetom tedaj prav toplo priporočamo, naj bi ne bili toli brezobzirni ter vender privoščili svojej blagej rodbini tudi nekoliko slovenščiue, in s ponosom bodo potem ustupili v vsako slovensko društvo, vedoč, da ga rodbina ne bode pri tej ali onej priliki osramotila, kar se sedaj marsikomu pripeti. In ker se novo leto bliža, naročite si za svoje rodbine slovenske časopise bodisi politične ali lepo-znanske, naj si bode kateri hoče, samo da je — slovenski. Naj bi ta moj dobro meneč opomin ne bil glas upijočega v puščavi! —c. ■ z Ptuja 17. decembra. [Izv. dop.] Brzojavno se vam je poročalo, da se je ustanovilo 13. t. m. v Ptuji hraniluo-posojilno društvo za okraj Ptujski. S tem je stopila v življenje misel, katero so gojili Ptujski Slovenci že leta 1873. Kajti že takrat so nameravali ustanoviti naroden denarni zavod, izdelali so pravila, a pri tem so ostali; shranili so jih v miznico in tu še počivajo dan danes. Koliko smo mi Slovenci zarad tega, ker dozdaj nesmo »meli svojega denarnega zavoda, kar se tiče našega stanja v gospodarskem in političnem obziru zaostali, to izprevidi lebko vsak, kdor se za stvar briga, kdor primerja stanje Slo vencev v našem okraji z onim bloveucev po drugih okra|ih, kjer se taki zavodi že nekaj let sem nahajajo. Še le zadnje volitve opoim nile so nas neprijetno, da brez narodnega denarnega zavoda ni mogoče uspešno delati in vsestransko napredovati. NačelnišLva tukajšnjih v nasprotnih rokah se nahajajočih denarnih dveh zavodov uplivala so mogočno tako na meščana, kakor na kmeta. Meščani zbali so se žugunj, prišli so od prvega do zadnjega vsi na volišče ter glasoval« vsi za n^e nasprotnike, ki imajo denarne zavode v ro-kiih; kmetje zbali so sežuganj in neso prišli volit, ker neso hoteli biti kukavice, izdajice svojega rodu in stanu. sam ni dovoljna komediju. Pohvale vreden je že zato, ker je pisan v čistej, gladki slovenščini, a tudi njegovi vtipi so večinoma tako duhoviti, da nas živo spominajo na ranjkega „Pavliho". V Gorici — kot rečeno, je umrla „Domovina" (ž njo tudi „Gorzer Wochenblatt") za jetiko, a isto leto je začel izhajati „Gospodarski list" za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe. Zakludala ga je kmetijska družba Goriška, uredoval pa ga je znani učitelj kmetijstva Fr. Po v se v Gorki, pozneje pa Kuralt, sedanji tajnik kmetijski družbi v Zagrebu, [shajal je po dvakrat v me seči ter s VII. tečajem konci 1870 prenehal. Prenehal, pravimo, je bil, ne nehal, ker mu je vsled raznih strankarskih in osobnih razmer primerjeno polje na Goriškem odtegoval drugi gospodarski list rekše „ K me to valeč". Leta 1881 dne 15. julija seje „Gospodarski list' z nova oživel, kot „glasilo kmetijskega društva v Gorici* ; uredoval ga je Klobučar. Imenovani „Kmetovalec" (urednika E Klavžar, Kuralt) je doživel le poltretje leto ter je z listom od 30. one junija 1877 nehal izhajati. Leto 1870 nuni je obrodilo dva za naše slovstvo preimenitna časopisa. Prvi časopis „P ravni k sloveuski", list za pravosodje, upravo, iu državo-slovje je izhajal v Ljubljani po jedenkrat (pozneje po dvakrat) v meseci. Zalagal in uredoval «a je jeden izmej najboljših in najčistejših slovenskih rodoljubov, dr. J. R. Razlag. Po prerani njegovi smrti je prenehal „Pravnik", dokler se neso odredili mlajši pravniki, ki so nekdanjega „Pravuika" zopet oživili. „Slovenskomu pravniku" urednik je znani rodoljubni odvetnik dr. Alf. Moache, in obžalovati je, da se je gosp. urednik zaradi preobilih poslov in gmotne škode odločil, ustaviti ga z novim letom. Pri tej priliki naj omenimo še dve drugi začasni tiskovini, ki ste po zadržaji in besedi prevelike ime nitnosti za naše pravnike in za vse narodno urado-vanje po slovenskih deželah. Prva teh tiskovin se zove „Državni zakonik0 (vsled dualizma) za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Izhaja od leta do leta na Dunaji v veliki četvorki; ureduje ga učeni naš M. Ciga le, nekdanji urednik Slovenije, iu nekaj tudi profesor Stritar. »Deželni zakonik" za vojvodstvo Kranjsko se imenuje druga začasna tiskovina, ki tudi v četvorki izhaja v Ljubljani. Uredoval ga je poprej znani profesor iz „a n to d i 1 u vi j a n s k e dobe" —po svoje, po starem kopitu (kot je nekdaj — od 1849 do 1851 uredoval „Celjske novine" —le daje takrat bil poln mladostue čilosti in prave narodne navdušenosti; — ta se mu je pozneje popolnem izkadila v teku let v tem prozajičnem življenji in v borbi za vsakdanji kruh, — katerega je bilo več in več potreba), tako da so ti letniki iz njegovih rok glede na slovenščino kaj dvomljive vrednosti. Skrajni čas je bil, da mu je slavna deželna vlada vzela to pretežko breme ter je naložila novim čilim ramam. Zato je naš deželni zakonik sedaj pisan v tako gladki pravilni slovenščini, če se izučeui in izkušeni pravnik spotika sedaj pa sedaj ob kak izraz, mogoče mu je popraviti ga v „Slovenske m Pravniku" ter vsakej nenatančnosti ali dvoumnosti v okom priti. Drugi Časopis iz leta 1870 je bil „Zvon", ki je izhajal na Dunaji po dvakrat v meseci. Uredoval in zalagal je ta lepoznauski list prof. J. Stritar. Tukaj je res tirma, res ime porok, da se je list po svojej vsebini, po tvarini jednako odlikoval, kot po lepoglasnera izbornem jeziku. A pisatelju teh vrstic manjka besed, da bi primerno oceuil ta prvi tečaj Dunajskega „Zvona". Odkar je bil umolknil Jane-jžičev „Glasnik", potrebovali smo Slovenci takega leposlovnega lista kot riba vode — in veuder gaje urednik ustavil konci leta s prvim tečajem. Naveličal se je bil grdih zavratnih napadov na list in nje-govo osobo. To pa ni res, kar sam urednik otožnega srca kliče: „diem perdidi, amici!" „Zvonu je pre- Naroden denarni zavod more v Ptujskem okraji prosperirati, ako se ga oklenejo vsi pravi narodnjaki. Polje njegovemu poslovanju je veliko dovolj. Denarja mu ne bode manjkalo, če se združijo vse moči in se dela previdno iu vztrajno. Dobro znamenje za bodočnost ustanovljene zadruge je gotovo tudi mnoga udeležba vseh stanov, posebno kmetskega pogovora v 18. dan t. m. Nekateri, kmetje obljubili so uložiti po 300 gld , kakor hitro bo zadruga registrovaoa in začne poslovati. Ali ni to veselo V Volili so tudi svoje može v načeluištvo, kar priča jasno, da jim je za zavod mar. Zatorej le naprej z združenimi močmi po načelu „pomagaj si saru, iuBog ti bo pomagal !u Ko pišem te vrstice, piikaja vest is Gradca, da je za rana umrl naš poslanec g. M. Herman. Novo delo, nova skrb. Volitev za državni zbor bo gotovo prav kmalu razpisana ter se bo vršila menda takoj po novem letu in še pred sestankom državnega zbora. Dolžnost domoljubov volilnega okraja, katerega je zastopal dozdaj umrši g. Herman, pa je, da se takoj snidejo tu ali Um, da se pogovore o kandidatu in začnejo agitacijo. Ne gre se le zato, da Slovenci zmagamo, ampak da zmagamo častuo. Delati nam je, da pomnožimo državuozborsko večino za jeden glas, da odločno pokažemo, da je narodna ideja v dobi, v kojej nas je zastopal g. Herman, pognala globoke in trdne korenine, da ni sile, katera bi jej mogla le na videz škodovati. Treba pa bode tudi poiskati kandidata tako trdnega iu tako čistega značaja, kak..t je bil pokojni g. Herman, katerega spominu kličemo „Slava!a Domače stvari. — (Cesarica Marija Ana) podarila je za zvišanje zvonika na Katinari nad Trstom 100 gld. — (Slovensko gledališče.) Da se druga društva opozorijo o pravem Času na četrto redno slovensko predstavo, torej, da ne bi kako drugo bratsko društvo isti dan priredilo zabave, obavestujemo že danes občinstvo, da je omenjena predstava v 2 2. dan t. m. — v soboto. Dramatičuo društvo izbralo je za ti večer, o/.ir jt-maje na razne želje, veselo igro v 1 dejanji „Zakonska sol" in dramo v 2 dejanjih „Trnje in lavor, ali neznani umotvor". Ne zahtevamo odveč, da se udeležuje občinstvo v mnozem številu slovenskih predstav, da s tem prizna veliko požrtvo valaost naših igralcev in resno voijo dramatičnega društva — oni kot to nam je letos dokazalo, da ukrene vsekiar pravo v svojej izberi, oziroma zastavijo vse svoje moči, kolikor možno za dobro zabavo občinstva skrbeti; v dokaz temu se sklicujemo na tretjo predstavo, ki je bila vsakemu gotovo po godu. Izza kulis izvemo, da so vzlasti ta pot prav srečno razdeljene uloge. — (Prihodnji Sokolski „jou r-f ixeB ) bode, kakor sklenjeno, v soboto v 22. dan t. m. v salonu restavracije Ljubljanske Čitalnice. — Začetek zaradi slovenske predstave ob 9. uri zvečer. — Program naznani se v listu od petka. — (C. kr. poštni urad v Ljubljani) naznanja: Da bo mogoče pred Božičem nenavadno mnogobrojno se nahajajoče vozne poštne pošiljatve o pravem času s poštnim vozom odpraviti na kolodvor, bo sprejemni poštni urad za denarna pisma in za vozno blago od danes 18 do usletega 24. decembra t. 1. le do 6. ure zvečer strankam odprt. To se javi po ukazu c. kr. poštnega vodstva v Trstu z dne 16. decembra t. 1. št. 17117 p. n. občinstvu, da se izvoli po tem ravnati. — (Svarilo.) Odkar se je, neznano po kakem načinu, odpravil starodavni privilegij Kranjske, da zidovi ne smejo dalje nego 14 dni j zaporedoma prebivati mej nami, opazujemo, da dosledno narašča pritok Abrahamovega rodu. Iu ta pritok ni rovno blagoderjen. Priznavamo sicer, da prihajajo vmes vse časti vredni židori, a mnogo je tudi smeti. V zadnji čas pojavila se je jedna nova „zvezda \i jutrove dežele", katera pod krinko trgovine preži na lahkomiselne ljudi, ter jim pri kvartali po gaslu „corriger la tortune" prazni iu lajša žepe. Dj tičnik je lahko poznati po odurnej vnanjosti, vsled katere bi lahko bil model Skyloeku. Te osobe, kakor tudi njegovih navadnih pajdašev in pomagačev treba se ogibati. — („Hrvatske Vile") došel nam je 7. broj z dne 15. t. m. Kazen dnuega gradiva treba omeniti podobe, prestavljajoče „Slovenska nošnje" iz Osilnice, Smelednik*, Šiške, Prema, iz okolice Ljubljanske, iz Polhovega Gradca, iz Školje Loke in Vipave. — (Na S r pen i ci) umrl je najstarejši veterani na Goriškem, Andrej Trebše. Rojen je bil 1. 1789. in mu je manjkalo torej samo Še 6 let do popolni stotnice. Vojak je postal že- leta 1806. in fe prehodil mnogo sveta; leta 1809. bil je ranjen v bitvi pri Milanu. Kot veteran delal je svojim rojakom Čast; meseca septembra 1882, ko je presvetli cesar potoval skoz Srpenico, nagovoril je starega moža in mu podaril 10 eekmov. Pogreb je bil slovesen ; udeležili so se ga Bolški veterini, katere je vodil muo-gozaslužni načelnik g. F. Vittori. '7, njimi bil je tudi c. kr. okrajni sodnik g. Avgust Jakopič, ki po za služenji in hvalevredno podpira to patrijotično društvo. S streljanjem možnarjev poslovili so se veterani od svojega umrlega tovariša, ki naj v miru počiva. „Soča". — (Trtna uš.) V Novih Dvorih pri Klanjei zapazili so trtno uŠ. Na v Zagreb poslanih trtnib korenikah konstatova) je g. Kuralt, tajnik kmetijske družbe hrvatske, da je pogubonosni mrčes se tud tjakaj zaplodil. V nevarnosti je tedaj vinorodno Zagorje, kjer je vinograd pri vinogradu, a tudi bližnja slovenska stran t m kraj Sotle. — (Razpisane so službe) učiteljske na deških ljudskih šolah v Ljubljani: dve I. vrste, štiri II. vrste. Službe I. vrste s 700 gld. na leto in pravico do postavnih 5 letnic po 60 gld. in do stana-rinske doklade 100 gld., službe II. vrste s 600 dd. na leto in pravico do postavnih 5 letnic po 60 gld. Prošnje do 15. januvarja 1884. pri c. kr. mestnem šolskem svetu. Prosilcem, kateri so se vsled natečaja z dne 1. avgusta t. 1. št. 221 ogla-ili za razpisano in dozoaj še ne oddano službo mestnega podučitelja, ni treba nove prošnje ulagati, izimši, ako nameravajo prositi za službo mestnega učitelja I. vrste. mnogo koristil ono prvo leto svojega izhaianja in mnogo koristi še sedaj. Mlad izobražen prijatelj, ki je videl in skusil že mnogo sveta in sedaj zopet potuje po novem iu starem svetu, rekel mi je pre-čitavši izposojene mu starejše tečaje: „i>rvi mi mej vsemi dopada najbolj". Leta in leta smo ga močno pogrešali, — a nazadnje (leta 1875) se je vender z nova oglasil — Dunajski „Zvon"; gonil in nabijal ga je isti vešči in spretni urednik; skozi 6 let neprestano je zvouil po vseh slovenskih pokrajinah v največje veselje starim in mladim ljudem. Dve leti je skušal celo s podobami ozaljšati svojo zunanjo obleko. Najbrže se mu ta poskus ni bil posrečil na nobeno stran. Pisatelj teh vrstic že takrat ni odobril tega podjetja, ker pri naših slovenskih razmerah uspravlja izdatelju premnogo sitnostij in premnogo troškov, lehko celo gmotno škodo. Nam Slovencem pa je pred vsem potreba berila, berila iu še berila! Da bi se oddahnil, nehal je Stritar goniti Dunajski „Zvon" ter je poskrbel, da so udaui mu spretni prijatelji v našem mestu ulili „Ljubljanski Zvon", ki kot „lepo sloven iu znanstven list" v mesečnih zvezkih po 4 pole in več obsežnih izhaja pri nas od leta 1881 do denašnjega dne. Na čelu ima zapisane svoje ured-1 „Izbrani m i spisi'. nike, le da rnej njimi že od srede prvega tečain manjka nekdanjega prvega Ljubljanskega zvonarja, mnogostranskega J. Jurčiča. Prej smo bili omenili, kako so osebni zoper-niki ogreoili delovanje prvemu Dunajskemu zvonarju, tako, da je ta bil koncem prvega leta izhaianje „Zvona" ustavil. Ker pa vsi ti ozkosrčni in zaslepljeni zoperniki neso mogli narodu ustvariti dru-zega lepoznanskega lista v Ljubljani, pomogli so tej potrebi vsaj leta 1872 nekateri štirski rodolpihi ter so jeli izdajati list. z imenom „Zora" (časopis za zabavo, znanost in umetnost). Lha jal je v Mariboru po dvakrat v meseci, prvi tečaj v nepripravni četvorki, poslej pa v prikladni veliki osmerki. Svoje urednike je jako menjaval — istinito pa le dvakrat — kot tudi svoj naslov „Zora", (časopis zabavi in poduku). Nazadnje je bil prišel list v pest Janku Pajku, ki sedaj na Moravskom nemške otroke pitu z latinskimi korenikami. „Vestnik" se je zvala znanstvena priloga „Zori"; a „Vestnik" se je pri življenji obranil le par let. „Zora" sama doživela je vsaj sedmega tečaja, ko jo je 29. sušca 1877 vslep poloma ustavil nje urednik, založnik in tiskar Janko Pajk, ter svoje naročnike oškodoval s svojimi (Daljo prih.) Telegrami „Slovenskomu Narodu': Dunaj 18. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja: Knez Jurij Lobkovic imenovan je dednim članom gosposke zbornice. Zagreb 18. decembra. Na nagovor danes dopoludne vzprejctih poslancev iz Granice zagotovil je ban, da bode vsekdar v ozir jemal zgodovinski razvoj in krajne potrebe Granice ter obljubil, da bode v kratkem Granico obiskal. Rim 18. decembra. Kakor poroča dnevnik „Rome", popelje se nemški cesarjevič iz ruskega poslaništva v poslaniškem vozu v Vatikan, potem mu Jacobini vrne obisk v poslaništvu ruskem. Kralj in nemški cesarjevič bila sta včeraj zvečer pri svečanosti, pri red jene j po mestnem zastopu na Kapitolu. Povabljenih nad 1000 osob, mej njimi diphnnatje, ministri, senatorji, poslanci. Iz okna v „tabulariji" ogledala Sta si čarobno razsvetljeni forum, potem muzej, kjer je B vir al kvartet izključno nemške skladbe. Cesarjevič izrazil je mairu svoje občudovanje ter rekel Mancini-ju, da je po sijajnem, navdušenem vzprejemu izredno ginjen. Prebivalstvo je povsod živahno nazdravljalo. Narodnogospodarske stvari. Nov tržni red za živinske sejme v Ljubljani. (Koneo.) §, 15. [sto tako ima se in klavnnuetn dvori 151 na prostoru, ki |e navlusč zato določen, separirati vsa živina negotovega prihoda to fe taka, o katerej se ne ve gotovo, če res prihaja iz neokuženega kra;a. Za tako ž/.vino ne sinejo se tudi tedaj, ko bi se po zdravniškem ogledu spoznala popolnem zdravo, izgotoviti odgonski listi, temveč se ima v islu § 9. obeneua zakona zoper živiinko kugo pobiti v Bejmekem okraji. §, 16. V pisarni klavničnega nadzorniitva vidi" rajo se v sin slu nun sterskega ukaza /. dne 12. aprila 1880 drž zak. št. 36 (S 8- postave z. dne 29. tebru-varJH 1880) živinski potni listi ter izgotovljnjo za odprodano živino odgonski listi, razen tega pa iz-dafajo tehnični listki in vodi se zapisnik o ceni goveje živine. ij 17. Tržna pristojbina ima se plačati o ustopu na semanji prostor proti potrdilu z listkom ki ostane veljaven le, dokler živina ostaii" v prostorih, ki so določeni v § 7. Kdor p Inča tržno pr isto j bino, ima pravico, da vaga živino i»r<-1.i»I.uno na mestne) vagi i;. 18. Na semanji prostor sme se živina goniti od 1. oktobra do 30. aprila o I 7. ure, od 1 maja do 30. septembra pa ob 6. ure zjutraj nadalje. Dogon Bme trajati do 12. ure opoludno. So me u j začenja se še le 4vi' uri potem, ko je bilo dovoljeno živi u o na se-m a u j i prosto r z a e e t i goniti i n s e t o v e d n o na znan i z zvoncem. Pred pri <■ e t k o m s e j m a u e sme na s e -manjem prostoru ni kdo drugi biti, ko lastniki živine in njihovo osobje. U, »a/**11'1 tr*«h .Uu*.h». uWwe7.,..... 5°/„ Štajerske sem^jiM. od«ea. obilic« < • Donava reg. arečke .">",, . • 100 prid. Z«mij. obe, avatr. 41/.,", Blati aaat listi . Prior, obllg. Blisabetine aapad. železuloe Prior, obllg. Ferdinandove f»ev. želesnioe 98 B8 K18 286 21 9 122 1157 98 120 87 H; i 104 llr> 119 108 104 65 85 90 60 73 80 25 90 60 45 70 96 40 96 60 Kreditne srečke......100 gld. 173 gld. — Rudolfove srečke .... 10 „ 19 , 75 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 , 50 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 219 . 25 kr. Sodite sami! Kolikrat ne maramo kupiti leka, dssi se nam od vseh strani j hvali. Zakaj ? Samo zato, ker so bojimo brezuspešno trošiti, če tudi malo. Pa glejte sami, če bi mogli 70 kr. v tem slučaji bolje izdati: „Ko sem že 12 let trpel na zabasanji in ž njim „spojenih boleznih, obiskoval kopeli, pa vse zaman, so „imam jedino le švicarskim svalkom lekarnarja R. lirandta „zahvaliti za svoje zdravje. Po njihovi uporabi Bem popolno zdrav in čil, kar s temv spričujem Steklarnica „Eisendorf pri VVeisaensulsu na Ceskem v 12. dan junija. „Nadpihač stekla Miibl Huirle.u Pazite dobro na to, da ima vsak nalepek podpis R. Brandt-ov in bel križ na rudečem. (653) V prodajalnici z mešanim blagom potrebuje se deček (učenec), zmožen slovenskega in nemškega jezika, kateri je tudi obiskoval jeden ali dva razreda realke in je zdrav. Učenje traje 3'/t do 4 leta; hrano dobi in stanovanje, obleko pa od svojib starišev. — Kje V pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (794—2) A. Debevec, zaloga premoga Marije Terezije cesta št. 14. Priznano (770-9) najboljši pareiKLOg za zdatno znižano ceno. Za viako konkurenčno ceno. ~9*B Štev. 17G07. Hazglas. (790—2) Na strmem konci kolodvorskih ulic pri sv. Petrk cesti pripetile so se že mnoge nesreče. Mestni magistrat je zatorej prisiljen ukazati, da odsie ■!*» *»ni«>|<» niti |»ri«atiic> Itoćilc* uiti fija-karutki vozovi z Ju%u<»ita Kolodvora po liolofl morali i li ulicali voziti v mesto, ampak da morajo posluževati se za te vožnje ali Duiiaiftltc ah pa ltc»IJc»vik e«'*<<». Z mesta ven na Želefcni&DO postajo jim je dopuščeno voziti skozi kolodvorske ulice, kakor do zdaj. Isto tako smejo gospodarski vozovi za polje-deljske in obrtne svrhe prevažati se tudi še za naprej po kolodvoisk h ulio.b na katero stran koli. Na dalj«- magistrat ukazuje, da se tako kakor skozi Špita'ske ulic i miiic* le Eoiraltoma voziti s TurpaMlioma i t*» ■* n.-t ■!■.■«':» m sploh poviod drugod po m«'«tii. ti.jor »e Itrl-žafo c«»Mt» iai ulico ali kjer je kak prelaz i mi. krasiti li »ožična 'drevesca z gibljivim angeljem, sveč-niki in svečavo. Izvrstna skupina samih novih stvarij: Št. 300 301 302 305 gld. 8*60 5*50 10-50 1550 Manjšo skupino. Kazne stvari za na božično drevee gld. 1 50, 2—, 2.50. Specijalitete za drevce: flsTF" Klesteče ledene oblice in ledene sveče, 10 k oho v za 80 kr., 1 gld. Naravni češarki po 5 kr., taisti kot novi svečniki po 20 kr.; las vvnlkiire, 100 metrov dolg, 10 kr. Sneg za na drevOO 10 kr.; majhne barvane svetilnice s svečkami od 5 do 8 kr.; taiste, fine, iz Marijinega stekla 8 do 30 kr. Konboniere 5, S do :i0 kr. Dvanajstorica Bvcčic f>, 10 do 4o kr. Gnlrlande iz ledu, *2 metra dolge, BO kr., majhne 10 kr. Električne svečiee, 10 za 80 kr.; diamantni blesk, (rosa za potresati), !*• kr.: kodri 10 kr., ledene sveče r> do 10 Ur.; ledeno ladje 10 kr. gT" Božični angeljci po lf> do 30 kr.; fini ■ gibljivimi peruti, s pozavno in bismi TiO kr., 75 kr., 1 gld., največi 2 gld. 50 kr. Mali božični mož JO, 20 kr.; nestrljivi zlati poveš k i .'), 4, 5 kr NOVO! Nestrljive brilj. ledene oblioe po 20 kr. Ilrilj. guirlaude 25, 40 kr.: večne lučiee 8 kr. Blektr. luč (maguea^j ; hrilj. zvezde, severni sij 5, 10 do 80 kr. llustrovan božioui katalog o vseh novo n lili xh bor.ieno drevee, Hin«Mi«lli stvareh, Igraoab, galanterilsKeni blaga, stvaren sa tombolo, kotili|onski redi in toure, — gratis, franko. Kn Krut* ntbat. 1'osilja samo za gotovino ali pa po poltnem povae^jb (7H9—3) Samo ^rl verlangerte Karntner-strasse, Ecke der Giselastrasse. Witte, W\m, gOOOOOCOOOOOOOOOOGCX3000000l Trboveljski gladki premog cenejši kakor povsod drugje prodaie, Robert KfiiMS€'ttrff9 na Dunajski cesti št 18. Ako se vzame 10.000 kf<- 1 lelesniiki voz, stane 50 kg. . . 88»/i kr 5.UOO „ — leleanilkega \ oaa, n f)0 n . .'in n L'.. (M. „ = n i H 00 n . 10 n 2.000 „ — 40 čolnih stotov n 50 n . '11 n 1.000 „ — 80 n 60 rt ' . 42 n 500 „ = 10 n rt n 50 n . 43 n 250 „ 5 n n n 50 . II n v Gradišči št. 9. (774—5) iz kolodvora. iz magaaina. O OOGOOOTOOOOOOOOCOOOGOGOOOOI i i i i j :c K- : V f\>'.J. r»'lili. \ i. II1» 1 j;» J»i . V 1'OKUIIU. Od visoke vlade ^švedskega Nieg. Veličanstva ♦ s *> * ♦ ♦ ♦ T. I « ♦ ♦ ♦ ♦ S S WL ar. Ff. LengiBl-ov Brezov balzam^ /e sam brezov sok, kateri teče i/ breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka inan kot najiavrstnelie lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemldnin potom kot balzam, aadobi pa čudovit učinek. Ako se nama/.e BVOfier ž njim obrai ali dregi £noBt iu čvrstost; odstrani kaj naglo pege, loltavoBt, ogeroe, nosno rodeči no, lajodoe In drage neanalnostl na polti. Cena vrru z navodom vreil 1 gld. 60 kr. Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl lekarnarji; glavna zaloga : na Dunaji pri W. Henn-u. i_io; I/.datelj in odgovorni iiiedmk Makso Armič. Lastnina m tisk „Narodne Tiskarne". 903778