Danes vsi v Mačkovlje na tabor Osvobodilne fronte
PHIHOBSKI DHEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
V MAČKOVLJE
bodo vozili avtobusi od Sv. Km m z Garibaldijevega trga od 12.30 dalje
TUDI I POSAMEZNIH VASI BODO VOZILI AVTOBUSI ; PRIČETEK ZBOROVANJA OB 15. URI.
* * *
, 8°rnjem obvestilu okupacijske vojaške uprave pripominjamo sa-
.sledeče,; ,	**y'
1. Obvestilo je predvsem ponovni ne Dob itni dokaz, da slovenski odvetniki, ko branijo pred tukajšnjimi .vojaškimi sodišči obtožence slovenske narodnosti, ne smejo govoriti po slovensko.
2. Obvestilo priznava, da je imel naš odgovorni urednik prav, ko je trdil, da je o stal brez svoje krivde brez obrambe in da ni imel prav Predsednik sodišča major Bayliss, ki je tr^il, da je naš odgovorni Urednik ukazal obema 'branilcema advokatoma Kukanji in Ferlugi, da ga ne smeta braniti. Mogoče je ta majorjeva trditev imela tudi vpliv na višino kazni, kar bo vsekakor višje sodišče, na katero je °btoženi odgovorni urednik vložil Priziv, moralo upoštevati.
3. S trditvijo, da «je tak odvetnik nevreden, da je vpisan v seznam odvetnikov, ki se kot taki spoštujejo » se zdi, da obvestilo okupacijske vojaške uprave, indirektno va-“i tukajšnjo odvetniško zbornico,
oba slovenska odvetnika briše ,z svojega seznama.
4. Tržaške Slovence pa bi vse-akor mnogo bolj zanimalo, če bi
P°leg omenjenih razlogov, gornje Obvestilo tudi razložilo, na temenu katerega zakonitega določila ali mednarodno-pravnega dokumenta Prea.sea.niic soaisca major iSayliss ^dvetnikoma Kukanji in Ferlugi ni °volil, da se ((obrnila na sodi-e» V svojem materinem jeziku in V materi.nem jeziku obtoženega, ko * bil vendar navzoč slovenski tol-V”1®- ki ga je po lastni izjavi ma-r Bayliss že prvi dan razprave osebno po telefonu poklical na zPravo vedoč, da gre za edini
slovenski anevnik v Trstu.
5. Iz izjave dr. Ferluge Karla, ki smo jo objavili v našem listu, pa odločno izhaja, da je dr. Ferluga prej kot je zapustil obtoženega u-rednika, pred sodiščem jasno povedal, da postopa tako zaradi tega, ker je bila z odločbo predsednika sodišča prekršena določitev mirovne pogodbe z Italijo, ki odreja, da
je slovenski jezik na Tržaškem ozemlju ravnopraven z italijanskim, kar je vsekakor dovolj velik vzrok za postopek, ki sta ga oba branilca izvršila, saj je omenjeno mirovno pogodbo podpisalo 21. držav. Tega dejstva o kršitpi tako važnega mednarodno-pravne-ga dokumenta, pa gornje obvestilo sploh ne omenja.
Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
Hoiie hriuice proti sionencem
Advokata Kukanjo in Ferlugo je ravnatelj oddelka za pravne zadeve ZVU za nedoločeno dobo suspendiral od izvrševanja funkcij na vojaških sodiščih VU * Nezakonita deložacija uprav ,,Primorskega dnevnika" ,n ,,lI Lavotatore" pod pretnjo uporabe sile in tolp z Akvedota
TRST, 3. julija (PIO-AMG) Sodni uradnik ZVU je bil od ravnatelja oddelka za pravne zadeve ZVU an-gleško-ameriške cone Tržaškega so-bodnega ozemlja obveščen o sledečem:
Na podlagi oblasti, ki jo izvršujem kot voditelj pravnega oddelka ZVU odrejam za nedoločeno dobo, da odvetnika Kukanja Angel, pok. Antona in Ferluga Karel od pok. Stefana ne smeta zastopati kot odvetnika na katerem koli sodišču ZVU; imenovana sta za nedoločeno dobo sospendirana od izvrševanja funkcij kot branilca na katerem koli sodišču ZVU, oziroma od zastopanja katere koli osebe v katerem koli kazenskem procesu pred katerim koli zavezniškim vojaškim sodiščem in sicer zaradi robatega nastopa, ki se protivi poklicnim dolžnostim ter je neprimerno in na podlagi katerega sta oba med razpravo prenehala braniti obtoženca.
S tem da sta to storila, sta pustila obtoženca brez obrambe, kar pomeni dejanje, ki je vredno največje §raje, ki ga more storiti odvetnik.
To dokazuje, da je tak odvetnik nevreden, da je vpisan v seznam odvetnikov, ki se kot taki spoštujejo.
Besedilo tega obvestila je bilo Poslano obema interesiranima odvetnikoma.
Opozarjamo, da sta na razpravi dne 21. junija t. 1. pred sodiščem ZVU v zadevi proti Stanislavu Renku, odgovornemu uredniku «Primor-skega dnevnika«, gori imenovana odvetnika pustila samega obtoženca m zapustila sodišče v znak protesta Proti zahtevi predsednika, naj bi se bralnica obrnila na sodišče v italijanskem jeziku.
TRST nedelja 4. julija 1948
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
Stev. 940
Nasilna deložacija
uprav »Primorskega dnevnika" in „11 Lavoratore"
Včeraj popolne se je morala uprava t<Primorskega, dnevnika*. in «La-voratore» pod grožnjo sodnega eksekutorja takoj izseliti iz svojih dosedanjih prostorov. Kmalu nato psg^so seveda odstranili z balkona poslopja tudi napisno tablo «Pri-morski dnevnik» in na mesto nje izobesili italijansko zastavo; preko napisa «11 Lavoratore» pa so obesili tablo z napisom «Circolo ENAL bancari s. assicuratorin (bančni in zavarovalniški nameščenci).
Kakor vsi podobni postopki, se je tudi ta izvršil na nezakonit način, ki spada v okvir sistematične gonje proti Slovencem v Trstu. Zadeva je sledeča:
Pred letom 1943 je imela omenjene prostore v najemu fašistična organzacija Dopolavoro bancari e assicuratori, leta 1943 pa se je vselil tja «Adria Zeitung». Ob osvoboditvi 1945 je zasedel prostore «Primor$ki dnevniku, «Lavo-ratore» pa si je preskrbel dodelitev prostorov, ki je bila vse do sedaj veljavna in bi morala veljati vse dokler AIS (Tiskovni urad ZVU) o zadevi nekaj ne ukrene. Toda niti sodišče niti stanovanjski urad ni proti temu ničesar ukrenil. Ko sta se uredništvi «Primorskega dnevnika« in «11 Lavoratore« preselili v svoje nove prostore v ul. Montec-chj 6, si je Enal takoj preskrbel zagotovilo ustanove fašističnega lista «11 Piccolo# .jSocieta editrice de «11 Piccolo«”, ki bo dala prostore v najem in dekret pri sodišču o sodni deložaciji Vseh prostorov. Predsinočnjim ob 19 uri so prišli predstavniki Enala, ki je pravni naslednik fašističnega Dopolavora, ne da bi bila uprava «Primorskega dnevnika)) in «Lavora.torev kakor koli obveščeni, in na podlagi odločitve sodišča zahtevali takojšnjo izpraznitev prostorov. Ker pa v uradu ni bilo nikogar, so prišli ponovno drugega dne zjutraj ter zahtevali deložacijo do 11. ure. Kljub temu, da je pravni zastopnik «11 Lavoratore« zagotovil, da ima uprava lista sodno priznano pravico ostali v teh prostorih, sta se morali zaradi groženj sodnega eksekutorja, da bo nastopil s silo, uprava «Primorskega dnevnika« in «La-voratore« takoj izseliti. Začasno se nahajata obe upravi v prostorih Zadružne tiskarne v ul. S. Fran-eeseo 20).
Poudarjamo, da je bil sodni postopek deložacije omenjenih uprav absolutno nemogoč, ker prizadeta stranka ni bila pravočasno obveščena in se ni niti mogla pripraviti na selitev. Sodna odredba pa je v nasprotju s sodno priznano pravico, ki jo je «Lavoratore» sprejel in bi tem manj sodišče smelo izdati takšen nagel ukrep. Da pa je bila vsa zadeva po vsem videzu zgolj oblastvena izpolnitev zahtev čisto političnega značaja reakcije,
Poostruje se borba
delavcev v Italiji
(Od
“ našega posebnega dopisnika) 3. — p0 včerajšnji stavki, . Je bila največja delavska pro-od a manifestacija proti politiki Pustov, bodo sledile še druge anifestacjje VSeh delavskih kate-ii ^ern,K1' električarji, kovinar-Dol ^elavci industrije stekla bodo st aa5°ma stopili v vsedržavno hoti' Ce pa ne bo Confindustria »ai • nadaljevati prekinjenih po-bo CGIL poostrila borbo. ita,.eznano je ime novega tajnika Bi*n*e socialistične stranke, dar/' *a^nilc osrednjega odbora je es napisal poslovilno pismo listu anti». V tem pismu pravi, da
3e ga je
?elo zadovoljen s stališčem, ki ri., 2avzel kongres, ki je dokazal, 'a hoče
Oo	vec*no it* P° poti enot-
cial .Pou<^arju P3, da morajo so-j , ‘sti paziti na nevarnosti, ki se «D > ° s'trivaj° v stranki sami.
'-Snica, ki ni uspela zmagati na ^ n?resu v Genovi — piše Basso nart *°Pet Prešla v napad«. Basso aljuje v svojem pismu, da de-s . ratične sile potrebujejo pomoč nJlla*'Stl4ne stranke in njene enot-
nosti
m zaradi tega skuša reakcija
**kiti enotnost te stranke. * % *
. tr‘J~
llUd:
Vlii<Jno vmešavanje v stavke in
tfsko fronto ali ne, če je za enot-
nost ali ne in če si je v svesti, da je tudi on kriv volivnega neuspeha socialistične stranke.: Zaradi tega, pravi Lizzadri, je socialist Morandi toliko vztrajal s svojimi vprašanji: «Ste za marksizem? Ste za manifest je odgovoril, ko ga je neki novinar vprašal o novem osrednjem odboru socialistične stranke, da je ta »totalitarna manjšina«. Nič se ne ve, če je novi osrednji odbor marksistično usmerjen ali ne, če je za pridružile tudi vse druge sindikalne struje (celo demokristjani). Scelba je izjavil, da bo uvedel neke ; posebne podrobno neopisane mere za «zaščito državne oblasti«.
Prometni minister pa je odločil, da ne bo več upošteval pridobitev železničarjev, ki so si jih izvojevali v upravi državnih železnic. Z ministrsko uredbo je odločil odstranitev sindikalnih predstavnikov. «Od sedaj naprej bodo predstavljali železničarje — je dejal minister — v upravi državnih železnic izključno ljudje, ki jih bom sam izbral in imenoval«.
Preoblečen v duhovnika je pobegnil v Južno Ameriko z letalom poslednji fašistični tajnik Carlo Scorza, ki se je skrival po Italiji od časa osvoboditve in ga je sodišče obsodilo na trideset let zapora.
E. MILIC
priča najbolj dejstvo, da je funkcionar Enala izjavil zastopnikom uprav listov, da če do 11 ure ne bodo izpraznili prostorov, bo za izpraznitev poskrbel s pomočjo znanih tolp z Akvedota, ki so vdrle v prostore obeh uprav že prej, ko o sodnem ukrepu ni bilo še nobenega govora, ter tam izobesile italijansko zastavo in omenjeno napisno ploščo.
Izjava
»PRIMORSKI DNEVNIK« zadnje dni absolutno ni tolmačil stališča Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja o vprašanju resolucije Informacijskega urada kompartij, ker Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje o tem vprašanju ni zavzela nobenega stališča.
Tajništvo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje.
Solidarnost
s Primorskim dnevnikom
Za plačilo globe, na katero je vojaško sodišče obsodilo našega odgovernega urednika, so danes prispevali:
Člani Slovenskega narodnega gledališča 26.100, Boštjančič Justina 500, Družina Ludvik 500, Kovačič Jožefa 1000, Racman Frančiška 200, Gerželj Franc 50, Tančar Agata 60, Gerželj Frančiška 100, N. N. 100, Olenik Marija 50, Cek Frančiška 50, Cettolo iSlvana 100, Baračič Elizabeta 100, Berut Magda 100, Matevlič Emiiija 50, Hrovatin Ivanka 50, Tavčar Milan 100, družina Tomšič 1000, Josip Žiberna .500, Josip Lipovec 1000, Magajna Mario 2000, Selbaus Edvard 2000, Kraus Egon 2000, Troha Štefanija Sv. M. M. Zg. 1500, Sardoč Danilo, Prosek 1C00, Alojzij in Drasica Kapun, Prosek 1000, Rudi K. 1000, Rado Rauber 1000, P. G. 1000, N. N. 2000.
MADŽARSKI KOMENTAR RESOLUCIJE
Jugoslovanska nota Albaniji - Izjave tajnika madžarske komunistične stranke Rakosyja
PARIZ, 3. — Moskovki radio poroča, da je centralni komitet komunistične partije Sovjetske zveze prejel note komunističnih partij Bolgarije, Romunije, Madžarske in Albanije, s katerimi odobravajo izjave resolucije informacijskega urada. AFP poroča iz Bratislave, da je slovaška komunistična partija tudi odobrila resolucijo.
Tajnik madžarske komunistične stranke Rakosy je na seji funkcionarjev stranke madžarskih delavcev med drugim izjavil, da so madžarski kmetje prepričani, da je delavski razred njihov najzveste’jši zaveznik, ki jih brani pred reakcijo in da brez opore delavskega ‘razreda ne bi bilo mogoče izvesti delitve zemlje. Rakosy je nato izjavil, da so v Jugoslaviji istovetili partijo z ljudsko fronto in z vsem ljudstvom. Zato da je Stalin poslal pismo KPJ in kritiziral te napake. KPS' ni odgovorila,
Rakosy je nato izjavil, da pomeni odločitev, da se to vprašanje spravi v javnost, dokaz moči, iz česar mora stranka madžarskih delavcev izvajati potrebne zaključke.
Rakosy je nato izjavil, da ne bo prišlo dono bene spremembe v politiki madžarske vlade in da bo na-
Sokolovski, Robertson io Glav
so se zopet sestali
Zapadne sile so prisiljene popuščati glede denarne reforme v Berlinu spričo nevzdržnega položaja v njihovih sektorjih
BERLIN, 3 — Zapadne vojaške uprave v Berlinu uvidevajo, da so edino one onemogočile delovanje berlinske komandanture. Kato po-
vjetske vojaške kroge. Sovjetska vojaška uprava je po Tassu objavila poročilo, s katerim odklanja odgovornost za polom, ki ga je doživela zavezniška komandantura v Berlinu, zlasti na ameriškega in angleškega vojaškega poveljnika. Poročilo opozarja na okolnost, da je komandantura prenehala s svojim delovanjem zaradi tega, kar je ameriški polk. Howley odklonil Vsako diskusijo o predlogih, ki jih je stavil sovjetski zastopnik glede izboljšanja položaja v Berlinu. Poročilo obtožuje tudi vse tri zapad-
ne zasedbene sile, da so izvedle v Berlinu na nezakonit način valutno reformo, čeprav zavisi Berlin gospodarsko od sovjetske zasedbe-
skušajo zvrniti odgovornost rta so- ge eone in je očitno, da valutna
re/brma, uvedena od zapadnih sil škoduje gospodarstvu Berlina.
Toda iz Berlina prihajajo ’ vesti, da je zaradi uvedbe dvojne valute postal položaj prebivalstva v za-p^dnih sektorjih nevzdržen. V teh sektorjih razna podjetja sploh niso mogla izplačati mezd in plač svojim delavcem in nameščencem, tako da si niso mogli preskrbeti niti najnujnejših potrebščin.
List «Neues Deutschland« poro-roča, da so v velikih skrbeh zlasti invalidi ter upokojene^ ker spoznavajo, da hočejo poveljniki za-
Varšavski sklepi
podložil zn rešitev ncmšKeža vprnšnnjc
Slovanski in vzhodni narodi morajo ostati združeni, da preprečijo nemški imperializem
VARŠAVA, 3. — Poljski vladni predsednik Cyrankiewicz je V razgovoru z dopisnikom agencije «Te-lepress« glede na dananji položaj v Berlinu izjavil, da smatra kot edino primerno rešitev tega vprašanja, da zapadne sile sprejmejo predloge, ki so bili sprejeti na varšavski konferenci od tam zbranih 8 zunanjih ministrov. To bi pomenilo popoln povratek k načelom, sprejetim na konferenci v Potsdamu.
Na to je govoril Cyrankiewicz o Marshallovem načrtu v zvezi z Nemčijo ter dejal: «Marshallov načrt daje žapadni Nemčiji prednost pred ostalo Evropo, in zlasti pred onimi narodi, ki so zaradi nemškega napada najbolj trpeli. Marshallov načrt bo omogočil naglo obnovo nemške industrijske sile, kar bo pomenilo veliko nevarnost za ostale evropske države«.
Poljski vladni predsednik je nadalje pripomnil, da so zapadne sile v preteklosti običajno navajale, da so vzhodni narodi v strahu, da bo prišlo do novega napada od strani Nemčije, zavzeli tako enotno stališče in da so zaradi tega inte-resirani na nemškem vprašanju. Cyrankiewicz je pri tem izjavil: «To je res, tako mi Poljaki, kot ostali vzhodni narodi, ne smemo biti v tem trenutku razdvojeni in glede na ureditev nemškega vprašanja dezinteresirani, kot so lahko Velika Britanija in ZDA, ki niso nikdar občutile nemške zasedbe«.
Končno je Cyrankiewicz opozoril dopisnika «Telepressa» na stališče Poljske do Nemčije, ki je skladno z onim vsega zapadnega sveta in sicer, da je tudi Zapad prepričan, da pomeni obnova nemškega imperializma nevarnost za Evropo. To stališče uvidevajo zlasti vsi ameriški in evropski napredni kfogi.
«Nadaljnie dejstvo«, tako je poudaril poljski ministrski predsednik, «je to, da ljudske množice v. zapadnih državah razumejo, da hočejo njihove vlade ohraniti vojni potencial Nemčije, da bi na njem zgradile svoje načrte. Ker so te vlade na Zapadu reakcionarne, hočejo imeti reakcionarno Nemčijo. Toda ljudstvo v zapadnih državah smatra Nemčijo kot arzenal impe-
rialistične politike, naperjene proti državam ljudskih demokracij in med njimi tudi proti Sovjetski zvezi. Zato so zapadni narodi prepričani, da politika njihovih vlad ni pravilna in pravična. In ravno proti tej politiki smo postavili v Varšavi pozitivne sklepe. Pri tem upamo na mimo rešitev vseh problemov ter pričakujemo, da bo glede na vedno bolj naraščajoči vpliv ameriškega javnega mnenja na neodgovorne politične osebnosti v ZDA k tej rešitvi pripomogla tudi ameriška vlada.«
Ogorčenje na Poljskem
zaradi papeževega pisma nemškim škofom
VARŠAVA, 3. — Poljsko ljudstvo je ogorčeno zaradi zadnjega pisma papeža Pija XII. vsem nemškim škofom. V tem pismu podpira papež revizionistične in iredentistične tendence nemških militaristov do nove Poljske. Plenum osrednjega odbora poljskih sindikatov, senat varšavske akademije umetnosti, senat lu-blinske univerze, narodni odbor pokrajine Donioslo in še druge organizacije so ostro kritizirale stališče papeža do demokratične poljske države.
Stavka mornarjev v Franclji
PARIZ, 3. — Stavka mornarjev trgovinske mornarice, ki se je pričela v Marseju, se je razširila na Nantes in Saint Nazaire, kjer so častniki in mornarji, vpisani v Splošno konfederacijo, dela (CGT) odločili zapustiti dejo za 24 do 48 ur na ladjah, ki bi morale odpluti.
Poročajo, da je stavka univerzitetnih profesorjev končana. V teku stavke so profesorji, ki so izpraševali na izpitih, odklonili popravo vseh tez in nalog univerzitetnih študentov, ki so polagali izpite za diplomo. Profesorski urad na pariški univerzi je javil, da bo razdelil 35.000 kopij tez korektorjem. Menijo, da bodo ustmeni izpiti začeli komaj po 14. juliju,-
padnih sektorjev odpraviti enoten sistem socialnega skrbstva v Berlinu in uvesti posebne uprave za zapadne sektorje. Vsi oni, ki prejemajo od socialnega skrbstva podpore, so v strahu, da jim bodo od tegnjene.
Industrijski delavci v Berlinu zahtevajo zaradi tega v številnih resolucij ah > naj se zapadne sile u-maknejo iz Berlina, naj se uvede v Berlinu enotna valuta, vse mesto pa naj se priključi v gospodarski sistem vzhodne zasedbene cone.
Celo «New York Herald Tribune« opozarja, da zapadne sile tem, da so trenutno preskrbele zapadne sektorje z živežem, ne smejo misliti, da so krizo že premagale, kajti preskrba Berlina v poletju je lahka, toda z nastopom zime bo treba rešiti nove probleme, ker tedaj bo prevoz živil z letali težji.. S tem v zvezi svetuje imenovani list zapadnim silam, naj pridobljeni čas izkoristijo v to, da najdejo s Sovjetsko zvezo rešitev sedanje politične krize.
V berlinskem vprašanju je prišlo morda do važnega preokreta. Angleški poveljnik gen. Rebertson je namreč poslal maršalu Sokolov-skemu pismo, v katerem izraža upanje, da bo prišlo do vzpostavitve prometa z Berlinom. Pri tem gen. Robertson poudarja, da je še vedno pripravljen razpravljati z maršalom Sokolovskim o uvedbi enotne valute v Berlinu pod šti-ristranskim nadzorstvom in da se želi z njim sestati.
V resnici so se že danes popoldne sestali maršal Sokolovski ter gen. Robertson in Clay, in sicer v stanovanju sovjetskega maršala. Trenutno še nimamo poročil o tem razgovoru, vendar po angleških virih se je gen. Robertson zavzemal za obnovo prometa med Berlinom in zapadnimi conami, glede valutnega vprašanja pa so zapadne sile pripravljene, da se uvede za ves Berlin valuta sovjetske cone pod štiristranskim nadzorstvom.
Zanimivo je, da je svaril zapadne sile glede pravilne rešitve nemškega vprašanja celo predsednik francoske republike Vincent Auriol. V svojem govoru v Thion-villu je med drugim dejal, da zahteva Francija, da se na njenih mejah ne sme ustanoviti »centralizirana sila, ki bo oborožena od države, ki je v enem samem stoletju trikrat pregazila in oplenila Francijo ter pri tem opustošila vso Evropo, nad katero je hotela vladati«.
V ostalem poročajo iz Lipskega, da v Porurskem bazenu zaradi zapadne valutne reforme meseca junija ni prejelo 320.000 upokojencev svojih pokojnin, med temi je 196.000 vdov in sirot. Tudi vzdrže-valnine od strani socialnega skrbstva v juniju niso bile izplačane.
Izid finskih volitev
HELSINKI, 3. — Prvotni izidi v devetih volivnih okrajih so sledeči: od 1.570.000 glasov so dobili socialdemokrati 414.000 glasov, veleposestniki 393.000, ljudska demokratična zveza 307.000, konservativci 254.000, Švedi 126.000 in progresi-sti 71.000.
Računajo, da je volilo 80 odst. volivnih upravičencev, kar se ni še nikoli dogodilo na Finskem. Leta 1945 je volilo 74,9 odst.
daljevala z izvajanjem petletnega načrta za^ izboljšanje poljedelstva ter desetletnega načrta za namakanje polj in elektrifikacijo podeželja. Krogi stranke malih posestnikov izjavljajo, da bodo še vedno ostali v vladni koaliciji in da bodo še vedno sodelovali s komunisti.
VARŠAVA, 3. — Politični krogi nenijo, da se bo v kratkem sestal centralni komite delavske stranke, da preuči in odobri resolucijo. Informacijskega biroja komunističnih partij. Obveščajo tudi, da je glavni tajnik Delavske stranke bolan in da se ne bo mogel udeležiti sestanka. V diplomatičnih krogih poudarjajo, da se ne bo spremenilo stališče poljske vlade do FLRJ.
Poljski zunanji minister je sprejel najprej sovjetskega poslanika, za njim pa jugoslovenskega. Politični krogi pravijo, da nimajo ti obiski nikakega posebnega pomena. * * *
BEOGRAD, 3 — Tanjug poroča, da je albanska vlada izročila jugoslovanskemu poslaništvu v Tirani 1. julija noto, p katero odpoveduje vse gospodarske dogovore in protokole med jugoslovansko in albansko republiko, 30. junija pa je s posebno noto zahtevala^ naj v 48 urah vsi^ specialisti, strokovnjaki, svetniki in profesorji jugoslovanskega državljanstva, ki so v Albaniji na prošnjo albanske republike, zapustijo albansko ozemlje. S tem v zvezi je jugoslovanska vlada izročila albanski vladi noto v kateri ugotavlja, da sta dva glavna gospodarska dogovora, na katera se nanašajo vsi ostali gospodarski dogovori in protokoli med obema državama, dogovor o bkupnem izvajanju gospodarskih načrtov, o carinski in denarni uniji ter dogovor o gospodarskem sodelovanju med obema republikama. Ti dogovori veljajo za dobo 30 leti ne da bi ena ali druga pogodbenica imela pravico ali možnost jih odpovedati pred določenim rokom.
Jugoslovanska vlada ugotavlja, da znaša aktivni saldo jugoslovanske pomoči albanski republiki okoli 2 milijardi dinarjev. Od skupnega dobička iz gospodarskega sodelovanja, ki znaša okoli 3 milijarde in 100 milijonov dinarjev, je bilo Jugoslaviji dodeljenih 18.5%, Albaniji pa okoli 81.5%. Albanska vlada je tako prejela približno štirikrat toliko kakor jugoslovanska, kar odgovarja duhu vseh dogovorov, ki jih sedaj albanska vlada odpoveduje.
Dalje ugotavlja nota, da so albanski vladi že pred tremi meseci
predlagali, naj pošlje svoje predstavnike v Beograd za ureditev in dokončno formulacijo protokola glede gornjih obveznosti, ki jih je prevzela jugoslovanska vlada za pomoč albanski republiki. Albanska vlada na je odklonila sleherno jamstvo tudi glede vzdrževanja albanske vojske, ki stane nad milijardo in 500 milijonov dinarjev letno, zaradi česar ne more Jugoslavija dobavljati letno albanski republiki približno 4 milijarde dinarjev.
Ugotavljajoč tak položaj in v prepričanju, da so omenjeni dogovori predstavljali za Jugoslavijo težke žrtve, je jugoslovanska vlada prisiljena vzeti na znanje od-p * ed teh dogovorov.
Poziv Enotnih sindikatov
TRST, 3. — Ker je reakcionarno časopisje pričelo širiti vesti o nekem preobratu v Enotnih sindikatih in da je predsednik Destradi vodil manever, da Di priključil ES italijanskim sindikatom ter da so ES izključno v rokah komunistov, je Zveza enotnih sindikatov izdala poziv vsemu tržaškemu delavstvu v katerem pojasnuje, da so 1. julija voditelji - komunisti Enotnih sindikatov poslali pismo jugoslovanskim komunistom, kot člani neke politične stranke članom iste stranke.
Zaradi tega pa Zveza ES ni spremenila svoje linije, ki sloni na borbi za zahteve vseh delavcev in za ohranitev enotnosti med slovanskimi in italijanskimi delavci ozemlja ter med kmeti in tovarniškimi delavci. Edino tako se bo lahko nadaljevala borba z splošno mezdno pogodbo, za zaporo nad odpusti.
Nazadnje poziva Zveza ES na enotnost vseh delavcev za nadaljevanje borbe proti imperializmu, proti vsem včerajšnjim in sedanjim izkoriščevalcem.
Vsesokoiski zlet v Pragi
PRAGA, 3. — Po praških ulicah se opaža velik promet zaradi vseh inozemskih delegacij, ki se bodo udeležile XI. vsesokolskega zleta. Vlada je odločila, da bosta oba prva dneva prihodnjega tedna smatrana kot praznika. Vse slovanske države so poslale svoja predstavništva. Vse praško prebivalstvo je navdušeno nad sovjetskimi pevskimi zbori.
TRŽAČANI
Jugoslovanskim narodom
Resolucija OF Siovenije po obtožbi Informbiro a
Slovensko in italijansko demokratično prebivastvo škedenjskega okraja, ki se je zbralo na množičnem sestanku, ki ga je organizirala SIAU, je poslalo narodom Jugoslavije topli in bratski poziv, naj preprečijo, da bi bila zaman vsa osvobodilna borba in vse ogromne žrtve, ki jih je ljudstvo prenašalo za zgraditev socializma in demokracije.
Naj živi slovansko - italijansko bratstvo!
Naj živi Sovjetska zveza porok miru in blagostanja za vse narode! * # *
Tudi včerajšnji «Lavoratore» je objavil veliko število resolucij komunističnih celic, ki soglašajo z resolucijo Inform. biroja. Veliko resolucij prinaša poziv jugoslovanskim komunistom, naj razčistijo svoje stališče.
Resolucije so poslale sledeče celice:
Ladjedelnice Sv. Marka, komunisti ACEGAT-a, okrajni komite za Sv. Jakob in Pončano, Arsenala, komunistična mladina Barkovelj, Grete, Rojana, Skorklje, Kolonje in Sv. Vida.
LJUBLJANA, 3. — Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je s svoje seje z dne 1. 7. t.l. sprejel glede obtožb Informbiroja resolucijo, V kateri med drugim ugotavlja, da se CK KPJ odreka možnost, da se vrednost obtožb preveri na mestu samem v duhu medsebojnega zaupanja in v duhu medsebojne tovariške konstruktivne kritike. Dalje IOOF obsoja poizkus, da se ustvarja razkol med vodstvom narodov Jugoslavije in med narodi Jugoslavije ter demokratičnim gibanjem delovnega ljudstva Jugoslavije, ker bi to imelo za rezultat dajanja potuhe ostankom narodnega izdajstva, agentur zapadnega imperializma in ostankom kapitalističnih protiljudskih elementov. IOOF izraža polno zaupanje CK KPJ, ki ga opira na manifestacije ljudstva za KPJ in maršala Tita ter poziva vse ljudstvo v boj za čim hitrejšo izvedbo petletnega plana, za mir in bratstvo med državami ljudske demokracije i n za še trdnejše sodelovanj* s protiimperialistični-mi silami vsega sveta pod vodstvom Sovjetske zveze. Resolucija zaključuje s pozivom članstvu, da
se strne okrog KPJ v boju za enotnost in trdnost FLRJ ter poudarja, da patriotizem in ljubezen do nove Jugoslavije ne more biti noben nacionalizem, ker temelji na dejstvu, da je ljudstvo nove Jugoslavije častno izvršilo in izvršuje in-ternacionalistične obveznosti.
1096 milijonov dinarjev posojila vpisano v enem dsevu v FLRJ
BEOGRADf 3 — Po nepopolnih podatkih, ki jih je dobila zvezna komisija za vpis ljudskega posojila petletnega plana razvoja narodnega gospodarstva, so prvi dan vpisovanja posojila vpisali delovni ljudje naše države do 19. ure skupaj 1.096t023.000 dinarjev:	od
tega so vpisali K LR Srbiji
315.042.000 dinarjev, v LR Hrvatski
178.216.000 dinarjev, U LR Sloveniji 139,082.000 dinarjev, p LR Bosni in Hercegovini 81,772.000 dinarjev, V LR Makedoniji 65.234.000 dinarjev, v. LR Cmi gori 56,619.000 din. in pripadniki JA 260,058.000 dinarjev.
Prvi dan vpisane vsote so dejansko mnogo večje, ker veliko število okrajev zaradi slabih vremenskih prilik, slabih prometnih zvez in oddaljenosti, posebno v nekaterih predelih Hrvatske, Bosne in Hercegovine, ni poslalo republiškim komisijam poročila o izvršenem vpisu. Tudi podatki okrajnih komisij so nepopolni, ker jim številne podkomisije in krajevne komisije še niso dostavile podatkov.
V splošnem državnem proračunu planirani dohodek iz naslova ljudskega posojila je bil v Ljudski republiki Sloveniji razdeljen na posamezne okraje sorazmerno z njihovo gospodarsko močjo. Prvi dan vpisovanja ljudskega posojila so dosegli najboljši uspeh naslednji okraji:
Od zneska predvidenega po planu: Sfežana 80.1%, Ljubljana mesto 74.1%, Gorica 70.5%, Jesenice 58.5%, Tolmin 58.5%, Ilirska Bistrica 46.6%, Celje mesto 39.7%, Lendava 38.7%, Maribor okolica 36.9%, Grosuplje 36.2%.
ES za pravico do dela
Odločnost in sila
našega delavstva
Vprašanje brezposelnih delavcev, ki se iz dneva v dan vedno bolj slabša z vsakodnevnimi cdpustitva-mi je središče sindikalnih problemov v teh dneh.
Značilnost zadnjih štirih tednov na področju industrije je v tem, da se iz dneva v dan uresničuje dejstvo, ki so ga postavljali Enotni sindikati ob priliki zadnjih množičnih zborovanj pred najširše množice in to o načrtnem uničevanju našega industrijskega potenciala in o sistematičnem odpuščanju stotin delavcev iz vseh področij tržaške industrije.
Kljub nenehnemu pritisku na VU s strani Enotnih sindikatov ni ta ničesar ukrenila, da bi rešila to težko in nadvse alarmantno stanje. Kot je vsakomur znano, pa je VU predčasne izdala zakon, ki naj bi po njihovem tolmačenju in tolmačenju D. Z. obvaroval delavski razred pred odpusti. Zadnjega maja pa je bil ta zakon ukinjen. Od ukinitve zakona 109 so delodajalci prosti in smejo odpuščati delavstvo. To se je jasno videlo v praksi v zadnjih štirih tednih.
V prvi polovici junija je bilo odpuščenih preko 350 delavcev iz samih industrijskih podjetij. V drugi polovici junija je bilo odpuščenih na tako imenovanih rekvalifikapij-skih deloviščin 400 delavcev, ki so jih v dobrih štirih mesecih pretvorili iz dobrih specializiranih delavcev kovinske industrije v dobre kopače.
Tovarna olja v Rojanu je v nevarnosti pred popolno zaporo in prenosa kapitala na druge filiale v Italiji. SARROM, tvrdka za dviganje potopljenih ladij, je pred dobrim tednom zagrozila s popolno Saporo in likvidacijo tvrdke.
V zadnjem mesecu se je na splošno opazil močan val odpustov na vseh področjih srednje in male industrije, iz katere se dan za dnevom načrtno odpušča delavstvo, ne da bi VU kaj ukrenila, da bi se to neznosno stanje zajezilo.
Val odpora proti odpustom in pritisk vsega delovnega ljudstva na VU v teh dneh, ki začenja od pisem in resolucij do protestov in stavk "v zadnjih dneh Pq tržaških tovarnah, je izzvalo pri kapitalistih ofenzivo proti delovnemu ljudstvu, ki se je končala s sramotnimi provokacijami na najosnovnejše pravice delavskega razreda.
Da bi odvrnili pozornost delavskega razreda od njegovih konkretnih ekonomskih in socialnih vprašanj, ki so jih Enotni sindikati odločno postavili pred javnost, so industrijci, poslužujoč se Delavske zbornice, zveste agenture imperialističnih in protiljudskih interesov, pri nas sprovocirali v najobčutljivejši točki demokratičnega gibanja, to je v vprašanju bratstva, enotnosti in enakopravnosti italijanskega in slovenskega delavca na Tržaškem ozemlju.
Znana provokacija o dvojezičnosti na stenčasu pa ni spravila delavcev na limanice. Tej provokaciji so sledile še druge kot na pr. začasen odpust treh glavnih voditeljev tovarniških odborov, ki so zakrivili le to, da so na množičnem sestanku oziroma zborovanju delavstvu pojasnili težka vpra-šanja delovnega ljudstva našega ozemlja.
Na vse te sramotne provokacije( ki jih vojaška uprava s svojo politiko omogoča, in z druge strani podpira Delavska zbornica, bo naše delavstvo odgovorilo z isto odločnostjo, kakor je vselej znalo odgovoriti.
Kar se tiče pravice slovenskega delavstva, do uporabe svojega maJ terinega jezika, lahko povsem mirno rečemo to, da bodo prav zdrave italijanske množice tiste, ki se bodo skupno s slovenskim delovnim ljudstvom uprle vsakršnim poizkusom, da bi se še nadalje pri nas gojila narodnostna mržnja in kratile slovenskemu narodu njegove narodnostne pravice, ter bodo s tem vedno tesneje utrjevale ne-razrušljivo zvezo med slovenskimi in italijanskimi delovnimi množicami.
Enotni sindikati, pod katerih okriljem se borijo vse zdrave delovne množice našega ozemlja, stojijo pred velikimi nalogami.
Pred nami je borba za dosego boljše kolektivne pogodbe kovinarskih delavcev, kolektivne pogodbe za trgovske delavce in nameščence in druge stroke. Pred nami je tudi težka borba za zaporo odpustov in ohranitev našega industrijskega potenciala.
S ponosom lahko gledamo na delovne množice Trsta z gotovostjo, da nobena provokacija ne bo mogla odvrniti delavskega razreda od njegovih osnovnih vprašanj, ki jih bo znal v prihodnjih dneh postavljati in pri tem pokazati vso svojo odločnost in silo.
IVAN BUKOVEC
PRAGA — Poročajo, da je švicarsko poslaništvo odklonilo vizum glavnemu tajniku židovske komunistične partije in članu izraelske vlade Mikunisu, ki je hotel na sejo svetovnega židovskega kongresa.
PRAGA — Agencija CTK poroča, da so v Pragi ratificirali poljsko^ češkoslovaški dogovor;
Še vedno ni varno po drevoredu XX. septembre
Na zloglasnem drevoredu XX. septembra so včeraj popoldne zopet brez vsakega povoda napadli nekega mimoidočega. Žrtev tega napada — seveda s strani mladeničev — je bil 27 letni Angel Vie-celli iz ulice Montecucco 6. Dva od teh mladeničev napadalcev sta se izdajala za policijska agenta in sta začela pestiti Viecellija. Zaradi ran in poškodb, ki je ta pri tem zado-bil, se je Viecelli moral zateči v bolnico. Kaže, da je omenjeni dal policiji nekatere osebne podatke enega izmed napadalcev, ki je najbolj divjal. CID pa baje tudi vodi preiskavo o tem. Radovedni pa smo, kaj bo temu sledilo, ali bodo res aretirali napadalce, katerih delovanje predstavlja res pravi škandal za Trst.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Smešna zadeva pred okrožnim sodiščem
Včeraj se je pred tukajšnjim rednim sodiščem znašel znani Fabijan-čič Josip, bivši postrešček pri. tržaškem Lloydu. o katerem se je pred časom časopisje bombastično razpisalo, da je agent OZNE in da je hotel ugrabiti na trgu pred glavno železniško postajo nekega Davorina Kovača, jugoslovanskega begunca.
Priča Kovač je včeraj pred sodniki v slabi italijanščini pripovedoval ves pogovor, ki ga je imel tedaj s Fabijančičem. Takrat je Kovač z nekim svojim prijateljem pravkar prišel iz Silosa na trg Liberta, kjer je hotel prodati neko blago. Po naključju se je zapletel v pogovor s Fabijančičem, ki mu je ponudil vžigalice. Medtem pa se je njegov prijatelj odstranil in tako sta nadaljevala pogovor le Kovač in Fa-bijančič. Ta je Kovača vprašal, ali je jugoslovanski begunec in zakaj je zbežal iz Jugoslavije. Fabijančič je nato pristavil, da mu lahko pomaga, ker da ima precejšen vpliv onstran meje. Na vsak način pa da ga je Fabijančič silil, naj stopi v taksi in da naj gresta na Opčine. Ker je Kovač mislil, da ga hoče Fabijančič ugrabiti, se je umaknil v silos, od koder je. nato prišel ven Kovačev prijatelj. Takoj za tem pa sta dala oba aretirati Fabijančiča.
Nekaj takega je ponovil Kovačev prijatelj, ki je nastopil kot priča. Inšpektor Marcon, ki je tudi pričal, je se bolj tlačil obtoženca. Edina priča, ki je pravilno označila vso zadevo, je bil dr. Franc Jereb, Loy-dov uslužbenec. Ta je o obtožencu povedal, da je »ciapa dele strighes. Po govoru državnega tožilca dr. De Franca in govoru zagovornika odvetnika Tončiča, je sodišče obtoženca spoznalo za krivega ugrabitve in ga obsadilo pogojno na 8 mesečev ječe. Proti sodbi, ki Očita Fnbijanči-4u dejanje, kateremu se mora vsakdo smejati, če le pozna vso zadevo, bo odvetnik Tončič upravičeno vložil priziv.
Končana staoKa aeiauceu plinarne ;i ep uspeli
*	i
Tudi kamnoseški delai/ci so su iriiili na dolo
Sinoči nam Je bilo sporočeno, da je bil dosežen sporazum glede spora, zaradi katerega so ta teden stavkali delavci nabrežinskib kamenolomov. Delavci so z vztrajno in dosledno borbo dosegli priznanje vseh svojih zahtev. Zaradi tega Je stavka prenehala in v ponedeljek S. t. m. se bo delo v nabrežinskib kamenolomih zopet začelo.
* * *
Včeraj se je končala stavka v plinarni. Delodajalci so v glavnem ugodili vsem zahtevam delavcev.
* * *
Danes bo na sedežu v ul. Conti 11 ob 9 ustanovna skupščina z . Tržaško ozemlje Zveze enotnih sindikatov za gradbeno stroko.
* * *
Dne 3. julija so se vršila na Uradu za delo ob prisotnosti združenja industrijcev, predstavnikov Zveze enotnih sindikatov in Delavske zbornice pogajanja o zahtevah kamnoseških delavcev. Ko so ugotovili vzroke nesporazuma zaradi plačevanja nagrad delavcem, ki so zaposleni v kamnosekih Nabrežine in Sesljana, so navzoči sklenili sledeče:
1. Ker so razveljavljene sedaj obstoječe odredbe v delovni pogodbi, bodo za delavce, ki delajo v kamnosekih Devina-Nabrežine in Zgonika vzpostavljeni plačilni seznami in draginjske doklade, bodo prejemali delavci, ki delajo v kamnosekih Devina-Nabrežine in Zgonika isto plačo in iste draginjske doklade, kot so v veljavi v tržaški občini;
2. določili bodo višino zneskov,
Še vedno se nadaljuje stavka petrolejskih delavcev
Stavkovni koordinacijski odbor petrolejskih delavcev obvešča:
Petrolejski deiavci Tržaškega ozemlja kakor Judi italijanski petrolejski delavci se še vedno niso vrnili na delo.
Stavkovni koordinacijski odbor obvešča vse delavce o zadržanju italijanske vlade, ki je dovolila, da je vojaštvo zasedlo nekatera petrolejska podjetja, ter ga obsoja.
Italijanski delavci so zaradi zadržanja italijanske vlade še bolj poostrili borbo tako, da so zapustili delo še zadnji delavci. Tržaški petrolejski delavci so solidarni z borbo italijanskih delavcev.
Odbor javlja, da bo v enem izmed prihodnjih obvestil določen dan, ura in kraj, kjer bo glavna skupščina vseh petrolejskih delavcev.
ni jih bodo prejeli delavci za svojo posebno delo kot nagrada;
3. tvrdke Montecatini S. A. in Ce-sare Natale Pizzul bodo zvišale svojim specializiranim in kvalificiranim delavcem plače na višino, ki jo prejemajo delavci drugih tvrdk;
4. vse mezde, ki so pod eksistenčnim minimumom, se morajo prilagoditi najnujnejšim življenjskim potrebščinam;
5. ta pogodba stopi v veljavo 5. julija 1948.
* * *
V petek so se pričela pogajanja o normativni pogodbi kovinarskih delavcev, medtem ko so se popoldne nadaljevala pogajanja o normativni pogodbi zidarjev. V kolikor nam je dr sedaj znano, so postavili sindikati, kot tudi delodajalci nove predloge.
Sinoči je ob nabilo polni dvorani igralska družina Prosvetnega društva na Opčinah uprizorila ljudsko igro uMiklova Zala*, ki jo je po motivih narodnih pripovedk in Ske-tove povesti pripravil Fran Žižek.
Daljšo oceno premiere bomo prinesli v torkovi iteoilki. Naj ugotovimo danes le to, da je igra popolnoma uspela Mladi igralci ter igralke so nam podal vseskozi temperamentne prizore, še posebej so se jim posrečili skupinski nastopi. Sijajen je bil kmet Serajnik Ivana Sosiča, Zala Angele Vremieve ter Almira Neve Kalinove. Posebno ti dve vaši mladi igralki sta doživeto in sproščeno nastopili. Dobri so bili v splošnem usi drugi igralci: o vseh bomo poročali v torek.
Razkošne folkloristične opreme z narodnimi nošami iz Ziljske doline. Učinkoviti plesi in petje. Igral je in spremljal dejanje orkester pro-svet^ega društva. Občinstvo je nagradilo igralce in orkester z navdušenim odobravanjem.
Še nobenih vabil
za tržaški velesejem
Kljub mednarodnemu značaju velesejma je ves propagandni material pisan samo v italijanščini -Pozabili so na druge enakopravne jezike T O
Čeprav sta samo še dva meseca in pol pred otvoritvijo tržaškega velesejma, ki je določena za 15. september, vendar še ni opaziti glede priprav nobene naglice. Tako ni v prostorih pomorske postaje še prav ničesar pripravljenega, ni ne stojnic ne razdelitve prostorov, da, celo prirejajo se še vedno razna društvena zborovanja in vršijo se različne druge prireditve, koncerti, kino itd.
Govorilo se je, da se bo našla poleg pomorske postaje in gradu Sv. Justa še neka druga dvorana. Nobenega glasu ni več o tem. Zdi se, kakor da bi vse skupaj zaspa-
Tržaški otroci gredo na počitnice
4udtwuz
KNJISE-GLEDALIŠČE-KONCERTI RAZSTAVE -FiLMt-KBITiKE-DRDBTINE
Koncert operne šole
Noša novoustanovljena operna šola, ki deluje v okviru Slovenske glasbene šole, je priredila v petek zvečer svoj prvi javni nastop v dvorani »Kina ob morju».
Slišali smo vrsto mladih pevcev, ki so izvajali samospeve in odlomke iz oper.
Spored prvega dela koncerta je obsegal samospeve in operne arije, izbrane iz raznih dob in smeri pevske literature. Drugi del pa je bil posvečen odlomkom iz dveh reprezentativnih slovanskih oper: Smetanove eProdane neveste» in Gotovčevega »Era <z onega sveta*.
Pevske zmogljivosti nastopajočih so bile silne različne tako glede na študij kakor kvaliteto glasu. Naši stari znanki iz mnogih koncertov Batistuta Slavica in Kozem Rožica sta ponovno dokazali, da že lepo obvladata glavne elemente solopev-ske tehnike. Ugodno nas je presenetila Kozmova, lci jo dotlej nismo ie slišali v težjih vlogah. Obema pevkaam pa priporočamo, naj te bolj pazita na interpretacijo, ki je bistvena posameznim skladbam in naj ne spreminjata samovoljno dinamike kakor jo je označil skladatelj. O pevskih vrlinah baritonista Pertota Dušana bi bilo odveč govoriti. ker je ie neštetokrat dokazal bodisi v javnosti bodisi pri radijskih ouuajah svoie sposobnosti in nam je samo žal, da ga ne moremo slišati na opernih deskah.
Podrobno razpravljanje o kvalitetah ostalih pevcev ni mogoče, ker se borijo vsi še z začetnimi težavami (dihanje, izgovarjava, jraziranje itd.) in se bodo šele ob vestnem nadaljnjem študiju ' pokazale odlike enega ali drugega. Lahko pa trdimo o vseh, da razpolagajo z lepim gla-
sovnim materialom, pri čemer bi opozorili posebno na Urbančičevo, Peliconovo, Žerjala in Fafcuča. Pa tudi ostali pevci: Razstresen, Furlanova in Jagodiceva bodo lahko ob pravilnem razvoju njihovega pevskega materiala dosegli napredek. Pevce je spremljala pri klavirju Elda Boteghellijeva.
Posebnost večera je bil nastop komornega zbora, ki je pod vodstvom svojega dirigenta Ubalda Vrabca prvič izvajal odlomke iz oper. Dasi tudi začetnik v tej panogi pevskega terena, se je zbor izkazal docela dorasel zahtevam, ki jih stavijo izvedbi zadevni zbori, iz Gotovčeve opere sEro z onega svetas in Smetanove eProdane neveste* (ki je dobra poznana tudi naši glasbeni publiki in je zato slednji zbor še prav posebno vžgal). Lahko rečemo, da bi bil zbor sposoben nastopiti tudi na opernih deskah.
Ne smemo tudi pozabiti seksteta iz «Prodane neveste*, ki je gotovo eden izmed najlepših iz vse operne literature in zaradi svoje meludioz-nosti, sloneče na češki narodni melodiki, nam še posebno blizu. Sek-stet, ki je bil dobro naštudiran, so izvajali Jagodiceva, Kozmova, Trobčeva, Vrabec, Pertot in Fakuč.
Močno pa smo občutili pomanjka-je orkestra in to ne samo pri petkovem večeru, marveč že ob raznih drugih prilikah.
Koncert (prav za prav revija) mla-no šolo. moramo izreči priznanje, da naše glasbeno življenje dobro razvija. Pertotu Dušanu, ki vodi operno šolo moramo izreči priznanje, da je zbral okrog sebe mlade pevce iz katerih se bo vzgojil kader bodočih opernih in koncertni pevcev. Tudi ostale mlade slovenske pevce bi bilo treba pritegniti v to šolo, ki ji želimo veliko uspeha na nadaljnji poti
Kot vsalco ieto taKO organizira tudi letos Rdeči križ za Trst in pokrajino počitniške kolonije, s katerimi hoče nuditi tržanškim otrobom vsaj mesec dni oddiha na zve-zem zraku, ob dobri preorani in postrežbi, Tržaški otroci, ki so bili ze lansko in predlansko leto v počitniških kolonijah, katere je organiziral RKTO, sc še prav dobro spominjajo vseh lepih dni, ki so jih preživeli v prekrasni Sloveniji, ali pa na morju. Koliko otrok si je okrepilo svoje šibko zdravje na ten počitniških kolonijah, kjer so imeli možnost vsakodnevnih sprehodov po J gozdovih in travnikih, kjer so laii-ko nabirali poletno cvetje, se igrali in prepevali.
Kako so se jih razveselile šele matere, ko so videle ob prihodu sveža lička, njihove žareče oči in nasmejane obraze. Kakšen težak kamen 3e jim je odvalil iz srca, ko so videle, da se je zdravstveno stanje njihovih otrok izboljšalo, da imajL dober tek in da so tudi bolj živahni.
Vse te matere, kot tudi njihovi otroci so z veseljem tudi letos sprejeli vest o počitniških kolonijah, ki jih prireja RKTO za najpotrebnejše tržaške otroke.
Vršijo se zadnje priprave; otroci so že nestrpni ter štejejo dneve do odhoda. V torek ob 7.35 uri bo odpotovala prva skupina tržaških otrok v počitniško kolonijo blizu j Beograda. Otroci bodo potovali v dveh udobnih vagonih. Skupina šteje 100 tržaških otrok in 50 otrok iz okrožja. Nadzorstvo nad otroci vodi osem izvežbanih ljudi, ki bodo otroke nadzorovali, jih učili, jim nudili prva zdravniško pomoč ter skrbeli za njih prehrano. Tržaški otroci bodo imeli na ta način priliko spoznati srbsko mladino, se z njo spoprijateljiti ter še okrepiti bratske vezi.
7. t. m., to je v sredo bo odšla druga skupina tržaških otrok v Postojna Stanovali bodo v modernem gimnazijskem poslopju. Prebivalci Postojne z veseljem pričakujejo tržaške otroke, katerim hočejo nuditi vrsto x«.bav in zdravega počitka.
Istega dne odpotuje skupina 120 otrok v St. Vid pri Ljubljani, kjer so jim domačini že pripravili in uredili lepo poslopje, v katerem bodo stanovali. St. Vid, ki slovi po lepi okolici, bo nudil tržaškim otrokom mnogo lepih izletov. Dobra hrana in pa zdravo podnebje bosta v veliki meri pripomogla, da se bo organizem tržaških otrok utrdil in da se bodo tako vrnili domov okrepljeni ter mnogo bolj odporni za kakršno koli bolezen.
Glavna počitniška kolonija pa bo tudi letos v Kranju, kamor bo odšlo 445 otrok. Nastanjeni bodo v moderni šoli, nekateri pa tudi v Dijaškem domu. Kranj, ki je znan po svoji lepi okolici, je navdušil lansko leto tržaške otroke, ki se letos zelo veselijo počitnic v tem kraju.
Skupina 60 otrok bo odšla v Črnomelj. Ta kraj je še malo nepoznan za tržaško mladino; vendar smo prepričani, da se bodo tudi tam naši otroci zelo dobro počutili.
8. t. m. odpotuje v Bovec 130 otrok v zdravstveno kolonijo. Tja bo Rdeči križ poslal najslabotnejše in oddiha najbolj potrebne otroke, ki bodo imeli svetle in zračne sobe, dobro hrano in postrežbo. Bovec slovi že od nekdaj kot prekrasno letovišče za Tržačane. Ugodno in milo podnebje bo kot nalašč za bolehne tržaške otroke. Otroci bodo lahko delali vsak dan izlete, kar bo prav gotovo koristilo njihovemu zdravju.
Zadnja skupina otrok bo odšla
v Sv. Peter pri Gorici, kjer bodo otroci stanovali v šolskem poslopju, ki je* že pripravljeno za njihov prihod.
Krivično postopanje proti vojnim oškodovancem
Iz predsedstva tržaške občine poročajo, da bedo člani policije na ošhovi posebnega dogovora z vojaško upravo 25% od 750 stanovanj, ki so že dogotovljena. Torej 188 stanovanj mora občina odstopiti policiji, od drugih 750 stanovanj, ki še niso končana, pa 30%, namreč 225 stanovanj. Clsni po‘i-cije in njihove družine bodo dobili v novo zgrajenih občinskih h.šah skupno 413 stanovanj. O tem problemu je bilo že dovolj pisano. Vojni oškodovanci bodo morali zopet čakati v nezdravih prostorih.
se obravnavajo različna vprašanja, ki so potrebna vsekemu začetniku, pa tudi že izvežbanemu amaterju. Vsakdo, ki se zanima za ta lepi šport, naj ne zamudi te prilike, saj bo imel od tega le korist. Odsek ima v načrtu tudi ustanovitev knjižnice, iz katere bo črpal vsak amater vse tiste zlate nauke, ki so mu potrebni.
In spet se obračamo do naše mladine, posebno pa do srednješolske mladine, da si vzame k srcu naše vabilo.
FOTOGRAFIJA
Ponovno ( Cezarjamo vse ljubitelje fotografije, da se je ustanovil fotografski odsek Slovenskega planinskega društva. Redni sestanki se vršijo vsako sredo ob 20 na trgu Ponterosso 6. II. Na teh sestankih
Poiiv SHPZ presveinim druS!yoni
SHPZ VABI VSA PROSVETNA DRUŠTVA, DA SE UDELEŽE TABORA OF. KI BO DANES 4. JULIJA V MACKOVLJAH. POLEG DRUGEGA SPOREDA BODO PEVSKI ZBORI IZ DOLINE. RICMANJ, BCRSTA IN BOLJUNCA ZAPELI VSAK PO 2 PESMI, ZDRU2EN! PEVSKI ZBCRI PA BODO APELI »PESEM O SVOBODI«, »STALIN-GRAJSKO*. »ZLOMIMO B1C» IN »V NOVE ZARJE*.
VABIMO VSE, DA SE TABORA UDELEŽE!
lo. Razstavljalcem niso poslali še nobenih vabil. Za razstavo blaga je potrebno mnogo časa in priprav, zlasti je važno delo okoli izbire razstavnega blaga, potem dovoz istega čez državno mejo, carinske manipulacije, zavarovanja in druge formalnosti, kar vse zahteva precej zamude časa, dela in vsakovrstnih priprav.
Za velesejme v drugih mestih (Pariz, Milan. Zagreb, Praga) so bile vse priprave končane že najmanj tri mesece pred otvoritvijo. Zaradi tega se sprašujejo trgovski krogi in zastopniki interesiranih držav, ki bi želele razstaviti svoje proizvode, ali bo razstava ali ne-Želeli bi videti nekaj konkretnega, ker imajo mnogo upanja, da bo tržaški velesejem dal novo pobudo za oživitev omrtvičenega gospodarstva.
V pravilniku, ki ga je izdala uprava velesejma, so določeni mnogoteri pogoji, ki jim bo težko zadostili glede na kratek rok. Predvsem bodo to občutili inozemski razslavljalci. Kljub temu da ima velesejem mednarodni značaj, so vse listine in ves propagandni material izdelane le v italijanščini. Pravilnik je sestavljen v italijanščini, angleškem in francoskem jeziku. Popolnoma so pozabili na jezike g Tržaškega ozemlja, zlasti ni to odpustljivo glede slovanskih jezikov, predvsem pa slovenskega kot enakopravnega jezika na Tržaškem ozemlju.
Nedelja 4. julija
Urh, Domagoj Sonce 'vzhaja ob 4.18, zahaja ob 19.57. Dolžina dneva 15.39. Luna vzhaja ob 4.06, zahBja ob 19.57.	7.	julija ob 2.29
polna luna.
Jutri 5. julija Ciril in Metod
Spominski dnevi:
1934 je umrla Marija Curie - Sklo-
dovska, sloveča ]x>ljska uče-njakinja. Rodila se je 7.11.1867. 1846 se je rodil Fran Levec, literarni zgodovinar in urednik.
ENOTNI SINDIKATI
Zveza euotnib sindikat, lesne stroke.
V ponedeljek 5. t. m. ob 11.30 bo v ul. Zonta seja glavnega sveta.
Prevozniška stroka. V petek ob 19 bo seja glavnega sveta v ul. Zonta.
Higienska stroka. V petek 9. t. m. ibo v ul. Zonta ob 20 seja glavnega sveta.
Gradbena stroka. V nedeljo ob 9 bo na sedežu v ul. Conti 11 ustanovna I skupščina zveze.
Sporočilo kategoriji tesarjev in kiju- |
čavničarjev. Javljamo vsem članom, da se bo skupščina, ki bi morala biti ‘v nedeljo 4. t. m. ob 10, vršila v nedeljo 11. t. m. ob isti uri.
PROSVETNA DRUŠTVA
Pevski zbor Slovenskega prosvetnega drnštva »Slavko Škamperle* bo nastopil danes 4. julija v Mačkovljah. Ob tej priliki priredi društvo skupni izlet za člane.
Odhod izpred Doma kulture ob 14.34. Vpisovanje v trafiki pri Prosenu.
SLOVENSKO II\l\ 00110 fiLHOiUIŠČE
za Tr/.ii.šlui ozemlju
Danes 4. julija ob 21.—
MIŠKO KRANJEC:
„Pot do zločina66
Gostovanje v dvorani prosvetnega društva na Nabrežini.
V ponedeljek 5. julija ob 20.30
MIŠKO KRANJEC:
„Fot do zločina66
Gostovanje v gledališču »Risto-ri* v Kopru.
V sredo 7. julija 1948 ob 24.24
Gostovanje v dvorani Prosvetnega društva »Škamperle* pri Sv. Ivanu.
(i louarni Žerjal so našli irupio Me
z razbito glavo in zlomljeno roko
Včeraj ob 6 uri zjutraj Je dežurni zdravnik Rdečega križa takoj po obvestilu prišel v ulico Settefonta-ne, kjer je na dnu dvigala v tovarni pohištva Žerjal ležala v mlaki krvi 40-letna Erminija Degano, žena tovarniškega paznika. Takojšnji zdravniški ogled je dokazal, da je smrt nastopila že pred nekaj urami, posebno ker je bilo truplo pokojnice že otrplo. Preminula pa je zaradi tega, ker ji je počila lobanja.
Kako se je pokojnica ponesrečila oziroma padla v globino je težko Ugotoviti. Ze v naprej pa je izključena vsaka možnost samomora ali umora. Po policijski preiskavi je verjetna da je pokojnica, ki se je vračala domov precej vinjena in ob karni uri v temi, nerodno stopila v prazen prostor za dvigalo, ki nima nobene ograje.
Truplo pokojnice so takoj po zdravniškem ogleciu in po ugotovitvah daktiloskopskega oddelka civilne policije takoj odpeljali na prosekturo kjer bodo izvršili obdukcijo in da tako dokončno odstranijo vsak sum o samomoru ali umoru.
Slovenska gospodarsko združenje
naznanja, da bo s ponedeljkom 5. t. m. uvedlo poletne uradne ure. Za stranke bo uraci posloval od 8 do 12.30.
ŠOLSTVO
PROSVETNI URAD VU je toda! posebne določbe za imenovanje osebja ua slovenskih srednjih in osnovnih šolah za šolsko leto 1448-1444. Prošnje se vlagajo pri višji šolski upravi do IS. Julija 1449. Ta rok ue bo podaljšan. Podrobna pojasnila so na razpolago v uradnih urah pri višji šolski upravi v ulici Duca d’Aosta 4, II.
DANES VSI NA SOLSKO RAZ-
STAVO IN NA SOLSKO PRIREDITEV OB 4 POPOLDNE V BAZOVICI.
NA SLOVENSKI OSNOVNI SOLI V BARKOVLJAH
be v dneh 5., 6. in 7. t m. odprta razstava ročnih del in risb.
Razstava bo odprta občinstvu cel dan od 8 do 18.
Vabimo starše, da jo obiščejo.
PIONIRSKA PRIREDITEV PRI SV. IVANU Vodstvo pionirjev vabi na pionirsko prireditev, ki bo danes ob 10 uri v prostorih P- D. «Skam-perla* pri Sv. Ivanu. Sodelujejo pionirji vsega mesta.
Gospodu ravnatelju Ferlugl Ferdinandu in vsemu učiteljstvu slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu se starši šolskih otrok iskreno zahvaljujejo za njihov trad in požrtvovalnost.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3. julyija 1948. se je rodilo 10 otrok, umrlo je 7 ljudi, porok pa je bilo 12.
Civilno poroke: visokošolec Gio-vanni Schlieper in uradnica Marghe-rita Ravalico, narednik Rodney T. Hartmann in učiteljica Marija Coz-
zolino.
Cerkvene poroke: tesar Ervino Fiori in šivilja Nevia Sinčič, poštni uslužbenec Guerrino Cussi in šivilja Eleonora Tommaso, natakar Mario Pompignoli in zasebnica Silvana Cuccagna, stavbenik Giuseppe Measso in zasebnica Maria Pia Silvestri, šofer Luciano Pecile in uradnica Santina Bastiani, narednik Edvvard Strylowski in učiteljica Ana Pedrini, vojak Henry H. Din-gler in zasebnica Ivana Stankovič, knjigovez Michelangelo Sonrcia In bolničarka Genovegga Copetti, agent C.P. Llbero Legiša in uradnica Aurora Plisco, zidar- Awuilino Babici in zasebnica Marija Cobbat.
Umrli so; 74-letni Giuseppe Lebeda, 40-letni Ivan Gorkič, 78-letni Pietro Brueder. 65-letna Angela Brankovič vd. Furlan, 74-letna Uršula Berce, 57-letni Roberto Roja,
Tržaško ljudstvo zahteva izpustitev treh delavcev
Tržcški delavci, ki se v teh dneh borijo za rešitev svojih problemov, niso kljub temu pozabili na sedem delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, ki jih je vojaška uprava postavila ored sodišče in tudi ne na tri delavce podjetij CRDA.
Vprašanje teh zelo zanima vse tržaške delavce kakor tudi vse prebivalstvo. Dokazi, da je to resnica, so nam neštete protestne resolucije, ki jih pošiljalo delavci in prebivalci Trsta vojaški upravi.
2ene iz Trsta so poslale vojaški upravi protestno pismo, v katerem trdijo, da niso odgovorne oblasti storile ničesar, da bi postavile pred sodišče neofašistične zločince, medtem ko si ne pomišljajo zapirati, ali postavljati pred sodišče pošte-nih delavcev. Tisti, ki so vrgli bombe na sedeže Enotnih sindikatov, in Pa njihovi voditelji so še vedno na svobodi.
Tudi tovarniški odbor ACEGAT-a izraža v imenu vseh delavcev, članov Enotnih sindikatov svoje nezadovoljstvo in ogorčenje nad takšnim nesramnim postopanjem.
PEVSKO DRUŠTVO VELESILA
javlja, da bo v torek ob 20.45 zvečer pevska vaja za moške in ženske.
IZLETI
Planinsko letovanje PD-T. Planinsko društvo v Trstu bo priredilo tudi letos letovanje v vročih poletnih mesecih v gorskih predelih gornje Soške doline in sicer v Bovcu. Začetek v soboto dne 17. t. m.
Izlet PD-T v Mačkovlje. Planinsko društvo v Trstu vabi svoje člane, da se udeleže danes 4. jul. t. 1. tabora OF v Mačkovljah.
MOTOKLUB SV. JUSTA I poroča članom tn prijateljem, da priredi 19. Julija izlet na Bled.
Vpisovanje v tajništvu dnevno od 18 do 29 v ul. Vidali 4.
Letno gledališče
Nadaljuje se na trgu Verdi št. 1 razprodaja vstopnic za premiere štirih oper, ki se bodo uprizorile na gradu sv. Justa. Otvoritev sezije bo v torek ob 21 z Verdijevo opero «Rigoletto» kcTkor že napovedano. Peli bodo Carlo Tagliabue, Liana Grani, Mario Filipeschi, Annama-ria Canali in Mario Tommasini. Dirigira Antonino Votto.
RADIO I
Izleti v
Ljubljano in Opatijo
ki bi morali biti 4. VII. 1948 SO ODGODENI na 11. t. m.
Izlet v POSTOJNO
ki je bil- določen za 11*-t. m. JE ODGODEN na 25. t. m. Vse podrobnejše informacije dobi vsakdo na tel. 29-243
MIZARJU
MIZARJI!
DAROVI IN PRISPEVKI
Za stavkajoče v Nabrežini so nabrali delavci Gradbene zadruge z Opčin tu 3. 195.— lir.
KINO
DESKE SMREKOVE
in maicesnove, trde vrste lesa, vezane plošče raznih debelin.
CALEA — Viale Soanino št. 24 Telefon 94-441
ROSSETTI:	«Njegovo	veličanstvo
in natakar*. R. IValker, H. La-rnarr.
SUPERCINE.MA:	«Gansterji», O’
Brien, B. Lancaster.
FENICE: »Mrzlica za črnim zlatom*, M. Dietrich.
FILODRAMMATICO: «Madame Curie*, G. Garson, W. Pidgeon.
ITALIA: »Monsieur Beaucuoaire*, B. Hope in J. Canefield.
ALABARDA: «Bliskoviti udarec*, B. Stanwych in Gary Cooper.
MASSIMO: «Kitajska», L. Young.
NOVO CINE: (JZločinec sem jaz*. Carlo Nlnchi.
KINO OB MORJU: »Slava Moskve* (v barvah).
ARMONIA: »Cmi angela, D. Du-ryea.
ODEON: «Tarzan in amazonkea.
SAVONA: »Lepa pustolovka*, Lock. wood, J. Mason.
IDEALE: »Ona, o kateri se šepeče*, B. Stanwych.
MARCONI: »Zvonovi Sv. Marije*, I. Bergmann.
ADUA, »Roman zahoda*, J. Way-ne», Ella Raines.
RADIO: »Umreti ob zori*, J. Ca-gney.
VITTORIA: »Tako se konča nasa noč*, M. Sullivan.
BELVEDERE: «Tarzanovo zmagoslavje*, VVeissmueller.
GARIBALDI: »Diši po zločinu*, Robinson, A. Smith.
'OBMORSKO KOPALIŠČE'
Sv. NIKOLAJ
Re sta vracia-Bar-Butfet-Odlična postrežba-Ples na prostem
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
popolnoma nov za 12.000 lir, drugi pogrezljiv, prodam. Sprejemam vsakovrstna popravila s popolnim Jamstvom po ZELO UGODNI CENI.
COSLOVICH - TRST, ul. Manzoai 4
Zalivala
Vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili spomin naše drage
matere
se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala pevskemu zboru, ASIZZ, okrajnemu odboru SIAU za vence, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način prispevali k olajšavi njenega in našega duševnega trpljenja.
Sempolaj J. 7. 1948.
Žalujoča družina Grgič-Kosmiua
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba-
7.45. Napoved časa in poročila. 8.00. Jutranji glasbeni spored. 9.30. Kme-’ tijska oddaja. 10.00. Maša — preno5 iz cerkve sv. Justa. 11.15. Prenos nastopa ljudsko-šolske mladine iz šole Brunner v Rojanu. 12.15. Lahka glasba. 12.30. Chopin: Etude. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Glasba po želji. 14.00. Dnevni pregled tiska. 14.15-Vesele melodije na harmoniko. 14.38-Citanje sporeda. 16.30. Plesna glasba-
17.00. To, kar vsakdo rad posluša-
18.00. Sprehodi po podeželju. 18.15-Slavni operni pevci. 19.00. Ali že veste? 19.15. Slovenske narodne pesmi-
19.45. Napoved časa in poročila. 20.00-Posebna oddaja posvečena sv. Cirila in Metodu; sodelujejo člani radijski igralske družine. 21.15. Vesela ura; nastopajo člani Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško ozemlje. 21.40-Operne uverture 17. stoletja. 22.15-Glasbena medigra. 22.25. Koncert za orgle ih godala. 23.00. Plesna glasba-23.15. Napoved časa in poročila.
Odg. urednik STANISLAV RENKO
Tiska Tržaški tiskarski zavod
MALI OGLASI
POZOR, REDKA PRILIKA! ZakonsKO spalnico s štiridelno omaro prodam-U. Torricelli 16, mizarska delavnica-VAJENCA za trgovino jestvin sprejmem. Fabio Severo 105.
20. t. m. v Trebčah, naj se Javi ph
tov. MARJANO COKU, Trebče St. 4
POZORI
REDKA PRILIK^
Zaradi odhoda prodam kompletno
zakonsko spalnico
z vzmetmi in žimnicami za 68.000 lir, samsko spalnico za 38.000 lir« žimnice z vzmetmi, štiridelno omara Kuhinjo z marmorji za 45.000 lir. -* Šivalni stroj »Singer*, moderne zastore, štedilnik, motorno kolo, preproge in radijski aparat za 15.000 lir*
TRST — Viale Raffaele Sanzio 20, I>
NICCHI
B D U
šiva, veze, krpa, obšiva luknje, prišije gumbe
hi čipke brez okvira. PLETILNI STROJI DUBIED.
Tullio Natale
TRST UL. C. BATTIST1 12, TEL. 6531
Podrninica v TRZICU — Korzo
ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legalna ura Motoma jadrnica »Levante*:
7.30, 8.15, 9 00, 10.15, 11.00, 11.30,
13.30, 14.15, 14.45, 19 10.
ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Parnik »Itala*. parnik »Vettor Pisani*, motorna jadrn. »Levante*:
9.15, 9.50, 12.00, 12.45, 13.15, 17.30.
18.15,	19.00,	19.30,	20.00.	21.00,
21.30.
Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob nedeljah in praznikih: za odrasle 180.— lir, za otroke od
3 do 10 let 120.— lir.
URNIK OB DELAVNIKIH:
ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Motorna Jadrnica »Levante*: 9.30. 10.30, 14.30.
ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legalna ura)
Motorna Jadrnica »Levante*: 9.30, 12.35, 16 30, 19.20. 21 30.
Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob delavnikih za odrasle 160.— lir, za otroke od 3 do 10 let 100— lir.
Motorna jadrnica IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsak« dv« uri.
Ob praznikih avtobusna vožnja:
PORTOROŽ - KOPER - SV. NIKOLAJ ia obratna
llauutiiiar nam je dospela
nova pošiljka
nuj modernejših zenskih, moških in otroških ^6Vlj0V v veliki izbiri
TBEVISAN -Trit.ul. VasarilO- TREVISAN
E
POZOR!
OBIŠČITE NAS!
Ravnokar so nam
dospeli češkoslovaški RADIJSKI APARATI
41
LINO
..TESLA
TRST UL BATT1STI 20 Telefon Rev. 28-586
IZBIRA RADIJSKIH APARATOV NAJBOLJŠIH ITALIJANSKIH ZNAMK — POPRAVILA IZVRŠUJEMO ZELO TOČNO — PO. TRBBSC INC ZA RADIJSKE APARATE — Olajšav« pri plačevanja
PROSVET DRUŠTVO OPČINE uprizori DANES ljudsko igro v treh dejanjih in devetih slikah
,/hUkioM.x Odda,
Model ujejo pevakl zbor J OBKKMTKK H BALKT |
Zaradi nestalnega vremena se bo predstava vršila v dvorani. Vozil bo jjoseben tramvaj.
Po kratki in mučni bolezni je nenadoma preminul
ing. Ivan Gorkič-Dušan
Pogreb dragega pokojnika bo danes 4. t. m. ob 10 od tramvajske postaje na domače pokopališče
Opčine 4-7-1948.
Žalujoči brat Josip, svakinja Tončka, vnuka Anica in Ivo. teta Ana in ostalo sorodstvo.
UIVOD
D. D.
UVOZNI ll\l IZVOZUI Zli/III) - IMISIIimi JH VSK VRSTR POSLOV S TUZRMSTVOM IIU INOZEMSTVOM
TRST, uL Cicerone 8
TELEFON 80-00 - 29-306	56-38
KINO NA OPČINAH
SAMO SE DANES v nedeljo 4. t. m. predvaja KINO NA OPČINAH z začetkom ob 16 (po zvišanih nedeljskih cenah) veliki, živahni In z vsemi dogodivščinami veselo Segavi, barvani film za velike in male
..MORSKI ROPAR I KNEŽNA"
OGLEJTE SI GA VSI!
OGLEJTE SI GA VS11
Na sporedu prihodnjega tedna so samo filmi Izbrane kakovosti in lepote. V PONEDELJEK im TOREK izredno ljubko dovtlpen du. hovit film za mUd m c dekjeta, za poročene in vdove: »IZVE N A D EN J.4 v ljub: ?, ,t».
V SRED V SREČO*, v
, ETRI EK film Iz življenja kmefa idealista: »POT ' INA SONCA*.
Prihodnjo SOBOTO In NEDELJO pa velikanski zgodovinski film bivšega gospodarja miramarskega gradu cesarja Maksimilijana in tragične usode njegove žene Karlote: »OSVAJAC MEHIKE*.
4	julija 1948
IH Sionu
Jezik se razvija vzporedno z razvojem gospodarstva. Vsak korak naprej v gospodarstvu pomeni hkrati tudi novo oploditev jezika, vnašanje novih besedi v jezikovni zaklad. Brez izpopolnjevanja jezika si znanosti sploh ne moremo zamišljati. Svoje misli lahko izražamo le s pomočjo jezika, bodisi živega ali pa pisa-nega, z jezikom prenašamo svoje nisli na druge, širimo znanje ter izkustva. Cim bolj je človek do-vrševal način svojega življenja, tem bolj je rasla tudi važnost njegovega jezika. Brez jezika, brez razširjenosti ter utrditve književnega jezika ne more biti nobenega napredka. Ko se je v teku zgodovine buržuazija gospodarsko ter politično okrepila, je temeljito pometla z latinskim jezikom; ker je njeno gospodarno (zlasti trgovina) zajemalo najširše sloje prebivalstva, je moralo nujno priti do pojava take-Oa narodnega (književnega) jezika, ki se ga je lahko posluževal vsak delovni človek. V tej
LIR
TEČAJEV
NA IRlAiRIH OiEULIII
duhu slovenskega ljudstva, za tako šolo, ki bo upoštevala vso njegovo težko h. krvavo borbo proti nact/asmicnim okupatorjem. Ua bi se našt rane kmalu zaselile, pa šola še ni dovolj in tem manj zaradi tegc, ker je današnja šola dejansko le sestavni del nekega državnega aparata, v katerem slovenski človek ni zastopan, in prav zaradi tega moramo še podvojiti svojo dejavnost na področju gradnje našega jezika tudi izven tukajšnje državne šole. Tu mislimo predvsem na slovenske ter še nekatere druge tečeaje.
Močno bo zaleglo predvsem to, kar bomo zgradili s svojimi last-
Imm
-
4
wM
t , m
mati joče nad truplom svojega sina, ki so ga zverinsko UMORILI FALANGISTICNI POLICISTI MED NEMIRI PO 1. MAJU.
*m«n teče zdaj ves razvoj druž-Razlika pa je zdaj v tem, da outžmazija ni več nositeljica napredka, vprašanje književnega Jezika rešuje zdaj samo ljudstvo. ~eptati narodu njegov jezik, po-onemogočati njegov gospo-lirski ter kulturni razmah. Slo-verislco ljudstvo ne bo nikdar pozabilo, kar je doživljalo za časa J petnega italijanskega imperia-•«tičnega jarma. Nekateri italijanski politični krogi, ki rešujejo donej v Trstu ob zaslombi okupacijske vojaške uprave različna cažna vprašanja, prav nič ne mi-*ti.»o na navedeno in splošno zna-n° dejstvo, iz česar seveda jasno •ledi, da je v njih irkoriščevalna še zelo globoko zakoreninjena, sledi, da se niso skoro ničesar naučili iz katastrofalnega poraza Mussolinijeve politike. Slouenslci človek bo zaradi tega Menjal te ljudi še vedno na do-eela preprost način; volk sicer Menja dlako ne menja zlepa svo-PQ »tioje narave! Tako je torej * ljudmi, ki postajajo silno »ob-^tljiui, ko gre za «italijan*ke» zadeve. Ti ljudje pa zapirajo oči, *° are za življenjska vprašanja ^ovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju. Vsak pošten Slovenec jasno uidi in žit?o občuti, ° se pazijo še nadalje njegove najosnovne)ie pravice. Čuti se Oloboko užaljenega, kajti slovenja fcri je namočila tudi na Pri-”•0rskem sleherno skalo, vsako prude in tisti, ki danes na riaškem ozemlju delijo praui-co, prav nič ne priznavajo nje-°°ue težke borbe, gledajo nanj ^el° » prezirom ter tako sovraž-'|0stjo, da uidimo v tem jasen °kaz plitvosti njihove kulture ■*r nesramen poskus uvajanja *~re0a stanja, ki ga naše Ijud-^ ° noče več za nobeno ceno. n prav zaradi tega stanja se bo ”oi-enslc0 ljudstvo na Tržaškem je nadalje borilo, borilo bo še bolj strnjeno za svoje P^ice in se še trdneje povezo-
*	naprednim italijanskim 0‘banjem.
^eiko je reči. kakšno material-2? škodo je slovenski narod na baškem ozemlju utrpel zaradi ker mu je italijanssfcf im-^ la<i?em zanikal vse njegove *n°, ne narodne pravice. Pro-P^lo jt njegovo gosnodarstvo *** Pešala je rjegova kultura. Iz ®l'edenih raztoaov stojijo danes ‘ovenei na Tržaškem ozemlju
onio čim prej izločili zle r>otle-^Ice italijanskega imnerinVstič-zatiran'fn- kako bomo zace-1 svoje težke rane? Ljudstvo i&lOVar^a:	ne	ho™0 še na-
*e za svoje nravice! Jasno na j^ra biti tu. da se homn borili Posebei za tako slovensko šo-
■‘Jsn »ujou (ociort 0q op 'oj
nimi močmi! S tem seveda ne mislimo reči, da je državna šola brezplačna, saj vendar plačujemo davke, saj so v Trstu vendar marsikatero zgradbo ter ustanovo gradili .tudi slovenski žulji; slovensko zaledje je močno pripomoglo k njegovemu bogastvu! Pravimo z lastnimi sredstvi, ker mislimo prav na vse napore, ki so tu nujno potrebni. Moramo se učiti predvsem zaradi tega, da bomo bolje vodili tvojo borbo, moramo se učiti, da bo mo bolje gradili svoje gospodarstvo, moramo se učiti, da se ne bomo oddaljili od svojega lastnega telesa. od slovenskega naroda na splošno, ki prvič v zgodovini gradi svoje lastno gospodarstvo tako, kakor odgovarja njegovi volji ter njegovim željam.
Marsikateri slovenski človek na Tržaškem ozemlju ne posega orepooostoma ali pa celo sploh ne posega po .slovenski knjigi. Ta človek je obiskoval le itnli-j^nske šole (o tem največiem zločin« tržaški reakcionarni kroni nikdar ne govore v svojem tisku!), in fašizem je napravi? vse. kar je le mogel, da ga odrodi od
Za mnoge je to samo ime, za tistega pa, ki dobro pozna zgodovino svobode v zadnjem četrtletju, je Blagoj Ivanov več kot samo ime, je zastava antifašizma.
Mlad človek je, velike in močne postave, rdečkastega obraza ln energičnega pogleda, ki je obenem poln humanosti. Ne zna nositi civilne obleke kakor tisti, ki so leta in leta, vse življenje nosili uniformo. Zaradi tega se zdi nekam nerodno v svojem sivem suknjiču z dvojnim oprsjem in človeku se dozdeva, da bo pri vsakem gibu skočil iz njega. Ko govori, se zravna in pogleda človeku v obraz.
Leta 1923 je kot častnik bolgarske vojske sodeloval pri revoluciji, ki jo je organiziral Dimitrov proti diktatorskemu režimu. Prislužil si je ‘21 let izgnanstva. Pobegnil je. delal in študiral, dokler ni drug narod potreboval ljudi, ki so ljubili svobodo. Tako je leta 1936 odpotoval v Španijo, kjer je prevzel poveljstvo internacionalne brigad«’. Po triurni u diktatorja Franca so sledile zmage fa-ši/.ma vse do druge svetovni' vbj-ne. Bolgarija se je zaradi filona-cističnega kralja Borisa postavila proti demokraciji na stran nacizma in Ivanova najdemo v Rusiji kot borca. Sledila so vojna leta: obleganje Leningrada, Moskve. Stalingrada.
To ml je povedal tovariš. Nato sem ga prosil, naj mi predstavi Ivanova ter mi pokaže organizacijo. ki jo vodi.
»Trudova povinost# je največja delavska organizacija današnje
lastnega naroda. Ta človek pa se zaradi pravilne vzgoje v družini kljub vsemu še vedno čuti Slovenca! Tu se zdaj z vso ostrino postavlja vprašanje: kako naj ta človek posega v javno življenje, kako naj se udejstvuje v gospodarstvu, v gradnji slovenske kulture, kako naj se bavi z znanostjo. ko vendar ne obvlada dovolj svojega materinega jezika? In prap Zaradi tega je treba hiteti. uvesti je treba slovenske tečaje v slehernem kotičku, kjer živijo slovenski ljudje. Poučevati je treba z močmi, ki so na razpolago; ker je teh malo, jih je treba pravilneje razpodeliti. Na tem področju je treba delati z vedno večjo vnemo. Organizirati je treba tekmovanje med posameznimi tečajniki, organizirati najrazličnejše prireditve, katerih namen bodi poleg ostalega graditev knv.ževne slovenščine v našem ljudstvu.
Splošna borba, gospodarske težave itd. našega človeka zelo zaposlujejo, toda kljub temu je tre-
PREJŠNJI ZNESEK	. 633.181
PERNARČIČ LUDVIK	500
GUŠTIN IVAN . .	. 2.000
GORKIČ IVAN . .	. 2.000
DRUŽINA PERKO .	. 1.000
KARIŽ IVAN . .	. 1.000
SKUPAJ 639.681 Vsota 6500 lir je bila nabrana z nabiralno akcijo Prosvetnega društva «Simon Jenko«.
(Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovalcev sledi).
*	# *
OPOZORILO. Prispevki v sklad «7,a zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču« se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. 1/1., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi »Primorskega dnevnika» ul. S. Fran-cesco št. 20. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANICO glasečo se na njegovo ime.
proizvodnja
in irgcvlna s vezanimi cenami
ba najti časa za vse ostalo. Pomagati si je treba tudi s tem, da se uvajajo nove oblike učenja, potrebno je, da postanejo naši stenčasi v še večji meri tucl* šola za učenje materinščine, potrebno je da našega človeka ob vsaki priliki navajamo na pisanje, na dopisovanje v naše liste itd. Treba je še bolj dvigniti za-
nimanje za književno slovenščino, treba je doseči tako stanje, da se bodo učili prav vsi tisti, ki so zaostali.
Ljudstvo, ki je šlo skozi težko ter krvavo borbo, ne pozna ovir. Zaradi tega bomo v naši borbi uspeli tudi na področju gradnje našega slovenskega književnega jezika na Tržaškem ozemlju.
Zatjnia svetovna vojna, ki je hudo prizadela ves svet, ni s svojim pustošenjem prizanesla tudi našemu malemu koščku domovine to je istrskemu okrožju. Tudi tu še sedaj po treh letih od konca vojne naletiš še danes na znake težkega pustošenja. Toda to, kar se vidi s prostim očesom, ni še vse. Pustošenje je pustilo svojo sled veliko globlje v našem gospodarstvu, posebno pa v kmetijstvu. Da spoznamo vse posledice pustošenja in revščino gospodarstva na vasi, ojačano s sušo zadnjih let, se je treba poglobiti v delo in življenje delovnega kmečkega ljudstva .obiskati njih polja in vinograde v dobi rasti in pridelave ter rla mestu spoznati pomanjkljivosti in posledice pustošenja.
Pustošenje ni bilo samo neposredno, temveč posredno, slednje ni vidno ali je zato bolj občutno, je psihološkega značaja, ki je težje ozdravljivo in popravljivo kot je ono materialne prirode.
Vsa gornja dejstva so pripomogla, da je kmetijsko gospodarstvo zaostalo ne samo po globini, to je z intenzivnostjo obdelovanja, uvedbo strojev in raznih drugih tehničnih pripomočkov, marveč tudi po širini: neobdelana zem-
lja, zaostala obnova ali zanemarjenost vinogradov, brezbrižnost za zemljo in zapuščanje iste. , Za dvig življenjske lavni delovnega kmečkega .ljudstva v istrskem okrožju je potrebno dvigniti njegovo proizvodnjo na najvišjo stopnjo dejanskih možnosti, da bo iz pasivnega stanja, ki se v njem danes nahaja, prešla v aktivno stanje, ker so ji zato dani vsi pogoji, ki so jih pa prejšnji režimi vedno prikrivali, izgovarjajoč se na burjo, sušo, prenaseljenost itd. Hoteli so zadržati kmečko delovno ljudstvo v temi in zaostalosti, da ne bi videlo potrebe prcosnove načina obdelovanja, da bi ga zato laže izkoriščali. Gojili so sebičnost, podpirali prepirljivost in prav-darstvo, da so kmeta 3ržali v revščini in mu s tem preprečili zboljšanje njegove blaginje, kar bi pomenilo tudi zboljšanje pro-svetljenos.ti in odpravo ponižujočega jarma suženjstva in pod-ložnosti. Ker se je navzlic temu naš kmečki človek vsled svojega naravnega daru začel kulturno dvigati, mu je fašizem nasilno uničil vse njegove gospodarske in kulturne organizacije, zaprl šole in izgnal domačo inteligenco in na njeno mesto prive-
Marshallov načrt
Dne 30. marca je parlament A-meriških združenih držay sprejel sklep o vključitvi Francove Španije v sklop Marshallovega načrta. Splošno mednarodno mnenje je sprejelo ta sklep z ogorčenjem in nanj tudi reagiralo, ker je bilo ž njim ovrženo vse, kar so prej sklenili združeni narodi, in je bila dana odkrita podpora epigonu Hitlerju In Mussolinija.
V	ameriških vladnih krogih so prišli do spoznanja, da je ta parlamentarni odlok prezgodaj odkril tajne naklepe Washingto-na. Res, da uradniki gospodarskega oddelka že dolgo niso skrivali, da nimajo ničesar proti vključitvi Španije v Marshallov načrt. Končno pa je celo ta oddelek uvidel, da je med evropskimi narodi preveč dobro znan fašističen izvor in bistvo Francovega režima.
Povabiti Bevina in Bidaulta, Spaaka in Sforzo za isto mizo skupaj s »caudillom* bi pomenilo končno razkrinkanje »demokratičnosti# teh predstavnikov ameriških monopolov. Da bi se temu izognili, so sklenili, da je treba najprej maskirati fašistični značaj španske vladavine in tako olajšati Angliji, Franciji in drugim zapadno-evropskim državam javno priznanje vojaške in politične zveze s Francovo Španijo.
Predčasno priznanje parlamenta, katerega vodje niso postopali dovolj previdno, je postavilo v neugoden položaj ameriške vladne kroge. Dopisnik «New Vork Timesa# Reston pravi v nekem svojem članku, da so predstavniki gospodarskega departmana mnenja, da je sklep parlamenta demantiral uradno geslo, ki pravi, da Marshallov načrt zasleduje cilj. «podpirati demokracijo in mir#. Ta parlamentarni odlok potrjuje komunistično trditev, ki pravi, da predstavljajo Združene države reakcionarno silo, ki podpira vse reakcionarne režime na svetu, i.n da ni Marshallov načrt drugega kot vojni načrt, ki ima namen pridobiti za Ameriko vojaška oporišča v Evropi, pravi Reston v tem svojem članku.
Da bi vsaj delno /akrili porazni vtis odloka od 30. marca, so
na predlog gospodarskega depart-
in
v
Španija
mana nujno sklicali mešano senatno in parlamentarno komisijo. Ta komisija je izrekla proti vključitvi Španije v Marshallov načrt.
Vsi ti manevri pa nikakor ne morejo zakriti pred javnostjo dejstev, katera so če toliko bolj očitna, ker jih mora priznati celo <fiVew York Times«.
Ta dejanja govore o tem, da Združene države Amerike ne mislijo toliko1, kako bi nudile tudi .Francovi. Španiji svojo gospodarsko «pomoč», ampak da to »pomoč# že dejansko dajejo. Fašistična Španija zavzema važno mesto v načrtih ameriškega imperializma. Z vidika teh načrtov fašistični ustroj njenega režima ne predstavlja ovire, ampak je nasprotno celo ugoden zato, da Španijo vključijo v število inštrumentov, ki naj bi služili za ameriško ekspanzijo v kotlini Sredozemskega morja.
*
Ze v začetku 1948. leta so začeli vzpostavljati diplomatske odnose med Ameriko in Španijo.
Tisk je posvečal veliko pažnjo potovanju Mirona Taylorja v Španijo kot osebnega zastopnika predsednika Združenih ameriških držav pri' Vatikanu. Taylor je prišel v Madrid 1. aprila s so-trudnikom ameriškega vojnega ministrstva Robertom Bellom. Taylorjevo poslanstvo je bilo zavito v veliko tajnost. Sotrudni-kom ameriškega poslaništva v Madridu so bili izdali ukaz, da morajo obdržati v strogi tajnosti vse, kar zadeva ta obisk.
Vendar so vseeno prišle v tisk nekatere novice o tem, katera vprašanja so razpravljali v pol-drugournem razgovoru med Tay-lorjem in Francom. Washington-ski »Times Herald# je objavil vest iz Madrida, ki je bilo v njej govora o tem, da so Združene ameriške države začele tajna pogajanja velikega pomena, in da se je v teh govorilo, «da je treba postaviti Španijo, Italijo in
Francijo na prvo črto obrambe v primeru vojne z Rusijo.#
Po podatkih iz časopisa je bilo govora o načrtu, kako zavarovati amerikanko vojaško oporišče na evrop:# i celini. Ta načrt obsega pet točk: 1. Dovoliti Španiji pomoč po Marshallovem načrtu. 2. Postaviti Juana na španski prestol 3. Kronati bivšega italijanskega prestolonaslednika Umberta v Rimu. 4. Opremiti francosko armado z modernim (t. j. amerikanskim) orožjem. 5. Založiti Španijo z vsem mogočim orožjem in materialom, da bi lahko postavila na noge veliko in udarno armado.
Končni ciij Taylorjevega obiska je bil ta, da bi prišlo do kompromisa s Francom. Po tem kompromisu naj bi zasedel Juan španski prestol in bi sestavil reakcionarno vlado z vključitvijo nekaterih republikancev in socialistov, kakršen je Prieto, a Franco naj bi postal vrhovni poveljnik španske armade in bi obdržal vojno ministrstvo.
Na ta način bi dali videz (demokracije* španskega režima ter bi obenem prepustili Francu
špansko armado in nortfelj vojnega ministra, s katerimi bi razpolagal po mili volji.
V drugi polovici aprila je prišel v Washington Francov diplomat Lequerica, bivši poslanec pri Petainovi Vadi. Lequerica je znan, da je bil v tesnih etikih z nemškimi nacisti. Na ta način je prevze. posredovanje med Petainom in hitlerjevskim poveljstvom in pripravil francosko kapitulacijo.
Dobro informirana pariška revija «Monde» piše, da je Leque-rica odpotoval v Washington zato, da bo zopet navezal stike s svojimi »starimi tovariši#, zlasti z generalom Legue, ki je bil tudi poslanik pri Petainu. Le-guejevi globoko reakcionarni nazori niso nikaka tajnost. Po poročilu «Monde» bo Lequerica preizkusil teren tudi rta gospodarskem in finančnem področju. On upa, da bo dobil posojilo še preden bo Španija sprejeta v »zvezo evropskih gospodarskih so-trudnikov#.
V začetku marca sta odšla v Združene severnoameriške države dya vidnejša španska bankirja, grof Fontanar in Ignatio Herrero, da bi začela razgovore z ameriškimi bankami glede posebnih kreditov. Angleški tednik »Observer# je pisal ob tej priliki o prednosti formule »banka — banki#, katero mulijo uporabiti pri ameriških posojilih Španiji. Takrat je ameriški finanč-
POSLOPJE MINISTRSKEGA SVETA V SOFIJI.
Med „trudoi/aki“ i/ HoI»ariji
Bolgarije. Njeni člani grade ceste, obrambne jezove na Donavi, hidroelektrične centrale, železnice. Letos pa so pričeli graditi tudi stanovanjska poslopja.
Obiskal sem nekatere delavnice teh mladih ljudi in za tem njihov dom, ki je še v gradnji. Znašel sem se v povsem menavadnem okolju. Ne da sem mislil najti nekako vojašnico ali neke vrste organizacijo Todt. vsekakor nisem verjel, da bom videl to, kar sem, ko sem obiskal hišo, ki bo služila tem delavnim mladcem kot zatočišče v dneh njihovega dopusta.
Dospel sem okrog 5 popoldne. Fantje so pravkar odložili orodje. Stopil sem iz avtomobila in z začudenjem ugotovil, da imam pred seboj enega najlepših kotov Bolgarije. Razsežna planota, obraila z mehkim zelenjem pod goro Vi-tošo, ki se dviga v višino 2500 metrov. V daljavi na planoti, v sredi zelenja vasica belili hi« z rdečimi strehami, kopajoča se v soncu: Vladaja.
Potem sem ta kraj obiskal, ko je bil njihov počitniški dom dograjen. Ostal sem iznenaden, kajti niti v deželah Evrope, kjer je življenjska raven najvišja, gotovo ne morejo privoščiti svoji mladini v počitniških domovih tako udobnega in mirnega živ-
ljenja, kakor ga nudi svoji mladini Bolgarija. Udobna oprema, sobice z dvema posteljama in terasami, ki so podaljšane vse okrog zgradbe, prostorne jedilnice, telovadnice in higienske naprave ter umivalniki v vsaki sobi.
Evo, tega si nisem predstavljal.
V	gorskem hotelu za goste, ki mnogo plačajo, to da, toda za »trudovake# tega si res nisem mislil. Dobro vem, da to mora biti, da se bo moralo nekega dne to uresničiti po vsem svetu, ven-
dar nisem pričakoval, da bo Bolgarija prva.
Ne, nikakor ni trda in nevšeč-na doba 18 mesecev, ki jih mora vsak bolgarski mladenič preživeti na obveznem delu. To zaradi tega, ker se v državi, ki jo vlada ljudstvo, lahko upošteva nujnost vzgoje mladine za ustvarjanje nove družbe.
Po drugi strani moremo navdušenje teh mladincev razvideti iz dveh enostavnih številk. Program, ki si ga je trudovak po-
VODITELJI »TRUDOVE POVINOSTI# V BOLGARIJI.
stavil za leti 1947-48 je bil dosežen že y letu 1947, kar pomeni, da so mladinci izvršili dveletni načrt $ šestmesečno prednostjo. Danes hoče a tem špekulirati mednarodna reakcija. Ne samo danes, marveč že od leta 1922, ko so predstavniki Društva narodov trdili, da ima organizacija »Trud# predvojaško vzgojo. Toda komisija Društva narodov, ki je kontrolirala to organizacijo, je po povratku v Ženevo izrazila željo, da bi bila ta delovna služba uvedena po vsem svetu v interesu miru.
Trudovci nadaljujejo z delom za novo Bolgarijo, podprti kulturno in politično od Domovinske fronte. Gorovja odmevajo od bobnenja eksplozivov, skalovje se ruši, čuje se ritem pnevmatičnih svedrov in vse to se draži v eno samo veličastno simfonijo dela Ob Donavi ali na gričkih Bikovega ali v gozdovih Rodopske planjave ali na nepreglednih stepah Dobrudže, pod sončnimi žarki ali v vetru in blatu, ustvarjajo trudovaki r svojim delom nov zemljevid poti in zvez z Bolgarijo.
«Cas, ki ga danes preživljamo s temi dečki, nam je podarjen«.
S	smehom na ustih mi je v slovo dejal to Blagoj Ivanov in verjetno mislil na 25 let borbe, da se je to doseglo.
Sam sem mu hotel reči to, toda bil je hitrejši od mene.
NINO TONIETTI
nik Walter Sheruell predlagal v Barceloni, da je potreono pregledati sposobnost natalanske industrije.
Amerikanski poverjenik za delo v Španiji Calbertson, ki se je udeležil zasedanja trgovske zbornice, je podpiral predlog
predsednika Kleina glede dode litve kreditov frankintični Španiji in glede njene vključitve v Marshallov plan.
V	tem času je obiskal Madrid tudi general Clay, vojni guverner ameriške cone v Nemčiji. Po poročilih agencije «Telepress» je imelo Clavjevo potovanje v Španijo namen, da bi poučil Francovo vlado o vlogi, ki jo mora prevzeti Snanija v zapadno-ev-ropskem vojnem bloku. Dejstvo je, da je orišel general Ciay v Madrid takoj potem, ko so na anglo-ameriško-francoski konferenci v Londonu sklenili, da bodo vključili tudi zapadno Nemčijo v Marshallov plan kot enakovrednega člana.
Značilno je tudi, da je novoimenovani poveljnik ameriške mornarice v Sredozemlju admiral Shennan pred prevzemom poveljstva bival v Madridu,. kjer so ga sprejeli glavni predstavniki Francovega režima.
(Se nadaljuje)
del tujce, ki niso poznali ne dežele ne ljuili, da ne govorimo o razmerah.
Po končani vojni je ljudska oblasi začela takoj s celitvijo ran in z danimi možnostmi, ki jih je imela na razpolago, v deželi tako zaostali in gospodarsko opu-stošeni kot je bilo istrsko okrožje, je v tem kratkem času ustvarila naravnost čudeže navzlic vsem naporom reakcije, ki je našla močno in tudi materialno zaslombo v tržaški reakciji, da bi zmanjšala učinek dela ljudske oblasti.
Novoustanovljene gospodarske ustanove so jele popravljati to, kar je vojna uničila. Cela mreža gospodarskih ustanov je pre-pregla pokrajino, ki skušajo danes oskrbovati prebivalstvo z vsemi potrebščinami. V prvi vrsti so zadruge kot čisto ljudske množične gospodarske organizacije, one gospodarske ustanove, ki imajo neposredne, stike in največji vpliv na vse plasti delovnega prebivalstva, ki v njih isto samo odločuje o upravi in njeni organizaciji.
Z uvedbo trgovine po vezanih cenah, ki se bo vršila po zadrugah, bodo naši kmetovalci mogli nabaviti vse potrebščine po nižjih cenah in zaradi tega bo v njihovem lastnem interesu, da čim več blaga oddajo zadrugam po vezanih cenah.
Trgovina po vezanih cenah se bo morala vršiti na ta način, da bo dala kmetovalcem pobudo za dvig proizvodnje, ona jim bo morala nuditi vsa ze^o potrebna tehnična in kemijska sredstva kot sq stroji, traktorji, umetna gnoiila, škropila, semena itd. Z druge strani pa bo v interesu kmetovalcev samih, da spremenijo način obdelovanja v širino in globino. Potrebna bo mehanizacija in motorizacija obdelave, kar bo zmanjšalo potrebo delovnih sil, ki se bodo lahko uporabile za raztegnitev obdelane površine na neobdelano zemljo.
Poleg količinskega dviga pridelka, mora biti naloga odgovornih činiteljev, da se dvigne tudi njihova kakovost, kar bo omogočilo zadrugam, da bodo pridelke laže in bolje vnovčile, kar bo vsekakor v interesu kmetovalcev samih.
Dolžnost kmetovalcev pa mora biti, da stremijo k izboljšanju svojega položaja tudi za ceno odprave tradicionalnih navad v obliki posesti in obdelovanja, kajti samo na ta način se bo lahko dvignila življenjska raven kmečkega in z njimi v zvezi' vsega delovnega ljudstva.
S. C.
ZAPADNI
BONTON
Letos so bile v Južni Afriki volitve. Volivna borba se je v glavnem vodila med dvema reakcionarnima skupinama in sicer med skupino maršala Smutsa, ki prikriva svojo fašistično prakso pod »demokratičnim« plaščem, in med skupino Maiana, ki odkrito, z besedami in delom, manifestira fašizem Hitlerjevega kova. Zmagal je Smuts, ki je z ostalimi vladnimi strankami dobil večino 80 mandatov, dočim so jih nasprotniki dobili 70.
Ni važno, koliko glasov je dobil Smuts, važno pa je, na kakšni osnovi sq se izvedle volitve- Objavljamo nekaj sličic južnoafriške »demokracije#.
Od 11 in Pol milijonov prebivalcev ima pravico glasovanja samo 3 milijone, ljudi, to je samo beli del prebivalstva. Črnci, ki jih je 8 milijonov, ne smejo niti od daleč prisostvovati volitvam, kaj šele, da bi lahko volili. Mešanci, ki jih je pol milijona, pa imajo omejeno pravico glasovanja, to je, volijo lahko samo moški. Niti Indijci, državljani Južne Afrike, nimajo pravice glasovanja. Na ta način predstavlja južnoafriški parlament manj kot 20 odstotkov prebivalstva, torej
V	svoji ogromni večini samo ju-noafriške milijonarje, lastnike zlatih rudnikov, bele izkoriščevalce črnih množic.
Črnci, ki rujejo po zemlji in kopljejo zlato za «izbrane», milijoni ljudi, ki qbdelujejo zemljo z.a bele veleposestnike in na njej umirajo od utrujenosti in gladu, nimajo svojih predstavnikov v južnoafriškem parlamentu. Tukaj bi nam lahko kdo oporekal, ker ima 8 milijonov črnih Ban-tuancev pravico, da pošiljajo v parlament, ki se sestoji iz 153 članov, «svoje» tri delegate. No, ta trojica »delegatov# osemmili-jonske črnske rase pa mora biti sestavljena iz — belcev!
V	ostalem pa> ali lahko — po zapadno-evropskem demokratičnem bontonu — pridejo v parlament stvori, ki jim ni dovoljeno pojaviti se ponoči na ulici brez posebnega dovoljenja delodajalca in oblasti, stvori, ki jim In dovoljeno potovati iz kraja v kraj brez posebnega dovoljenja, stvori, ki ji m je prepovedan dostop v restavracije. v parke, na nogometna igrišča, v kino dvorane, v kopališča itd. Ljudje, oprostite, stvori, ki so »divjaki«, ne spadajo v parlament.
Smuts pa je zmagal in to nje-
govo zmago so vse radijske postaje zapadnega sveta javljale kot zelo važno in resno vest..
im
Trgovinski razgovori
med sovjetsko cono Nemčije in Dansko
KOPENHAGEN, 2 — Otto Buch-witz predsednik saškega parlamenta je bil te dni v danski prestolnici. Med drugim je šel tudi k ministru za trgovino Kragu, s katerim se je dolgo časa razgovarjal. Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da je bil razgovor zelo prijateljski tudi zaradi tega, ker je Buchwitz ponudil zelo ugodne pogoje za trgovinski sporazum med nemško sovjetsko cono in Dansko. Sovjetska cona lahko nudi veliko število izgotovljenih proizvodov, ki jih ni dobiti nikjer drugje, v zamenjavo z nekaterimi danskimi proizvodi. Trgovina s sovjetsko cono bo kompenzacijska in ne bo treba proizvodov plačati z dolarji, kakor je to v navadi v ameriški coni
V	kratkem bo v Kopenhagen prispela trgovinska delegacija sovjetske cone Nemčije.
Poletna kolonija židovskih visohošolčev
PRAGA, 2. — Češkoslovaška sekcija mednarodne visokošolske zveze je sklenila s svetovno zvezo židovskih visokošolcev, da bo organizirala poletno kolonijo za viso-košolce vseh zidovskih skupnosti v CSR. Kolonija bo od 14. julija do 20. avgusta. V to kolonijo bo prišlo tudi 400 visokošolcev iz Poljske, Madžarske, Jugoslavije, ZSSR. Francije, Nizozemske, Belgije, Švice in ZDA.
Trgovinska pogajanja med FLRJ in Anglijo
LONDON 2.	—	Jugoslovanski
pomočnik ministra za zunanjo trgovino Kopčok je podpisal z britanskimi oblastmi trgovinski dogovor za dobavo Veliki Britaniji količine lesa v znesku dveh milijonov funtov. Za sedaj niso še sklenili dogovorov o jugoslovanski dobavi žitaric in o plačilu britanskim delničarjem vrednosti tovarn, ki so jih nacionalizirali.
Poročajo, da je namestnik jugoslovanskega ministra za zunanjo trgovino Kopčok ob povratku v London izročil nove predloge jugoslovanske vlade za trgovinski dogovor. Britanski trgovinski minister je izročil svoj odgovor, ki ga sedaj preučuje jugoslovanska vlada.
_ 4 _
4- julija 1948
1
UTRJENI OTOK, KI ŽE STOLETJA ZAPIRA POT V SVET SREDOZEMSKIM DRŽAVAM
Ko je angleška trgovinska mornarica v začetku 17. stoletja v cvetoči trgovini z vzhodcm pričela na lastni koži čutiti občutno škodo in resne neprilike s strani morskih razbojnikov in napade sovražne Španije, se je začela Anglija zanimati za vstop v Sredozemlje. Vendar ni mogla nikdar stalno zasesti važnejših strateških točk.
V vojni, ki je izbruhnila po smrti zadnjega španskega kralja iz habsburške dinastije, sta se znašli Anglija in Francija kot nasprotnici. In prav .tedaj je Gibraltar zadobil oni strateški značaj, ki ga je ohranil do danes, in sicer, da more pretrgati vez med Vojnimi brodovjj v Sredozemlju in na Atlantiku, odnosno omogoča potolči vsako zase francosko in špansko brodovje. Pripomniti je treba, da je do te strateške situacije dovedlo dvoje dejstev: neodvisnost Portugalske, ki je prisilila Španijo, da je obdržala del svojega vojnega brodovja v Sredozemlju in osredotočenje fran-
coskih pomorskih sil na dveh kočljivih točkah, to je v Brestu na Atlantiku in Toulonu v Sredozemlju.
Kljub temu Angleži Gibraltarju niso pripisovali velike važnosti, tako da je sam Crormvell, kljub nasvetu svojega admirala Blakeja, leta 1655 opustil zasedbo čeri, da ne bi ošibil sil, kj so oblegale Dunkercjue.
Angležem je bilo mnogo bolj pri srcu Cadiz, kakor jim je bila dvesto let kasneje ljubša Ceuta, sodeč, da je Gibraltar brez vsake dinamične sile, ker nima suho-zemnega zaledja in ker je ožina, ki ga veže 5 celino, vse preveč izpostavljena napadom. Po ponesrečenem napadu na Barcelono, je admiral Rooke leta 1704 zavzel Gibraltar, da reši prestiž angleškega orožja. Utrdba je padla po štiriindvajseturnem napadu čet, ki so se izkrcale pod vodstvom Jurija von Hesse-Darm-stadt. Ta je na pečini izobesil habsburško zas.tavo, poveljstvo utrdbe pa prepustil Angležem.
mmm'-
v-x::-::šv
GIBRALTARSKA TRDNJAVA.
ANTON PAVLOVIČ ČEHOV
Zakon iz preračunljivosti
V hiši vdove Mimrinke v Pasji ulici so pirovali. Tri in dvajset oseb je bilo prisotnih, od katerih pa pet ni prav nič jedlo. Vihali so nosove in tožili, da se slepe. Sveče, luči in iz gostilne izposojeni kromov lestenec so svetili tako močno, da je eden izmed gostov — bil je telegrafist — važno zaklopil oči in začel govoriti o električni razsvetljavi v mestu in na deželi. Tej razsvetljavi kakor sploh elektriki je prerokoval sijajno bodočnost. Vkljub temu so ga drugi gostje le malomarno poslušali.
«Elektrika...» je godrnjal starešina s topim pogledom na svoj krožnik. «Po mojem mnenju je električna razsvetljava sleparija. Tu vtaknejo noter oglje in hočejo natrositi peska v oči! Ne, bratec, če mi že hočeš dati razsvetljavo, le nikakega oglja, pač pa nekaj resničnega, kar se da prijeti z rokami. Daj mi luč — razumeš! luč, ki je naravna in ni le slepilo!«
«Ce bi le enkrat videli, iz česa se sestavlja električna baterija«, je omenil velevažno telegrafist, «bi gotovo drugače sodili.«
«Nobene baterije nočem videti, sama sleparija... Prevarjajo le preprosto ljudstvo... Zadnje kaplje krvi mu iztisnejo... Vi pa, mladenič — nimam časti, da bi poznal vaše ime — bi pa vsekakor bolje storili, če bi pili in drugim nalivali, kakor da podpirate take sleparije.«
«Enako mislim tudi jaz, dragi stareširta«, se je oglasil s hripavim glasom ženin Aplombov, mlad mož z dolgim vratom in ščetinastimi lasmi. «Cermi učeni razgovori? Tudi jaz se rad kratkočasim, razgovarjaje se o vseh možnih odkritjih v znanstvu, toda vse o pravem času! In tvoje mnenje, moja draga?« je dostavil, obrnivši se k svoji nevesti.
Nevesta Dašenka, ki so ji bile zapisane na obrazu vse dobre lastnosti razen sposobnosti misliti, je zardela in dejala:
«On se hoče le z omiko ponašati in govori vedno o nerazumljivih stvareh.«
«Bogu bodi hvala, mi smo živeli vedno brez omike in sedaj oddajamo že tretjo hčer dobremu možu«, je pripomnila nevesti-ma mati z drugega Iconca mize, vzdihnila in uprla svoj pogled v telegrafista.
«Ce smo vam preveč neomikani, čemu prihajate k nam? Pojdite vendar k omikancem.«
Nastal je splošen molk. Telegrafist se je zmedel. Nikdar si ni bil mislil, da bo imel razgovor o elektriki tako čudne posledice. Nastala tišina je imela sovražen značaj. Imel jo je za znak splošne nezadovoljnosti in čutil, da se mora opravičiti.
«Vašo družino sem vedno visoko cenil, Tatjana Petrovna«, je dejal, «in če sem govoril o električni luči, ne pomeni še. da se je to zgodilo iz napuha. Darji sem vedno iz srca rad privoščil dobrega ženina. Dandanes je težko dobiti dobrega moža, Tatjana Petrovna. Dandanes se ženi vsakdo le iz sebičnosti, zaradi denarja...«
«Ali naj bo to namigovanje?« je vprašal z mežikajočimi očmi ženin, ki ga je bila rdečica polila.
»O kakem namigovanju ni govora«. je odgovoril telegrafist, ki je že izgubljal pogum «Jaz ne govorim o prisotnih. Menim le tako.. na splošno. Prosim vas!... Vsi vedo vendar, da sta se iz
ljubezni... Dota je le malenkost...«
»Ne, to ni nobena malenkost!« se je užaljeno vmešala Dašenki-na mati. «Govori, gospod, a ne zagovori se! Poleg tisočaka ji damo še tri obleke, posteljo, in to je poglavitno pohištvo! Le pojdi drugam in ogleduj si, kje dobiš tako doto!«
«Saj nič ne rečem... Pohištvo je v resnici lepo... jaz bi rad le o tem govoril, da se je bil užalil ženin, kakor da bi bil kaj namignil...«
«Ne namigujte«, je dejala nevestina mati. «S starešino sva vas povabila na ženitovanje, vi pa govorite o vsem mogočem. Ce ste že vedeli, da se ženi Jagor Feodorovič le radi koristi, zakaj nam niste tega prej povedali? Prišli bi bili in govorili kot sorodnik: tako in tako je, on, kakor se zdi, gleda le na svoj dobiček... Toda, grešnik si ti, dragec!« se je nenadoma obrnila mati s solznimi očmi k ženinu. «Jaz sem vas dobro pitala in napajala in svojo hčer sem bolje čuvala ko kak smaragd... in ti... si vse že prej preračunil...«
«In vi ste verjeli tej kleveti?« se je razhudil Aplombov, vstal izza mize in si pogladil svoje ščetinaste lase. «Hvala! Hvala za tako mnenje! Toda vi, gospod Biinčikov«, je nadaljeval 'in u,prl svoj pogled v telegrafista:	«Vi
ste sicer moj znanec, toda jaz vam ne dovoljujem, da se tako sramotno vedete v tuji hiši. Izginite!«	'T
«Kako menite?«
((Izginite! 2elim le, da bi bili tak poštenjak, kakršen sem jaz. Skratka, odidite!«
«Nehaj! Dovolj!« so se oglašali ženinovi prijatelji in ga potegovali na sedež. »Sedi! Nehaj!«
«Ne, pokazati hočem, da nima pravice tako govoriti. Jaz sem se poročil iz ljubezni. Ne razumem, čemu posedate še tu! Odidite!«
«Jaz nisem nič... Jaz sem vendar...« je mrmral zbegani telegrafist in vstal »Ne razumem nič. Prav, jaz odhajam... Se prej prosim, da mi vrnete tri rublje, ki sem vam jih posodil za nabavo telovnika. Jaz izpijem še svoj kozarec in — grem, prej mi pa plačajte svoj dolg.«
Ženin je precej dolgo šepetal s svojimi prijatelji. Ti so mu zložili rublje v drobižu, ki jih je nato nejevoljno vrgel proti telegrafistu. Ta je še dolgo časa iskal svojo službeno čepico, pozdravil vse in odšel. Tako se včasih konča nedolžen razgovor o elektriki! Ženitovanje se je bližalo koncu in prišla ie noč. Dobro vzgojeni pisatelj obrzda svojo domišljijo in pogrne nadaljnje dogodke s temnim zastiralom skrivnosti.
Rožnoprstna Aurora, boginja zarje, ščiti še Himna, boga svatbe, v Pasji ulici, toda za njo prihaja sivo jutro in daja pisatelju obilno gradiva za
drugi in zadnji del.
Sivo jesensko jutro. Čeprav še ni osma, je že Pasja ulica nenavadno živahna. Po pločniku le tajo razburjeni redarji in hišniki. V vežah se stiskajo zmrzle kuharice, v očeh se jim izraža naj-večja zaskrbljenost. Iz vseh oken kukajo prebivalci. Iz odprtega okna večje pralnice gledajo žen ske glave, druga nad drugo. ~
«To vendar ni sneg, to ni., človek si ne more predstavljati? kaj naj ie to«, se čujejo opazke.
(SE NADALJUJE)
Francozi in Spanci, ki so nameravali trdnjavo ponovno zasesti, so jo oblegali od 24. julija do marca naslednjega leta ter se končno naveličali. Tako je gibral-tarska skalina ostala v posesti Angležev in pogodba, sklenjena v Utrechtu 1713, jim je to posest potrdila «brez pravice na kakršno koli zaledno ozemlje španskega kraljestva«.
Otoček se potemtakem ni mogel drugače oskrbovati kakor po morski poti. In prav tej absurdni kompromisni klavzuli so se hoteli ogniti eni in drugi; Angleži s tem da so hoteli oskrbo otoka izsiliti od Španije, Spanci s tem da sq si hoteli Gibraltar ponovno zavojevati.
Ko je 1779 vezala angleške sile vojna v Severni Ameriki, so se Spanci, podprti od Francozov, ponovno lotili obleganja. V tri četrt stoletja je bil to štirinajsti napad na Gibraltar, ki je trajal od 11. julija 1779 do 12. marca 1783.
Toda tudi tokrat je bilo obleganje brezuspešno, ker je angleški mornarici vedno uspelo pravočasno nuditi pomoč oblegancem. Z versajsko pogodbo leta 1783 je bila trdnjava dokončno prisoje.na Angliji.
Od tedaj so ostale lastninske pravice Anglije do Gibraltarja nesporne. Postal je močna in odporna utrdba, prepletena z rovi in kavernami, zgrajenimi med obleganji, ki so jih kasneje še razširili, izpopolnili njih obrambo in temeljito oborožili.
Z otvoritvijo Sueškega prekopa se je pomen Gibraltarja še dvignil. Otok je postal oskrbovalna baza in ključ do glavne pomorske poti, ki je vodila v Indijo, obenem sklepni člen verige, raztegnjene preko Sredozemlja.
Danes je angleška politika svojo orientacijsko strategijo spremenila v toliko, da skuša bolj kakor v sredini Sredozemlja, koncentrirati pomorske siie ob dveh ožinah, namen, ki ima skoroda ofenzivni značaj s tem, da namerava zapreti v Sredozemlje vse obalne države in jih tako ločiti od zunanjega sveta.
Pojav novih vrst orožja bo verjetno dokaj zmanjšal pomen utrjene skale. Vsekakor stoji še vedno mrka in brezčutna, brezbrižna za intrigantsko in osvojevalno politiko svojih gospodarjev.
mizo s sivimi papirčki in na vsakega postavili prazno skodelico. Moder papirček, tokrat tudi s prazno skodelico, je prišel danes na drugo mesto. In vendar so čebele priletele baš k posodi nad modrim papirčkom in iskale, iskale medu; nikakor jim ni šlo v račun, da jim danes modra barva laže.
Nadaljnji poskusi pa so pokazali še več: da vidijo čebele ((barve«, ki jih človeško oko ne zaznava. Za nas nevidni ultravio-letni žarki so za čebele prav jasno vidni, zato pa onih žarkov, ki jih mi razlikujemo na rdeči strani spektra, čebele ne vidijo.
Kako daleč v podrobnosti lahko predremo s takimi poskusi, posnemamo iz dejstva:	dognali
so, da čebele ne razlikujejo mnogo med oranžno, rumeno in zeleno barvo, da pa občutijo modro zeleno kot popolnoma svojevrstno barvo, kot tretjo glavno barvo občutijo modro in vijoličasto, kot četrto pa za nas nevidne, že omenjene ultravioletne žarke.
Po teh in podobnih izsledkih bo umen čebelar našel sredstva, da umetno napoti čebele na ono pašo, kjer je v danem trenutku največ medu.
MED ODDIHOM
Morske pošasti
Pretirana bojazen pred morskimi volkovi je
plod živahne fantazije časnikarjev in pripovedovalcev pomorskih dogodivščin
Ce&elai
tti 1'Ci'tve
Ze v naprej se nam vidi verjetno, da žuželke najbrž prav dobro razlikujejo barve. Ce metulj leta od cveta do cveta in — sam Živo pisani išče gostoljubja pri vseh možnih najlepših barvah — ali je mogoče, da ne bi imel smisla zanje! In vendar je bilo v resnih znanstvenih krogih izrečena domneva, da žuželke barv sploh ne razločujejo. Vendar ta domneva ne drži. Poizkusi, ki so jih napravili zoologi, so v svoji enostavnosti tako duhoviti, da jih je vredno opisati.
Postavili so n. pr. na prostem na moder papirček stekleno posodico z raztopino sladkorja. Ko so čebele našle to 'bogato skladišče sladke hrane, so začele pridno prihajati na pašo. Neumorno so prihajale srebat, odnašale «med» v panj in se zopet vračale v kratkih presledkih. Prav lahko je bilo sedaj priučiti jih na modro barvo.
Drugi dan so ponovno pokrili
Ni dvoma, da je znamenita morska kača, ki je skozi leta polnila stolpce prizadevnih časnikarjev, povsem diskreditirana. Njeno zlo slavo je podedoval kup raznih »morskih pošasti«, ki še vedno plašijo ljudi, zlasti kopale v poletnih mesecih.
Med temi morskimi pošastmi se zdi najnevarnejši morski pes ali morski volk, ki že s samim imenom vzbuja privide odgriznjenih nog in krvavih ostankov nesrečnih brodolomcev. Strahotne legende in zgodbe iz mornarskega življenja in druge, vse preveč pretirane iz raznih kopališč, so ta njegov slab glas le še povečale. Toda, kdo so prav za prav ti morski volkovi?
Ni namreč nujno potrebno, da tehta morski volk deset ton in da meri v dolžino deset ali dvanajst metrov. Ako bi hoteli omeniti vse vrste morskih »pošasti« povsem enakega ustroja kakor nam znani morski volk, bi jih mogli našteti kakih 220, razmetanih po vseh morjih, in sicer od malega Spinax niger, ki le stežka doseže pol metra, do velikana med ribami Rhineodon typusa, ki v resnici lahko odtehta onih zgoraj omenjenih deset ton.
So to ribe, ki žive po večini na širokem morju, odlični pla-vači, mesojedi in lovci na vse vrste drugih rib ne da bi se ozirale celo na lastno vrsto, zadovoljujoč se v stiski tudi s hru-stavci in mehkužci. Toda govoriti kaj več o njihovem razbojni-štvu, bi pomenilo potrjevati pretirana časopisna poročila, ki jih zoolog nikakor ne bi odobraval.
Težko je reči, kakšne vrste morske pošasti vidi kopalec, ki v primeru nevarnosti misli le na to, kako bi čimprej s svojimi žabjimi gibi dosegel obalo.
Ni dvoma, da je izgled in pojava večjih morskih živali ustvarjena za to, da vzbuja strah; naši
predniki na pr. so ta strah poznali še v večji meri kot mi dandanes. V starih prirodopisnih z^ piskih beremo o belem morskem volku naslednje:	«Je krvoločen,
požre celega človeka, kajti dogodilo se je, da so v njegovem želodcu našli moža z vso vojno opremo...«.
Toda med velikimi morskimi ribami, kakor na pr. Rhineodon typus in Cetorbinus maximus, ki tudi prav za prav spadata med morske volkove, sta povsem nenevarna in le kakih pet ali šest vrst med šestdesetimi kažejo nagnjenje napasti tudi človeka. Med njimi Carcharodon carcharias, tako imenovani «človekožer» počne to prav gotovo. In je ne-
malone kakor dvoživke, in imajo torej mnogo več izkušenj z morskimi nevarnostmi kakor mi, se mnogo manj boje morskih volkov nego nekaterih drugih morskih prebivalcev. Tako na pr. baracude (sphyraena), ki lahko povzroča plavalcu zelo nevarne rane.
Gotovo je, da morski psi niso tako nevarni, kakor se o njih trdi. Res je, da je bilo postavimo na avstralski obali od leta 1919 do 1933 med številnimi kopalci 38 primerov, ko je morski volk napadel človeka. Res je tudi, da so rane, povzročene po ugrizu morskega psa, malone vedno smrtne. Toda vse to velja za obale in morja v tropičnih pasovih. V
mara prav on vzrok onih redkih primerov, ki jih poznamo iz časopisnih poročil, da je namreč tega ali onega kopalca napadel morski volk. Izjemnost in redkost teh primerov je razvidna iz naslednjega zanimivega dejstva: Američan Herman Oebrichs je leta 1860 v listu «The Sun« obljubil nagrado 500 dolarjev za vsak primer, ki bi se dal dokazati, da je morski pes napadel kopalca severno od rtiča Hatte-rast; mož je umrl 1906. leta, ne da bi mogel izplačati nagrado.
Pač pa imamo v morju mnogo nevarnejše zločince. Domačini tropičnih in subtropičnih obal, o katerih lahko trdimo, da žive
naših krajih lahko trdimo, da se taki primeri skoraj ne dogajajo.
Pač pa bi mogli reči, da je človek, ki je morskega volka. Kajpada to ni mišljeno dobesedno, toda z vsem, kar ta žival lahko nudi našemu gospodarstvu, bi ta trditev prav gotovo ne bila pretirana: olje, ki ga pridobiva iz njegovih jeter, uporabljamo za nekatere bolezni, nadalje izkorišča človek njegov žolč, pepel kože, zobovje in drugo. Koža, jetrno olje, meso, ribja moka se s pridom uporablja v moderni industriji. V nekaterih centrih Avstralije, ZDA in Japonske organizirajo že skupinske love na morskega volka.
r d
UPCt
g
Orodne vaje so važen del telesne vzgoje
Potrjena je važnost vaj na orodju zlasti za začetnike, torej pri splošni telesni vzgoji širokih mas fizkulturnikov, prav tako pa so vaje na orodju priznane kot športna panoga, ki je važen del olimpijskega programa, polje dela za specializacijo in za najboljše telovadce. Tako se vaje na orodju v našem delu pojavljajo v nižji stopnji, pri prvih korakih šolanja fizkulturnikov, kot koristno sredstvo splošne telesne vzgoje, v najvišji stopnji pa kot posebna športna disciplina. Pri tem moramo poziti na nekoliko važnih okolnosti:
1. Vaje na orodju morajo služiti utrjevanju zdravja, pomagati morajo prirodnemu telesnemu razvoju in popravljati vse one škodljive posledice, ki se javljajo zaradi dolgega sedenja, (n. pr. v šoli), pri utrudljivem enostranskem delu, (n. pr. pripogibanje pri delu na polju).
2. Vaje na orodju morajo ostati v mejah tega, kar se poedini skupini tekmovalcev lahko zada kot nalogo, ki pa vendar ne ’sme biti pretežka, da ne dosežemo ravno obratpega kar želimo.
3. Vaje na orodju so del vsestranskega fizkulturnega dela in njemu tudi služijo, nikdar pa ga ne morejo zamenjati.
NE SAMO VAJE NA OHODJU.
Vsestranski fizkulturnik je te-j lesno dobro razvit. On je dober , tekač, skakalec, metalec, plava-
lec, smučar, planinec in igralec raznih športnih iger. Ne smemo pa ga prezgodaj specializirati za vaje na orodju. Opustiti moramo vse one napake, KI so se dogajale v prejšnjih telovadnih društvih, kjer so poedini primeri prezgodnje specializacije rodili telovadce z nesorazmerno razvitim gornjim delom telesa, z močnimi rokami, toda slabimi nogami, telovadce, ki so izvajali samo nekatere vaje, so pa zanemarjal predvsem vaje vztrajnosti in brzine. Znani so tudi primeri nepravilne kampanjske priprave za javne nastope, ko je vse delo ležalo samo na izvajanju in na učenju zletnih prostih vaj in iger. Nedavno smo gledali v Zagrebu najboljše telovadce in telovadke na orodju iz vse Jugoslavije. Z radostjo smo morali pri najboljših telovadcih ugotoviti veliko elastičnost, mehkost gibanja in resnično visoko vsestranost fiz-kulturnika. Pravi strokovni in koristni primer vežbanja vaj na orodju vidimo prav pri tej skupini najboljših, v načinu treniranja in končno v izvajanju vaj.
KAJ DOSEŽEMO Z VAJAMI NA ORODJU.
Vaje na orodju so izrvstno sred-,tvo za razvijanje smisla za red in disciplino. Navajajo k pazljivosti, poslušnosti, samoobvladovanju in na hitro izkoriščanje časa. Telovadec na orodju se mora znajti v vsakem trenutku. Razvija se čut ravnotežja, z vajami na orodju postanemo odločnejši, sigumejši
in smelejši, medTem ko druge panoge fizkulture kot plezanje, rokoborba in nošenje bremena razen moči resnično ne razvijajo celega telesa. Telovadec na orodju pa vskladuje svoje kretnje, zna premagati razne zapreke in se z lahkoto znajde tam, kjer se drugi ne bi znali. S stalno telovadbo dobimo hitro orientacijo, spretnost in pogum. Vaje v vesi in opori, ki se brez orodja ne morejo izvajati, večajo gibčnost sklepov, orientacijo v prostoru, nas navadijo na nevarnosti, pa tudi na bolečine. Vežbanje na orodju je glavno sredstvo estetične vzgoje, pri. njem se navadimo pravilne drže i° odmerjenih ritmičnih gibov.
Vaje na orodju v širšem smilu ne zavzemajo samo vaj na bradlji, drogu, krogih in na konju, ampak tudi vaje na tleh (talno vadbo), razne preskoke, vaje na gredi, na lestvinah, plezalne vaje, va-*je z najprimitivnejšimi orodji in pripravami, kakor so strm nasip, lesen ali zidan zid, drevo in vsaka ograja.
V dobro izvajanih vajah na orodju se menjajo gibi v jakosti, raztezanju in krčenju mišic in sklepov. Oblikujejo se gibi z roko, v pasu, z vratom, trupom in nogami. Vse to so primeri, kako lahko zdravimo lažje slučaje slabih posledic dolgega sedenja, enoličnega gibanja v nekem stanju, posledic dolgega zadrževanja v zaprtih prostorih, v nekem odrejenem položaju in slično. Zato je
tudi izvajanje vaj na orodju postalo tako važen del pri zdravljenju telesnih hib. V Jugoslovanski armadi služijo vaje na orodju kot odlično sredstvo za pridobivanje vojaških praktičnih sposobnosti. Na Mladinski progi so mladinci poleg bivališča vsake brigade zgradili telovadišče z enostavnim orodjem. Zato je vežbanje na orodju pozimi važen del programa splošne telesne vzgoje. Vaje na orodju nam dopuščajo poleg vsega še dovolj časa za planinstvo, smučanje, drsanje in za razne zimske športne igre. Na posvetovanju za splošno telesno vzgojo in za vaje na orodju je bilo določeno, da spadajo tekmovanja
II. in III. razreda v splošno telesno vzgojo širokih mas fizkulturnikov. Tako so osnovne enote organizacije dobile nove naloge. Poleg tekmovanja za fizkulturni znak, masovnih tekov in ljudskih mnogobojev spadajo v ta del tekmovanj tudi vaje na orodju II. in
III. razreda.
Tour de France
Te dni se je pričela v Franciji velika kolesarska dirka okoli Francije «Tour de France«. Na diski sodelujejo poleg Francozov še Belgijci, Nizozemci, Italijani in drugi. Po prvih etapah vodijo Francozi. Italijan Bartali, ki so ga imeli za favorita, je šele na 18, mestu. Rezultati po tretji etapi so: 1.) Bobet (Francija) v 21.9’3"; 2.) Lambrecht (mednarodni tekmovalec) v 21.10'29”; 3.) Mathieu (Belgija) v 21.13*18”.
V aprilski številki ((Tržaškega glasbenega vestnika« smo čitali kratko poročilo o koncertu ške-denjskega pevskega zbora, ki ga je napisal VU (Vrabec Ubald). V njem pravi ,da se ne more strinjati z dirigentom glede ritma in tempa, ker je bilo le pruveč ruba-tov, fermat, ritardandov in ac-celerandov. Ne da bi se hotel spuščati v kako nasprotno kritiko, bi rad prav na kratko pojasnil, kako pride do tega, kar VU osporava.
Petje, pravimo, je idealiziran govor. Iz tega sledi, da je beseda v zapeti pesmi ravno tako važna kot napev sam, če ne še več. Iz nauka o pesništvu vemo, da imajo pesniki pri pesnitvah svojo pesniško svoboščino, ki se pojavlja v tem, da na konce rim postavljajo besede tako, da dobe včasih naglas, ki je v nevezani besedi nepravilen. Ce pojemo tako besedilo z nepravilnimi naglasi, se nam ta nepravilnost še potencira in se upira našemu ušesu, kar se pa pri samem deklamiranju besedila ne toliko upira. Ker naši skladatelji zelo pogosto jemljejo besedila s pesniškimi svoboščinami, je nujno potrebno, da najdejo sami način, kako bodo besedilo spravili v pravilen ritem. Kjer pa skladatedji to spregledajo, je nujno potrebno, da pevovodje ublažijo trdote slabe deklamacije. Izmed slovenskih glasbenikov se mi čudita še edina Anton Lajovic in Janko Ravnik, ki sta pisala bolje komponirala besedila tako, da deklamacija teče neoporečno. Tudi pri Emilu Adamiču, našem do sedaj najplodo-vitejšem zborovskem skladatelju, najdemo često napake, katerih bi se bil lahko izognil. Pribijam pa, da pri njegovih novejših delih tega več ne zasledimo.
Pevovodja, ki z zborom reproducira umetnino, je vezan seveda na ritem in dinamiko, predpisano od skladatelja, lahko si pa privošči nekoliko svobode v pojmovanju vsebine, ki jo hoče reproducirati. Pravilna deklamacija je že del vsebine. Ako besedilo pesmi razčlenimo, vidimo, da nam besedilo govori o enem ali več dogodkih (mislih), ki so povezani med seboj.
Da bi te misli ne tekle ena v drugo brez prehoda, je potrebno, da se včasih pri petju ustavimo in tako nastane nenapisna fermata, ki, pa je nujna. Ako se nadalje vživljamo v besedilo, bomo naleteli na misel, ki nujno zahteva, da malo pohitimo ali pa obratno, to je, da zadržimo. Da ne bo pesem monotona, to je samo ritmična in intonančna, je potrebna diferenciacija raznih misli, da pride do kontrastov v doživljanju, in kar daje pesmi vsebino. Taka pesem je razgiba-
na in obenem doživeta. Iz tega sledi, da pevovodja dobro pretehta najprej besedilo, se seznani z deklamacijo in se zamisli, ali bo mogel rtovoljno ponazoriti vse doživetje, to je vsebino, svojim pevcem, da bodo tudi oni doživljali misli in to izrazili s svojim glasom, ki bo sedaj gotovo plemenitejši, kot pa tedaj, če bi ga ne.
Vzemimo nekaj praktičnih primerov. Prav gotovo poznajo vsi pevovodje narodno pesem «SoSi», ki jo je harmoniziral Oskar Dev. Besedilo pravi: «Soča bela! Kaj so bele tvoje vode od solza naših mater in sestra, k; ne bodo več vesele? itd... Cul sem ponekod, da pojejo od začetka pa do besede «sestra» vse v enem tempu. Po mojem je tako predavana pesem nedoživeta. Narodni pesnik, ki je to pesem zložil, se je najprvo zagledal v reko. Trajalo je gotovo nekaj časa. predno se je vprašal: «Kaj so bele...« itd. Nastala je tako nujna fermata po besedi «bela», ki hoče nazorno prikazati, da je pesnik prvi dve besedi vzkliknil in šele čez nekaj časa nadaljeval. Jaz mislim, da je tako prikazanje logičnejše itt napravlja bodisi na izvajalca kot na sposlušalca globlji vtis.
Vzemimo n. pr. Adamičevo «Pismo«. Besedilo pravi: «Bom pismo pisala s to rdečo krvjo, ga fantu poslala čez dol in goro. Tri leta te čakam, te ljubim srčno, solzice pretakam itd.«. Logično bomo peli v enakem tempu prva dva stavka. Odslej pa je nujno potrebno, da se zamislimo, kako je dekle pisala. Najprvo je napisala «tri leta te čakam«, nato je gotovo malo pomislila in nadaljevala «te ljubim srčno«, pa še malo pomislila in nadaljevala «solzice pretakam« itd. Tukaj je logika v razvoju dogodka in ima zatorej tako petje vsebino, ker je doživljeno.
Zašel bi predaleč, če bi hotel na podoben način razčleniti še druge primere. Pribijam le to, da je razčlemba besedila nujno potrebna, da pridemo do logičnega podajanja, kakor zahteva vsebina pesmi, to je besedila.
K vsebinskemu petju spada nedvomno tudi pravilna izgovarjava. Najhuje je z glasom e. Na Primorskem ga izgovarjamo pri čitanju vseskozi kot ozki e, doma pa povsem drugače, to je tudi široki e. Ta božji e dela preglavice ne samo pevcem, ampak tudi pevovodjem, ki si niso doma o pravilnem slovenskem govoru.
Ako bomo združili vse te tri momente, to je pravilen izgovor, pravilno deklamacijo in pa doživljanje besedila, bomo govorili o vsebinskem petju.
MILAN PERTOT
OGENJ IZPOD NEBA
Sonce je s svojimi pekočimi Žarki razgrelo planjavo. Najnižje zračne plasti so se v dotiku z njo ogrele, postale so lažje in se °d nje odtrgale. Dvigajo se više in više, noseč s seboj drobcene vodne hlape, podobne mikroskopskim mehurčkom. In v teh se dogaja nekaj zanimivega: ako se iz ene teh kapljic odtrga skrajno drobcen delec, čigar premer ne doseže niti stotisočinke milimetra, povleče za seboj gotovo število elektronov in ustvari s tem električno napetost.
Ker pa se je v neznatnem mehurčku nabralo mnogo preveč teh elektronov, v vodi spodaj pa jih je ostalo premalo, narava ne bo oklevala izenačiti nesorazmerje. Trenutno to še ni možno in tako se mase vodnih hlapov s pomočjo ogretih zračnih plasti dvigajo in naraščajo in s tem naraščanjem dvigajo, jačajo svoje sile v primeri z zemeljskimi. Kapljice plovejo sedaj že skozi hladnejše in mrzlejše zračne tokove, stiskajo se druga k drugi, združuje se in ustvarjajo redko meglico vodnih kapljic, ki postanejo že vidne. Drobne kapljice se zlivajo in postajajo vse večje.
Na horizontu se pojavi temen oblak; postaja vedno večji, vedno težji in grozi z nevihto: milijoni voltov čakajo sproščenja. Toda med oblakom in zemljo Je odličen izolator — zrak, ki se ne bi pustil presekati, da ni po njem raztresenih prostih elektronov. Ti planejo sedaj v divjem letu proti zemlji, ki jih vsesava. V tej blazni brzini, ki se veča in ve>-ča, trgajo molekule in drobe atome, ob katere zadevajo in z njimi bogate svojo silo kalčor plaz, ki se utrga v gori. Tako sprosti onih nekaj elektronov milijone in milijarde drugih. Z zbrano silo trgajo zračne plasti s slepečo svetlobo in treščijo na zemljo. Ognjena kača je dosegla 20.000 stopinj. Grozljivo bobneje je razparalo zrak: strahotna lepota naravnega pojava slepeče vztrepeta in izgine v odlomku sekunde.
Orientacijski
 čut-----------
Tako imenujemo poseben čut, ki ga imajo nekatere živali, da se vedo orientirati ali usmeriti v prostoru. Dognano je, da divje gosi in race poznajo svetovne smeri in da se po navadi izognejo nevarnim vetrom in metežem. Lastovkam se čudimo, kako najdejo pot v Egipt in iz Egipta v naše kraje. Gotovo je tem živalim dan poseben čut, ki ga druge nimajo. Vse kaže, da ga je imel tudi človek; pri njem se je dandanes že precej zabrisal, le nekateri ljudje ga kažejo v vidnejši meri. Primitivni Eskimi rišejo v sneg čudne zemljevide, Patagonci
imajo podobna znamenja v pesku; o Hotentotih pripovedujejo, da nikdar ne zaidejo v kamenitih puščavah Južne Afrike, Indijanci pa najdejo pot v Amazonskem pragozdu, kjer bi se človek druge rase neusmiljeno zgubil in poginil. Marsikdo je že doživel, da je v kakšnem znanem kraju, ako je nagloma padla megla, izgubil vsako orientacijo. V velikih mestih tujec zgreši pot, tudi če biva delj časa v mestu in hodi češče v tej smeri, dočim se drugi že prve dni z lahkoto orientira. Doktor Maurier pripoveduje o svojem součencu, ki je kjer koli in ob katerem koli času natanko poka* zal vse strani sveta in se ni zmotil, tudi če so mu zavezali oči, ali če je prišel v docela neznan kraj. Ko so ga ob neki priliki vprašali« kako je mogoče, da se tako dobro orientira, je odvrnil:	«N®
vem. Nemara imam to v želodcu«.