ČEPRAV JE POČITNIŠKA SEZONA NA VIŠKU, NE JENJA DRUŽBENA IN POLITIČNA DEJAVNOST
 Kako smo organizirani
|f   Predlog za novi statutarni sklep — Ali imamo delovne programe? — Stare navade — stare napake
Pred nekaj dnevi smo slišali takole ugotovitev: letos ni po-ditka, čeprav posamezniki za-res zasluženo odhajajo na po-čditnice. Ugotovitev je todna. Mogoče niikoii prej m bilo boaj . delovnega leta od letošnjega. Delamo na vseh ravneh — od federacdje do republike ia od občine do delovne organizaci-je. Veliko je sestankov. Govo-rimo iri iščemo najkrajšo pot za akcijo. Razumljdvo, da tu-di pri nas, v naši občini ne mirujemo. Tudi pri nas se se- " stajamo, razpravljamo, snuje-n» programe, nadrtujemo ak-oije. In to po vrsti — od ko-miteja občinske konference zveze korajunistov do tetneljne organizacije združenega dela. Torej počitnic ni, na pooitndce pa vendarle odhajamo.
Vidite, kamite občinske kon-ference ZK prl nas je npr. na zadnji seji razpravljal o no-vem statutarnem sklepu. To je bila še ena priložnost, da po-gledamo v »ogledalo« naše or-gamziranosta' da poiščemo naj-boljše oblike organiziranja, da prouoimo dosedatijo prafcso, da se primerjamo z drugimi v na-Sem mestvi (komaite je raaprav-ljal tudi o statutarnem sklepu mestne organizacije ZK) ibd. . čeprav smo govarili o suho-pami zadevi, je vandarle tre-ba povedati, da je prav zaradi tega prišlo do» soočanja dose-danje organizlranosti s takšno, kakršno si želimo. Na tem se-stanku smo laftko videli, kako partija v bazi živi in dela, torej v zdiruženem delu in v krajev-nih skupnostih.
Orgamzirani, toda kako
Glede tega bd laftko z goto-vostjo rekli, da smo začeli o organiziranju partije v baai stobeti pred dvema Ietoma in da se je to pokazalo kot zelo pravilno in učinkovito. Sedaj imamo, zahvaljujoč temu, sko-raj v vseh celicah združemega dela v naši ob&ini orgaiiizaoijo ZK, jasno tam, kjer so za to osnovnd pogoji. Te orgamizaci-je so tudi zaživele. Obfiutitije njihovo navzočnost, razumlji-vo, da nekje bolj, drugjemanj, vendar se obfiuti- Ni dvoma, da obstajata tudi pasivnost in neizdelanost. Medtem pa smo, formalno vzeto, v združenem delu organizirani. Lahko bi ce-lo rekli, da bolj kot kdajkoli prej; še vedno pa ne moremo delavata lcot organiaira:na re-volucionarna in avantgardiia sila, da bi vztrajno in z revolu-oianarno doslednostjo uresniče-vali sklepe naših kcttigresov, zlaeti njlhove resolucije. Prav tako nismo pripravljenn svoje-ga dela opravitd sistematično in pri tem spoštovati določenih zakonitosti, kot so programskio . delo, selekoija in aktualnost problemov, in probleme, da bi proučevati lastno prakso svoje življenje in da bi ga soooili s splošnima ugobovitvami in ak-oijami. Prav tako ni čutiti po-polne angažiranosti v širšem planu, na katerem bi prišlo do veljave hotenje pretrgati ssta-rimi navadami (lahko bi rekii tudi z dslom), da na njihovi podlagi ne bi prišli do nofvih (in nepotrebnih) napak. Z eno besedo, kaže, da še nismo ra-zumeli, da smo preskodili prag
novega, agodioviiiskega obdob-ja, kjesr ni prostora za pasdv-nost in neodtočnost.
Fortnalno navzoči
PomanjMjivosti v tej' sferi življenja se čutijo.pače to ho-čemo ali ne, pa tudi y tisti dru-gi, v bazd, v krajevnUi sfcuipno-stih. Tatn smo kot partija prav tako navzoči, moramo pa prd-znati da le bodj formalno, ma-nifestatdvrao, manj pa (pone-kod najmanj) delovrio, akcij-sko, sistematičnio itd. Malo je prizadevanja, da bi se to po-pravilo, da bi se sile združile, da bi oboutili vso zapletenost življenja v krajevni skupnosti in na »ekranu« partijske a-itiv-noBta. Za te trditve je veliko dokazov. Na pritneir, organiza-oije ZK so še vedno formalno vključene v delo krajevnih skupnosti. Ni močnejše poveza-nosti, kl bi zagotovila dolgo-rocno usmeritev zveze komuni-stov pri uveljavljanju ustavnih obveznosti (in ustavnega pro-grama) tn zajamcSila sistema-tično delo in s tem tudi spo-pad z vsemi problemi v kra-jevnd skupnosfei, kar je ena ba-stvenih predpostavk, da bi spre-menili odnose (in naivade) v krajevmi skupnosti. Komiunista iz zdmženega deda še vedno »bežijo« iz kraievne skupnosti in se malo ald nič ne zandmajo za njene probleme. Prav tako tudi komunistd, ki so povezani na terenu, še nlso »uspeli« naj-ti, ugotovitt, kje je njihovo me-sto, temveč životarijo od se-stanka do sestanka, od ene splošnostd do druge. Enim kot drugim manjka akcije in hote-nja.
Potem pa sam statutarni sklep ne more rešiti vseh teh problemov, 6etudi lahko (topa tudi optimalno omogoča) aa-gotovl »zakonitost« tega de-la. Tega pa tadi omogoča. O tem se bodo prepričaM vsi ko-mnndsti v naši ob&Lni, ker bodo imeli ta sklep kmalu pred se-boj. Zaradi tega je dobro to srečazije motivirati globlje. Ka-
že, da bi morald tudd te naše ugotovitve na teh srečanjth in sestankih soočiti s stanjem v TOZD in KS. Splača se istore-no vprašati: ali smo zadostiin ustrezno orgamizirani, da cvpra-vimo naloge, ki so nam jih na-ložali republiški in avezni kon-gres ZK in obe ustavi — zvez-na in republiška, kakšme so skrbi za kadrovske zadeve, kje škfiplje na fem področju in kje »uživajo v spanju pravič-nega«, kolikio smo oboroženi z znanjem in ali smo spioh spo-sobni spoznati, kaj je v tem Mpu pred nami nujna, kaj pa manj nujna naloga, kako naj jih izpeljemo, kakšno »maši-nerljo in tehnologijo« za delo naj si usfcvarimo, kakšnl so naši programi, interesi, name-nl itd. Torej nešteto vprašanj, na katera se splača taikoj od-govoriti, ne glede na počitni-ško sezono, na poletje, na po-samične CKisotoiostd z dela, iz akclj.
Delovni programi
Kolikor vemo, se le malo Io-terajo progi-amskega dela. Ni-smq imeli sreče, da bi videili vsaj en akcijski program neke osnovne organizacije ZK ali sveta ZK v krajevni skupnosti, kar pa seveda ne pomeni, da takih programov ni. S tem v zsvezi pa vendarle lahko reče-mo, da pri tem delu zaipstaja-mo. Priznati sd moramo, da nam je bolj pri srcu improvl-zacija. To pa je slabo. Tam, kjer se improvizdra, tam se tu-di (podzavestno) koketira s števiLnimi slabostmd, težnjami, odpori, tam ni ocen trenutka in stvarnostd, tam ne vedio, kaj hočejo (razen, razuanljtvK), šir-ših družbenih ciljev), to pa je slabo. Zato organizacije priča-kujejo pomoč od komiteja, kanference in njenih komisij. Tu je statutami sklep dow>lj zgovoren. Na tej ravnd so tudl izkušnje (seveda dobre), ld bi lahko odigrale vlogo, ki jepred njimi. Zato je treba pričafco-vati, da bo s te ravni prišlodio
novdh pabud, fci bl razgilbale . komimiste v združenean delu, kl bi ustvarile šanee, da bi zadeli sodobneje, botrej šdste-roafcično in akcijsko delati v združenean delu. . Glede tega je treba že jwtri, ne glede na to, da je poletje v svojem zenitu, videti, kako delajo akcijske programe, ape-ratiime delovne na&rte, kako se usposabljajo komunisti za svoje konkretno delo v in- ( stitucijah koiektivov združene-ga dela in za njihovo idejno-politično usposabljanje, kako se ¦ komunisti motdviTajo in usmer-jajo h ključnim vprašanjem, kako se uresnd&ujejo odpori do negativnih trendov in pojavov tn kako se ustvarja prodornost k novim dosežkom in uspehom. Da, to moramo uresnirati, pa četudi bl se morali lotiti naj-bolj prepTOstdh organizacijsklh oblik — sestankov s Bekretarji in s sekretariati. To je nafoga dneva in trenutka. Zato naj bi komite občinske konlerence ZK premislil, kako bi to uresničiM, da bi se jeseni pokazala uspe-hi.
In ob koncu naj kondamo, kot smo fcudi začeM. Ugotovi-tev, da v tem potetju ni počit-ka, oeprav odhajajo posamez-niki na počitnice, je resndčna samo toJiko, koliikoir omogioča konitdnuiteto dela in kar zago-tavlja, da čimprej stopimo na oder z rezultafci, torej z dosež-ki, ki nam bodo pokazali, ka-ko naprej. Da bi to dosegli, se moraino organizirati. To omenjeni sklep tudi predlaga. Od nas pa je odvdsno, da za to ustvarimo pogoj6. O tem ne govoirimo nakljuftno. To so po-udarjali tudi drugi, celo na najvlšjih foruimih naše partije, v izvršnih komiteiih predsed-stva.CK ZKS io CK ZKJ in so vedno poudarill, da se kon-gresnah sklepov ne izpotajuje z improvizaciiarnii, s starimna-ftinom aktivniosti, ne z motivi-raniimi kadri. temveč nasprot-no — akcijsko, s programii in z rezultaitl.
V. K.