679 KRAŠKO PODZEMLJE SLOVENSKIH ALP (Ob 90-letnicl organiziranega jamarstva v Sloveniji) ANDREJ KRANJC Ceprav se svetle stene iz apnencev - kamnine, ki je podvržena zakrasevanju in v kateri se razvija kras - blešče že od daleč, prav iz središča Ljubljane se lepo vidi osrednji greben Kamniških Alp, le redkokdo pomisli, da so vse te gore obenem tudi kraški svet in da skrivajo v sebi kilometre temnih rovov, brezen in dvoran. V visokem gorovju, v Alpah, prevladujejo ne kraške, ampak druge površinske oblike - ostri vrhovi, razbiti grebeni, strme stene, široke ledeniške doline, obširni prodni nasipi, velika melišča. Vse te oblike skrivajo, prekrivajo in potiskajo v ozadje kraške oblike. Sicer tudi v alpskem krasu ločimo površinske in podzemeljske kraške oblike. Drobno razjedeno kamenje, majhne struge v živi skali - žlebiči, razdrapano in razbito, komaj prehodno površje podov - laštov - na Komni ali Kaninu, ki ga imenujemo škraplje, cela vrsta vrtač, ki so tako na gosto posejane po planotastem svetu Velike planine, Menine, Pokljuke, od najmanjših, komaj meter globokih, do orjaških kont, v katerih najde prostor cela tPlanina, vse to so površinske kraške oblike. Kotliči - vrtače z navpičnimi stranmi in snegom na dnu - pa več metrov globoke škraplje predstavljajo prehod k podzemeljskim kraškim oblikam, ki jih navadno delimo, glede na naklon, na brezna (navpični) in jame (vodoravni rovi). Tudi kraških votlin je v visokih gorah cela vrsta, od najmanjših, nekaj metrov dolgih ali globokih, do največjih, tako v našem kot t udi v svetovnem merilu. Pomembnejša delitev kot po naklonu rovov je delitev po funkciji. V glavnem ločimo kraške votline na aktivne - vodne, to je tiste, skozi katere se danes pretakajo vodni tokovi (izvirne, ponorne in pretočne votline in neaktivne, suhe votline. Posebnost alpskega krasa so snežnice in ledenice, to so votline, v katerih se stalno zadržujeta sneg ali led. Pri pregledu kraškega ozemlja naših Alp se moram omejiti na ozemlje v okviru meja SR Slovenije, saj podatki iz zamejske Slovenije niso enakovredni in so teže dosegljivi. Pri omejitvi Alp samih upoštevam predvsem planinski vidik, geografske in geološke delitve Alp in Dinarskega gorstva so često zelo različne, pa seveda sam obseg krasa. Pohorje, ki v geografskem smislu vsekakor sodi k slovenskemu alpskemu svetu, sem izpustil, ker na njem ni krasa. Poleg samega visokogorskega sveta in območja najvišjih delov pogorij štejem k obravnavanemu ozemlju še visoke predalpske planote [Pokljuka, Mežaklja, Jelovica, Menina, Golte) in osamljene dele pogorij, ki pa so neposredno pove­ zani z osrednjimi gorovji (Kobariški Stol, Dobrovlje). Kras je torej razvit v naših treh glavnih alpskih sklopih: v Julijskih Alpah, Kamniško­ Savinjskih Alpah in v Karavankah. V vseh teh treh gorovjih so obsežni deli površja iz karbonatnih kamnin (apnenec in dolomit), ki so večinoma nastale kot morske usedli­ ne iz zamejskega srednjega veka (mezozoik). Vendar karbonantno ozemlje ni sklenjeno, ampak so med posameznimi kraškimi pogorji in planotami večji ali manjši deli sveta iz vododržnih kamnin, na katerih ne nastaja kras. Zato sem naštete tri gorske sklope razdelil na več manjših enot, često poimenovanih po glavni gor, i ali vrhu, povsem s krasoslovnega vidika. Predstavljajo osnovne enote, po katerih sem naredil m edse­ bojne primerjave. Celotni slovenski alpski svet, ki je naveden zgoraj oziroma prikazan na .priloženem zemljevidu (sl. 1), meri okoli 3404 km 2 (slabih 17 % površja celotne Slovenije) in od tega je 1760 km 2 (52 % ) kraškega sveta. To pomeni, da je delež krasa v naših Alpah večji od deleža krasa v celotni Sloveniji, kjer zavzema kras okoli 43 % .površja (GAMS 1974). Delež kraškega sveta v posameznem alpskem sklopu p~ikazuje tabela 1. Tabela 1: Delež krasa v slovenskih Alpah Celotna površina Površina % kraškega Gorovje kraškei• sveta v km 2 v m 2 sveta Julijske Alpe 1624 1095 67,4 Kamniško-Savinjske Alpe 1053 400 38,0 Karavanke 727 265 51,7 Slovenske Alpe 3404 1760 36,5 .·. _, ;·)\~> .. . :) _ : ·.'-::· :> :- • \ . t.~;; t ·· UJ - - ~ z <{ > <{ O:: <:{" .,. I i ' ~( <./) . ~ '.. 1 \'~:· LU {. ~ : _ ~·-> '. :: : o ' " .:::, ...., N CV) 4. o ...., 681 N 1500 1000 500 BREZNO PRI GAMSOVI GLAVICI s Bohinjsko Jezero Od manjših enot imajo največji bolj ali manj sklenjeni kraški svet Kamniško-Savinjske Alpe (219 km2). najmanjšega pa Olševa s 16,4 km 2 . Clovek je prišel v tesen stik z alpskimi kraški mi pojavi že takoj po naselitvi v naših Alpah: že v stari kameni dobi (paleolitik) je pračlovek uporabljal alpske jame za zave­ tišča, kot lovske postaje ali pa je v njih lovil jamske medvede. Najbolj znani taki jami sta P OTOCKA ZIJALKA v Olševi in MEDVEDJA JAMA pod Mokrico (Kalški greben). V jami POLJŠIŠKA (POGLEJSKA) CERKEV na Bl edu so odkrili kameno orodje iz mlajšega paleolita, v AJDOVSKI JAMI v Bohinju, ZIJALKI v Dovji griči (Velika planina) in še nekaterih drugih jamah pa so ostanki iz železne dobe in antike. V nekate11ih jamah so našli tudi sledove človekovega bivanja in delovanja od srednjega veka pa vse do danes. Tako so pred stoletji v številnih jamah in breznih, predvsem po Pokljuki in v okolici Bohinja, kopali železno rudo. Znane so jame, v katerih so bili •skrivači• za časa Francozov, v jamah so se skrivali rokovnjači (NANDETOVA JAMA, ROKOVNJAšKE LUK­ NJE), v njih so stalno (PUšCAVNICA v Logarski dolini) ali občasno stanovali ljudje (med gradnjo stare Kocbekove koče so npr. delavci stanovali v bližnjem spodmolu). Jame so uporabljali vojaki na soški fronti, v njih so se skrivali ljudje pred okupatorjem v II. vojni (MACESNIKOVA ZIJALKA - v njej je partizanka rodila hčer), v jamah so bile Slika 1 - Speleološke znači lnosti slovenskih Alp, str. 680 Legenda: 1. državna me]e 2. kraške votline daljše all globlje od 100 m 3. kraški svet z do 10 m Jamskih rovov/km2 4. kraški svet z 11-100 m Jamskih rovov/km 2 5. kraški svet z nad 101 m Jamskih rovov/km 2 6. normalni relief (vododržne kamnine) partizanske bolnišnice (LEGARSKA ZIJALKA nad Logarsko dolino) in skladišča (ZALOKA v Belih vodah). Nekatere jame še danes nudijo planincem in alpinistom, drvarjem in pastirjem zavetišča ali celo ovčje staje (JAMA POD RDECO SKALO pod Mangartom). Tudi v naših Alpah se je za jame kot geografske posebnosti prvi poza11imal VALVAZOR, ki v •Slavi vojvodine Kranjske• (1689) omenja več •lukenj in tunelov• , med njimi tudi Prisojnikovo okno in izvir Savice iz jame. Izvir Savice prikazuje tudi bakrorez In je to najbrž najstarejša podoba naše alpske jame. Ceprav so v prejšnjem stoletju, ko sta nastajali novi vedi krasoslovje in speleologija (jamoslovje), jame z našega dinarskega krasa, predvsem POSTOJNSKA In ŠKOCJANSKE, zasenčile druge kraške predele, pa vseeno zanimanje za alpske kraške votline ni zamrlo, čeprav je bilo potisnjeno v ozadje. Turisti so že takrat pogosto obiskovali ZADLAŠKO JAMO nad Tolminom. V JAMI POD BABJIM ZOBOM je turistični klub že l. 1861 nadelal poti za obiskovalce, 23. novembra 1884 pa so jo celo poskusno osvetlili s 750 svečami. TRBI ŠKO ZIJALKO nad Lučami so prav tako že v prejšnjem stoletju deloma priredili za obisk turistov in naravoslovcev in jo je lastnik v ta namen celo podaril Savinjski podružnici Slovenskega planinskega društva (KOCBEK 1926). Prazgodovinske najdbe iz AJDOVSKE JAME v Bohinju so bile objavljene že 1821 (RICHTER). Henrik FREYER, takratni kustos oziroma ravnatelj Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, je 1850 objavil prečne in podolžne prereze SNEZNE JAME na Obrancl (Mežaklja, kar je ena izmed prvih meritev oziroma načrtov neke naše alpske jame. Simon ROBIC, po katerem nosi ime domžalsko jamarsko društvo, je 1877 in 1879 opisal MEDVEDJO JAMO pod Mokrico in ledenici VELIKO in MALO VETRNICO na Veliki pla­ nini. KOCBEK je že v prvih letnikih Planinskega Vestnika (1896 in 1898) pisal o jamah v Savinjskih Alpah. GRATZY (1897) v svojem seznamu jam na Kranjskem navaja 8 alpskih Tabela 2: Speleološke značilnosti slovenskega alpskega krasa Gorovje 1 Površina število 1 Dolž. rovov Rovnatost v km• votlin vm v m/km• 1 Triglav 39,3 48 1 586 40.4 Škrlatica 73,0 60 1 774 24,3 Mangart 115,6 23 2 588 22,4 Ql Kanin 68,9 169 9 760 141,7 C. Krn 71,3 4 11 912 167,1 <{ Ql Komna 104,9 11 O 3 575 34,1 -"' Fužinarske pl. 42,6 84 6 837 160,5 :~ "3 Kobariški Stol 34,4 1 12 0,4 -, Sp. Bohinjske gore 193,7 34 923 4,8 Pokljuka 130,6 16 1 139 8,7 Mežaklja 39,3 22 2246 57,2 Jelovica 61,5 37 4597 74,8 Ql -"' Zah. Karavanke 106,6 1 35 0,3 C: Olševa Oj 16,4 8 1 465 89,3 > Oj Peca 20,5 9 274 13.4