Ameriška Domovina

m
AMERICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€R
eittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 10, 1979
Hčerka županskega kandidata Georgea Voinovicha ubita
CLEVELAND, O. — V ponedeljek popoldne je bila ubita v avtomobilski nesreči v Clevelandu, nedaleč od svojega doma, 9 let stara hčerka ’ clevelandskega ž u p a nskega kandidata Georgea V. Voinovicha, Molly Voinovich. Nesreča se je pripetila na križišču Lake Shore Blvd. in Scheneley Ave. Mlada Molly Voinovich se je vračala v šolo Oliver Hazard Perry po malici pri neki družini na Crestland Road. Ko je skušala prekoračiti Lake Shore 1 Blvd. pri Shenely Ave. pra-r vilno ob zeleni prometni luči,
' je 19-letni voznik malega to-' vornjaka pridrvel skozi luč in Molly udaril s polno hitrostjo. Udarec je bil tako silovit, da je deklico vrgel kar 146 ' čevljev. Molly Voinovich je bila takoj mrtva. Rešilni avto jo je pripeljal v bližnjo Euclid General bolnico, a zdravniki ji niso mogli več poma-1 ga ti. Jokajoči voznik se je u-stavil in se predal policiji. O-nesvestil se je, ko je zvedel ! za posledice nesreče.
George Voinovich, ki je pred enim tednom z lahkoto premagal sedanjega župana Dennisa J. Kucinicha v primarnih volitvah, je bil na nekem sestanku, ko je zvedel za nesrečo. Pohitel j® v Euclid General bolnico, kjer so že poklicali njegovo ženo Janet. Tja mu je kmalu nato telefoniral tudi guv. James Rhodes in mu izrazil svoje sožalje. George in Janet Voinovich imata še tri otroke, Georgea ml., Petra in Betsy. Cela družina je vedno sodelovala v o-četovih volivnih kampanjah in med vsemi člani te priljubljene družine je bila prav balada in brihtna Molly Voinovich posebno priljubljena.
Volivna borba med podgu-vernerjem Voinovichem in županom Kucinichem se je docela ustavila za nekaj dni. župan Kucinich je odredil, naj njegovi podporniki prenehajo s kampanjo. S svojo ženo Sandy je Kucinich tudi izrazil svoje iskreno sožalje Georgeu in Janet Voinovich. Jeffrey Fox, načelnik policije v Clevelandu, je prevzel neposredno nadzorstvo nad preiskavo nesreče.
Voinovichev brat Paul j p sporočil novinarjem, v imenu družine, da George Voinovich trenutno ne misli o volivni kampanji. Tudi ni znano, ali ko Voinovich nadaljeval s svojo kandidaturo. Volitve v Clevelandu so namreč 6. novembra. Poznavalci političnih razmer so skoraj enotnega Mnenja, da' Voinovich vodi v Volivni borbi in da bo Kucinicha verjetno nadomestil v clevelandski mestni hiši. Pogreb Molly Voinovich bo Zakrajškovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v osrčju senklerske slovenske naselbine, v četrtek zjutraj.
Novi grobovi
Molly Voinovich
Pretekli ponedeljek popoldne je bila povožena do smrti 9 let stara Molly Voinovich s 17820 Rosecliff Avenue, rojena 17. junija 1970 v Clevelandu, hčerka Georgea V. in Janet, roj. Allan, Voinovich, vnukinja Francisa in Agnes Allan ter Georgea (pok.) in Josephine, roj. Bernat, Voinovich, sestra Georgea F., Betsy in Petra. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Avenue v četrtek ob 9., v cerkev sv. Križa (Lake Shore Blvd. in E. 200 St.) ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 9. zvečer. Družina priporoča v pokojničin spomin darove iza Molly Voinovich Major Work Memorial Fund of the Cleveland Board of Education.
Frank Dolence
V St. Petersburg Beach, v Floridi, je umrl 65 let stari Frank Dolence, ki je pred leti živel na 1119 E. 71 St., mož Ann, oče Carol Matetic, tast Rona, stari oče Cheryl in Lori, brat Josepha, Johna, Jean Sray, Josephine Defrai-ne, Frances Legerski, An-thonyja in Albina. Pokojnik je bil urednik in založnik St. Clair Suburban News, član SDZ in AMLA. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v soboto, 13. oktobra, ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo v četrtek zvečer od 7 do 9. in v petek od 2. do 4'. popoldne in zvečer od 7. do 9.
Peter Cerjan
Pretekli ponedeljek je v Euclid General bolnici po dolgi bolezni umrl 76 let stari Peter Cerjan s 135 E. 219 St., rojen v Bjelovaru na Hrvaškem, od koder je prišel v Ameriko leta 1906, mož Josephine, roj. Jerse, oče Betty Chesnes (Euclid) in Roberta (Mentor), 9-krat stari oče in
1-krat prastari oče, zaposlen kot električar pri White Motor Co. skozi 26 let vse do svoje upokojitve leta 1967. Pogreb bo iz Želelovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek, 11. oktobra, ob
8.30,	v cerkev sv. Roberta ob
9.30,	nate na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Lane Kirkland ima močna nasprotnika v vodstvu AFL-GIO
WASHINGTON, D.C. — Lane Kirkland, ki ga je dosedanji predsednik AFL-CIO George Meany izbral za svojega naslednika, ima močna nasprotnika v vodstvu AFL-CIO. Prihodnji mesec se bo vršila redna konvencija AFL-CIO, kjer bodo med drugim izvolili novega predsednika organizacije. George Meanv ji je namreč služil kot predsednik od ustanovitve leta 1955. Poznavalci razmer v AFL-CIO so pričakovali, da bo Kirkland izvoljen brez težav in morda celo brez tekmeca.
Dobro poučeni krogi pa sedaj trdijo, da se namerava potegovati za mesto predsednika tudi 62-Ietni J. C. Turner, ki vodi 400,000-člansko “International Union of Operating Engineers”. Kirkland, dolgoletni ožji sodelavec Me-anyja, ima 57 let. Nekateri trdijo, da bo tudi 60 let stari Martin J. Ward, predsednik 350,000 članov štej oče Unije vodovodnih inštalaterjev, kmalu napovedal svojo kandidaturo.
Ako bi bile volitve danes, soglašajo opazovalci, bi Kirkland z lahkoto ' zmagal. Nasprotnika pa še nista začela z aktivno kampanjo.
Sporazum o uporabi ameriških vojaških oporišč v Turčiji
• WASHINGTON, D.C. -~ Predstavniki Carterjeve vlade se že dalj časa pogajajo s turško vlado glede novega sporazuma o ameriških vojaških oporiščih v Turčiji. Enoletno dovoljenje za uporabo 26 teh oporišč bo poteklo 9-oktobra. ZDA se zanimajo, da bi lahko še naprej uporabljali ta vojaška oporišča. Potem ko je nova iranska revolucionarna vlada prepovedala uporabo podobnih oporišč v tej državi, so postala turška oporišča toliko bolj pomembna. Nobene tajnosti ni, da ZDA uporabljajo ta oporišča za zbiranje podatkov iz Sovjetske zveze. Ameriški pogajalci menijo, da bodo kmalu dosegli novo pogodbo s Turčijo.
SOVJETI BODO ZMANJŠALI ŠTEVILO REDNIH VOJAKOV V VZHODNI NEMČIJI
Neverjetna porast obrestne mere
WASHINGTON, D.C. — Finančni strokavnjaki so spo-sporočili, da bodo vodilne ameriške banke kmalu zahtevale 15% obrestno mero od svojih najboljših odjemalcev. Obrestna mera, ki jo bodo zahtevale od povprečnih odjemalcev, bo seveda znatno višja. Po mnenju teh strokovnjakov bo ta naj novejši znak rastoče inflacije imel zelo neugodne posledice za ameriško gospodarstvo.
Več ameriških firm si ne bo moglo več izposoditi denar in s tem povečati ali modernizirati svojih zmogljivosti. Prisiljene bodo zmanjševati proizvodnjo in odpustiti več delavcev. Nekateri gospodarstveniki predvidevajo porast brezposelnosti do 8%, kar bi pomenilo globok ekonomski zastoj.
Vsa dosedanja prizadevanja Carterjeve vlade zaustaviti porast inflacije so se izjalovila.
Leonid Brezhnev
VZHODNI BERLIN, Vzh. Nem. — Pred nekaj dnevi je komunistični režim v Vzhodni Nemčiji, imenuje se Nemška demokratična republika, praznovala 30. obletnico obstoja. To državo so ustanovili Sovjeti leta 1949 v povračilo ustanovitve Federativne republike Nemčije ali Zahodne Nemčije, ki so jo podpirale ZDA, Anglija in Francija. Da bi dal tej obletnici še večji pomen, se je udeležil slovesnosti sovjetski voditelj Leonid I. Brežnjev. Nobenega dvoma ni, da so Sovjeti resnični vladarji Vzhodne Nemčije. Razen Bolgarije in sedaj morda Češkoslovaške je Vzhodna Nemčija najbolj zvesta Moskvi med vsemi vzhodno-evropskimi komunističnimi državami.
Preteklo soboto je imel Brežnjev nagovor pred kakimi 3,800 povabljenimi gosti v Vzhodnem Berlinu. Med drugim je 72-letni sovjetski voditelj sporočil, da se je Sovjetska zveza prcstovoljno odločila odpoklicati domov kakih 20,000 njenih rednih vojakov, sedaj nameščenih po Vzhodni Nemčiji. Zahodni vo-
Krišljani in kultura na Tržaškem
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za list za St. Clair Ave., E. 70 St., E. 73 St. ln E. 75 St.
Oglasite se v upravi AD na ®U7 St. Clair Av*. ali pa kli-cite tel. 431-0628.
•2 II.
Na sedežu Slovenske prosvete — lastnik prostorov je zadruga Slovenski dom — delujejo razni krožki in društva, predvsem iz - mestnega središča. V dveh' dvoranah (večja nosi ime po pokojnem profesorju Jožetu Peterlinu, ki je bil eden glavnih pobudnikov za postavitev tega središča) imajo svoje redne sobotne sestanke študentje, člani Slovenskega kulturnega kluba.
Pravi ljudsko-prosvetni organizaciji, ki usklajujeta večje kulturne pobude in delo vanje posameznih krožkov in pevskih zborov, sta Slovenska prosveta in Zveza cerkvenih pevskih zborov. Ti dve najbolj množični prosvetni organizaciji kristjanov na Tržaškem imata sedež v mestnem središču Trsta, v ulici Donizetti 3, kjer imajo sedež tudi druge slovenske organizacije.
M n ožična ljudsko-prosvet -na dejavnost se odvija v posameznih okoliških društvih in domovih, ki so jih zgradi-dili v okviru župnij, navadno kar poleg župnišča ali cerkve.
Domovi imajo običajno dvorano za večje prireditve in nekaj sob za sestanke. Nekateri domovi so prava kulturna središča, v katera so vložili kar precej denarnih sredstev in truda. Pobudniki zanje so v večini primerov bili domači župniki ali kaplani. Naj jih naštejemo:	Marijini
domovi v Rojanu (ta je naj-starejši), v ulici Risorta in pri SV. Ivanu, Finžgarjev dom na Opčinah, Slomškov dom na Bazovici, Baragov dom v Ricmanjah, Krekov dom v Borštu,- Mladinska domova v Boljuncu in Dolini, Dom Jakoba Ukmarja v Skednju. Drugi kraji imajo vsaj večjo sobo ali manjšo preurejeno dvorano, ki jo u-porabljajo v prosvetne in tudi verske namene.
Širšo ljudskoprosvetno dejavnost na glasbenem, predvsem na pevskem področju, razvija Zveza cerkvenih pevskih zborov. Ta vsako leto prireja revijo, na kateri cerkveni in drugi zbori nastopajo s sporedom svetnih pesmi. Tako opravljajo cerkveni zbo ri pomembno poslanstvo tudi zunaj cerkve. Marsikdaj je
samo cerkveni zbor tisti, ki v kraju, predvsem še v mestu, goji slovensko petje. Zbori zveze imajo poleg rednega nedeljskega petja v cerkvi in revije še skupni vsakoletni božični koncert, revijo mladinskih zborov in razne tečaje.
Društvo slovenskih izobražencev prireja pozimi vsak ponedeljek kulturni večer, s katerim posega v živo slovensko problematiko in na najrazličnejša, tudi žgoča kulturna področja. V DSI gostujejo razni kulturniki in predavatelji vseh svetovnih nazorov. Ti večeri so kulturno izredno živi, pestri in aktualni ne samo z vidika zamejskega, temveč tudi vseslovenskega prostora. Tu se krešejo mnenja o slovenski zgodovini in književnikih, o modroslov-cih in politikih, o slovenski matični, zamejski in zdomski stvarnosti.
Vrh teh svobodnih in pluralističnih razprav predstavlja vsakoletna in že tradicionalna Draga, ki je znana v širšem slovenskem prostoru in v tujini. V 13 letih (od leta
1966) so na teh študijskih dneh nastopili že najrazličnejši slovenski kulturniki in narodni delavci iz zamejstva, zdomstva in matične domovine. Prireditev je vsako leto na prvo soboto in nedeljo v septembru, ime Draga pa nosi po vasici Draga blizu Bazovice, kjer so najprej prirejali ta miselno izredno bogata srečanja.
Za kakovost Drage, ki je sedaj že tretje leto na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah, govori že močno skrajšan seznam osebnosti, ki so predavale: Janez Janžekovič, Reginald Vospernik, Drago Stoka, Vekoslav Grmič, Tous-saint Hočevar, Alojz Rebula, Boris Pahor, Jože Goričar, Edvard Kocbek, Gorazd Ku-šej, Jože Velikonja, Lojze Šuštar, Jožko Tišler, Ivan Hribernik, Anton Trstenjak, Bratko Kreft, Franci Zwitter, Andrej Kobal in mnogi drugi. Vsako leto izdaja prireditelj (DSI) bilten z napovedjo študijskih dni in zbornik s predavanji in z diskusijo prejšnje Drage.
Marij Maver
jaški strokovnjaki sodijo, da ima Sovjetska zveza okoli 400,000 vojakov v Vzhodni Nemčiji in drugod po vzhodni Evropi.. Vzdrževalnino teh vojakov pa morajo plačevati države, članice Varšavskega pakta. Obenem je Brežnjev rekel, da bodo Sovjeti umaknili pribižno 1,000 tankov iz Vzhodne Nemčije. Sovjetska zveza naj bi sedaj imela več kot 7,000 tankov v Vzhodni Evropi.
Mir
To je novi znak miroljubnega značaja Sovjetske zveze, je dodal Brežnjev. Rekel je, da so Sovjeti pripravljeni zmanjšati količino njihovega orožja v zahodnem delu ZSSR pod pogojem, da NATO države ne dovolijo uvedbe novih ameriških raket tipa Pershing-2 v zahodno Evropo. Znano je, da se NATO države sedaj pogajajo z ZDA glede uvedbe 600 teh močnih raket. “Odkrito vam moram povedati,’ je navajal Brežnjev, “da bi uresničitev tega načrta pomenila bistveno spremembo v ravnotežju na evropski-celini. Sovjetska zveza bi bila prisiljena podvzeti stroge samoobrambne ukrepe.”
Najbolj neposredno je Brežnjev grozil Zahodni Nemčiji. Voditelji te države se bodo morali odločiti, ali bodo sledili politiki, ki vodi do medsebojnega razumevanja med državami Evrope ah ne. Namen Brežnjevega nagovora je bil pritiskati na za-hodnonemško vlado, naj ne dovoli uvedbe novih ameriških raket. Vsi vodilni politiki v tej državi so pa takoj izjavili, da ne bodo klonili sovjetskemu pritisku.
Brzezinski
Sveto v a lec predsednika Jimmyja Carterja v Beli hiši, Zbigniew Brzezinski je rekel, da je sovjetsko sporočilo o odpoklicu vojakov samo propagandnega značaja. Ameriški vojaški strokovnjaki so namreč prepričani, da vojaki in tanki, ki jih namerava u-makniti Sovjetska zveza, ne bodo bistveno ogrožali sovjetsko vojaško premoč v Srednji Evropi.
O Brežnjevem predlogu, naj bi NATO države v povračilo nehale s pripravami uvesti ameriške rakete Pershing v zahodno Evropo, je rekel Brzezinski, da o tem ne bi smelo biti govora. “Seveda bi Sovjeti radi videli, da mi na Zahodu ne bi izboljšali našo vojaško sposobnost v Evropi. Lahko pa Zagotovim, da bomo nadaljevali pogajanja z naši-šimi zavezniki.”
VREME
Pretežno oblačno, vetrovno in hladno danes z možnostjo dežja do 70%. Najvišja temperatura bo okoli .46 F. Jutri bo delno oblačno in hladno z najvišjo temperaturo okoli 49 F.
i Iz Clevelanda in okolice
\
Lilija vabi—
Dramatsko društvo Lilija bo zaključilo praznovanje 60-letnice obstoja z banketom v nedeljo, 28. oktobra ob L uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Po banketu bo program, nato pa ples. Vstopnice so po $6 in $3 (za otroke) in se dobe pri tajnici. Kličite 261-5568.
Zadušnica—
Jutri, v četrtek, bo ob 7.30 zjutraj v cerkvi Sv. Vida sv. maša za pok. Emilijo Meršol ob 21. obletnici njene smrti.
Za misijone—
Misijonski krožek Sv. Frančiška Ksaverskega bo imel kartno zabavo v petek, 12. oktobra ob sedmih zvečer pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Avenue, čisti dobiček je namenjen misijonom.
Seja—
Društvo Sv. Ane št. 4 AMLA ima redno mesečno sejo v običajnih prostorih danes zvečer ob 7.30. Po seji zabava.
Kartna zabava—
V	nedeljo, 14. oktobra, ob 2.30 popoldne bodo članice Maximilian Court št. 2268 Catholic Order of Forresters priredile svojo vsakoletno kartno zabavo v dvorani sve-tovidskega avditorija na 6104 Glass Avenue. Razdelile bodo več dobitkov. Pri glavnem žrebanju bo prva nagrada $100.00, druga $50.00 in tretja $25.00. Članice bodo prodajale ročne izdelke. Na razpolago bodo razna okrepčila. Vsi vabljeni!
Izredni dar AD—
Msgr. Louis B. Baznik je daroval $72 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ker mu je njen nadaljnji obstoj zelo pri srcu. Najlepša hvala!
Zadušnica—
V	petek, 12. oktobra, bo ob 7. zjutraj v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Road sv. maša za pok. Johna Petriča ob 8. obletnici njegove smrti.
Dve knjigi za papeža—
Clevelandska kongresnica Mary Rose Oakar je bila povabljena na sprejem, ki ga je predsednik Carter priredil za papeža Janeza Pavla II. preteklo soboto. Kongresnica je ob tej priliki papežu podarila dve knjigi. Avtorica knjig je Clevelandska Slovenka Rosemary Prosen. Naše čestitke! Spominski dar—
Družina Kete je darovala Ameriški Domovini $10 v spoštljiv spomin v Sloveniji umrle gdč. Jožice Pavli. Pokojna je rada čitala Ameriško Domovino, ko je živela v Ameriki in je tudi bila ena njenih dopisovalk. Za spominski dar iskrena hvala!
V negovališču—
Poznana rojakinja ga. Dorothy Strniša iz Norwood Road se nahaja v St. Augustine Manor negovališču, 7818 Detroit Avenue. Zelo vesela bo obiskov.
Vabilo—
M. Z. akcija vabi na svoj sestanek v nedeljo, 14. okto-brji, ob 5. uri popoldne pri Mariji Vnebovzeti, pod staro cerkvijo. Pridite!
Ameriška Domovina
%?
V VI I I/I C- \ MO \t I
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) ~
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Eri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leljh; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Glass Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 113 Wed., Oct. 10, 1979
Beseda iz naroda...
Drobtinice, sladke in žaltave...
CLEVELAND, O. — Naj bo zapisano, da je drugi koncert Fantov na vasi, 6. oktobra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju nepričakovano lepo uspel. Po naši navadi je bila z zamudo 15 minut dvorana do zadnjega sedeža zasedena.
Ko se je odprl zastor, se nam je nudil lep pogled na 17 fantov, oblečenih v narodnih nošah, pod luninim svitom.
Res, bili so pravi fantje na vasi.
Dobro so jo fantje pogrun-tali, da so med petjem pesem oživljali s pesmimi primernimi slikami. V prvem nastopu so peli kakor pač poj p fantje,
— meni se je zdelo kakor nekako malo boječe —/ v drugem delu pa so se razgibali in so peli in žvrgoleli kakor “štingelei in cajzelci”, ko si po sv. Gregoriju iščejo družice. Nekaj pesmi je bilo že kar zahtevnih, pa prav v tistih so se nadvse dobro odrezali. Prizorčki, namenjeni za dobro voljo, so vso stvar še poživili. Vsak je res prišel na svoj račun. Ljubka kozica s svojim režiserjem sta naš še posebno prijetno zabavala in vlogi obeh sta bili dobro rešeni.
Dolgo trajajoči aplavz je vam, Fantje na vasi, vse povedal!
Tole bi pa prosil:	Kadar
bomo še s ploskanjem milo prosili za ponovitev, ponovite vsaj eno pesem.
Nič strahu, fantje! Kamorkoli ste povabljeni — nastopajte!
Po končanem koncertu so veselo razpoloženi parčki se vrteli tja v drugi dan.
Fantom čestitke, gostom in vsem, ki so kjerkoli in kakorkoli 'pomagali — dela je bilo veliko — prisrčna hvala!
Klofuto sem dobil. Prima-zala mi jo je neka darežljiva gospa (morda gospodična) iz Toronta, pod naslovom:	Ne-
koliko drugačni vtisi ob Ba,-ragovem dnevu.
Mislil sem molčati, pa mi prijatelji namigavajo, da se moram gospej za tako ljubeznivo pismo zahvaliti. Skušal pa bom odgovoriti kolikor se da kratko, ker na uredništvu je kup dopisov, ki čakajo na objavo.
Ko ste se z Baragovega dne vrnili domov z naj lepšimi vtisi, — tako lep slog pisanja imate — zakaj niste sami takrat popisali obširneje do-gozdov in dva narodna parka.
godke Baragovega dne? Zakaj ste čakali, kaj bodo drugi pisali?
V svesti vaše vsevednosti menda le niste vedeli, da smo v Clevelandu izrecno bili povabljeni pred Lurško Marijo na Chardon Rd., kjer da bo imel slovenski škof Ambrožič pridigo v slovenskem jeziku. Več sto starih, bolehnih, brez prevoznih sredstev je na Chardon Rd. prišlo največ zato, da bi slišali škofovo slovensko pridigo, — pa so žalostni, razočarani se vrnili domov. Tukaj je ženi P. M. spodtakljivo poleno, ker sem zapisal, da je bilo premalo slovenskega.
Iskajoč resnice, ki naj bi bila prvo merilo vsakega dopisnika, pa sami niste vedeli, da je na banketu v Slov. narodnem domu bila vsaj polovica pristnih, pa tudi zavednih Slovencev, ki jim niso zadostile slove nščine samo “kranjske klobase s kislim zeljem”. 40 odstotkov je bilo takih, ki še dobro slovensko razumejo, le kakih 10 odstotkov je bilo gostov, ki slovensko ne razumejo. Sem res smrtno grešil, če sem zapisal, da je bilo vse preveč angleščine? Tudi jaz ljubim resnico, zato priznam, (sam podčrtal), da mi je v ihti spodletelo (med vsemi slabostmi sem še ihtav), omeniti lepe pozdravne besede našega č. g. Tomca, nadškofovega odposlanca dr. Klepienčiča, pa Ifratek govor g. inž. Želeta.
Izgieda (pa ne verjamem), da dopisnica o m e n j e nega članka ni prečitala mojega članka do konca. Zakaj ni recitirala še mojega pisanja doživetja v stolnici in na zaključni akademiji v Slovenskem nar. domu? Vključivši moj spodletaj ponovno lahko podpišem moj res kratek dopis brez popravljanja ali o-pravičevanja.
Čitatelji naj sodijo, — midva se preveč lepa vidiva v zamazanem ogledalu. S takimi dopisi si ne pleteva venec slave ne sebi ne slovenski skupnosti, delava pa še tež-koče uredništvu AD, zato jaz s tem pisanjem končam enkrat za vselej.
Čitatelji se smejejo, se celo upravičeno ‘posmehljujejo’ tv mojem narečju povedano), ko se neki dedec iz- Clevelanda in ena baba iz Toronta bodeta. Pika.
J. P.
Slovenska šola
pri Mariji Vnebovzeti
. — /
CLEVELAND, O. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti vabi za prihodnjo nedeljo, 14. oktobra, k sv. maši za pokojnega župnika, g. Matije Jagra, ki bo ob 10.30 v cerkvi Marije Vnebovzete. Pokojni g. župnik Matija Jager je z dovoljenjem uporabljati prostor pod staro cerkvijo pomagal z začetkom Slovenske šole. Iskreno smo mu hvaležni za to dobroto, saj je toliko naše mladine naučilo se brati, pisati ter pogledati v našo zgodovino in književnost.
Pri tej sv. maši se bomo spomnili tudi naše nekdanje učiteljice gdč. Jožice Pavli, katera je prav tako odšla v večnost. Z veliko ljubeznijo je učila našo mladino materinega jezika. S posebno skrbjo pa je učila deklamacije in igrice. Za vse, kar je storila, smo ji zelo hvaležni.
Vključimo pri tej sv. maši pa tudi prošnjo, da bo to šolsko leto blagoslovljeno.
Prav iskreno vabimo starše, otroke, bivše učence in prijatelje, da se nam pridružijo pri tej sv. maši.
Odbor staršev
zal mu je bolj popolno življenje po Mariji k Jezusu, kjer ne bo več solza in trpljenja.
Spominjajmo se Johna Jurce v molitvi! Družini Johna pa naše sožalje.
Jože Vrtačnik
Narodna področja
V državi Utah je 19 narodnih
John Jurca nas je za vedno zapustil
CLEVELAND, O. — Dne 8. septembra je v Gospodu zaspal in prestopil prag večnosti g. John Jurca. Rodil se je v naši blagoslovljeni Ameriki kot sin slovenskih staršev. Znal je slovensko govoriti, kar mu je bilo v velik ponos. Poročil se je s Sophie, roj. Conley, in sta v zakonu imela štiri otroke:	Johna,
Lawrenca, Kenneth in Marlene, por. Witouski. Pokojnik zapušča tudi še živečega brata Louisa, sestro Josephine, por. Bokol ter več drugih sorodnikov.
Kot je podpisanemu znano, je John Jurca vedno živel v Clevelandu. Bil je vesele narave in zaželjen v naši slovenski družbi. Zelo rad je prišel na naše slovenske prireditve in druge zabave. Ko sem bil prva leta v Clevelandu, me je večkrat prostovoljno vozil s svojim avtomobilom na kake naše prireditve in tudi na njegovo farmo. Tam mi je razkazoval svojo zemeljsko posest in sem videl, kako marljivo je obdeloval vsako ped zemlje. Bil je v vsem popoln gospodar ih je vedno vse potrebno storil za svojo družino.
Vrline Johna Jurce sem sam večkrat občutil. Delal sem z Johnom v tovarni S & Z Tool & Die Co. in me je več let vozil na delo in domov. To. mi je bilo v veliko uslugo, ker sem bil dalj časa bolan. Ko so me prišli ljudje obiskat iz Slovenije, jih je bil John Jurca vedno pripravljen voziti s svojim . avtomobilom in jim razkazovati naravno lepoto Clevelanda in okolice.
Že pred nekaj leti je John prenehal delati v tovarni. U-pokojil se je in šel v res zasluženi pokoj. Je pač mislil in pričakoval, da bo imel bolj po volj no in zaželjeno življenje s svojo ženo Sophie. Na žalost mu sreča ni bila naklonjena. Že po nekaj mesecih upokojitve ga je zadela srčna kap. Njegovo življenje je postalo odvisno od drugih. Pri tem je bila vedno prisotna njegova žena Sophie, ki je pazila na svojega.: bolnega moža, dan in noč. Tv!
'Jbhn Jurča je bil" dalj časa bolan. Najbolj zaželjen mu je bil duhovnik, ki mu je Rčlil potrebne zakramente. Poka-
Zahvala
CLEVELAND, O. — Društvo S.P.B. Cleveland se lepo zahvaljuje vsem, ki so se v nedeljo, 23. septembra, udeležili romanja v Frank, Ohio.
Lepo jesensko vreme je privabilo veliko romarjev in vsako leto postaja prijazna romar ska cerkvica Matere božje tesnejša in polno zasedena že dosti pred pričetkom sv. maše.
Hvaležni smo čč. gg. dr. Pavlu Krajniku in p. Fortu-natu za daritev sv. maše, za vodstvo križevega pota na prostem in za pete litanije Matere božje in blagoslov. Posebej še naj lepša hvala p. Fortunatu, ki nam je v pridigi z izbranimi besedami nakazal doprinos k slovenski vernosti, ..ki, jo s sodelovanjem pri: skupinskih pobožnostih nadaljujemo in tako povezujemo preteklost s sedanjostjo in smo po njej na poseben način povezani z vsemi, ki so svojo vernost potrdili z mučeniško smrtjo v težkih letih med in po vojni in revoluciji v domovini.
Prav tako dolgujemo zahvalo g. Mihaelu Vrenku, ki je vodil petje in spremljal z orglami, in moškemu zboru za lepi Marijini pesmi med sv. mašo. Hvala tudi ministrantoma, ki sta bila napro-šena šele pred začetkom sv. maše, in g. Melaherju za lepe uvodne besede.
Pa še vsem, ki so se po končanih pobožnostih pomudili “pod lipo” in v slovo zapeli več lepih narodnih pesmi, naj velja prisrčen Bog lonaj.
Prepričani, da so romarji odhajali z lepimi vtisi s prijaznega kraja, upamo, da se nam bodo prihodnjič spet z veseljem pridružili.
Odbor D,S.P.B.
Teden slovanske kulture v New Yorku
NEW YORK, N.Y. — Prilagamo program letošnjega Tedna slovanske kulture, ki bo v New Yorku od 15. do 19. oktobra z zaključnim večerom v Biltmore Hotel, 27. oktobra.
Na lanskem Tednu smo slovenski .rojaki sodelovali pri simpoziju Ethnic Nostalgia in an American-Slavic Context, ki ga je pripravila Columbia University s sodelovanjem Lige S.A., Inc. Predavali so: Ann Krafcik, “Rosemary Prosen, Looking Back”; prof. Rado Lenček, “Nostalgia”; prof. Robert Au-sterlitz, “Ethnic Nostalgia and Language”; Simon Kregar, “Ethnic Nostalgia in Art: The Slovene Painters in America”; na posebni razstavi smo pokazali podobe in kipe samoukov in akademskih slikarjev in kiparjev, Karla Klezina, Julije Mausar (iz zbirke dr. Cirila Mejača), Janeza Zadnika (iz zbirke družine Karla Preloga), potem še Franceta Goršeta (iz zbirke Simona Kregarja), prof. Bogdana Groma in dr. Huga Vel-kerja. Pri branju pesmi na New York University sta sodelovala' arhitekt Helka Puc in Alan Clement. Na razstavi lepih umetnosti v Ukrainian Institute smo pokazali dela : Franceta ; Goršeta, Bibi Lenček, dr. Huga Velkerja, Jožeta Vodlana in Mira Župančiča.
LETOŠNJI PROGRAM je bogat. Slovenska skupnost je
prevzela odgovornost za razstavo lepih umetnosti, za katero je dozdaj prijavljenih 36 umetnikov (3 Belorusi, 4 Čehi, 1 Makedonec, 5 Poljakov, 2 Rusa, 3 Slovaki, 5 Slovencev, 3 Srbi in 10 Ukrajincev). Ansambel Georga Tomova bo predstavil slovenske plese s skupino dvajsetih plesalcev. V slovaški cerkvi bomo sodelovali pri etničnem festivalu.
Tedni slovanske kulture so prva večja srečanja slovanskih etničnih skupnosti v našem mestu in v zgodovini Združenih držav. To misel podpirajo vzgojne ustanove našega mesta, prav tako župan New Yorka in guverner naše države s posebnim proglasom (med drugimi organizacijami naštejemo po lanskoletnem seznamu:	Ameri-
can Russian Heritage Association, Byelorussian American Association, Congress of Russian Americans, Czechoslovak Society of Arts and Sciences in America, Kosciusko Foundation, League of Slovenian Americans, Pilsudski Foundation, Polish Institute of Arts and Sciences in America, Pulaski Association, Serbian Orthodox Cathedral of St. Sava, Shevchenko Scientific Society, Slovak American Cultural Center, Slovak League of America, Tolstoy Foundation, Ukrainian Institute of America, The Ukrainian Museum, Yugoslav Folk Dance Ensemble, Barnard College, City College of C.U. N.Y., Columbia University, New York University). _
Vazfiejša srečanja letošnjega
Tedna slovanske kulture:
City Hall, proglas župana mesta New York Edwarda Kocha, modra dvorana, 15. oktobra ob 10. zjutraj.
Razstava lepih umetnosti, Ukrainian Institute of America, '2 East 79th Street (at Fifth Avenue), od 15. do 20. oktobra od 2. do 7. zvečer. O-tvoritev 15. oktobra ob 6.30 zvečer: koncert, buffet. Slovenska udeležba.
Film Festival, Carnegie Hall Cinema, 7th Avenue and 57th Street.
Slavic Folk Dance Festival, sobota, 20. oktobra, ob 8. zvečer, Julia Richmond High School, 317 East 67th Street. Med drugimi, slovenski plesi.
Slavic Folk Fair, Slovaška cerkev, 406 East 67th Street, od 19. do 21. oktobra. Slovenska udeležba.
Sunflower Ball, The Biltmore Hotel, Madison Avenue and 44th Street, 27. oktobra zvečer.
Liga slovenskih
Amerikancev, Inc.
New York, New York
Zahvala dohroinikom “Treh far”
CHICAGO, 111. — V teku je akcija za nabiranje prispevkov za popravila treh • cerkev v župniji pri “Treh farah” v bližini Metlike. Te tri cerkvice so bile zgrajene na treh hribčkih, vsaka blizu svoje vasige. Naši predniku* ki so takrat |iveli — kot nam je znano — v stiski in revščini, so z veliko težavo in s trdim delom postavili ta' tri božja svetišča. Naj oni prosijo, da bi tudi mi radi malo več žrtvovali za božjo čast. Akcija se je začela tudi v Clevelandu, za kar se lepo zahvaljujem ge. Dovič-Lon- ' čarič.
V Chicagu so darovali: N.
■N. $100; g. in ga. Joseph Virant, Chicago, $50; g. in ga. Stanko Mrak, Gary Ind., $20; ga. Cecilija Remc, Greenwich, Conn., $5. Nadalje so poslali svoj prispevek: g. in ga. Mar-
tin Pečarič, Toronto, Ont.; g. in ga. Jože Pečarič, Missas-sauga, Ont.; g. in ga. Pavle Pečarič, Chicago, 111.; g. in ga. Peter Pečarič, Aurora, 111.; g. in ga. Milan Pečarič, Westmont, UL; g. in ga. Stanley-Marie Vlasič-Pečarič, Chicago, 111.; g. in ga. Bill-Marti-na Henc, Oak Lawn, in Mary Pečarič — skupno $275.^—. Do sedaj smo poslali 450 dolarjev. Nekateri so poslali svoj prispevek naravnost g. župniku Pavlu Verderberju.
Vsem se prisrčno zahvaljujem in prosim vsakogar, ki bi rad pomagal popraviti te cerkvice, naj pošlje svoj dar na naslednje naslove:
Mr. Joseph Virant 2114 W. 21st PL Chicago, 111. 60608
Mr. Stanley Vlašič-Pečarič 5759 S. Chicago Chicago, 111. 60638
Mrs. Mary Pečarič 5634 S. Nashville Ave. Chicago, 111. 60638
Mary Pečarič
------o-------
Preminul je Janez iuhie
TORONTO, Ont. — Dne 27. septembra zvečer je za vedno zatisnil oči Janez Muhič, zadet od možganske kapi. S presenečenjem smo zaznali to novico. Janez je bil v dobri kondiciji, saj je baš spravljal vkup robo, da gre z inž. Škuljem na muse.
Tako rad je šel z lovsko družbo v Bancroft ali v Elk Lake, po gozdu je pa hodil kot mladenič.
Lansko leto mi je dejal, ko sva sedela visoko na skali za jezerom in je sonce zahajalo, kako lepo, da je Bog ustvaril naravo, a da ne ve, če bo še. kdaj hodil po divjem kanadskem severu. Neki glas mu pravi, da bo odšel v večna lovišča, in res ga je Veliki Ma~ nitou poklical k sebi.
Doma je delal pri šumski upravi, bil delaven vsepovsod pri Prosvetni zvezi, Fantovskih odsekih in cerkvenih organizacijah.
Ko se je vihar znesel nad Slovenijo in je hudič zanetil krvavo revolucijo, si je zadal puško na ramo in se postavil ža človekove pravice in Kristusovo vero.
Bodril nas je v begunstvu in vseskozi z nasmehom in optimizmom ter z goloboko vero v srcu in praksi gledal v bodočnost.
S tem nasmehom je reševal nepotrebne probleme in prepire in delal in gradil. Vseskozi je bil velik Slovenec.
Bil je pri podjetju Triglav, večkratni predsednik Slo -venskega doma, v odboru Kreditne unije, v odboru lovcev STZ, tako priden pri Slovenskih dnevih, član Krščanske demokracije, član Borcev, v odboru LIPA, član farme v Bancroftu, Holiday Gardens in Planice.
Na Slovenskem dnevu je prejel srebrno medaljo v znak odlike.
Bil je pravi kristjan. Bil je pri: Holy Name Society, 'Vincencij evi konferenci, Marijini Legiji, Karitativni akciji, Misijonskemu krožku, večkrat v odboru slovenske fare pri Mariji Pomagaj, vabil ljudi na bankete kakor tudi na duhovne vaje.
Bil je pri organiziranju Križa v Midiandu, stavil je kapelice na cerkveni farmi, kot je včasih postavljal evharistične križe v domovini. Od sv. očeta je prejel križ v znak časti.
Priden je bil Janez, prav zares, a vse to je prekinila nenadna smrt.
Na parah je ležal v Cook'
Funeral Home - v soboto in nedeljo, pri krsti je imel zastavo borcev za svobodo.
Pogreb v ponedeljek je bil veličasten. Preč. gg. Zrnec, Časi in župnik Mejač so darovali sv. mašo ob nabito polni cerkvi, prevzvišeni škof L. Ambrožič pa je molil mrtvaške psalme ob krsti.
Pokopan je med Slovenci na Dixie Rd. in Derry Rd. v Mississaugi. Cerkvene molitve je vodil preč. g. Časi, za vse Slovence pa se je od Janeza poslovil z besedami prav iz srca, Peter Markeš, ki je bil vseskozi Janezov mentor in kakor brat. Krsta je bila ovita s slovensko zastavo.
Za seboj zapušča: ženo g-Maro, hčerke Metko Turk ter Beti in Marijo, sinova Janeza in Miha, vnuke, ter brate in sestro in število nečakov in nečakinj. Zapušča tudi na tisoče prijateljev med Slovenci.
Zapušča pa tudi ogromno vrzel v naši slovenski etnični skupnosti.
Ne bo več 'tvojih pridnih rok, vzpodbudnih besed, tvojih nasvetov, ne tvojega navdušenja. N e p o z a bij en pa boš ostal po svojem optimizmu, tvoj nasmeh naj /ostane med nami za spomin.
Počivaj v miru Janez! Naj Ti bo lahka kanadska zemlja;
Slava Tvojemu spominu!
F. Grmek
✓	----o---
/z naših vrst
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Prilagam Vaff1-ček za naročnino za pol leta> v znesku $25. Z našim listom “Ameriška Domovina” sem zelo zadovoljen, ker prinaša tudi zelo lepe novice iz celega sveta.
Bil sem tudi za dva meseca odsoten, ker sem bil na počitnicah v Evropi. Potoval sem po Avstriji, Švici, Italiji in P° Jugoslaviji, največ pa P° Sloveniji, po gorah in po l6" pili planinah. Bil sem tudi na Triglavu.
Upam, da mi boste redno pošiljali Vaš cenjeni slovenski časopis “Ameriška Domovina”.
Z odličnim spoštovanjem, Vaš naročnik Janez Soklich
Milwaukee, Wis. — Spošto vani pri upravi! Pošilja11"1 Vam denarno nakaznico, da bo list plačan za prihodnja leto, ostalih $7 so pa dar za tiskovni sklad kot spomin m1 pok. Martina Košnika, kate' ri je bil dolga leta begunstva zelo sposoben in podjeten Pe vovodja. Slava pokojniku, s°' žalje njegovi družini!
Tudi želim novemu vod stvu pri Ameriški Domovi111 obilo uspehov ter našemu h stu še dolgo življenje. Uvod ni članki so zares izčrpni in 3 tem zelo koristni in poučni-
Vsem po vrsti pri' upravi-Lepe pozdrave!
Rudi Kotar
❖
Burlington, Ont. — Spošt0^ vani! Priložena v pismu P denarna nakaznica za -P (U.S.A.), kar je za enoletu0 naročnino AD.
Vas pozdravlja in želi speh pri Vašem delu za meriško Domovino
Janez Košir
u-
A'
Willoughby, O. — Prilaž^' va naročnino za AD in $2 podporo listu. Obenem pa ^ liva, da pišete “gasolin” m 11C “gazolin”. Pozdrav!
Tone in Tinka Kanali
(Urednik: V slove nS^e'.<(, slovarju se ta beseda “gazolin”. Po pravici & 7710 rali uporabljati besedo ‘'be11 cin”.)
Iz lovske torbe
Iz slovenskega Toronta
Odšel je . . .
Mesec september se je poslavljal. V četrtek, 27. septembra, se je dan že nagibal in se bližal večeru. Ta dan je bil praznik sv. Vincencija Pa-velskega. Ko se je popoldne spustilo v večer, so po slovenski naselbini v Velikem Torontu zabrneli telefoni in naznanjali žalostno vest, da je g. Janez Muhič nenadno umrl. Slovenska srca so tisti večer zajokala. Kaj drugega tudi ni bilo mogoče, ker se v prvem navalu žalosti nihče ni mogel zavedati teže te izgube, zlasti ker je prišla tako nenadno.
Težko se je bilo vživljati v dejstvo, da med Slovenci v Torontu ni več Janeza Muhiča, tistega moža majhne, a vzravnane postave, odločno-jasne, a prijazne besede, dobrega srca in prijateljskega nastopa do vsakega, vedno vnetega z vse dobro in plemenito, delavnega pri vseh akcijah z a dobrobit bližnjega, skupnosti in človeštva, globoko vernega in Cerkvi možato zvestega. To vse in še marsikaj je bil Muhičev Janez.
Četrtek, 27. septembra, je bil zanj navaden delavnik. Zjutraj ob 7h je bil z ženo Maro pri sv. maši in sv. obhajilu pri Mariji Pomagaj. Dopoldne se je oglasil v družbi župnika č. g. J. Jeretine v pisarni Ž.H.P. Slovenija, katere odbornik je bil in je tam še plačal naročnino za A.D. za novega naročnika. Popoldne se je razgovarjal s sosedom, preden je odšel v spodnje prostore svojega doma na 718 Euclid Ave., kjer je nameraval sprešati nekaj grozdja, da bi napravil domačega vina. Pri tem delu ga je ustavila božja roka, zadela ga je možganska kap. Padel je na tla, kjer ga je dobila hčerka Marija, ko je prišla iz šole. Bil je sam doma. Nezavestnega so ga odpeljali v bolnico, kjer je čez nekaj ur izdihnil. Bil je do zadnjega delaven, v življenju ni nikdar poležaval zaradi bolezni, odšel je naravnost v večnost po plačilo.
V pogrebnem zavodu Cook-Thompson na Bloor cesti je ležal v soboto in nedeljo, v bližini cerkve Marije Pomagaj. Oba dni so hodili k njemu po slovo rojaki od blizu in daleč, vseh stanov in poklicev, mladi in stari. Ležal je sredi cvetja, ki so ga poslali poedinci, sorodniki in pri-
jatelji in številne organizacije. Srenja je jokala in molila, on je pa mirno spal. Najmanj tisoč ljudi se je tako poslovilo od njega.
Pogreb je bil v ponedeljek,
1.	oktobra 1979. Ob 9.30 je bila pri Mariji Pomagaj pogrebna maša. Maševal in govoril je župnik č. g. Jože Mejač, predstojnik slovenskih lazaristov v Kanadi. Z njim sta so-maševala biv. župnik č. g. Tone Zrnec in župnik č. g. Franc Turk. Pri maši je bil navzoč tudi prevzvišeni škof dr. Lojze Ambrožič, ki je po maši zmolil molitve pred krsto in dal svoj škofovski blagoslov. Cerkev je bila kljub delavniku nabito polna.
Iz cerkve se je razvil sprevod do 37 km oddaljenega novega slov. pokopališča, ki nosi ime “Pokopališče Vnebovzetja”. čez 50 avtomobilov je bilo mogoče našteti. Pri vseh skupnih podvzetjih je bil Janez Muhič vedno prvi ali vsaj med prvimi. Tako je tudi zadnje bivališče dobil na novem pokopališču med prvimi. Dosedaj je na njem pokopanih pet Slovencev.
K odprtemu grobu so prinesli krsto Janezovi naj bližji sorojaki. Za krsto pa so stopali: žena Mara, hčerke Margaret por. Turk, Betty in Marija ter sinova Janez in Mihael. Okrog njih pa številni prijatelji z gospodom župnikom J. Mejačem na čelu. On je zmolil zadnje pogrebne molitve in blagoslovil zemljo, ki je sprejela, kar je njenega. Nato je stopil h grobu Janezov dolgoletni prijatelj in sodelavec g. Peter Markeš in se v kratkih besedah poslovil od njega v imenu zbranega ljudstva. Po govoru se je množica počasi razšla, odhajajoč nazaj v vsakdanje življenje, v brige in skrbi tega sveta.
Por.
Govor ob odortem grobu Janeza Muhiča
Ko stojimo ob odprtem grobu našega Janeza Muhiča, nas vse sili, da bi dali prosto pot našim čustvom. Zdi se, da bi bil bolj na mestu jok in solze kot govor. Ni namreč samo žena izgubila zvestega moža in hčere ter sinova dobrega očeta, vsi smo izgubili nekoga, ki bi ga najbolje o-značil za brata. Mar ni bil nam vsem in vsakemu posebej kot dober brat?
Toda, če bi on vstal pred nami in bi nas videl v žalosti
Za spremembo - nekaj drugega
RAJKO LOŽAR
v.
Narodni muzej od blizu in od znotraj
Tisti kustos-pripravnik, ki je novembra 1928 nastopil službo na tem zavodu, si ni mogel predstavljati kompleksnosti zavoda. Razen tega, da sem moral prevzeti v varstvo vso arheologijo z izjemo numizmatike, sem moral prevzeti tudi vodstvo muzejske knjižnice in grafične zbirke ter čisto navadno služiteljsko delo, ki je obstojalo v tem, da sem moral nositi uporabljevalcem knjižnice zahtevane knjige. Neprestano so pa na Muzej prihajala ali telefonska ali pismena poročila z dežele o novih' najdbah, katerim so se pridružila obvestila polirjev, ki so vodili razna gradbena in
druga dela v mestu Ljubljani, na njegovih cestah in na Mirju. V teh krogih sem po-* stal zelo popularen -in ker je Muzej moral skrbeti -za zašči to spomenikov v zemlji, so na srečo polirji izvrševali moja naročila, da prej, preden začno rušiti stare rimske zidove in druge objekte, počakajo name, da zadevo zrišem in opišem.
Moje prvo delo na muzeju pa ni bila niti arheologija niti knjižnica, temveč nekaj čisto drugega.
Bilo je Anno E) o m i n i MCMXXVIII. lo se pravi: desetletnica obstoja Jugoslavija “Leonova družba”, odlično katoliško znanstveno in kulturno društvo, katerega duha je slovenski " emigrant zatajil, je sklenilo izdati v
mu ne bi bilo po volji, ker je bil vse življenje mož dobre volje, ki rodi življenjski optimizem in daje pogum. Tudi danes bi nam zaklical:	“Po-
konci glave, kaj žalujete maloverni!”
Tak je bil naš Janez. V vsakem položaju življenja, v najrazličnejših situacijah je bil mož življenjskega optimizma in poguma in to dvoje se je iz njega prelivalo tudi na druge.
Tak je bil s svojimi vojaki v strelskih jarkih in na vojaških pohodih, ko je branil narodu večno veljavne svetinje. Dobra volja in pogum sta bila ' tedaj nadvse potrebna.
Tak je bil v lesenem mestu na Koroškem in pozneje na progi v Kanadi.
Vso svojo notranjo energijo optimizma in poguma je vložil, ko se je organizirala prva slovenska župnija v Kanadi in gradila cerkev Marije Pomagaj.
Dobro voljo in pogum je razdajal, ko je po Torontu iskal zgubljene in zanemarjene duše kot Marijin Legist. Prav tako, ko je obiskoval bolne in zapuščene in revne kot odposlanec Vincencijeve konference.
Tak je bil Janez-aktivist pri Baragovem misijonskem krožku, ko je skrbel za slovenske misijonarje po svetu, ali ko je vsako leto nabiral duše za duhovne vaje.
Njegov optimizem in pogum sta pomagala graditi Slovenski dom in ga vodila do zadnjega. Tudi pri Društvu Slovencev Baraga in pri vseh slovenskih dnevih je bil Janez poln energije in optimizma vedno zraven. Od začetka je bil član Slovenske pisarne in je nešteto slovenskih knjig posredoval rojakom.
^Njegovega optimizma in pdguma ni manjkalo med lovci, pri STZ, pri Planici. Koliko ga je vložil v Župnijsko Hranilnico in Posojilnice Slovenijo. Po njem so ga bili deležni borci, ki so vzidavali spominsko ploščo pri Mariji Pomagaj v čast slovenskim mučencem in ko so postavljali spominski križ v Mid-landu ali pa, ko so mostove . gradili med seboj. Njegova dobra volja in pogum sta se čutila v strankini organizaciji SLS. Pri starostnem domu Lipa prav tako, saj je bil e-den naj zvestejših sinov Marije Pomagaj.
Povsod, kjer je bilo treba graditi stavbo slovenstva, je bil zraven. Janez je bil do
proslavo tega posebno publikacijo pod naslovom “Slovenci v desetletju 1918-1928”. Za urednika je družba določila muzejskega ravnatelja dr. Josipa Mala. Ko"sem tega moža prvič kot novi asistent o-biskal v njegovi pisarni, je imel okoli sebe cel kup tkzv, “fan”, to se pravi, prvih surovih odtisov stavka posameznih člankov. Takoj mi jih je dal p°l ducata in rekel, naj besedilo korigiram, kjer so stavne ali slovnične napake. To je šlo skozi vso zimo pa tja do pomladi 1929. Ko so stavci stavek zlomili po straneh, sem korigiral že zlomljene strani in to včasih po trikrat. Vse prispevke sem zelo pazljivo prebral, ker so me zanimali. Pri tem sem se naučil mnogih koristnih reči iz grafično-tiskarske stroke, ki so mi kasneje prišle zelo prav. Publikacija je postala zelo važen vir za zgodovino nastanka Jugoslavije, kajti
zadnjega vlakna zaveden Slovenec in je kot tak rad imel tudi novo domovino Kanado.
Povsod, kjer je bilo treba graditi stavbo božjega kraljestva na zemlji, je bil zraven, a ne samo kot gledalec, temveč pobudnik, delavec, vodnik, garač. Bil je otroško vdan Bogu in Cerkvi.
Namesto žalosti in solza torej naš klic: Naj živi med Slovenci v dolgo bodočnost zgled brata Janeza Muhiča. Ti, Janez, pa na onem svetu, sedaj, ko upamo, da živiš tisto, v kar si upal in veroval: PROSI ZA NAS!
V sončni dolini
Saj ni ravno dolina. Je pa velika jasa, obsegajoča blizu 100 jutrov obdelane in rodovitne zemlje, obdane z gozdovi. V tej dolini vlada pravi rajski mir. Hrup sveta se zdi daleč, daleč. In tu ima svoje domovanje družina Sajnovič, ki je svoje posestvo krstila za “Stanrika Farm”. In kadar sije sonce na to domovanje in njegovo okolico, je tukaj zares prijetno, zlasti še, ker se sončna gorkota meša z gostoljubnostjo gospe Jožice in gospodarja Stankota ter njunih mladih Staneta in Erike. O-bisk pri njih je res nekaj e-dinstvenega. Obiskovalec se kar ne more posloviti in komaj čaka, kdaj bo spet povabljen.
Tako se nam je godilo v nedeljo, 23. septembra 1979. Nebo nam je naklonilo eno naj-lepših nedelj v letu 1979. Bilo je brez oblačka in celo brez vetra. Šajnovičevi so povabili svoje sosede, prijatelje in družabnike pridobitnih dejavnosti, da skupaj preživijo nedeljsko popftldne v res prijateljskem ozračju. Gostje so prihajali že dopoldne in še po eni uri. Posedli so h kramljanju, eni so odšli na sprehod po posestvu, da si ogledajo, kako napreduje Šajnovičeva podjetnost, ko je prvemu posestvu priključil še drugo, sosednje; drugi so se sprehajali in uživali svežino in čistočo dneva. Seveda pa ob takih prilikah ne gre brez prigrizka, za katerega so dale življenje tri živali:	dve perutnini
in en štirinožni pritlični šče-tina#\ Gospod Janez dobro ve, kdaj se da napraviti iz takih živalic, ko jim ugasne življenje. Karli tudi ve, kako z mamino pomočjo pripraviti raznovrstne solate. Gospodar ve, da so obiskovalci vedno žejni, zato je postavil lepo število steklenic v dosegljivo
dr. Mal je zbral k delu vse vidne osebnosti tistega časa. V knjižnici Muzeja je delal suplent Dr. Ferdo Kozak, ki je čakal na to, da dobi dekret za učno mesto na neki gimnaziji v Ljubljani. Uvedei me je v umetnost katalogizi-ranja, katerega se je sam pred dvema letoma naučil pri Dr. Avgustu Pirjevcu. V teku dela v knjižnici sem katologi-ziral med 1500 - 2000 del, in v tej stroki sem potem izučil 6 mladih ljudi, ki so absolvi-rali univerzo ter čakali na službe. Take kandidate je plačevala potem Banska uprava iz takozvanega Bednost-nega fonda. Kandidatje pa so bila večinoma dekleta, in to iz prirodoslovnih strok, niti eden ni bil arheolog ali umetnosti zgodovinar. Enkrat proti poletju 1930 je > Dr! Kozak svoje mesto dobil in odšel in jaz sem prevzel vse, vodstvo knjižnice, med drugim tudi nalogo, ravnatelju predlagati
bližino; seveda niso bile prazne. Gospa Jožica tudi ve, kako radi imamo njeno kavo in odlično pecivo. Če je komu česa manjkalo, naj se pa sam javi.
Rad bi naštel vse, ki so bili v enem samem nedeljskem popoldnevu deležni tako mnogih in tako obilnih dobrot, tolikega prijateljstva in gostoljubja. Preveč bi bilo naštevati vse in prav lahko bi koga izpustil in zamera bi nastala. Bil bi pa zanimiv socialen prerez družbe, — kakih 50 nas je bilo —, ki bi pokazal, kako je v kratki dobi e-nega rodu slovenski emigrant uspel v deželi velike svobode in demokracije. Zavidljiv bi bil ekonomsko-f i n a n čni u-speh. Tudi zavedno narodno vztrajanje bi želo lepo priznanje. Najvišje pa bi bil postavljen uspeh, kako so ti ljudje napredovali v poznanju velikega sveta in njegovih problemov, kar zlasti prinesejo potovanja od kontinenta do kontinenta. Ostali smo Slovenci, a postali svetovljani. še barometer duhovnega bogastva bi bilo zanimivo meriti. Ali je padal, ko sta blagostanje in poznanje rast-la, ali se je z njima vzporedno dvigal? Na to bi pa mogel odgovoriti samo vsakdo sam; glavno je, da bi bil sam s seboj pravičen.
Vsem Šajnovičevim v sončni dolini ‘Bog plačaj’, ker ste nam dali priliko preživeti nadvse lep in prijeten nedeljski popoldan. Kmalu na svidenje!
P. M.
Strelske tekme STZ
TORONTO, Ont.. — V ne deljo, 16. septembra, so se vršile lovske tekme za člane STZ na “Slovenija Trust” v Bancroftu ob lepem vremenu in lepi udeležbi. Konkurenca je bila ostra, na 200 m je bilo pet prvih. Zmagal je mladi F. Steblaj z izstreljanjem.,,
Rezultati:
.22 kaliber — članice:
1.	Ančka Opresnik — 21
2.	Metka Škulj	— 18
3.	Nežka Škulj	— 16
Tatjana Mavec	— 16
Natalija Devito	— 16
Mladci:	*
L Jože Žejn	,— 22
2.	Joško Škulj	— 18
3.	Toni Kus	— 17
Težki kaliber — 200 m:
1.	Frank Šteblaj — 26
2.	Frank Grmek )
Peter Grmek ) vsi 26 Marjan Žejn	)
Tone Škrabi	)
Težki kaliber — 400 m:
1.	Frank Grmek	— 23
2.	Tone	Škrabi	—	17
3.	Lojze	Mavec Jr. —	16
Samostrel — Crossbow:
1.	Jože Muhič	—100
2.	Janez	Kus	—	75
3.	Joško	Škulj	—	50
Vsa prva mesta bodo nagrajena s pokali na STZ Moose banketu, kateri bo v soboto, 26. januarja, v Slovenskem domu. Igrajo “Veseli Alpihci”.
Dobre misli
Ko se ljudje postarajo, da ne morejo dajati več slabega zgleda, začno dajati dobre nasvete. (Emerson)
*
Kritiziranje še ni nikdar zgradAlo hiše, ne napisalo drame, niti ustvarilo podjetja.
*
“Glasno pohvalim, nalahko pokregam,’, je rekla Katarina II.
*
Če plačaš človeka manj kot zasluži, bo kmalu zaslužil manj, kot je plačan. (David L. Westlake)
*
Kdor ne zna ubogati, ne zna dajati povelj.
*
Misliti je najtežje delo; to je verjetno razlog, zakaj jih je pri tem delu tako malo zaposlenih, je dejal Henry Ford.
dela, katera naj bi muzej ku-
PiL	. d
Poseben oddelek knjižnice je bil Grafični kabinet, ki je obsegal stare zemljevide, stare grafične liste, na primer lesoreze, bakroreze, mezzotin-te, ujedanke, litografije in risbe. Med temi listi so -se nahajali reprodukcijski odtisi del Albrechta Duererja in drugih starih umetnikov, trdi italijanskih del, pa tudi stari zemljevidi izvršeni v ročnih tehnikah. Najdragoce-hejši del grafičnega kabineta so bile božjepotne in druge podobice, izvršene tako v raznih grafičnih tehnikah. V zbirki so se nahajale tudi risbe slovenskega umetnika Lovrota Janše. Ta zbirka je meni zelo ugajala.
Na Dunaju sem redno hodil v znamenito Albertino, za Britanskim muzejem v Londonu največjo in najpomemb-nejšo grafično zbirko Evrope
Lovska sreča
Miro Rak se je podal že zgodaj na muse, odšel je v daljni Pickle Crow, a ni naletel na musa. Ob povratku je pa njegov sin Peter, ki je bil letos prvič na pohodu, podrl 150 kg težkega medveda.
Jaka Opresnik je lovil s Frankom Grmekom 70 milj severovzhodno od Cochrana. Jaka je čakal, ko je Grmek klical musa. Nekega zgodnjega jutra je Jaka zrušil musa, okoli 350 kg težkega mladega bika. To je bil njegov prvi mus in se je s tem častno u-vrstil med slovenske “big game” lovce.
Glavne skupine lovcev se podajajo šele sedaj na pohod: lovci iz Allistona v Red Lake, lovci STZ v Elk Lake.
Dober pogled in dobro sre čo vsem, kakor prisrčne čestitke tema dvema, ki sta že nekaj dobila.
^	Borut
ftiirko Jiireš umrS
TORONTO, Ont. — V Torontu je 7. septembra 1979 nepričakovano na posledicah možganske kapi umrl g. Mirko Jureš, šele 54 let star. Zapušča ženo Ivanko s hčerkama Marijano in Anico. Prizadeti družini naše sožalje.
Sistematično sem študiral stare mojstre te tehnike in ko sem prišel na Muzej, sem sklenil prirediti posebno razstavo, ki naj bi prikazala, kako nastanejo lesorez, bakrorez, mezzotinta, litografija, u-jedanka, suha igla in podobno. Naši umetniki Saša Šan-tel, Božidar Jakac in Miha Males so mi dali na razpolago zastonj svoje liste, ki so dopolnjevali muzejsko gradivo. Razstava je bila v hodniku pritličja in je bila zelo popularna. Bila je prva te vrste v stari Jugoslaviji. Mladi muzealci v Ljubljani bodo, ako bodo čitali ta članek, lahke dopolnili svoje izredno nepopolna in deloma napačna izvajanja o mojem delu v knjižnici in v, grafičnem kabinetu. Grafični kabinet sem šele jaz spravil v ospredje pozornosti.
, Po službeni dolžnosti sem prevzel tudi delo knjižničarja “Muzejskega društva za Slovenijo”, ki je obstajalo v
MALI OGLASI
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suita available plus salary.	^
Call 732-7880	<
ACRE WOODED j LOTS
Suitable for One or Three homes. Build Yourself. About one mile from 260 and Euclid in Lake County. 585-8663.
(111-115).
TYPIST
CLERK
Experienced typist with other diversified duties. Immediate opening. Good salary and fringe benefit plan. For appointment call William Newhousc, personnel manager.
Patiersofl-Leiich Do. 900 E. 69 Sf. Oleveland, Ohio 861-5400
(111-113)
MOŠKI
star 49 let, zaposlen, želi dobiti bivališče kot sostanovalec s kako drugo osebo v hiši ali stanovanju v okolici Sv. Vida. Ima priporočila. Kličite 431-0740 ext. 204. Vprašajte za Mr. Entwisle.
(112-113)
Machinist
Numerical control machinist. Prefer experienced or will train to set up and operate.
Shaker Numeric Mfg. Co. 1080 E. 222 St.
486-0900
(113-115)
Apt. for Rent
5 Rooms down. On E. 77, off St. Clair. Very clean. Beautiful private back yard. Responsible adults. No pets. $175 per month, plus deposit. Included refrigerator and stove. Call 681-7028.
(113-114)
For Rent
5 rooms up. 6526 Bonna Ave. — 361-0033.
(113-117)

HELP WANTED
Cleaning woman, 4 days a week. Nosan E*akery, 6413 St. Idair Ave. — 361-1863.
(113-115)
tem, da sem razpošiljal glasilo domačim in inozemskim 'znanstvenim organizacijam in zavodom, tudi ameriškim. Skrbeti sem moral za to, da krog zamenjav čimbolj razširim, kar sem potem tudi storil, posebno s svojimi članki s področja arheologije. Od začetnih 130 naslovov, ki so bili v kartoteki je število ob mojem odhodu iz knjižnice leta 1938 narastlo na 280. Tega leta je Muzej dobil stalnega knjižničarja v osebi absolventa ljubljanske univerze, Stankota Juga, ki je bil po poklicu zgodovinar in s tem sem bil jaz razbremenjen vseh del v knjižnici. Delo v njej je bilo zanimivo, je razširjalo obzorje in posebej sem užival v zamenjavah lista z drugo jezičnimi ustanovami sveta: nemškimi, italijanskimi, francoskimi, madžarskimi, češkimi, poljskimi, švedskimi ip finskimi itd»	|

.. i
m
™yZFamilr
ONE FAIRUNE DRIVE
G§oeiety'
QfCTTc'MU^ I1"
W^4
Sia.ce 1914 ...
60434
...the, Holy FairJly Society of the U-S.A.has been dedicated to the ser/ice of the Catholic home, family and community. For half-a-Century your Society has offered the finest in insuranc* pr>'tectic:n ax low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns. 8. Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball 8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officer«
Second Judicial _
Third Judicial-----
Social Direct^ __ Spiritual Director Medical Advisor ._
. Joseph J. Konrad . Ronald Zefran . Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas , Frank Toplak . Nancy Osborne Rev. Aloysiua Madlc, OJT.M. Joseph A Zalar, M.D.
President-------------
First Vice-President ——
Second Vice-President «...
Secretary ------------
Treasurer
Recording Secretary
First Trustee.....
Second Trustee
Third Trustee
First Judical ffl Se<
Th
So
Sp
Li
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. MINUTES OF THE SUPREME BOARD SEMIANNUAL MEETING - JULY 21, 1979
Our Secretary continued with the second Resolution.
RESOLUTION
Resolved, that the Supreme Board at its semi-annual meeting on July 21, 1979, authorized the establishment of a Grov/th Membership Program for the purpose of expanding the membership of the Holy Family Society. The President and Secretary of the Society are charged with the responsibility of seeking new ways to inform prospective members of the advantages of belonging to our Catholic Fraternal Society. The Board also authorizes the Society to use the various media or methods of
-	communication to explain the objectives and benefits of being a member of the Society either as a social member or as a beneficial member.
Mr. Anthony Tomazin motioned the above Resolution be approved. Motion seconded by Frances Kimak. Motion carried.
There being no further New Business presented to the
-	Board, the President called on the Secretary, Robert M. Kochevar, for his report.
Mr. President and Members of the Bdard:
Since our last meeting, the Home Office has been extraordinarily busy with a variety of projects — both of a routine basis and some which have been not so routine.
First of all, our Annual Statement was completed and filed in all states where we are licensed. To date, we have not been advised of any changes or corrections.
Last May, we had our independent auditing firm conduct their audit for the year 1978 and their report was filed with the Illinois Department on June 1st as required by law.
In April, the Society underwent a Product & Performance Exam as conducted by the Illinois Insurance Department and like all exams, it was very thorough. While we have not yet received a copy of their report, we will be happy to follow any suggestions they make to improve our Society.
Also during the past six months, we have worked long and hard to develop a new accident and health portfolio of policies. This has been very expensive in terms of actuarial, legal and printing expenses but . these changes were made necessary by recent changes in Illinois regulations as they pertain to policies — their format and benefits. However, the Society feels that with our new policies, we will be able to offer our members a broad range of insurance benefits that were not previously available to them.
The Society has also intensified its efforts to invest the funds of the Society at the maximum return available. By doing this, we will be doing our best to try to keep pace with the inflationary and recession periods in which we now find ourselves. Thank you.
ROBERT M. KOCHEVAR,
Secretary
A motion to accept the report of the secretary was made by Anthony Tomazin and seconded by Frances Kimak. Motion ‘ carried.
The President then called on our First Vice-President for a few words.
Mr. President and Supreme Board Members:
Our financial report for the last six months means we are guided by a good steady hand. Our officers have to work very hard in order to keep everything on an even keel. Mr. Zefran also made the statement that “Progress depends on new and better ways of doing things” and expressed his admiration to the Board on their ideas for attracting new members to the Society.
RONALD ZEFRAN,
First Vice-President
Mr. Zefran’s report was accepted by a motion made by Anthony Tomazin. Joseph Šinkovec seconded the motion. Motion carried.
Our President then called on our Second Vice-President, Anna Jerisha for her report.
Members of the Board. I think you are all doing a very, very good job. I am really happy to be with you. Keep up the good work. Thank you.
ANNA JERISHA,
Second Vice-President
The report of our Second Vice-President was accepted by a motion made by Ronald Zefran and seconded by Joseph Šinkovec. Motion carried.
Our Recording Secretary and Social Director followed with her report.
Mr. President and Members of the Board:
As requested by letters presented at the Society’s Board Meeting of February 24, 1979 regarding funds for lodge fraternal activities, all funds were mailed to the lodge secretaries by April 10, 1979.
Also a check in the amount of $500.00 was mailed to our First Vice-President to be delivered to Father Lawrence Grom for his continued work toward vocations to the priesthood. The funds approved for the Alvernia Manor were also mailed.
The only funds to be sent as motioned at the last Board Meeting are the funds for the St. Stephen’s Area football team. We have been in contact with Mr. Zefran regarding these funds and the funds will be distributed in the very near future.
As discussed in our last meeting, a progress report on the arrangements for the Society’s convention was to be presented at this semi- annual meeting. I wish to report that while no definite arrangements have been made, the following places have been contacted to see what accomodations could be made available to the Society for the up and coming convention. Places contacted were: The Pheasant Run Lodge in St. Charles, The William Tell Restaurant and Lounge in Countryside, the Condesa Del Mar in Alsip and Altiery’s in Joliet. Further arrangements will be reported at our annual meeting. Thank you.
NANCY OSBORNE,
Social Director
Mr. Ronald Zefran made the motion to accept the Recording Secretary’s report. Motion seconded by Frances Kimak. Motion carried.
(To Be Continued) , r
Mladi Černin je bil, kakor da je na višini primrznil. Naenkrat mu je prišlo na misel, da je tu v bližini morje in nima nikakega dna. Toda spomnil se je doma, prišlo mu je na misel obličje starega očeta, nato je zopet spodbodel konja in za nekaj časa sta bila z VraMslavom že tudi med svati.
Bodrckim starešinam je že odpovedal glas v grlu, ker so vriskali iz naj polnejših pljuč, radujoči se današnjega dne. Tako še niso vriskali, plesali in si napivali, odkar so na svetu. Tako brez skrbi že mnogo, mnogo let niso prebili dneva izven svojih dvorov. Kadar so prej zapustili svoje domove, so vselej lahko pri-
čakovali, da najdejo, ko se vrnejo, okajene razvaline in da po ženah in otrocih ne bo niti sledu... In manjkalo ni niti teh, ki so molili še stare bogove.
Današnji dan je slavila sloga vsaj v eni veji severnega slovanskega debla sijajno zmagoslavje.
Seveda so se v daljavi plazile tudi čudne postave; toda bližje se niso upale. Mrmrale so le čudne, zaklinjajoče besede. In če bi bili mogli, bi se bili za trenutek zvezali tudi z Nemci, da bi jim pomagali pokončati to današnjo radost z vsemi udeleženci, predvsem s tem latincem, potem s kraljevičem in s celim prij atelj stvom h u k o vskega

: .!
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 82 St 1701« Lake Shoi« Blvd.
431-2088
831-630«
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15391 Waterloo Road	831-123»
, NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to;
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, III. 60432
staroste ... Nič bi jim ne bilo zato, da se jeklo, s katerega se bo kadila še kri rojakov, zarine v njihove prsi.
To so bili vlhevci, tako pc-popolnoma podobni nočnim pticam, ki si upajo popolnoma nad ogenj in si neenkrat osmode svoja krila. In zdelo se je, kakor da so se pomnožili, kakor da so priklicali iz sosednjih krajev svoje tovariše na pomoč.
: Toda naj so si mučili jezike z zaklinjanjem, naj so škripali jeze z zobmi in z najstrašnejšimi besedami izzivali jezo večnih bogov — nebo je postajalo čistejše in čistejše, in kakor da prihaja nanj vsak trenutek več in več lesketajočih se zvezd.
Jitruščina svatba, na kate-teri sta drugovala kraljevič Valdemar in Draguška iz rodu Premislovcev, gotovo ne izgine iz spomina niti vnukom udeležencev in gotovo bodo o nji pripovedovale babice svojim vnukom najljub-kejše bajke, v katerih se vse najsrečnejše konča.
VI.
Da je imel stari Drslav Černin kako hčer, bi se moglo na prvi pogled soditi, da na Žinkovu slave svatbo. Danes se je sešlo sem gospodstvo iz cele okolice, med prvimi Ba-vor Strakonicki s svojimi sinovi, Ždislav z Divišem, prednika junaških Šternbergpv in Ratmir s Krasikova, praoče Švambergov.
Stari plzenjski župan je bil zopet tako v popolni bojni o-pravi, kakor da se pripravlja na boj sam Bog ve kam.
Izmed sinov, katere je razposlal iskat Premisla, se doslej ni vrnil še nobeden.
Do današnjega dne ne ve na Češkem še nikdo, kam se je skril starejši Vladislavov sin.
S Praškega zbora so odhajali, žvenketaje s težkimi meči in ostrogami, da so Pražani skoro ogluševali.
Drslav Černin je branil proti Vladislavu Premislovo pravo na vojvodski prestol kot pravo edinega zakonitega naslednika ter zapustil s svojimi tovariši dvorano še pred volitvijo škofa Dunijela.
Vojvoda mu ni skrivil niti lasu na glavi, dasi mu je ne-eden dober svetovalec šepetal na uho ,da je to najnevarnejši človek v celem vojvodstvu, da jeto stara kača, skozi in skozi prenapojena s strupom ...
“Kdor zna govoriti tako o-čitno, se zna postaviti iz obraza v obraz... Černin je svo-
V BLAG SPOMIN OB 25 LETNICI SMRTI LJUBLJENE MAME
hoden!” je odvrnil vojvoda.
A Drslav vendar ni verjel. Na potu se je popolnoma izognil Plznja in se zaprl na Žinkov.
Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu!
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
J

MARJETA HAUPTMAN
Iztekel se Ti je življenja čas
pri Večnemu zdaj duša tvoja srečo uživa
saj tu - bridkosti grenke’ čašo si do( dna izpila.
Na Te pa drag mi je spomin saj nosi v srcu ga tvoj sin
Ivan z ženo Pavlo in otroci Tone, Metka, Marjanca in Peter
li
NAJSTAREJSA SLOVENSKA	tl
KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-živijenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv-
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke itd., nadalje se lahko udele- (|
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481
FRANK ŠEGA, društvo št. 226, Tel. 944-0020
JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255, Tel. 481-5004
GE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 SL Clair Ave.
Moj novi naslov: ......
Cleveland, Ohio 44163
MOJE IME:
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
V BLAG SPOMIN ob drugi obletnici smrti
MARIJE BITENC,
ki je svoje blage oči za vedno zatisnila 10. oktobra 1977.
Počivaj v miru dobra žena, mamica, tetka, sestra ... v ljubezni trajni boš ostala, draga, nepozabna nam!
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, lepe vzbujajo spomine,
Ti pri Bogu prosi za nas.
Žalujoči:
WILLIAM — mož;
MICI, poročena GRČAR — hči;
JOŽE, BABY — vnuka in SENDY — vnukinja;
JOŽE GRČAR — zet, ANI HAUPTMAN — nečakinja, vsi v
Clevelandu;
SLAVKA ZAGORŠEK, ANA HAUPTMAN in VERA FAJDIGA
— sestre;
MARIJA SOTEŠEK — svakinja, JANEZ BITENC — svak, živijo v Sloveniji ter vse ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 10. oktobra 1979.