31. številka.
Trst v četrtek 8. februvarja 1900.
Tečaj XXV
..Edinost"
izhaja en .rat na dati. razuii neut-lt in praznikov, ob <» uri zvečer.
Naročnina s»a£a :
Za «-e!o leto........kron
7 A j m t) leta.........] j
rjA »'-etri leta........ «» _
z en ate-ec........ t kroni
Naro< iuw :e p ■ •>• naprej. \h n»-ročbe brw. pnlo^m- naročnine if uprava ne ozira
P«» toidanoh v Trstu s«- prtviajejo jh>--:sa*cne -t^vilke po r, siotink iJi nW\i; irv«-n Tr-ta j#a j«. S stotink i4 nvr.j
fflrlon	Hiti.
&din cs t
(rlasilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko.
X edinosti j« moč!
" Oglasi
se računaio po vrstah v petitu. 'An kratno naročilo s primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale. <i.» niači niriasi it«!, se rarnnaio po po«roiii>i
Vsi dopisi na t se pošiljajo u re»tiiišti u. Nefrankovani »loptai se ne sprejemajo. Rokopisi se !ie vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprr-jema ii|>raYiiištv»». Naročnino in oglase je plačevali ioco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia *tv. I"2. IpravnlStvo, in sprejemanje inseraiov v ulici Molili piccolo >tv. II. nailstr.
I tdasatelj is t dgoTorni urednik K ran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Rešitev Avstrije.
II.
V veliki liorlii avstrijskih narobi.»v stoje na eni -trani narodi-zatiralci, na drugi na-r >di-zatiranci. l)o<*im zahtevajo slednji za-se jednakih pravic, [x><joJev za ohranitev svojo i.arloe ek z i stenje in p<»g»»jev za razvoj svoj«*! :»r.ine ndi vt Muva I »osti, hotć prvi še nadalje 1 • (•držati jironnte na«l »lrugimi. šibkejšimi, |x>-si;»v!jaje jim na pot mogoče ovire.
\ sa ta velika borba torej ni druzega, nego Itorba /a pravico proti krivici in na-1 si Iju. In ako >i ogledamo število onih, ki so zatirani, s številom zatiralcev, vidimo, da se 'Ji milijonov državljanov morajo j*»koriti z:i-p tvedim lf» milijonov, <ločim l»i po načelih zdi a ve !»»gike in po načelih parlamentarizma moralo Uiti baš nasprotno. Manjšina se mora udajati večini in ne narobe, umeje se pa, da poslednja ne sine zlorabljati svoje premoči.
-7 milijonov Slovanov in Romnnov monarhi je je izročeno na milost in nemilost l.~> milijonom Nemcev, Madjarov in — Italijanov ! In po čem je opravičeno to? <iotov o ne j>o naravi, ne jm» zakonu, ne |*> zdravem razumu.
Treba pa {»omisliti, da l>i se ono število 1"» milijonov še precej skrčilo, ter nazadnje (»i našli vendar tudi med Nemci, Madjari in Italijani Ijudij, ki imajo kaj pojma o tem. kaj je pravica in kaj nasilje. Kaj torej ?
I reba je samo, da pride oni željno pričale ovani veliki državnik, ki l>o imel fto^uma dovolj, da -e loti nevarne operacije na l>olnem telesu Avstrije, treba je, da pride državnik, ki imel (»odurna dovolj, da j»otom državnega prevrata in preko glav madjarskih in nemških šovinistov odpravi najveće zl:> av--trijske monarhije — duvalizem.
.Madjari Ki morda hoteli uprizoriti revolucijo, katero hi pa bilo možno že v kali udnšiti. ( e je bila Avstrija v stanu prel>o-leti leto 1*4*, bilo bi jej tem laglje prelioleti posledice ta»*ega državnega prevrata. Schone-rer. \\ olf in »Irugi nemški srditeži bi seveda tudi klietli mater (iermanijo na pom<>č: a Nemčija bi se čuvala, pred no bi u ti kala prste v tak ogenj. dobro vedoča. da ima za hrbtom na eni strani Francijo, a na »Irugi Rusijo.
lakov državni prevrat bi torej bržkone ».stal brez večjih notranjih homatij, a Avstrija bi se pomladila in za njene narode bi začelo novo »ribanje, novo življenje na go--podarskem in na kultur.iem polju. Avstrija, njeni narodi, stopili bi v nov stadij življenja, nastopili bi časi, ko bi se zamogla Avstrija in njeni zakonodajni zastopi posvečevati reševanju velikih nalog; Avstrija bi zamota
misliti tudi na razširjenje svojih mej.....
S | a v o 1 j u b P o d s 1 a p i n s k v. ~ 1
w j—j * j*. * * j v"	(.t* It l i ^ j
Pismo iz Prage.
(1'oititi u jko uje jrrtm<nja. — I oltfer itijutua.
— Sforanatv klub. — Slorattxk\ fm-hhd. \ i Iz v. dopis. >
V PRAGI, 5. feb. W00. •letino vprašanje je ovladalo popolnoma 'avuo menenje v češki metropoli, vprašanje irosjHidarske naravi in vitalnega }»omena za vse tukajšnje nar<Mbio-gosj»odarsko življenje: premoga ni in v doglednein času ni nikakoršne^a upanja, <la Iti se to vprašanje dalo ugodno ••e«iti, čeprav ^rrozi v tem slučaju naravnost velikanska katastrofa. Že danes se zasebniki ne morejo niti z;i dra«£ denar preskrbovati s j m »trebn i m, javna podjetja pa morajo varčiti na vseh koncili in krajih, obrat na uličnih j železnicah, v vodarnah in plinarnah je omejen že ^e-laj na najnujnejše in najneobhod-nejše [»osle. V predmestjih fjrozi mnogim ti-sočem delavcev nezaželjen počitek^ če se Uo
delo v tvornicah moralo povsem ustaviti. -Jedina sreča je še sedajšnje toplo vreme, ali vendar s*1 množijo že sedaj tatvine v delavskih mestnih delih in prikazujejo se znaki preteče socijalne nevarnosti, nko poklicani faktor — vlada — ne stori v polni meri svoje dolžnosti. Splošno je ogorčenje nad kolilenbaroni«, ki v svoji lakoinni trdovrat-nosti nočejo ni za las odnehati, zraven pa vsaki dan vtikajo na tisoče goldinarjev dobička v žep saj prodajajo sedaj brezvredni premogovi prah v stiskani!) »brihetih« tako drago, da so cene poskočile za 150—2(K)°/0. Delavcem izrazno simpatije od vseh strani; oni so trdno odločeni, da dovrše ta boj tako ali tako. Vladno delovanje obstoji sedaj v tem, da je imenovala svoje komisarje v razsodišča, ki naj posredujejo med strankama, in ie razposlala celo vojsko v št raj kujoče kraje, ali današnji uradni list že piše, da je zahteva, naj se sekvestrirajo premogokopi za toliko časa, da se omehčajo sedajšnji lastniki, prenapeta — češ, vsa stvar je konečno ven-dar-le interna stvar delavcev in delodajalcev ! Se ve, če bi jednaka gospodarska stagnacija grozila Dunaju, bi že našli sredstev, ali za Prago naj skrbi občinska uprava, ki se tudi res trudi, kolikor more.
Drugo vprašanje je lokalnega jtomena. čeprav je hoče jedna iz.mej prizadetih strank izbobnati kakor občečesko stvar: gre za novega župana praškega. Mlado- in S ta roče hi imajo v mestnem svetu blizu jednako število mandatov v svojih rokah, kompromis je torej jedina jn>t, ki more imeti vspeha. ali stranki, ki sta se v zadnjih letih močno približali jedna drugi, voditi sedaj boj na življenje in smrt; na dra. Podlipnega se vsujajo očitanja in psovke z nasprotne in z lastne strani, katere jeden del je imel na misli svojega kandidata. Vsekakor se je pokazalo tekom krize, tla je marsikaj gnilega v razmerah na praški radnici, v osebnem oziru in v upravi. V teh homatijah se mora zapostavljati vprašanje, ki je jedno najvažnejših z občečeškega stališča : na misli imam toli zaželjeno in zopet z druge strani j»erhorescirano združenje vseh praških predmestij s Prago v jedno jedino veliko češko metropolo. Koliko let že se bavijo najrazličnejši krogi s to stvarjo, ali še danes ni nadeje, tla Iti se stvar v bližnji prihodnjosti povoljno rešila.
V zadnjem času se je ustanovilo tu novo društvo, slovanskv klub. Njega ustanovitelji mislijo osredotočiti v njem vseslovansko življenje v Pragi. Vsekakor bi bilo nekaj takega potrebno, saj ostaja sedaj Slovanom, prišedšim v Prago v namenu, da proučijo češke razmere, ob navadnih časih mnogokaj nepristopno in nerazumljivo, »ločim se ol> slavnostnih prilikah tujci sicer imenitno zabavajo in pogoščajo, ali o kakem proučavanju in sezn »vanju pa ne more biti govora. Vsemu temu naj odpomore novi klub! Namen je lep, naj bi se torej nadeje, ki se gojijo, tudi uresničile !
Misel, ki se nam javlja o ustanovitvi tega osrednjega slovanskega društva, kaže se še marsikje drugod. Nekaj mož »leluje z vso vnemo tia to, tla bi se na mestu sedanje meglene, frazaste slovanske vzajemnosti zgradila reelna solidariteta, ki bi temeljila v mejse-bojnem spoštovanju na temelju korenitega poznavanja in bi si na tej taktični podlagi j »ostavila mogoče in dosegljive <*ilje. V prvi vrsti moram omeniti 111 prof. Cemčho, ki izdaja izborno mesečno revijo »slovanski pre-hletl«. V nji najdemo zanimive članke iz kulturnega življenja vseh slovanskih plemen i n najvažnejše sočasne dogodljaje na vsem slovanskem svetu. Z veseljem »>pažam. da se v zadnjih številkah množe razprave o Slovencih, in doposlane iz slovanskih dežel. Omenim naj članek iz peresa prof. Ilešiča o
»češkoslovenski vzajemnosti v prejšnjih dobah«, poročil s Koroškega, o mizferi slovenskega šolstva v tej »leželi, s Kranjskega o gospodarskem gibanju, in narodnostno mapo Primorskega, ki je bila sestavljena po uradni statistiki. Častiti čitatelj uvidi, da se je potemtakem moralo uriniti precej napak, katere pa je prof. Rutar v zadnji številki popravil. Ona prinaša poleg tega tudi prevod nekoliko Prešernovih in Jenkovih pesnij in obljublja, da se pravočasno spomni jubileja našega najvećega pesnika.
i -
Trst, dne S. februvarja liHX).
Izjava zadoščenja deželnemu odborniku Kranjskemu, Franu Povšetu.
Od odlične strani smo prejeli: »V uvodnem članku Najnoveji škandale priohčenem v številki od januvarja t. 1. tega lista, ožigosali ste postopa nje deželnega odbora Kranjskega ozirom na javne napise v Ljubljani. Navedli ste tu«li imena deželnega glavarja in deželnih odbornikov, dodavši njim tudi vse druge časti, ki so jim podeljene. Slednjič ste vprašali : Kdo je pomogel odborniku Nemcu Adolfu Schatterju do večine na dotičnem sklepu ? ter ste odgovor na t»» vprašanje prepustili gospodu deželnemu glavarju in gg. deželnim odbornikom — Slovencem.
Kolikor je znano nam, ni nobeden teh gosp»>dov dal odgovora v javnosti, a menda jim to niti dovoljeno ni po pjr. a^ v i 1 n i k u.
»Slovenec« in »Slovenski list« pa sta konstatirala, da deželni odbornik Fran Povše ni bil navzoč v dotični seji ter s tem pri poznala ujegovo nekrivdo. Od najverodostojneje strani smo izvedeli tudi, tla je gosp. Fran Povše bil vselej — tudi v dobi, ko je bil sam občinski svetnik in ko je bil ves občinski svčt za dvojezične javne napise v Ljubljani — odločno za samoslovenske napise. Slavno uredništvo prosimo, da z objavljanjem tega da zadoščenje gospodu <le-želnemu odborniku Franu Povšetu«.
(Opomba uredništva. Da-si smo že v številki od minole sobote lojalno zabeležili, kar "sta zapisala »Slovenec« in »Slovenski list« — česar velespošto,Tani gospod dopisnik morda ni zapazil — vendar naj bo ustreženo njegovi zahtevi.)
Politični pregled.
TRST, 8. februvarja 1900
Spravna konferenca. Včerajšnje prve seje češkega »»thlelka spravne konference so se udeležili vsi zastopniki strank iz Češke. Minister-predsednik pl. Korber je priobčil protest poslancev nemško-narodne skupine proti u vedenju »Irugega deželnegra jezika v okrajih Heh in Aš. Potem so govorili o ureditvi jezikovnega vprašanja na avtonomnih uradih na Češkem. Konferenca je sklenila, da se izvoli pododsek za vprašanja, o katerih se niso mogli zjediniti. Seja tega pododseka bo jutri, seja češkega oddelka v petek ; na isti bodo se posvetovali o preosnovi deželno-zbor-! skega volilnega reda za Češko.
K položaju. Vsakogar je moralo osup-> niti — to smo že povdarjali — da je glavno židovsko glasilo »lunajskti kar naenkrat tako i oduševljeno za spravo. Kdo bi mogel verjeti, <la je to nemško rodoljubje odkritosrčno. Mi ne verujemo in za to rnenim, da treba Cehom skrajne previdnosti. Tu«li poljski list «Nova Reforma* je v tej neveri in se sklicuje na postopanje reče nega lista v bližnji minolosti. Kdo je preprecal — tako vprašuje — vsaki | resni korak za spravo ? Ali niso bili to nem-| školi beral ni listi? Kdo je vsaki spravni akciji : prorokoval fiask»> že p»»prej nego je začela ! I Ali ni bila «Neue Freie Presse= ? Ali so
imeli liberalni listi kedaj toliko poguma, da bi se uprli \Voliu in Sehonererju ? Zato ni smeti verjeti farizejski igri nemških glasil.
A mi bi celo sodili, da je temu spravo-ljubju, označenemu od poljskega lista za fa-rizejstvo. morda baš ta jedini namen, »la pokaže Nemce v lepi luči, ko bodo pod raznimi pretvezami — o»Iklanjali spravo. In pravo spravo, temelječo na jednakopravnosti.
Angležki parlament. Včeraj s<> nadaljevali debato »t a»lresi. Campbell-Banner-mann je zavračal pretiravanje, ki govori o ponižanju nanula in o porazih, katerih tla ni. Opozicija nima vzroka, da bi bila osnpnena in prestrašena. Vlada želi vseh mogočih olajšav za nadaljevanje vojne, »la jo i>«» možno kolikor prej dokončati. Opozicija zahteva v južno-afriških deželah politiko m:ru.
Lord Balfour odgovarja, da spremembni pretilog Fitzmauricejev ne pomenja napada na vojni urad ali na vlado, ampak v resnici le na osebo Chamberlaina, ki »e lahko čuti vzvišenega nad take ponovne naj>a«le ter si šteje v slavo, »la gre njegovi upravi velika zasluga, da so se vse naselbine pridružile vojni za domovino. Lord Balfour apelira na domovinsko ljubezen opozicije, naj ne odda svojih glaso%-za predlog, ki bi provzročil, da se vojna pt>-daljša ter pomnože nevarnosti spletek v Evropi. (Pritrjevanje.)
Potem so res odklonili grajalni predlog Fitzmauriee-a, kakor smo že povedali v brzojavkah včerajšnjega lista. Velika večina zbornice soglaša torej z vlado, ki je na uprav zločinski način provzroČila to vojno, soglaša torej s tistim spekulantom Chamberlainom, ki je v družbi in sporazuraljenju z zloglasnim in ♦ vrednim mu sodrugom* Cecil Rhodesem drzno stegnil roko po tuji lasti, a je s tem ugonobil tisoče življenj lastnega naroda ter dostavil v nevarnost svetovno posest in ugled svoje lastne domovine.
Zbornica Angležka se torej daje že slepiti otl zasukanih fraz va-bantjue-igralcev na vladnem krmilu, ona še veruje, »la je konečna zmaga zagotovljena in »la treba torej vojno nadaljevati z vsemi sredstvi! Pa ne le parlament, tudi javnost angležka je preslepljena po lastni domišljavosti in po telegrafiranih lažeh angležkih generalov. To seje pokazalo ravnokar na dopolnilni volitvi v Yorku, kjer je zadnjič vladni kandidat le s težavo zmagal — le z 11 glasi — a sedaj je znašala vladna večina 1430 glasov. Ta impozantni vspeh izkoriščajo novine, da hujskajo narod za nadaljevanje vojne.
Vojna v južni Afriki. Berolinski sotrudnik lista »Neue Freie Presse« je porabil priliko, k»i se je znani ruski državni svetnik Blocli mudil v Berolinu, da izpraša tega državnika za njega menenje o vojni v južni Afriki. Na stavljena vprašanja je odgovoril Blocli, da po njegovem menenju Bo-erci ne bodo mogli vzeti Ladvsmitha z naskokom in je vse odvisno od tegn, za koliko časa je živeža v mestu in kako je zdravstveno stanje. Sicer pa Hoercein niti ni le-; žeče na tem, da bi vzeli to mesto, ker bi potem morali rediti kakih 10.000 mož.
Istotako ne preti glavnemu mestu Trans-vaala, Pretoriji. nevarnost otl strani Angležev. To mesto je tlobro utrjeno. Angleži bi se morali spustiti pregloboko v deželo. Boerci bi jim utegnili odrezati vsako zvez»j in Angleži bi — stradali. Iz oblegujočih bi postali oble-ganci. Zat4> je soditi, da bo prej konec vojne, nego Angleži udro pr«>ti Pretoriji.
Do odločilne bitke sploh ne pride, ker moderna vojna je boj izza nasipov in se izo-giblje odprtim bitkam. Nobeden dosedanjih bojev v Transvaaln ni prinesel odločitve. Da bi Angleži mogli spraviti še toliko sil v Afriko, »la I>i se vojna zanje častno izvršila, I ne veruje BLoch. Tu je vprašanje vmes, od
kje jemati živila? Tu trel>a pa še pomisliti, J < hi Hoerei se le v vojni (»ostajajo vedno I »olj i vojaki. V 15 »ereih pa deluje tudi moralna >ila. Za Angleže bodv torej šanse vedno -lab-^e. Tu Im» borba /.a vsako ped zemlje in :n more vojna trajati tudi leta. Ali, ako lm j vojna trajala le jedno leto, zgube Angleži naj innvili, ranjenih in ujetih gotovo do HN>j ti-oč mož. Poleg tega bodo imeli milijarde str<»- ; škov. To prisili Anglijo, da zaprosi za mirovno blišče. Ta lekcija je bila potrebna hujska- j <Vm proti konferenei v Haagu.
Tržaške vesti.
Odbor pol. društva »Edinost« imel ~eio dne l'. t. m. ob T1/* zvečer.
Za volitve. Odlmr pol. društva »Kdi-uo-t« je skliea! v nedeljo dne 11. t. in. ob 1(1. uri predp. v prostore »Delalskega podpornega društva (Via del Molino pieeolo št. li zaupne može iz okoliee na pogovor o re-khimacijskem jHn-topanju. Naj se vsak zaupni mož in odbornik odrove vabilu, ker je ugoden v-jbeh volitev jh» velikem delu odvisen od tega, da reklamiramo volilno pravico /.a vsakega naši 11 volileev. Vsaj je znano, da se ua> slavni magistrat vsakikrat zmoti u:mi na -kodo s tem. da izpušča vse polno naših volileev iz volilnih list.
Pol. društvo »Edinost« za Primorsko tiri redi v nedeljo dne 11. t. m. ob 4. uri jtop. javen ljudski shod na Kontovelju v dvorani gostilne Štoka jm sledečem vsjM>redu : j 1. Nagovor predsednika. '1. O volitvah v tržaški deželni in mestni zbor. Slučajnosti.
Okoličani! V teh resnih časih treba, da pokažete zavedne može. hoteee I »ran iti svoje -vetinje. Stopite torej z vso odločnostjo v volilno borbo! lako krepko v\>ljo in zavednost j pa pokažete s tem, da se v velikem številu udeležite že tega prvega shoda v okolici, name- j njenega predstojećim volitvam !
Zajedanje porotnega sodišča za okoliš deželnega sodišča tržaškega se otvori dne 2»>. marca ob	uri predp. Predsednikom je
imenovan deželni sodni predsednik, dvorni >včtnik Mihael 1 r b a n č i č, njegovima namestnikoma dež. stnlna svetnika Lorene Pe-tronio in Henrik Pederzolli.
Be<ruiiei. Včeraj sta se pripeljala s parni kom s Nad vojvod ki nja Karlota« iz Bene tek j dva mla.ia moža. ki sta rekla, da sta dezertirala z argentinskega parni ka »Sormiento«, ki se nahaja >edaj v Benetkah. Pol. agent Havnau ju je aretiral. Ker sta britanska podanika, izroče ju angležki oblasti na Malti.
S parni kom »Semiramis« sta se prifteljala i/ Aleksandrije ^.Vletni zlatar Roliert lila u / l>unaja in P.»-letni dninar Karol Friedl iz Karlsbrunna. ki sta se bila m. m. utiho-tapila v Trstu na imenovani parnik. da bi si prihranila vožnino. \ Brindisi so ju našli in aretirali. Tamošnji avst.-og. konsulat ju je )M»-lal zopet v Trst, kjer jih je sprejel pol. oticijal Krauier. Tudi Hlau je vojaški l>e-guuec ter so ga izničili vojni oblasti.
Poškodovala se je ."»4-letna Marija V. i/ ul. Pieeola Kornace, ki je včeraj padla v. <topnie v hiši, kjer stanuje.
Mlada tatova. Včeraj so na lesnem triru zasačili dva dvanajstletna fanta, ko sta n» ki kmetici kradla kruh. Redar ju je izročil roditeljem, da ju kaznujejo doma.
Vremenski ve>tnik. Včeraj toplomer 7 zjutraj 7.4. ob 1. ]w>p. lO.OC. —Tlaki.mer ob 7. uri zjutraj 7"k»>. — Danes plima ob 4.4."» predp. in	zvečer; oseka
Mrtveei, prijavljeni dne 7. t. in.: Mislej Jožefa, 1., ul. Silita rio št. '1. — Kanton Jožefa, l.. ul. Media št. 21. — Varin Julij, Ki m., ul. Pieta št. 1">. — Zaina Sabina. ♦ »* l., Piazza veeehia št. 1. — Orel Marija. 1 I., ul. Valdirivo št. .">. — Haslinger Koza. 7*.» 1., ul. iijnomo št. 1. — Viezzoli A me lija. si ul. Trionfo št. 1.
V mestni bolnišnici: Valentini Fran. 6*> 1. — Sala Anton, 51» 1. — Fonda Andrej, ."»s li. — Muller Henrik, 21 1. — C jak Jakob, I. — Marek Just, H4 L
Dražbe premični ti. V |>etek, dne i». februvarja ob 10. tiri predpoludne se bodo vsled naredl>e tak. e. kr. okrajnega sodišča za ci-vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Borzni tr«r št-7, tkanine, (napravljene),obleke, in oprema v zalogi; v uliei Capitelli št. lb, hišna oprava ; v uliei Punta del Forno št. 4, hišna oprava; v ulici del Ronco št. 16, hišna oprava; v uliei dello Scoglio štev. 10, ena krava; <'or>o št. 1. galanterije; v ulici Sanita
st. 7. tiskal niški stroj; v ulici Colombo št. 11 A, hišna oprava.
Javna zalivala. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu zahvaljuje se najsrčneje veleeenjenemu učiteljskemu osobju deške šole pri sv. Jakobu. Iz srca smo hvaležne vrlima gospodičnama učiteljicam:« Delkin in Rajhman, kakor tudi gospodoma Koscu in Kamuščiču, da so nam se
i
svojo krasno deško veselico pripomogli do toli lepega moralnega in materijalnega vspeha. Zahvaljujemo se tudi vsem ouim osebam, ki so kaj [»omagale na lepi veselici.
ODBOR.
Pevski zbor »Zvezda« pri sv. Ivanu vabi uljudno tržaško in okoličansko občinstvo na veselico s plesom, katero priredi v nedeljo dne 11. februvarja. Tudi Tržačani bi se morali enkrat pokazati na veselici v sv. Ivanu. Opazili smo do sedaj, da se res prav malo brigajo za napredek Svetoi vaneanov.
Za svetoivansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so nabrali pri sv. Alojziju o priliki krsta Marije Tončike Pe-taros 1 gld. 40 nvč. Slovenska ni še propala tudi pri sv. Alojziju!
Vesti iz ostale Primorske.
X Bralno in pevsko društvo; » V od n i k c v Dolini priredi dne 25. t. m. veselico, kar se naznanja sosednjim bratskim društvom v vpoštevanje in slavnemu občinstvu z uljudnim povabilom za mnogo-j brojen obisk.
X Iz Krepljen nam pišejo: Naše, »Bralno, vinogradarsko in sadjarski »društvo« i je imelo zadnji dan minolega leta svoj občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik gosp. Brundula. Iz računov za leto	je raz-
vidno, da je bilo dohodkov SoO gld. S2 ne., stroškov pa Hu4 gld. 41 nč. Tirjati je še od i udov 102 gld. 3H nč. Za daljnjo graditev vinograda je sklenil občni zbor, da bo moral vsaki ud plačati še 1 gld. 40 nč. Zemljišča za vinograd — razun sadnih vrtov — se je v minolem letu prekopalo 2500 kvadratnih metrov.
\* novi odbor so luli izvoljeni gg.: Alojzij Brundula hšt. '1*1 ]>redsednikom, \'inko Kompare po« i predseduj kom, Fran Metlak blagajnikom, Anton Tavčar tajnikom, Avguštin Orel odbornikom. Pregledovale! računov: Miha Brundula, Anton Zvab iti Ivan Ravbar iz Vogel jskega <lola, župan občine i Veliki RejKMi. mirovno sodišče : Andrej Tavčar, Anton Tavčar, Janez Tavčar in Anton Oomizelj iz Krepljen ter An<lrej Liah iz Dutovelj (kakor načelnik). Občni zbor se je zaključil y. živio-klicem cesarju in okrajnemu glavarju v Sežani, <lru. Laharnarjii, ki gre društvu vedno na roko.
Po zborovanju je bil v okrašeni sobi obed. Posebno se je odlikoval z svojim govorom odličnjak Andrej Stok iz Dutovelj. (»anljivo je slikal življenje našega cesarja od nastopa vlade leta 1S4*. pa do današnjih dni. Vrla dutovljanska godba je igrala razne slovanske komade. Radost je bila splošna. K teinu je pripomogla seveda tudi dobra kapljica iz kleti Andreja Tavčarja iz Krepljen. I dje so se razhajali še le pozno zvečer, a so se popred spomnili naše družbe sv. C irila in Metoda nabravši 4 krone. Naj se le razvija dalje [mhI božjim blagoslovom to naše koristno društvo!
x Za tifusom je v P ulj u v zadnjih dveh meserih obolel«« 74 oseb Vzrok je slaba pitna voda.
1" v e d b o m a d j a r s k e g a je' / i k a, kakor obveznega predmeta v vseh reških ljudskih šolah, odredil je ogerski naučni minister Vlašič. I čitelji in učiteljice, ki so sed:ij v službi, morajo v teku štirih let položiti izpit iz inadjarskega jezika. Zanaprej pa se bodo sprejemali le taki učitelji, ki se izkažejo, da znajo madjarski. Kaj pravijo reški italijanaši k takemu nasilju svojih ljubih zaveznikov!! Ali nič ne boli?
Vesti iz Kranjske.
* Grozen konec pravd a uja. V vasi Sostro pod Ljubljano sta se pravdala dva soseda že par let brez presledka. Imela sta celo več pravd naenkrat in plačevala sta velike svote vsak svojemu odvetniku. Oba odvetnika sta se večkrat trudila, da bi se nesrečna soseda z lepa jmbotaia, kajti pravdala stii se le iz same besnoeti in sovraštva. . Soselmo eden izmej obeh je storil drugemu
vse karkoli je le mogel; pokončal in opusto-j šil mu je cel del obdelane njive, na kateri so zoreli različni polski pridelki ter ran populil veliko število zasajenih mladih sadnih dreves. Seveda je nastalo nato zopet par različnih pravd, o tem, ko še prejšne niso bile rešene. Tožila sta se večkrat radi žaljenja časti, radi nevarnega žuganja in pretepa. Včasih je zgubil eden, včasih drugi in eden je vedno pravil, da ne odneha prej, dokler; druzega ne požene s posestva. Človeka je čudno dirnilo, kadar sta si ta dva soseda stala nasproti : oba bleda in prepadlih obrazov, udrtih očij in tresoča se na vsem telesu — v besni jezi in sovraštvu. Oni h udobnejši je večkrat rekel, da stori s svojim nasprotnikom tako, kakor je nek drug sosed naredil s svojim sosedom, s katerim je živel v j prepiru — t. j. ubil ga je z nekim poljskim i orodjem. Njegovo sovraštvo je seveda še rastlo, ko se mu ni posrečilo, da bi svojega nasprotnika spravil na boben, marveč je bilo njemu samemu preje prodano posestvo. Mi-noli ponedeljek sta prišla zopet skupaj, ter se prepirala — zadnjič v življenju, kajti obubožani je na posestvu ostalega nasprotnika zabodel z nožem v vrat smrtonosno. Janez! Alič, to je umorjeni, je zapustil več nepreskrbljenih otrok in ženo na čisto zadolženem posestvu. Morilec se je sam javil sodišču, kar j je že prej večkrat povdarjal, da stori. Osoda teh dveh nesrečnikov naj b5 bila pred očmi onim, ki se, često, iz golega sovražtva pravdaju za oslovo senco.
*	I z v o z prašičev iz no v o m e-škega okraja je deželna vlada začasno prepovedala.
*	C i <r a n H e 1 ti se je naveličal novo-meske ječe in življenja sploh in je te dni rekel duhovnu, ki ga je obiskal: »Naredite z menoj, kar hočete, obesite me, zakoljite ali pa obglavite, le v mirti me vsaj pustite !<
*	V trebanjskem sodnem okraju je davi ca ponehala, zelo pa se širijo mej mladino influenca in ošpice.
- j
Vesti iz Koroške.
Prvi b a t a 1 i j o n 17. pešpolka, ki je sedaj v Celovcu, je pripravljen na odhod in bržčas odide v Fohnsdorf, kjer premogarji štrajkajo.
Razne vesti.
Nevaren gost. Ker so listi pred kratkim pisali, da hoče perzijski šah prepotovati Evropo. osvežil se je spomin na neko epizodo, ki se je /.vršila o priliki, ko je bil umrli šah na obisku pri lordu Salisburvju. Lord Sa-lisburv je bil napravil namreč vrtno veselico v Hartfieldu svojemu perzijskemu gootu na čast. Na tej veselici je streljal tudi neki sfcrelec-umetnik steklenične zamaške z glave neke navzoče dame. Ko je šah videl, kako lahko in lepo gre to izpod rok, hotel je poskusiti tudi sam i bi v veliko grozo navzočih vzel je repertirko v roko ter pomerjal z njo na lorda Salisburvja in druge goste. Ona dama, ki je preje držala na glavi zamaške, S se je odločno branila, služiti kakor tarča perzijskemu knezu in ta je zahteval na to, naj njegov minister dene na glavo zamašek, da mu ga on doli odstreli. No, lord Salisburv se je usmilil svojega perzijskega kolege ter pregovoril šaha, da je odnehal od svoje zahteve in konečuo so šaha razorožili.
Burski častnik Roseyger. rodom iz Trsta, opisuje veliko bojno navdušenje mej Buri. Tudi bureke žene in dekleta se pridno vež-bajo v streljanju, da v sili pomnože domače vojne čete proti lačnemu angležkemu kramarju. Na kateri strani je pravica, ali tam j kjer se vojaki nabirajo za denar, ali tam, kjer navadna priprosta gospodinja zapušča prazen dom za sabo in svojimi hčerami, hiteča v boj, na stran svojega moža in svojih sinov *? !
Van Bosboem. 5o-letni Bur, ki se je v mladih letih mnogo boril s Krugerjem za i neodvisnost domovine, je imel dva sina, ki sta pa oba padla v sedanji vojni proti Angležem. Tedaj pa se je užaljeni mož sam po-I dal v vojno in že od novembra vodi malo hrabr«> Četo proti nasilnikom. On je baje najbolji strelec v vsej burski vojski. Kadar zagleda sovražnika dovolj blizu, vleže se na zemlji* ter vzame na muho vedno mladega angležkega častnika. Kadar sproži, skoči kvišku in zakliče : »('hamberlain !« Ako je vstre-lil dva častnika, zvršil je za tisti dan svoje delo. Ne zgreši nikdar. Patrone si izdeljuje
sam in sicer rabi mesto svinca —zlato. Tako se maščuje stari premožni Bur za svoja sina.
Slov. akad. društvo 'Slovenija^ na Dunaju priredi v soboto, dne 10. febr. li>0(> svoj V. redni občni zbor z običajnim vsporedoin. Lokal: cZura Magistrat I. Lichtenfelsg. 1. (Velika dvorana na levi). Začetek : točno oh 7. in pol zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
«Prorokovanja za leto 1900. V Parizu se je zopet pojavila neka moderna «prerokinjam Ime jej je Mademoiselle ('onesdon. Evo nekaj izgledov, kaj prerokuje ona : Leto 1900 bo strašneje od leta ISTO. Na vseh točkah zemeljske kroglje vidim oblake žalosti in prelite krvi. Pred no pride polet je, provzročita dva slučaja smrti državne zapletaje. To bo smrt kraljice Viktorije in papeža Leva XIII. Vojna v južni Afriki bo dolga in poo.strena po ustaji v vsej Kapski ; trajala bo še leta 1901. Angležke čete se raztope na atričan-skili tleli kakor sneg, a transvaalske čete si pribore konečno sijajno zmago. Rusija udere v Indiju, /jedinjene države ne boclu mogle ukrotiti domačincev na Filipinih. Tudi v Kitaj u bo zapletaje v, v sled katerih pride do spopada med evropskimi državami.
Nam se zdi, da je v tej »prerokinji precej dobre političarice, ki ume logiko dogodkov in si zna delati primerne zaključke.
Napad na orožnika. Na Svečnico je več Vlahov kradlo v Gorjancih les. Drugi dan je orožnik Ivan Košak, ki je patrujliral v Gorjancih izvedel, da sedi v tovarniški gostilni eden gozdnih tatov, doma iz Dolanj. Orožnik je takoj šel v gostilno ter aretiral tatu, ki se ni čisto nič branil in ga orožnik zato tudi niti vklenil ni. Ko sta pa prišla blizu velike ceste, ki vodi čez Gorjance, planil je tat hipoma čez orožnika in pričel se je boj za orožje. Tatu se je posrečilo orožniku izpuliti sabljo ter jo vreči proč. Potem sta se pulila za puško in orožnik je o tem z bajonetom ranil napadalca v bedru. A konečno je omagal; tat mu je izvil puško ter ga pudri na tla. S puško ga je potem tolkel po glavi ter ga strašno razmesaril. Orožnik je klical na pomoč, potem pa je obležal nezavesten. Vlah pa je menil, da je orožnik mrtev, pobral je orožje ter zbežal. Za njim so se poznale krvave sledi, ker mu je orožnik v boju dva prsta odgriznil. Cez nekaj časa se je orožnik zopet zavedel in klical je na pomoč. Neki tovorniški cesten čuvaj je čul klice ter p rili i tel na liee mesta. Ponesel je orožnika na ramah v svojo hišico, a potem so ranjenca odpeljali v bolnišnico. Napadalca še niso našli, a kadar ga najdejo bo stvar tem krajša, ker bodo z njim ob enem imeli tudi neovrgljive priče: rana v bedru in odgrizena prsta.
800 konj za angležko vojno v južni Afriki, pride te dni z Ogerskega, kjer so nakupljeni, v Reko. Reška tvrdka F. Padaoni je sklenila pogodbo glede prevoza. To je prvi transport.
Kuga na Portugalskem. Korespondcučni biro javlja i z Lizbone dne T. t. m.: Uradni list javlja, da je v Oportu kuga ugasnila. Naredl»e proti provenijencam v/, tega mesta so razveljavljene.
Loterijske številke izžrebane dne T. februvarja :
Brno	14 01 57 :)7 44
Inomost	<»:J 01) 40 80 7«i
Književnost in umetnost.
»Robljec. Dionička tiskara, Zagreb lS(,ty. — Pod naslovom »Roblje« je izišla rainole dni v Zagrebu knjiga, obsegajoča 17 strani. To je pripovedka neoporečne književne vrednosti, ker po izbranem načinu pripove-tlauju zanima od početka do zaključka ter se čita s pravo naslado. No, poleg književne in umetniške vrednosti ima tudi še drugo, namreč narodno in politiško. Pod ttrmo lahnega in živahnega pripovedovanja vzgaija narodno čustvo, slika nepravice, ki se gode Hrvatom, ter sredstva, katerih se poslužujejo Madjari, da izvajajo svojo politiko. Mi moremo le pohvaliti tu krasim pripovedko, ki tako umeva apostolat književnosti. V tej pripovesti vidimo muke in krivice, katerim je izpostavljen bedni hrvatski uradnik na že-leznicaii. Te muke in krivice so slikane rea-listiški in resnično. To ni tisti odurni realizem, ki sili v knjigo, da kvari ; to je zdrav realizem, ki vodi do idealnih ciljev.
Madjari, ki na železnicah v Hrvatski tirajo politiko in madjarsko propagando, bi hoteli, tla tudi hrvatsko ženo uporabijo v svoje svrhe. Hrvatica, ki je vzela Madjara za moža, i postaja Madjaronkinja. Na žalost je to greh,
še krivda v v/goji hrvatske rotili i ne. Žena ne išče ni ne vprašuje jm» patrijottenein eutstvu one^a. kateremu daje saino	Njej je vse-
jealnu, kako čuti on: njej je le do materijalne strani zakona. Povest šilia tu res do krvi. ali kazen je umestna in rešilna. In tako ie knjižica od prve do zadnje vrste pretkana z najplemenitijim patrijotizmom, in želeti bi bilo le. da bi >e čim več čitala in širila. Knjigo je spisala — in to jHivečuje njeno vrednost — go.-pa M arij a .Juri ki je člen uredništva »Obzora . poznana v književnem ~vetn pod psevdonimom Zagorka. Ali jej čestitamo «wl vse<;a srca. < 'ena knjigi je 30 n ve.
Brzojavna poročila.
Princ Henrik Pru>ki na potovanju.
DlTXA.I s. (K. B.) <ilasom tukajšnjih vesti je prispel princ Henrik Pruski, če parnik ni imel zamude, včeraj v Genovo ter pojde odtod v Leriste na Rivijeri, da preživi nekaj dni pri cesarici Friderik ; v nedeljo večer pride z luksurijoznim vlakom iz < "an-nesa na Dunaj.
Stavke.
PRAGA T. (K. B.) Položaj v rudnikih na < 'eškem je v o lice nespremenjen. Oblast je prepovedala nekoliko javnih shodov, katere so bili sklicali rudarji.
PLZES T. (K. 1-5.i 34V4 delavcev je brez zaslužka, ker so nekateri obrtni |><nljetniki ustavili delo vsled |h»manjkanja premoga.
nrHOVCOV 7. I K. li.) Od 107 važnejših rovov okoliša Ousti-Homutov delajo od današnjega jutra v 39. Včeraj so proizveli 7»4»2 vagona preinoga.
Dosodfk v Ki vi. I»CX.U 7. (K. B.) >PoL rorr.« iavlja iz Kima: S|»or zaradi <loir<wlka v Hivi je sedaj poravnan. .Minister za vnanje stvari Visconti-Venosta odjrovori te dni na dotično interjie-lacijo.
Kaj dela pl. Szell na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 7. (O. li.) Nasproti raznim «1« minevanjem o zadnjem potovanju ministra-pre<lse<lnika pl. Szella na Dunaj smo zvedeli, da ima minister-predsednlk kakor zastopnik ministra a latere, grofa Szeehenvija (fMslednji je zaradi liolezni že več mesecev na dopustu večkrat priliko, da poroča cesarju o stvareh, o katerih bi imel sieer poročati minister a latere. Tudi zadnje |H>tovanje na Dunaj je pripisati taki okolnosti. l>anes seje minister-predsednik vrnil v Budimpešto, včeraj popoludne, po j>osebni avdijenei pri cesarju, je obiskal ministra za vnanje stvari, grofa Goluehou skega.
O traiisvaalskeui po>lauiku
BKROLIN 7. (K. li.) Transvaalski ]m>--lanik dr. Lev« i- se je danes jutro z..pet podal v Bruselj.
Vojna v južni Afriki Bitka pri Sterk>rromii. LONDON" 7. i K. B.) > Ren ter« javlja iz Sterkstroma dne 5. t. in.: Obči položaj je nespremenjen »ImjM-rial M« hi n teti Infanterv« je v solioto jutro s trenom zapustila taborišče ter se j*»dala proti zapadu. Pričakovati je važnih <logm|kov. Vojne oblasti nočejo dati nobenega pojasnila.
LONDON 7. i K. li.) \"ečerni listi pri-olteujejo brzojavko iz Sterkstroma txl današnjega dne, glasom katere so Boerci na raznih t4»čkah napali angleške prednje straže, liitka še traja.
Robert^ in Kiteheiier zapustila lap-stadt.
LONDON 7. iK. B.) »Reuters javlja iz < apstadta z včerajšnjega dne: Maršal lord Roliert> in lord Kitehener sta zapustila < ap--tarit. <'udno je, da brzojavka ne navaja niti dneva odhoda, niti kam sta se podala generala. Bržkone je «*U- ti naredbi prečrtala cenzura.
Bitka na Tusreli.
LONDON 7. (K. B.) »Reuter« javlja i/ Injerskega taborišča pri La<ivsmithu z dne «». t m.: Včeraj so Angleži bombardirali l.oerske jM.zieije ob gornji Tugeb z mornarskimi in drugimi topi. Angleži so prekoračili Tngelo pri Ponulriftu in Molentlriftu, da bi z U.duli vzeli nasprotne policije. Pri Pont-driftu so 15«»erei. katerim je za jn »ved o val Sdialk Burgker, zavrnili Angleže, ki se morali umakniti nazaj čez reko. kar se je vršilo v najveće m neredu. Pn Molendriftn še traja bitka. Tukaj se nahajajo boerska |»oveljstva iz Stendertoua in Johaunesburga. Boem' «b«edaj niso imeli zgnb. Ta kanonada je bila najstrašnejša med vsemi v dosedanji vojni. Jutri (7.) jo Utdo nadaljevali z večim številom topov.
LONDON 7. (K. I>.) »Reuter javlja iz Hofdlaagte pri Ladvsmithn <lne »>. t. m. ob 11. uri pred|w>ludne: V včerajšnji bitki na Tugeli so imeli Angleži pri Pontdriftn znatne zgulie. Pri Molendriftu pa se jim je posrečilo. da so vzeli eno kopjo manjše vrednosti, katero so držali ves dan. Zgube Angležev na j tem mestu niso znane. Boerci so imeli mrtvece. Kanonada s topi velikega kalibra je prenehala.
LONDON s. (K. B.) < Reuter > javlja iz Spearmanscampa z dne 7. t. m. zvečer: \ | ponedeljek se je začel general Buller pomikati naprej. < >b 7. uri zjutraj so začeli topi zi-stema Ma.vim streljati, potem je za u kazal trem bataljonom pešcev, ki so šli s šestimi baterijami proti Brackfontcinu, navidezni napad na pročelje. Ob 11. uri je začelo boer-sko topništvo z otlimi metki streljati na an-gležke pešce, ki so se umikali. Eno uro pozneje so Boerci uprizorili na skranjem desnem krilu, kjer je bila angležka ženija napravila most s čolnov, jako silen naval.
V varstvu močnega streljanja izza hriba Z\varzkopp so pešci korakali proti poziciji Boercev. Ob 4. uri popoludne so Angleži zasedli visokega hriba Kranzkoss, ki nadaljuje Braekfonteinsko hribovje. V torek jutro so zojiet začeli bombardirati pozicijo sovražnikovo. Boersko skladišče za strelivo se je razletelo vsled angležkih otlih metkov. V torek {»opol ud ne so Boerci poskušali, da si zopet priborijo stališče, katero so jim bili Angleži vzeli. Ker so pa Angleži v tem bili dobili pomoči, so odbili napad. Angleži napredujejo ob hribovju.
Bitka med Boerci in sreueralom Gatacrc-oui.
LONDON S. (K. B.) »Reuter« javlja iz ('apstadta z dne 7. t. m. ob 0. uri zvečer: Danes v jutro se je pričela pri Sterkstroomu bitka med Boerci in četami generala Gata-cre-a: bitka še traja. Dosedaj niso znane jiodrobnosti.
Trgovina in promet.
Znižanje bančnega diskonta.
Kakor javlja kor. biro iz Bruselja dne 7. t. m., je belgijska narodna banka znižala bančni diskont za 1li°j
Avtonomna carinska tarifa.
Pogajanja o avtonomni carinski tarifi mej obema vladama se pričnejo začetkom oktobra t. 1. Ogerski trgovinski minister Aleksander Hegediis se lw«le v početku maja meseca v tej stvari posvetoval z finančnim in poljedelskim ministrom. O tej priliki porabijo kolikor mogoče ves materijal, došel od ogerskih trgovinskih in obrtnih zbornic in strokovnih društev.
Za Kaiffeisenove posojilnice v Dalmaciji
je vlada dovolila i»<M> kron podpore. Dalje je poljedelsko ministerstvo dovolilo podpore 2<> tisoč kron za ustanovitev zaklada, iz katerega bi dobivale kmečke zadruge brezobrestna posojila.
Zvišanje carine.
Brazilske zjedinjene države, ki so 1. ja-nuvarja 1 SiUi. uvedle nov carinski tarif, s katerim je bil evropejski uvoz močno prizadet, so pozneje povišale carino za nekatere predmete z 10°/.—15°/0 doklado v zlatu .Mislilo se je, da bo ta povišek zadostoval, ali temu ni bilo tako. Brazil je povišal onim državam, ki imajo visoko carino na kavo, carino na u voz njihovega blaga. Prizadete so Francija in Italija s 30e/0, Avstrija in Portugal z 10%, seveda v razmerju visokosti eariu na kavo. Brazil hoče tem potom prisiliti omenjene države, da znižajo svojo carino na njihov glavni produkt, ki je v zadnjih letih mnogo trpel radi prevelike produkcije.
Na ta način, če bi v navedenih državah znižali uvozno carino, misli Brazil, bi se konsum povišal. Stvar še ni popoluoma rešena, kar se naše države tiče : glede Francije in Italije pa že velja povišek 30°/o. Nam ga še nisi« definitivno naložili in to iz vzroka, da ne bi tudi Avsiro-Ogerska povišala uvozno carino na kavo, kar lahko stori, ker ima na |x»dlagi carinske jnistave (Aru III.) pravico do 30'V© poviška carine napram državam, ki tudi njej isto povišajo. Bojijo se torej, da bi naša država ne dodala k že obstoječi carini na kavo še 30in bi s tem dosegli uprav nasprotno, kar so hoteli.
Naši državi pa bi to ne škodovalo ravno tako silno, ker izvaža v Brazil relativno jako malo. Glavni nekdauji predmet, ki ga je Avstro-* >gerska uvažala, bila je moka. Ta izvoz pa se je v zadnjih letih tako rekoč jiopol-noma ustavil, ker naša moka ne more več i konkurirati z aincrikauskimi. V Brazil uvažajo sedaj moko iz Severne Amerike in Ar-
gentine, vrhu tega pa so v Brazilu pričeli tudi sami sejati žito in so ustanovili že 2 velika mlina, ki meljeta uvoženo pšenico. Po takem je torej malo upanja, da bi se tam kedaj še oživel uvoz naše moke.
Potem je še nekaj malih predmetov, kakor tkanine, steklo in mineralna voda, ki sei uvažajo v neznatni množini. Ako torej pomislimo, da mi jako malo uvažamo v one dežele, Brazil pa daje skoraj 4/- vsega konsuma kave naše monarhije, je pač razvidno, da imajo oni večji interes na tem, da jim pri nas ne napravijo carinske vojne, s katero bi bil njihov uvoz pri nas hudo prizadet v korist drugim producentom kave. Razume se samo ob sebi, da bi se v tem slučaju bra-; zilska kava izdatno podražila in to je menda glavni vzrok, na kar se bo naše ministerstvo i oziralo, če se Brazil definitivno izreče za povišek carine na naše blago.
Frankovanje v inozemstvo namenjenih pisem.
Dasi so bile nove določbe glede poštnih taks, ki so se uveljavile počenši s 1. janti-varjem t. I. v vseh lokalnih časopisih priob-čene, frankuje se še vedno znatna množ:na v inozemstvo namenjenih pisem samo 20 sto-tiukami ter morajo vsled tega prejemniki o prejemu teh pošiljatev plačevati predpisano globo.
Občinstvo se torej opozarja, da znaša poštnina za v inozemstvo namenjena pisma 2f> st. V tem pogledu obstoji samo glede Nemčije, Srbije in Crnegore izjema ter veljajo v teh relacijah za pisma sledeče pristojbine :
Za Nemčijo 10 st. do 15 gr. in 20 st. od 15 do 250 gr.: za Srbijo 15 st. za vsa-eih 15 gr.: za (Vnogoro 10 sto t. za vsa-cih 15 gr.
Mestna hranilnica v Radovljici.
V mesecu januvarjti 1900 jelS4 strank uložilo 'J2771 kron 11 st., i Ki strank uzdig-nilo 46072 kron 1*0 st., 18 strankam se je izplačalo posojil 321*00 kron; denarni promet 43V»814 kron 50 st.
Poštne pošiljatve. rešene o nezgodi pri Kalsdorfn.
Iz poročila e. kr. poštnega ravnateljstva na Dunaju z dne 1*. januvarja t. 1. štev. 7244/1* je posneti sledeče :
Pri požaru, navstalem vsled tega, ker je brzovlak št. 1, ko je vozil železnično pošto Trst-Dunaj 11 z (ine 23. decembra 1891*., trčil na kolodvoru Kalsdorf z nekim to-varnim vlakom, je zgorelo 41* denarnih pisem in 31 poštnih pošiljatev v vrečah, katere pošiljatve je bilo treba deloma prekartirati, deloma so bile spravljene v direktnih tujih denarnih oziroma skupnih vrečah; isto se je zgodilo s prostotekočim vrednostnim zavojem št. 10 iz Soluna za Landenburga v Londonu v vrednosti 1000 gld.
< >d teh so bili rešeni v sledečih izkazih in v zapisniku o izvidu natančneje popisani novci, dragotine, ostanki srebra in zlata itd.
Izkaz I.
0	predmetih rešenih pri železnični nesreči v Kalsdorfu dne 24. decembra 1899. (železnična pošta Trst-Dunaj 11).
290 kosov angležkih srebrnjakov (povprečna velikost srebrnega goldinarja) 3 kg. 330 gr., 422 kosov angležkih srebrnjakov 4 kg. 680 gr., 244 angležkih srebrnjakov (povprečna velikost avstr. krone) 1 kg. 384 gr., 33 kosov angležkih srebrnjakov (povprečna velikost avstr. sreb. gold.) 724 gr., 11 kosov različnih srebrnjakov, 59 kosov različnih srebrnjakov H68 gr., 103 kos. avstrijskih zlatov (dukatov) 1 kg. 407 gr., 2 kosa a 20 tres.
1	kos laškega zlata, 2 zavitka s stopljenim denarjem (136 gr.), 3 avstr. zlati (4-kratni dukati>, različno stopljeno zlato (750 l/2 gr.), 7 gld. 60 kr. av. v., 3 zlati prstani, 1 zlat uhan, 1 zaslužen križec s krouo, 1 naprsna igla, različni priveski i. s., 1 zapestna veri-žiea, 1 prstan z odpiralno pripravo (Spring-ring), 1 verižica s 7 priveski, 3 priveski.
(Pride še.)
Trgovina z lesom.
Jelove deske	mm 8/14" f. 52—fi7 za 1200
19 in -JO	n 7/14" „ 40—4:i
„ skurete 13 „ 14	_ 7 14*' „ 30—31
14 15	- 7/14"., 32—34
.. Temeljni 70 „ 70	-	„ 26—27 za °/0
(morali)
35 „ 70 „	^ 13—14
80 - 80 - n 33—35 40 _ 80 _	_ 17—17 V- -
90 „ 90 „	„ 40—43
45 „90 ,	„ 20—22
100 r100 -	^ 60—H4
116 „ 116 „ ^ 70—80 Po tramieih (tileri) 3/3, 3/4. 4/4, od 29 do 31 kr. kub T rami 4/5 do 7/9 od 5—12 m. 31—33 kr. kub
8/10 in 9/11 6—12 m. 33—36 „ „ Bordonali 10/12 in naprej for. 12.50—13.50 kub. metei
Vsled hude zime prihaja malo lesa in tudi na trgn malo vprašanja.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
*a .V) fcg. r kronali.
Kava: Santo« 1..............99.—
II..............93.—
Rio I...............97.—
n. .... ....... . 9i.—
Santos in Rio lave I. ...'.... 118.—
„II........1<>5.—
Laguaira lave II..........99.—
Maracaibo.............106-—
Guatemalu.............170.—
S. Salvador............107.—
Costaricca....................141.—
Portorieco .............160-—
S. Domingo............H®.—
.Tamaica..............99.—
Malabar Plant...........166.—
Java W. J. B............185.—
Moka...............153.—
Poper: Singapore.............9«.—
Penang..............91.—
Tellicherv.............96.—
beli . . *..............113.—
P i men t :.................67.—
Sladka skorja : (cimet)..........86.—
„ eleeta..........«9.—
Riž: italijanski.....•.....16. <5 24.—
Indijski............10.25 15.50
Japonski ...........15.— 17.—
Južno sadje:
Rožiči :...............' 8.50 9.50
Datelji :.................
Smokve: (i'alamata) v vencih.....14.— 16.—
„	proste .....11.—14.50
puljske (Puglia).........12.50—.
smirnske (v škatljicali)......48.—
Mandeljni: sladki I. Bari.......*6.— 92.—
! Lešniki: sieiljski.............——
istrski...............58.—
levantinski olupljeni....... 77.— 78.—
Sulio srrozdje (eibibei: Elemč.....25.— 60.—
Sultanine...........31.— 68.—
r i/. Perzije......40.— 45.—
„ crne (-isme..........25.— .—
Morea.......... 26.—27.50
„ „ Lipari..........—.-*--.—
j P<imeranče (znhoj)..........2.— 16.—
.,	Jafta [zaboj]........—.--.—
Limone	_ ..........3.— 6.—
Olje oljkino italijansko I. Bari.....81.— 8S.—-
n albansko.........41.— 47.—
^ dalmatinsko........42.-— 46.—
bombaževo amerikansko .... ■ . 37. 39.
bombaževo angleško.......- —.— 35.
sesamovo ..........• . . —53.—
Trgovinske vesti.
Budimpešta S. Pšenica za oktober K. 7.85 do 7.8H- Pšenica za april Iv. 7.70 do 7-71 Rž za oktolier K. —*- - do —•—. Rž za april K. <>'4o do 6*46. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj lilOO K. 4*1>5 d« 4'iMi. Oves za oktober K. —•— do —•—. Oves za april K. o*04 do 5*05.
Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševanje boljše, ugodnejše Prodaja: 11000 met. stot. obdržano. Vreme: lepo.
Haillhlinr S. Trg za kavo. Santos good average za marc ;i7.— za maj 37.50, za september 38.50. za december 39.25 Denar.
Ha vre 8. Kava Santos good average 50 k. frankov 45.—, za maj 50 k. frankov 46.—.
Dunajska borza dne 8. februvarja.
včeraj	ilanf
Državni dolg v papirju	99.85	99.90
.. ' v srebru	99.70	99.85
Avstrijska renta v zlatu	99.30	99.20
. kronali 4%	99.40	99.50
Kreditne akcije . . .	236.60	237.95
j London 10 Lsr. . . .	242.25	242.20
20 mark..........23.62	23.62
! Napoleoni.....19.25	19.24
100 italijanskih lir . .	89.80	89.80
Cekini '......11.39	11.38
: Zalop ii tovarna i
1	pohištva vsake vrste ^
! AlessanAro Levi Minzi v Trsta.'
' Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
f Bosrat Izbor r tapetarijali. zrcalih in 1 ^ slikali. Ilustriran cenik irratis In Franko i l	vsakemu na zahtevo.	4
f Cene brez konkurence. J
r Predmeti stavijo se na brod ali žele- ; ^ ziiico brez tla hi se za to kaj zaračunajo. {
W Sladčičarna in pekarna
HENRIK STIB1EL-A
TRST - Piazza S. (-iacomo štv. Corso - TRST
pripor o t'a za pustni čas svoj veliki izbor vsakvrstnega najfinejšega peciva in sicer za poroke, pojedine, krste, pogostovanja kakor, sladčice. konfete, čokolado. fine pijače: rozoljo, maršala, malaga, ciper, rum itd, itd.
Velika pekarna, kruh vedno svež.
Sprejemo naročile od zasebnikov za vsakovrstno pecivo. Postrežba točna. Cene nizke.
m*
----- alka lična kislina
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trsta:
fi.^O pdp. omn.	Nrbrezina. Cervinjan, Benetke S— _ brzo vi. I»unaj, zveza z Keko
_ _	Nabrežina. V dem. Benetke. Kini
!♦.— _ omn.	Nabrežina. Videm. Benetke, Verona
9J»r» _ j>ošt	IHinaj, zvezii Baiiapent in Zagreb
12.45 pop. omn	Kormin. zveza t ervinjan. Benetke
4.35 _ _	Nabrežina. Videm. Benetke, liini
.".:iO _	Benetke <via < ervinjan in via Videm) Hini Ivia B:xij> naravnost
.25 _	pošt. Ihinaj. zveza z Reko
S.I5 zve.	brzovl. Kormin
H 15 _	_ Ihinaj. zveza s TVstni. Keko
S.45 _	nies. Nabrežina, Videm. Benetke
«t 4f» _	. do Mflrzn«'hlapa
«i.lO _	(samo ob sr^-dahl ekspres v Ost en« le
Dohod v T r s t:
»;..V> pilp.	nvš. iz Murzunchlaga. Beljaka itd.
_	_	iz Italije. Kormina, Nabrežine
s.4-r» _	brzovl. iz Kormina i».:?S _ _ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 _	post. Dunaj, zveza z Keko
10.40 _	brzorl. iz Italije preko .Kormina
11.20 _	omn. iz Benetk |via « ervignjan)
5.35 pop.	pošt. Dunaj, zveza z Gorico
7 4"» zvč.	omn. iz Italije preko Kormina
s .30 _	brzovl. iz Italije preko Kormina — _ „ Dunaj, zveza z Keko
11.35 _	omn. iz Italije preko Kormina
10.H.H pdp.	i-amo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Mala oznanila.
t,, rultrik« ].riua*atii.> »utlianila |w» najniijili i-etiah Za .iikrntm. inercijo pl:u"a j«' 1 nv<\ n i Im-.n1.. : za v<*<k r-.it in. in en-i jo | m w ifin ]>riiinrini /ni#a. za v«- lit.. za flikraT Ha i"«l«'ti fitaMfj.. 10 jtlci. t'T s.- j.ia.-uj.-j.. v tVt rflrt uili aim-. i|.aTiiih <4«-»kih. NaJaaMtJs ibjlii Mmč.______
V Trstu. Posredov. Ini<*a za potovnlija.
Alojzij Mozetič I^i^TT U
koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk letošnje svetovne razstave v Parizu.
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
Vafnuftp 15) i£ llli<:l Viei,njl *tev- r> ima
f dlUVOU Jan. zuiogo krompirja, ze'ja fižola in drugih pridelkov. Razprodava na debelo.
rB.on UifK/ Ulica Barriera vecchia št. 13 ■ I OH	prodajalniea vsakovrstnega
man i fakt ura ega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. ti, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo iu na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
POSLANO.
Fran \Y i I Iiel
m
uV
Mesar.
mesar, ulica S. Francesco lii. postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
T. Zadnik
i n drva.
v ulici del
Tono štev. 12
Zaloira olja. mila in kisa.
Vatovec Anion
kisa na dr >bno in debelo. Naročila izvršuje točno.
k rt*liio.
llirW4/ip Kil 5) t A ulica r:irintisl Stev*
J UI V IU Hiaic toči izvrstno t*.rno in belo strsko vino ter ima dobro domačo kuhinjo.
Odhod od
v. Andreja
6.:JO pdp. Hrpelje. Ljubljana. Dunaj, Beljak s.4f> _ Hrpelje. Rovinj, Pulj. Dunaj 4.50 pop. Hrpelje. Divača. Kovinj. Pulj, Dunaj 74.'» _ brzovl. Pulj. Divača. Beljak, Dunaj ■J MO _ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv. Andreju. s.o;> pip. Divača ii.35 „ Pulj, Rorinj
11.15 _ Hrpelje. Ljubljana, Dunaj *L15 zvč. Pulj. Rovinj. Dunaj, Ljubljana iffvi _ brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj I*.25	Hrpe!je, Divača i samo ob nedeljah in
praznikih.)
Odhod in prihod parnikov.
V	Zavije preko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote,
Milj ob 7.15. !», 11.30 predp 2.15 pop. Prihod , 10 — predp. 12.10. 3.25, 4.45 pop.
V	.Milje «S (postal.	(poštal predp. 2,.')0.
4.15 ipreko Sv. Marka) H.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marica). S. O ipošta) predp.; 1.30, 3.JJO I pošta i. 5.SO pop. Ob n e d. in prazn. s (pošta L iL*J0, 12 (pošta) predp.; 3.-, 4.30, 715 pop. P r i h o <1 : 0.30 ipreko Sv. Marka) .S.— y.;JO (pošta) predp.. 2.—. 3.45 i pošta» K.30 pop.
V	Koper 7JMI predp.. 12.05 (pošta} 3.—, 4.15 (po-
šta) pop. Dohod li.45, !).— ipošta) predp. 1.:». 3.— (pošta). Ob n e d. in prazn. 7.50 predp., 12.05 (poštal. 5.— p°p- Dohod: 0.45, H.— (pošta) predp . 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12^10. 3.— pop. Dohod
preko Izole 0.3O. 7.— predp. Ob ne d. in prazn.: ll.'J0 in opoldne. Dohod: 0.30, 7.— zjutraj pa mika _ Istri a" in ..Portorose-.)
V	l* m a g vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
0.— zjutraj.
V	K o vin j preko Pirana, i'ittanove. Poreča vsaki
pond., sredo, petek 7.30 zj. D o h o <1 torek, če-t ^.ek. soltoto ob 7. uri zjutraj.
V	P u i j preko Pirane. I'ittanove. Salvore, Poreča.
Vrsara, Rovinja in Fasane ob H.45 zjutraj vsak dan. D4»hi><l 2 pop.
V	M i r a m a r 10.45 predp 3.15 pop. Dohod 1 ..'tO.
P°P-
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
7 48 pdp., 1.53, (i.25 pop. preko Oervinjana v Italijo
1042 _ in 10.4S zvečer ilo t ervinjana.
Dohod v Tržič: 7 ^O. S 45, pre*lp_. 5.48, lO.:'».*i pop. iz Italije preko t ervinjana. 1.35 p<^p. iz t ervinjana.
Perhauc iakob
vin in buteljk Postr
Pirih Ivan
ulica Aeijiuedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk Postrežba točna, cene zmerne.
ulica Media št. 3., toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Oarljf
Mllhd JOSIP p;iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
.111 i li n a par.
Valentin Skočir r*^^
kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pošilja na doni točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje pr> nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Pod ne«1'valijo jezikov.
lnr*r*0 dolini/o v »lici Valdirivo št. 17 JUI Ud (\cliUIKa J nads podu čuje doma
ali zunaj francoski, nemški, slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
V Gorici.
oiipoii (aj
od
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
Spodnja Avstrija'.
Sv' dobiva v vseli lekarnah v zavitku ]>o 1 gld. a v. vel j.
Priznan« uajlioljii / važnimi patent i rimi i ti i iiovo.-tini lastn« iznaj.llM' teluiit-m« .InvršenŠ
glasovirji
iIoIh' ■..• naj>M>tje in imjeiMipj« .iin-ktno pri tovarnarju
Henrihu Bremitz
e. kr. dvornemu zalagratelju.
Trst — Borzni tiir Številka *.> — Trst
Ilustrirani kataloui ua zahtevanje franko.
Lozić Jurij
Androna S. Lorenzo iza magistratom. Zaloga pristnega; dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na doni in na deželo
Potočnik Fran
ima gostilno v ulici Ireneo št. 2.. toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivoo vsaki čas mrzel jedi. < Klprto vedno do polnoči.
Oblivala.
»pri Pepetu Kraševcu* na Rožarijn poleg cerkve Sv. Petra pr,d ljudsko šolo. ima veliko zalogo obuval.
Stantič Josip
Civilni in vojaški kroja«-.
.. .... vsakemu ltoj razumljiv! C. kr. Dnvilmram Kron	^
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. -J i I. n.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz ! inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. Vce po najnovejši modi.
! _____..._____
Voščene sveee.
JknnOP svečar v Gorici ulica Sv. Antona • lmw|J€*w	- izdeluje sveče iz pristnega
' čebel nega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne narocbe se priporoča prerasti ti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
*r SEMENA
z iirtsiidov cvetic, traviiikov itd.
tvrdke Wo!fner & Weisz
i
na Dunaju po cenab, da se ni bati konkurence.
Zaloga v i rstu :
Roberto Bambule
cvetličar Via delle Torri (Palača Diana).
Sprejema tudi naročite.
Rehar Peter
ulica Riborgo št. 2>. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po uaročbi.
Pekarne in sladeiearne.
IqIi PprhmiP Ulica Stadion št. 20, pe-Jctiv. I Gl liauu karna i„ si a d čičama,
svež kruh večkrat na dan, prodaje moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Kavarne.
Anton Sorli i,rii,oroi"a sv°j' kavan,i
WVi 11 »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov.
Zahura doir in sodarski mojster.
a hram Fran Ulica Francesco
■ ■	Trgovec z dogami iu so-
darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Trsrovel.
Nazarij Grižon
Ulica (oulia štev. <>4 prodaj a vsako v rstnih jest v in, kolonijalnega blaga in olje.
!! Nezaslišano!!
Q l«)l predmetov za samo O 2. gld. IO kr.
1 krasna pozlačena ura. jamčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za smodke.
1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. I notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnib gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata 1. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanim biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 7^ najboljših jeklenih peres. 25 tindi pismenili zavitkov. ■25 pol tinega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 golil. 10 kr. (ura sama stane tolikoi švicarska izvozna hiša
H. SCHEUER. Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku S dnij. Ilu« tro vani ceniki zastonj in franko.
H
lOO do 300 goldinarjev
za morejo >i pridobiti <»sc!m* vsakega statui v vsakem krajo gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika v razpeča v a i lj e m zakonito dovoljenih državnih papirjev iu srek. 1'oimdee jmkI naslovom Ludwig Oester-eicher v. Budimpešti. Viil Deutshegasse 8.
Pozor!
Nazuanjmn slavnemu občinstvu, da >C!II «Ml|»rl v lllici <.P|>j>;l stv. 1. svojo
gostilno.
Tnidil se Imuh j »ostreči vsakemu z okusnimi jedili in 7. dobro pijaeo.
Zmerne cene. "^Kl
Z odličnim spoštovanjem
IVter Jost. krema r.
0 — MEJNARODNI
IANORAMA
trst - Borzni trg 14 - trst
Od '». do 12. ja lin v arija
Jako zanimivo potovanje po krasni dolini D Ampezzo (Tirolsko.) spomenik Tiziana. kristalna gora itd. 50 podob 50.
Vstopnina 2O. otroci IO kr.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomaukljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj,, je že izza več let preskuSeno. lo zdravilo j»- znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ullrich-o^o zeliščno vino.
Qlo zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomofinin zelišč in dobrim vinom, ^ X jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi i3to bilo Čistilo. Zeliščno vino oči-a V stranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, Čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- v 0	čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	Q
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Xe smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tetra vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedijivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih i zastarelih . bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina.
7aniranip rSnVPŠlfP nnfrphp i" »je ^-prijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, kClulI <11IIC UtUv COIVC MOLI CUC bitje srca, nespanje m tudi strmeuje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprehavo, podeljuje prebavnemu /.istemu povzdigo in odstranja iz želoflca in črev /. lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posledice slabe prebave, pomnnkljivega naraščaja krvi in bolehuega stanja jeter.
Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. -J^" Zeliščno vino podeljuje človeku voljo <!o jedi, pospešuje prebavo in redivo. vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje t varjenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja iu zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. ."H i nvč. in '2 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani. .Miljah, Kopru, Izoli, Piranu. Tržiču, Ogleju. Oervinjanu, Ronkali. Vipavi. Ajdovščini. Postojni. Gradišči, Krminu, Uorici. Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, na Bteki. Krku, Cresu, Malem Lošinju. Labin j u, Pazinu. Motovunu. Vižinadi. Staremgradu, Poreču, Rovinju. Vodnjanu. Pulju. Portogruaro, Trevižu. Vidmu, iem tkah itd. kakor tudi v lekarnah po eelej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah.
Tudi razpošilja tvrdka : Hubert Ulrich, Leipzig, po o ali več steklenic zeliščnega vini ualni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnina iu zaboja ne pa carine prosto.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva uaj se izrečn
Hubert Ullrich-ovo	/elisen«» vino.
Trpv.-oMna reffistrovana zadrnp v Gorici
z neomejenim janstvom
bo imela
dne 8. marca 1900, ob 11. uri predp.
REDNI OBČNI ZBOR
v prostoriji ..Slovenske Citaln ce:'
s sleilečim »lnevnim redom :
1. Volitev overovateljev zapisnika o obenem zboru in odobrenje zapisnika prejšnjega občnega zbora.
'2. Volitev sedmih členov ravnateljstva in petih namestnikov nadzorovalnega sveta.
sklepanje o letnih računih in bilancah. 4. Razprava in sklepanje o predlogih ravnateljstva, midzorovalneira sveta in posamičnih členov.
Xa obilno udeležbo vabi
Ravnateljstvo.
Istrska in dalmatinska vina i/, nnjsloveei hkleti. (Vne brez konkurence, hlugo pristno in najboljši1 kakovosti. Istrsko novo lino :J0. boljšo 'VI. Dalmatinsko fino 30. Opol lo novo lino v vsa kej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej IVanko nn dom na katerikoli kraj mesta. Izven mesta franko užitninskega (lavka. Naročile v zalili ali s postno dojusnieo,
Zaloga vina F. Petech
TliST. - Via <lclle 1'oslc Stv. 10.
ina po on^i-
Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 4.">0,0. vinskega špirita 100,0. glicerina ioo.o, rudečega vina 240.0. jerebičnega soka 150,0, erešnjevega soka o'JO.O, mane .'i0,0, koprive, janeža, omanovih koreni k. amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po lO.O. Te tvarine naj sc pomešaj o.
MLEKARSKA ZADRUGA
v Škofji Loki
oddaja sveže mleku, sladko smetano in surovo maslo po najnižih cenah v najbolji kakovosti.