-19
DNI DO
LJUČKA
ABONMAJSKE KAMPANJE
SLOVENSKO
STALNO GLEDALIŠČE	ZAKLJUČKA

Vpis abonmajev za gledališko sezono 2011-12 pri blagajni SSG vsak delavnik od 10.00 do 15.00 in od 17.00 do 20.00 ute
Brezplačna št. 800 214302 ali telefonska št. 040 362542 www.teaterssg.it
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 16. OKTOBRA 2011
Št. 245 (20.260) leto LXVII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Slovenske jasli vendarle dočakali
Danjel Radetič
Pot do odprtja slovenskih občinskih jasli v Gorici je bila vse prej kot lahka, od prvotne zamisli do včerajšnjega dne je preteklo celih osem let. Zelo pomemben doprinos k dosegu zastavljenega cilja je dala uprava bivšega župana Vttoria Brancatija; pobudo je podprla od vsega začetka in iskala najboljšo rešitev tudi, ko se je izkazalo, da prvotna zamisel goriškega Dijaškega doma o zasebnih jaslih ni bila uresničljiva - iz tehničnih razlogov, a tudi ker znotraj slovenske narodne skupnosti ni doživela podpore, ki bi si jo zaslužila. Kakorkoli, Brancati-jeva uprava je vztrajala in se odločila, da bodo slovenske jasli potemtakem občinske, kar pa danes pomeni, da za njihovo upravljanje in za pravila o vpisih odloča občina. Po pridobitvi deželnega prispevka je Brancatijev odbor odobril načrt za nove jasli tik pred volitvami, nato pa je nova uprava župana Ettoreja Romolija projekt uspešno izpeljala do konca, čeprav se ji začetno s tem ni ravno mudilo.
Jutri se bo tako v slovenskih občinskih jaslih začelo prvo šolsko leto, pred začetkom katerega je bilo v ospredju pozornosti zlasti vprašanje enotne lestvice za vpis. Ro-molijeva uprava se ji namreč ni hotela odpovedati, čeprav je enotna lestvica oškodovala družine, ki so izbrale slovenski jezik kot prioriteto, na račun tistih, za katere so bile slovenske jasli le druga opcija. Ob robu včerajšnje svečanosti je župan napovedal, da bo s prihodnjim letom prišlo do sprememb, katerih pa ni pojasnil. Ali bodo uvedli ločene lestvice oz. specifično lestvico za slovenske jasli, bo znano v prihodnjih mesecih in bo torej odvisno od volje občinske uprave.
KRIZA - Množične demonstracije v več kot tisoč mestih osemdesetih držav
Jeza ogorčenih na ulicah sveta
FJK - V priredbi deželne uprave
Posvet o večjezičnih modelih poučevanja
ŠPETER - Pomen, ki ga ima večjezičnost v današnjem svetu, večjezične šole oziroma večjezični modeli poučevanja, njihove prednosti in izzivi, s katerimi se soočajo, ter vloga šole pri ohranjanju manjšinskih jezikov so bile le nekatere izmed tem
mednarodnega posveta z naslovom »Jeziki, šola in teritorij«, ki je bil včeraj dopoldne v Špetru. Srečanje je organizirala Dežela Furlanija Julijska krajina oziroma njeno odborništvo za šolstvo.
Na 3. strani
RIM - Več milijonov ljudi je po več kot tisoč mestih po vsem svetu včeraj protestiralo proti finančnemu kapitalizmu. Shodi in sprevodi ogorčenih so bili tudi Italiji in Sloveniji. V Sloveniji se je v Ljubljani zbralo kakih 2 tisoč protestni-kov, v Italiji je bila vsedržavna manifestacija v Rimu, kjer je kakih 500 nasilnežev gibanja black bloc z razbijanjem in požiganjem avtomobilov skvarilo miroljubni protest več kot 300 tisoč ogorčenih. V spopadih s policijo in napadih je bilo ranjenih kakih 20 ljudi.
Na 23. strani
URNIK: ob delavnikih od 09-19 ob sobotah od 09-13 TrgDalmazia l/D tel.: 040 361168 email:booking@tramwaytour.it
naši izleti
22.	oktober srednjeveška večerja
23.	oktober praznik buč v PušJI vasi (Venzone) 31. oktober keltsko novo leto
4. - 6. november obiranje mandarin v dolini reke Neretve 18. - 20. november MEDJUG0RJE


Terme v Sloveniji z prevozom od doma
'oktober in november
INDIJSKI OCEAN: Sejšeli, Madagaskar, Mauritius, Maldivi, Kenija in Zanzibar 2x1
AFRIKA: tura po Maroku, križarjenje po Nilu, Kapverdski otoki, Sharm El Shelk, Marsa Alam
SNEG: Veneto, Trentlno, Švica
.	KARIBI: Jamajka, Antlgva, Aruba, Martlnlk, Gvadalupa
ter veliko ugodnih ponudb za vso družino

Nou urnik; ponedeljek, torekh sreda, petek 9.0G - 15.30 čelrtek 9.00 - 1 7.00 sohutd zaprto
B&ijutt&c - fist
Iti. 04O ¿28092
Trst: Bruna Zorzini nova tajnica SIK
Na 4. strani
Končujejo se pobude o Muhovem gradu
Na 6. strani
Oropala bar v Medeji in zbežala v Slovenijo
Na 10. strani
V Gorici zaradi hrupa oglobljena bara
Na 10. strani
Prevodi Rebulovih del v italijanščino
Na 26. strani
MARINI GH


GANT-
II
G.I\l.H.
CANAEflEN^^
WOOLRICH
-1-fjHH Pli.HJl AAilh
Trg Cavour, 25
34074 - Tržič
Tel in Fax 0481 791066
pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču
2
Nedelja, 16. oktobra 2011
ALPE-JADRAN
/
SLOVENIJA - Sodeč po javnomnenjski anketi Dela
Obeta se volilni dvoboj med Jankovicem in Janšo
Na tretje mesto naj bi se na volitvah 4. decembra uvrstila nova lista Gregorja Viranta
LJUBLJANA - Po javnomnenjski anketi, ki jo je včeraj objavilo Delo, ima trenutno največjo volilno podporo v Sloveniji Lista Zorana Janko-vica, ki je, sicer zgolj za desetino odstotne točke, prehitela SDS. Na tretjem mestu pa je drugi novinec - Lista Gregorja Viranta, nekdanjega ministra v Janševi vladi. Na vprašanje, katero od strank bi volili, če bi bile jutri volitve, je v tokratni redni mesečni De-lovi anketi 19,4 odstotka glasov dobila Lista Zorana Jankovica, stranka SDS pa 19,3 odstotka. Trikrat manj glasov, a še vedno dovolj za tretje mesto (šest odstotkov) je dobila Lista Gregorja Viranta.
Četrti je DeSUS s 5,3 odstotka, na petem mestu je SD s 4,1 odstotka. SNS je glas presodilo 3,2 odstotka vprašanih, toliko je dobila tudi NSi, SLS pa 3,1 odstotka. Za LDS se je opredelilo 1,7 odstotka anketirancev, za Zares pa en odstotek. Poleg Jan-koviceve in Virantove liste je v anketi na novo še dva tedna stara Stranka
Zoran Jankovič
kroma
za trajnostni razvoj - TRS, ki je dobila 3,7 odstotka glasov, in prejšnjo nedeljo ustanovljeno Gibanje za Slovenijo, ki pa mu je glas dalo skromnih 0,4 odstotka anketiranih.
Zdaj, ko so se pojavile nove stranke oziroma liste kot dejanska možnost na predčasnih volitvah, se je delež neopredeljenih bistveno zmanjšal, nove stranke pa so skupaj pobrale skoraj 30 odstotkov glasov, poroča časnik Delo. Z ne vem je na vprašanje, katero od strank bi volili, odgovorilo 20,5 odstotka anketirancev, da
Janez Janša
arhiv
se ne bi udeležili volitev, pa jih je odgovorilo 8,9 odstotka.
Kot kažejo rezultati, je Lista Zorana Jankovica pobrala volivce levih strank, podporo pa ima v celotni Sloveniji, ne samo v Ljubljani ali Osred-njeslovenski regiji. Lista Gregorja Vi-ranta pa je, kot kaže, aktivirala volivce, ki so bolj sredinsko usmerjeni, saj SDS ni izgubila podpore. Edini stranki, ki jima naskok novih strank ni škodil, sta SDS in NSi, ki imata tokrat celo nekoliko večji delež glasov, pa morda še Desus, ki je ostal na istem kot prejšnjič.
Anketiranci so ocenjevali tudi delo slovenske vlade in državnega zbora v zadnjem mesecu. Da je bilo delo vlade Boruta Pahorja negativno, jih je menilo 45,3 odstotka, 34,8 odstotka pa so delo vlade ocenili kot zelo negativno. Kot srednje dobro je delo vlade ocenilo 6,7 odstotka vprašanih, kot pozitivno 11,1 odstotka, kot zelo pozitivno pa 0,4 odstotka.
Večina, 55,4 odstotka anketiranih meni, da si je DZ v zadnjem mesecu prislužil negativno oceno, kot zelo negativno pa je delo parlamenta ocenilo 25,8 odstotka vprašanih. Kot srednje dobro je delo DZ ocenilo 5,6 odstotka vprašanih, 10,2 odstotka jih je menilo, da je parlament delal pozitivno, 0,2 odstotka pa, da je delal zelo pozitivno.
Naročnik ankete je uredništvo Dela, telefonsko anketiranje pa je 10. in 11. oktobra na vzorcu 865 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. (STA)
SKGZ - Seja deželnega tajništva
V pripravi javni posvet o teritoriju v tržaški občini
TRST - Premisliti prostor je naslov javnega posveta o teritoriju, ki ga bo Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredila v petek, 28. oktobra, v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. S to pobudo želi krovna organizacija izpostaviti svoje poglede na pomembno vprašanje, ki je ta čas v središču pozornosti tudi zaradi oblikovanja novega prostorskega načrta tržaške občine. Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki, predstavniki stanovskih organizacij, politiki in javni upravitelji s ciljem, da se poišče skupni imenovalec za nekatera ključna vprašanja, ki zadevajo širši prostor, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost, s posebnim poudarkom na mesto Trst in Kras ter njegovo čezmejno dimenzijo.
O pripravah na posvet je tekla beseda na deželnem tajništvu SKGZ, na katerem so pozitivno ocenili dokument, ki ga je izdelal Gospodarski forum in ki vsebuje skupna izhodišča glede vprašanja snu-jočega se prostorskega načrta tržaške občine. Pozitivno mnenje o dokumentu je že dal tržaški župan Roberto Cosolini ob nedavnem uradnem srečanju z delegacijo SKGZ. Ob pokrajinskem predsedniku Acetu Mermolji bodo na posvetu uvodna razmišlja izpostavili arhitekt Danilo Antoni, inženir Peter Sterni, predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik, zaključno misel pa bo podal deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Posvet bo vodil geometer Alan Oberdan, član pokrajinskega vodstva SKGZ in predsednik sekcije prostih poklicev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju.
Deželno tajništvo je sklenilo posvetiti naslednjo sejo Deželnega sveta gospodarskim dejavnostim v okviru krovne organizacije in premoženju, ki je v lasti SKGZ preko društev in skladov. Glede gospodarstva in imovine obstaja namreč tudi zgodovinska podlaga, ki sega v čas pred ustanovitvijo organizacije. SKGZ je po drugi svetovni vojni obnovila in krepila kulturne in gospodarske dejavnosti, ki so bile značilne za Slovence že v času narodnega preporoda in so se nadaljevale vse do italijanskih iredentističnih gibanj in fašizma po prvi svetovni vojni. Takrat je skupaj s kulturo nasilno zamrlo tudi slovensko gospodarstvo v Italiji.
Po osamosvojitvi Slovenije in razpadu Jugoslavije so se pogoji gospodarskega delovanja bistveno spremenili. Kljub temu je SKGZ ohranila skrb za gospodarski razvoj Slovencev v Italiji in se tej dejavnosti ni odpovedala v prepričanju, da lahko obstane le gospodarsko krepka manjšina. O teh
argumentih, gospodarskih perspektivah in načrtih bo tekla beseda na seji Deželnega sveta SKGZ, ki bo v ponedeljek, 24. oktobra, v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini. Uvodno besedo bo imel Boris Peric, član Gospodarske komisije SKGZ.
Na seji deželnega tajništva krovne organizacije so se seznanili tudi z zapletenim vprašanjem manjkajočih sredstev iz zaščitnega zakona (2,5 milijona evrov). S tem v zvezi je deželni tajnik Livio Semolič seznanil prisotne o stikih in pobudah, ki jih je imel v prejšnjih dneh v Rimu.
Na seji, ki je potekala v goriškem KB centru, so člani vodstva SKGZ ocenili javne kritike s strani SSO, ki je v svojem sporočilu za javnost izjavil, "da ob problematiki v zvezi z Uradom in zmanjšanjem sredstev krovnima organizacijama SSO opaža, da druga krovna organizacija ne kaže volje za skupni nastop'. Kritika je povsem neutemeljena, saj je doslej prav SKGZ dala pobudo za marsikateri skupni nastop krovnih. Deželno tajništvo je mnenja, da javne polemike ne bodo prispevale k ugodni rešitvi tega vprašanja.
AVSTRIJA - V Dobrli vasi
Na Koroškem izruvali dvojezičen krajevni napis
CELOVEC - Na avstrijskem Koroškem so neznanci minulo noč izruvali dvojezično krajevno tablo Ebern-dorf/Dobrla vas in jo odvrgli na bližnjo njivo. Ze v začetku oktobra so v občini Dobrla vas neznanci s črnim in belim raz-pršilom pomazali tri dvojezične table v kraju Kazaze in tablo v Lovankah.
Prve nove dvojezične krajevne table so v skladu z dogovorom iz Celovca slovesno postavili 16. avgusta v Zelezni Ka-
pli in Zitari vasi. Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler je takrat napovedal, da bodo do konca septembra postavljene vse dvojezične table, ki bodo stale v 164 krajih, kjer živi slovenska manjšina. Pred petkovim obiskom v Sloveniji je Dörfler pred dnevi dejal, da so na Avstrijskem Koroškem doslej postavili 123 dvojezičnih krajevnih napisov; dežela jih je postavila 41, posamezne občine avstrijske Koroške 82, sedaj pa so na vrsti kažipoti. (STA)
Marko Kravos drevi gost Mikserja po slovenski TV RAI
TRSTA - Danes bo ponovno na sporedu TV mesečnik RAI Mikser (RAI-slovenski program, okrog 20.50). Gost prve oddaje v letošnji sezoni bo pesnik in pisatelj Marko Kravos, ustvarjalec tenkočutnega peresa in predvsem tesne uglašenosti z radovednim otrokom v sebi. Mikser pa se bo kot ponavadi podal še marsikam. Najprej med Slovence v videmski pokrajini. V prispevku, ki ga je pripravila Živa Pahor, bomo odkrivali njihovo prizadevanje za vzpostavitev dvojezičnega oziroma trojezičnega pouka na državnih šolah.
Iz Vidma v prelepi Arezzo.Tamara Sta-nese je pripravila prispevek, preplet današnjih in arhivskih posnetkov ter intervjujev, posvečen dirigentu Stojanu Kuretu, ki je bil pred nekaj tedni deležen prestižne nagrade Gvidoneum award.
Mikserjeve kamere pa so se podale tudi na 14. Festival slovenskega filma v Portorož. Jan Leopoli se je tam pogovarjal s številnimi filmskimi ustvarjalci, obenem pa bodo gledalcem ponudili še nekaj grižljajčkov najnovejše slovenske filmske produkcije. Četrti in zadnji prispevek pa bo gledalce Mikserja popeljal nazaj v poletje in obudil spomine na letošnjo, jubilejno Kraško ohcet ter posredoval nekaj pričevanj o spremembah, do katerih je prišlo v petindvajsetih letih njegovega obstoja. Pripravila ga je Luana Grilanc. Pogovor v studiu vodi Vida Valenčič, režijo pa podpisuje Živa Pahor. Mikser bodo ponovili v četrtek 20. oktobra ob istem času.
Od torka Radiovlak za najmlajše po Radiu Trst A
TRST - Jesenska radijska sezona je s seboj prinesla veliko novosti. Ena od teh je tudi kontaktna oddaja, ki je namenjena najmlajšim poslušalcem. Uredniki oddaje so nam poslali tole sporočilo: »Dragi otroci, vabimo vas, da vsak torek okrog 14.10 vklopite radijske sprejemnike in si preskrbite telefone, da boste lahko klicali v oddajo. Zakaj? Ker ob torkih na Radiu Trst A potujemo. Tako je!!!! In s čim, boste rekli? Z... Radiovlakom! Prav ste prebrali! Radiovlak je poseben vlak, ki sploh ne onesnažuje, saj potuje s pomočjo najčistejše in najučinkovitejše energije, to je naša domišljija. Predvsem pa za Radiovlak velja, da nima omejenih prostorov. Nanj lahko stopi kdorkoli in to zastonj. Edino, kar boste morali dokazati strojevodji Katerini in vlakovodji Alenki, je, da ste radovedni, da radi preživljate svoj čas v prijetni družbi in da radi klepetate. Če se vam zdi, da so to tudi vaše lastnosti, si torej preskrbite še kanček poguma in budilko, ki bo zazvonila v torek okrog 14.10, ko boste smeli stopiti na naš in vaš Radiovlak.«
PRIJATELJSKO SOŽITJE - Včeraj v glavnem mestu Furlanije srečanje pobratenih mest
Videm in Maribor krepita vezi
Sprejem na županstvu in nato predavanje profesorja Igorja Jelena - Dragocena vloga zdravnika in kulturnega delavca Maria Cancianija
VIDEM - Pobrateni mesti Videm in Maribor krepita vezi in sodelovanje predvsem na osnovi srečanj med prebivalci obeh mest. Takšno srečanje je bilo na sporedu včeraj v glavnem mestu Furlanije, za katerega je dalo pobudo videmsko primestno okrožje Chiavris Paderno, »duša« snidenja pa je bil občinski svetnik Mario Canciani, sicer priznani zdravnik, ki pa je poznan tudi kot kulturni delavec. Tržačanom so znane njegove odmevne pobude v sklopu kulturnega društva Maria Theresia.
Goste iz Maribora sta dopoldne na županstvu sprejela podžupan Vidma Vincenzo Martines in občinski odbornik Luigi Reitani, popoldne pa jim je profesor na tržaškem vseučilišču Igor Jelen predaval o večjezičnosti in večkultur-nosti v Nadiških in Terskih dolinah. Srečanje s profesorjem Jelenom, ki je doma s Kanalske doline, je vodil Canciani, včerajšnja pobuda pa je sodila v projekt z naslovom Interkul-ture, deželne jezikovne manjšine-srečanja z ljudmi, kulturo in lokalnimi tradicijami.
V videmskem okrožju Chiavris Paderno že dve leti prirejajo dobro obiskani tečaj slovenskega jezika, v sklopu katerega so tudi vsebinsko obogatili v zadnjem času nekoliko zamrle stike s pobrateno prestolnico Štajerske. Njeni predstavniki si bodo danes v Vidmu ogledali Tiepolovo razstavo, popoldne pa bodo obiskali kostnico v furlanskem kraju Carniacco, kjer bodo gostje tamkajšnjega združenja itali-Gostje iz Maribora z njihovimi gostitelji iz Vidma	janskih alpincev ANA.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 16. oktobra 2011
3
POSVET - Včeraj v Špetru v priredbi deželnega odborništva za šolstvo
Jeziki, šola in teritorij: večjezični modeli poučevanja
ŠPETER - Pomen, ki ga ima več-jezičnost v današnjem svetu, večjezične šole oziroma večjezični modeli poučevanja, njihove prednosti in izzivi, s katerimi se soočajo, ter vloga šole pri ohranjanju manjšinskih jezikov so bile le nekatere izmed tem mednarodnega posveta z naslovom «Jeziki, šola in teritorij», ki je bil včeraj dopoldne v Špetru. Srečanje je organizirala Dežela Furlanija Julijska krajina oziroma njeno odborništvo za šolstvo z odbornikom Robertom Molinarom na čelu v sodelovanju z Občino Špeter, Gorsko skupnostjo Ter, Nadiža, Brda in Večstopenjskim dvojezičnim zavodom iz Špetra.
Posveta, ki je omogočil primerjavo med različnimi izkušnjami na področju večjezičnega poučevanja tako v naši deželi kot izven nje in v sosednjih državah, so se udeležili tudi številni predstavniki oblasti in šolskega sveta, med katerimi naj omenimo državnega sekretarja Republike Slovenije Borisa Je-siha, generalno slovensko konzulko v Trstu Vlasto Valenčič Pelikan in kon-zulko Bojano Cipot, senatorko Tamaro Blažina, deželnega svetnika Igorja Ga-brovca, predsednika paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Bojana Brezigarja, deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame in vršilca dolžnosti vodje Urada za slovenske šole Tomaža Simčiča. Moderator posveta je bil profesor Odorico Serena.
Prisotne sta uvodoma pozdravila župan Špetra Tiziano Manzini in deželni odbornik Molinaro, ki sta poudarila pomen ohranjanja domačega jezika in kulture oziroma dejstvo, da je špe-trska dvojezična šola modern resurz celotnega teritorija, ne pa privilegij, ki ga omogočajo državni zakoni. Špetrski župan je izkoristil tudi priložnost, da je staršem otrok dvojezične šole sporočil, da namerava njegova uprava kljub težavam pred začetkom naslednjega šolskega leta izpolniti svoje obljube. Odbornik Molinaro pa je med drugim tudi povedal, da je pravzaprav pobudo za posvet, na katerem bi poglobili tematiko večjezičnega šolstva, dal prav odbor staršev s presednico zavodskega sveta Eleno Domenis na čelu, sam pa je njihov predlog takoj osvojil.
Svoje izkušnje na področju večje-zičnosti oziroma večjezičnega izobraževanja so nato podali Mojca Božič z Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije, učiteljica dvojezične šole v Špetru Miriam Simiz, ravnatelj Zvezne gimnazije in Zvezne relane gimnazije za Slovence v Celovcu Miha Vrbinc, predstavnica Ladinskega šolskega urada v Bocnu Rosmarie Craz-zolara, pedagoški svetovalec za italijanski jezik na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Sergio Crasnich, učiteljica večstopenjske šole v Fojdi, kjer se pouk odvija tudi v furlanščini, Marisa Comelli in ravnatelj večstopenjske šole na Trbižu Antonio Pasquariello.
Govorniki so ugotavljali, da zanimanje za večjezičnost skokovito narašča, kar potrjuje na primer tudi zahteva Občin Naborjet-Ovčja vas, Trbiž, Bardo in Tipana po ustanovitvi tri- oziroma dvojezičnih šol ali dejstvo, da štiri-jezične Kugyjeve razrede celovške gimnazije obiskujejo dijaki iz Avstrije, Slovenije in Italije (na 197 dijakov jih je 15 iz italijanskih družin). Iz njihovih poročil pa je prišlo na dan tudi to, da je jezikovna sestava razredov vedno bolj nehomogena, učitelji in profesorji pa se morajo s tem spopadati oziroma se prilagoditi različnemu jezikovnemu znanju svojih učencev, kar počnejo v predstavljenih šolah na različne načine. V večini primerov namreč manjšinski jezik ni materni jezik učencev.
V večjezičnih šolah, o katerih je bilo govora med posvetom, posebno skrb namenjajo tudi didaktičnemu materialu in učnim pripomočkom, marsikdaj jih tudi sami ustvarijo oziroma druge prilagodijo svojim potrebam.
Z leve Daniela Beltrame, Boris Jesih, Tiziano Manzini, Odorico Serena, Roberto Molinaro, Elena Domenis
nm
Tako so v ladinskih šolah, kjer se otroci učijo ladinsko, nemško in italijansko, na primer pripravili tudi poseben abecednik, v katerem so s posameznimi črkami povezali take predmete ali živali, katerih imena se v vseh treh jezikih začnejo z isto črko.
Z didaktičnega vidika so zelo pomembne kulturne izmenjave, sodelo-
vanja med šolami iz sosednjih držav, izmenjave učiteljev, vse to navsezadnje spodbuja tudi Evropska unija, ki priporoča poznavanje čim večjega števila jezikov, med temi pa bi morala obvezno biti tudi jezik okolja in jezik soseda.
Pri večjezičnem poučevanju pa je pomembno tudi to, da imajo vsi jeziki enako dostojanstvo. Pri otrocih, ki pri-
padajo manjšinski skupnosti, se na tak način utrjuje kulturna in jezikovna identiteta, ostali pa imajo možnost spoznati in primerjati druge kulture. Odraščanje v večjezičnem okolju, kjer je spoštovanje različnosti temeljna vrednota, pa vsem široko odpira vrata v svet in jim nudi večje možnosti za bodočnost. (T.G.)
Predstavitev knjige Vojmirja Tavčarja Polom v Kopru
KOPER - Univerza na Primorskem v sodelovanju z Mednarodno zvezo študentov zgodovine ISHA - sekcija Trst-Koper vabi na predstavitev knjige Vojmirja Tavčarja Polom: Tržaška kreditna banka - zgodba o uspehu z žalostnim koncem (Trst, Narodna in študijska knjižnica, 2011) v torek, 18. oktobra, ob 18. uri v Foreste-riji Univerze na Primorskem na Titovem trgu 5 v Kopru. Poleg avtorja sodelujeta Milan Pahor iz Narodne in študijske knjižnice v Trstu in Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem.
Omrežje permanentnih postaj FReDNet
TRST - Tržaški Inštitut za oceano-grafijo in eksperimentalno geofiziko (OGS) je včeraj sporočil, da so končno uredili omrežje globalnega pozicijskega sistema (GPS) po vsem ozemlju Furlanije-Julijske krajine. Poskrbeli so za vzpostavitev omrežja z namestitvijo 14 permanentnih postaj (manjših drogov) globalnega satelitskega sistema FReDNet (angl. Friuli Regional Deformation network), katerega namen je spremljanje tektonskih premikov vzdolž SV preloma Jadranske mikroplošče. Postaje so med seboj oddaljene kakih 30 kilometrov in vzpostavitev omrežja med njimi bo dovoljevalo primerni nadzor nad vsem deželnim teritorijem. Omrežja se lahko poslužujejo tako strokovnjaki kot raziskovalci, omrežje pa je nedvomno eno izmed najsodobnejših. Prenosni sistemi, ki so se jih doslej posluževali strokovnjaki niso namreč tako preprosti in takojšnji.
Ob 10. obletnici delovanja vabimo vse, da skupaj nazdravimo
Pogled na občinstvo med posvetom v Špetru
nm
Z T T
EST
V izpostavljeni legi
... morda prej izmeriš sebe in druge...
Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus
razpisuje natečaj za dodelitev
sledečih štipendij za šolsko leto 2011/2012:
pet štipendij v znesku osemsto evrov za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov;
eno štipendijo v znesku tisoč osemsto evrov za dijake višjih srednjih šol, ki obiskujejo pošolski program EKSTRA, ki ga organizirata Slov.I.K. in Dijaški Dom Simona Gregorčiča. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov;
pet štipendij v znesku dva tisoč evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list ter davčna
štipendijo v znesku štiri tisoč evrov za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov.
vabljeni na predstavitev v petek, 21. oktobra ob 11.00
v Tržaško knjigarno
V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene najkasneje do 16. decembra 2011. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545) in Karlo Černic (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 15. novembra 2011 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Slov.I.K. KBCenter, Corso Verdi št. 55,34170 Gorica.
Sklad »D. Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij.
TRST	Nedelja, 16. oktobra 
2011	4
BBMT
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
Tudi pri nas dan boja proti pohlepnemu kapitalizmu
»Ogorčenje včasih ni dovolj, potrebne so tudi rešitve«
Pobudi na Trgu Cavana in na osrednjem mestnem trgu - Nekateri so šli v Rim
V Trstu sta bili včeraj dve pobudi, ki sta bili povezani s svetovnim dnevom proti pohlepu finančnega kapitalizma. Prva se je odvijala na Trgu Cavana, druga nekaj ur pozneje na osrednjem mestnem trgu. Obe prireditvi, ki nista bili ravno množični, je povezovalo vse bolj razširjeno ogorčenje proti gospodarskim, družbenim in političnim razmeram v svetu in pri nas. Ob tem je treba povedati, da se je nekaj sto mladih in manj mladih iz Trsta in Furlanije-Julijske krajine udeležilo osrednje državne manifestacije v Rimu, ki jo je žal močno skalilo nasilje nemajhne skupine provokatorjev in nasilnežev.
Na Trgu Cavana ni bilo ne transparentov in tudi ne zastav ali simbolov gibanj in političnih strank. »Prišli smo kot državljani, ki se ne strinjamo s sedanjimi razmerami. Smo ogorčeni, ogorčenje pa ni dovolj. Treba je poiskati in predlagati rešitve za težave in probleme,« pravi Tizia-na Volta, ena od pobudnic včerajšnjega protesta. Rim je bil vsaj včeraj popoldne zelo daleč, na srečo. »Nam je zelo blizu Gandhi, ki je vedno izražal upanje, da bo kdaj osebno doživel spremembe, za katere se je boril,« dodaja Volta.
Vsak udeleženec pobude si je na hrbet nalepil list s členom italijanske ustave, nato na listu bela praznina, na katero je lahko vsakdo od mimoidočih dodal neko misel. Največ pozornosti je doživel člen, da je Italija država, ki temelji na delu. Na delu, ki mladim primanjkuje ter na delovnem mestu, na katerem ljudi umirajo. Beseda je nanesla na nedavno tragedijo v Bar-letti, kjer so pod ruševinami stare hiše umrle delavke, ki so vrh vsega še delale na črno in v nemogočih pogojih.
Čeprav je demonstracijo na Trgu Cavana preglasila glasba pihalnih orkestrov, ki so tam koncertirali, se je okrog skupine mladih z listi na hrbtu ustavilo kar nekaj mimoidočih. Z radovednostjo so prebirali napol napisane in napol prazne liste. Italijanska ustava, pravijo, je ena najbolj naprednih, a kaj, ko je že prvi člen tako neupoštevan.
S.T.
Protestniki na Trgu Cavana so si na hrbet nalepili člene italijanske ustave
kroma
TRŽAŠKI ZUPAN
Cosolini o Starem
• -	• v v
pristanišču
Preprečiti je treba zaprtje Starega pristanišča po izteku razstave o razširjenem bienalu. Tako je poudaril tržaški župan Roberto Cosolini. Zaprtje obsežnega območja bi negativno vplivalo na prizadevanja za preureditev Starega pristanišča, je ocenil Cosolini. Župan je v prejšnjih dneh zaprosil tržaškega prefekta, naj skliče sestanek, na katerem naj bi krajevne uprave in ustanove razpravljale o prihodnosti Starega pristanišča.
Sestanek bo v petek, 21. oktobra, udeležili pa se ga bodo predstavniki tržaške občine, tržaške pokrajine, tržaške trgovinske zbornice in pristaniške oblasti. Ti bodo prefektu izrazili zahtevo po ponovni zamrznitvi režima prostega pristanišča, da bi ga premestili drugam. Župan Cosolini je tudi izjavil, da podpira predlog nadzornika spomeniškega varstva o ustanovitvi tako imenovanega koordinacijskega omizja, ki naj bi vzelo v pretres številna odprta vprašanja in prispevalo k njihovi rešitvi.
POLITIKA - Giuliana Zagabria je bila 12 let za krmilom stranke
Bruna Zorzini nova pokrajinska tajnica SIK Prizadevanja za združitev vseh komunistov
Predsedstvo pokrajinskega kongresa Stranke italijanskih komunistov
kroma
OBČINA TRST - Tržaški občinski svetnik
Ukmar o slovenskih nalepkah na zabojnikih
Tržaški občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar se je vključil v razpravo o večjezičnih nalepkah na zabojnikih za odpadke v tržaški občini. V tiskovnem sporočilu je zapisal, da je »predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta pravilno ugotovil da, večjezične nalepke nameščene na zabojnikih za sortirano zbiranje odpadkov v tržaški občini se niso ... "same prilepile".«
»Zaslugo za to pa ne nosi ta ali oni posamezni izvoljeni predstavnik, pač pa bistveno različne politične razmere, ki so nastale po zmagi le-vosredinske koalicije na spomladanskih upravnih volitvah. Nova mestna uprava ima namreč do podjetja Ace-gasAps popolnoma drugačen pristop od prejšnje glede na kakovost uslug in storitev, ki jih podjetje nudi občanom. V ta sklop sodijo tudi večjezične nalepke,« je ocenil svetnik Ukmar, ki se je ob tem obregnil tudi ob stališče deželnega svetnika,
»češ da so slovenski napisi v manjšem formatu in s tem je slovenščini priznan le status tujega jezika, tam nekje med angleščino in nemščino.«
»S to starokopitno in ozko-gledno oceno se nikakor ne strinjam. V Evropski uniji angleščino, nemščino in druge uradne jezike ne moramo obravnavati kot nekaj tujega, če smo sami člani te velike družine. Ne moremo se na primer obešati na Evropsko unijo, kadar nas rešuje pred finančnim defaultom in s tem dejansko zavaruje prihranke naših družin ter potem obravnavati jezike EU kot nekaj tujega,« je zapisal svetnik Ukmar in takole zaključil: »Po zaslugi nove napredne mestne uprave je podjetje AcegasAps preplavilo celotno ozemlje tržaške občine, vključno z mestnim središčem s stotinami, morda s tisočimi slovenskimi napisi in zaradi tega nihče ne protestira, oziroma nihče razen Igorja Ga-brovca.«
ČRNA KRONIKA - Priseljenec iz Senegala
Tržačan mu je pomagal, on zahteval vse več denarja
Pomagal je priseljencu, ta pa mu je - »v zahvalo« - začel groziti in zahtevati vse več »pomoči«, predvsem denarne. Moškemu ni preostalo drugega, kot iskanje pomoči pri silah javnega reda.
Sredi tedna se je 67-letni Tržačan javil v uradih policijskega komisaria-ta na Melari in prijavil 27-letnega priseljenca D.T.-ja po rodu iz Senegala.
Policisti so kaj kmalu ugotovili, da je Senegalec nezakonit priseljenec, da je imel že večkrat opravka s pravico in da je bil že večkrat obsojen zaradi tatvin in povzročitve telesnih poškodb.
Tržačan je policistom povedal, da je pred slabim mesecem priskočil na pomoč priseljencu, ker mu je le-ta potožil, da se nahaja v zelo slabem položaju, na robu preživetja. Moški mu je res pomagal: podaril mu je nekaj oblek, mu dal nekaj denarja.
Senegalec je dobroto »vrnil« z grožnjami. Začel je z izsiljevanjem, zahteval je vse večje vsote denarja. Pri
tem je bil nasilen, Tržačan se ga je ustrašil in mu je zato ustregel. Začel mu je posredovati denar, vsote so bile vse večje, ker je Senegalec zahteval od njega vedno več denarja. Da bi zadostil njegovim zahtevam, je Tržačan zaprosil sosede za posojila. Ker pa je bil priseljenec pri tem svojem pohlepu nenasiten, se je moški odločil, da se obrne na policijo.
Policistom je povedal svojo skoraj neverjetno zgodbo, sodstvo je odredilo prisluh telefonskih pogovorov med Tržačanom in Senegalcem, tako so se agenti prepričali, da je moški v res težkem položaju. Namestnica javnega tožilca Maddalena Chergia se je zato odločila za policijski poseg.
V poslednjem telefonskem pogovoru se je Tržačan domenil s Se-negalcem, da mu bo posredoval novo vsoto denarja. Ko sta se srečala in je moški predal priseljencu denar, so ga policisti ustavili in aretirali. Odpeljali so ga v zapor pod obtožbo izsiljevanja.
Nekdanja deželna svetnica Bruna Zorzini je nova pokrajinska tajnica Stranke italijanskih komunistov. Za njenim krmilom je nadomestila Giuliano Zagabrio, ki je dvanajst let vodila tržaško SIK. Zorzinijeva in Za-gabia bosta skupaj z Antoninom Cuf-farom zastopali tržaške komuniste na vsedržavnem kongresu, ki bo konec meseca v Riminiju.
Kongres SIK so pozdravili predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič, tržaški občinski odbornik Umberto Laureni, pokrajinski podpredsednik Igor Dolenc, tajnik SKGZ Marino Maršič in predstavniki levosredinskih strank - Russo (DS), Močnik (SSk), socialista Fra-giacomo in Marsi, Lauri (LES) ter Marin (IDV).
Giuliana Zagabria je poudarila pomen levosredinskega zavezništva, obžalovala pa je, da niso bile vse stranke koalicije soudeležene pri odločitvah o sestavi odborov. Raz-pravljalci so izrazili predvsem solidarnost in podporo mladim, ki po vsem svetu demonstrirajo proti kapitalističnemu sistemu in njegovi krizi, za socialno pravičnost in demokratično odločanje. »Berlusconi-jevo vlado je treba zrušiti s skupnimi močmi, vendar se komunisti zavedamo, da to ne prinaša velikih sprememb, če delovnim ljudem in mladini ne bodo povrnjene odvzete pravice in če varčevanje ne bo samo na njihovi koži,« je poudarila Zagabria.
Člani in simpatizerji SIK so prepričani, da je sedaj nujna in aktualna združitev vseh komunistov v novi skupni stranki, ki naj se nato poveže v čim enotnejši sklop vseh levih sil in le-teh z demokrati v široko fronto, katere temelj je obramba italijanskega ustavnega sistema.
V ta namen so pozvali člane SKP in vse, ki niso člani nobene izmed strank, naj se združijo, kajti odsotnost komunistov iz parlamenta se pozna, ker so najšibkejši in najbolj izpostavljeni sloji družbe izpostavljeni diskriminacijam in krnjenju pridobljenih pravic. Pokrajinski kongres je zaključil poslanec Cuffaro, ki je predsednik centralnega komiteja SIK.
/
TRST
Nedelja, 16. oktobra 2011
5
POKRAJINA TRST - Danes obeležitev v mestu
Dan žrtev nesreč pri delu: v Trstu jih je bilo lani 4.547
Med njimi ena smrtna žrtev - Včeraj Pinova in Puppi o varnosti na delovnih mestih
Danes bodo v Trstu obeležili 61. dan žrtev nesreč na delovnem mestu, ki jo prireja Anmil, to je vsedržavno združenje delavcev, ki so zaradi nesreč pri delu postali invalidi. Vsedržavni dan je pravzaprav potekal že 9. oktobra, pri nas pa so obhajanje zaradi Barcolane preložili za teden dni. Nedeljska slovesnost, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika republike, predsednikov senata in poslanske zbornice ter Pokrajine Trst, se bo začela na Trgu Irneri 1 ob 10. uri s položitvijo dveh vencev k spomeniku padlim na delovnem mestu. Ob tej priložnosti je napovedana udeležba tržaške občinske odbornice za socialne politike Laure Famulari, deželnega in vsedržavnega predsednika združenja Anmil Romea Mattiolija in Franca Bettonija, deželne odbornice za delo Angele Brandi, pokrajinske odbornice za aktivne politike dela Adele Pino, pokrajinske direktorice zavoda Inail Carmen La Bella in vršilca dolžnosti vodje tržaške pokrajinske sekcije Anmil. Ob koncu se bo dogajanje preselilo na tržaško nabrežje, kjer bodo na območju med Pomorsko postajo in pomolom Audace z vlačilca družbe Tripmare v morje odvrgli venec v spomin na delavce, umrle na morju.
Ob tej priložnosti je deželni predsednik Anmil Mattioli v sporočilu za javnost poudaril potrebo po nadaljevanju skupnega prizadevanja za preprečevanje nesreč pri delu. Slednjih je kljub določenemu znižanju, lani bilo 775.374, pri čemer je 980 delavcev izgubilo življenje. V Furlaniji Julijski krajini je bilo lani 21.507 nesreč, kar znaša 3,6 odstotka manj kot leta 2009, mrtvih pa je bilo 17 (15 odstotkov manj kot leto prej). Kar zadeva Trst je bilo lani 4547 nesreč z eno smrtno žrtvijo (pred dvema letoma so bili štirje mrtvi). K zmanjšanju števila nesreč in smrti pa po Mattiolijevem mnenju ni prispevalo samo skupno prizadevanje za širjenje kulture preventive in varnosti na delovnem mestu, ampak gre to pripisati tudi dopolnilni blagajni, delu za polovičen čas in znižanju zaposlenosti.
O varnosti na delovnem mestu in o zagotovitvi delovnih mest je bil včeraj govor na tiskovni konferenci, na kateri sta pokrajinska odbornica za delo Adele Pino in predsednik pokrajinske komisije za delo Matteo Puppi predstavila vsedržavno pobudo Demokratske stranke o pravici do dela in o mobilizaciji za zagotovitev te pravice.
Z desne Matteo Puppi in Adele Pino med včerajšnjo tiskovno konferenco
kroma
BRIŠČIKI - Ob svetovnem dnevu hrane
O šolskem jedilniku in zdravi prehrani
Občini Zgonik in Repentabor prirejata v sodelovanju s KRD Dom Briščiki v torek, 18. oktobra, ob
17. uri v prostorih KRD Dom Briščiki (Briščiki, 77) srečanje z die-tologinjo Zdravstvene enote iz Trsta na tematiko Šolski jedilnik in zdrava prehrana za otroke. S to pobudo želita upravi omenjenih občin obeležiti Svetovni dan hrane. Dne 16. oktobra 1945 je bila namreč v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization). Zato na ta dan praznujemo povsod svetovni dan hrane.
Svetovni dan hrane je med drugim priložnost, da ocenimo napredek na krajevni, državni in mednarodni ravni na področju prehranjevanja. Primarna vloga izobraževanja celotne populacije o prehranskih vsebinah je ob družini zaupana tudi osnovni šoli. Tako
so na srečanje povabili starše osnovnošolcev in malčkov iz vrtcev, ki delujejo na občinskih ozemljih. Srečanje predvideva pogovor z die-tologinjo, ki je sestavila jedilnik občinske kuhinje, ki predvideva tudi ovrednotenje krajevnih proizvodov ( kot je na primer domači sir).
Skupna občinska kuhinja je storitev, ki jo občini nudita družinam in jo skušata ohraniti na visoki kakovostni ravni, čeprav v danih razmerah to ni vedno enostavno in samo po sebi umevno. Na omenjeno srečanje so vabljeni starši, poskrbljeno pa bo tudi za animacijo za otroke (po predhodni prijavi v tajništvu obeh občin).
V jutranjih urah bo na šoli 1. maja 1945 predstavitev letošnjega Galebovega šolskega dnevnika, katerega rdeča nit je prav zdrava prehrana. Urednica Alina Carli bo poskrbela tudi za primerno delavnico.
DOLINA - BOLJUNEC
Poklon Ignaciju Oti
Danes se bodo zaključile slovesnosti v spomin na 10-letnico smrti in 80-letnico rojstva skladatelja in dirigenta Ignacija Ote, ki jih prirejajo dolinsko društvo Valentin Vodnik, skladateljeva družina in prijatelji pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Zveze slovenskih kulturnih društev ter s prispevkom Pokrajine Trst.
Najprej bodo v dvorani društva Vodnik v Dolini ob 16. uri odprli razstavo Ignacij Ota: njegova zgodba, ki si jo je zamislila skladateljeva hčerka Damijana, nato pa se bodo liku velikega domačina poklonili na osrednji svečanosti ob 18. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dve publikaciji, in sicer Ignacij Ota -Življenje darovano glasbi Borisa Pangerca in Ignacij Ota - Zborovska glasba Aljoše Tavčarja. Na večeru bodo nagrajeni tudi zmagovalci 5. natečaja za zborovske skladbe Nagrada Ignacij Ota: Aljoša Tavčar (priznanje strokovne komisije), Bojan Glavina (nagrada za najboljšo skladbo za otroški oz. mladinski zbor), Andrej Makor (nagrada za najboljšo skladbo za odrasle zbore in posebno priznanje za najboljšo skladbo mladega avtorja).
MALABAR - Petkov večer v lokalu na Trgu San Giovanni
Kakovosten mišmaš v Malabaru
Degustacijski večer s kulinaričnimi dobrotami Ami Scabar, ob kozarčku sauvignona Matjaža Terčiča in merlota Micheleja Moschionija
Trst je res »mesto vetrov«, kot sta poimenovala svojo knjigo o tržaški kulinariki Veit Heinichen in Ami Scabar, saj je prav ne-nadležna burja zaznamovala petkov degustacijski večer v tržaškem Malabaru. Znana tržaška gostinka je pred lokalom na Trgu San Giovanni pričakala gosta Walterja Cusmicha in Maria Mo-settija. V elegantni prozorni posodi jima je ponudila toplo okusno mineštro, ki v njej značilnem slogu povezuje Kras z morjem, domačo fižolovo »kuhnjo« oplemeniteno z Zidaričevim jamarjem in klapavicami iz devinskega zaliva.
Kdor se je kljub hladu udeležil Malabarovega večera, je okusil dve zelo različni, a harmonično povezani vini po okusu vulkanskega lastnika Walterja. Bric Matjaž Terčič, stari znanec Ma-labara, ki je pred leti bil gost zadnjega Veronellijevega shoda v tržaški Trgovinski zbornici, je »krstil« svoj izredno svež, šestletni sau-vignon iz dveh vinogradov - apnenčastega peščenjaka v Števerja-nu in prodnatega pri Fari. Michele Moschioni s Čedada pa, ki se posveča izključno črnim vinom, je predstavil merlot, ki ga je doslej uporabljal za mešanice. Ponudil je izredno aromatizirano vino (letnik 2008), ki je spominjalo na pozno trgatev.
Gostje Malabara, med temi tudi znani vinarji Rinaldo Figelj, Joško Renčelj, Vasja Čotar in enotehnik Gianni Menotti, so lahko okusili še Moschionijevo oljčno olje, toskanski sorti leccino in pendolino, z nasada na Čedajskem, na skrajni severni meji oljkarske kulture. Glede na dobro udeležbo in izredno doživetje, pričakujemo, da bo Walter kmalu priredil nov degustacijski večer štev. 837.
Davorin Devetak
Protagonisti petkovega večera so skupno nazdravili pred kamero našega fotografa
ansa
Danes Jesenski pohod na Grmado in okolico
Športno kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje prireja danes 18. jesenski pohod po pobočjih Grmade in okoliških vrhovih. Pobuda privablja, že od samega začetka, številne ljubitelje narave. Zbirališče pohodnikov bo od 9.30 do 10.30 na robu Cerovelj, na območju malo po Antoničevi kmetiji, ki mu domačini pravijo Za-bovec. Vesela druščina se bo po gozdni označeni stezi podala v smeri Devina, kjer se odpira izreden razgled na Devinski grad in na Tržaški zaliv vse do Istrske obale, na drugi strani pa na Tržič in na Gradeško obalo. Steza bo nato zavila proti Grmadi, ki s svojimi 323 metri nadmorske višine predstavlja naravno mejo med Tržaško in Goriško. Na severovzhodu se v daljavi lahko vidi Nanos, tik pod Grmado pa se v isti smeri vidi Cerovlje in Mavhinje. Proti vzhodu sega pogled do Snežnika, nižje pa lahko opazimo Marijino svetišče na Vejni in več okoliških zamejskih vasi. Na kontrolni točki bodo pohodniki dobili žig, požirek toplega domačega čaja in sladki prigrizek, da bo pot prijetnejša. Po približno dveh urah lahke hoje se bo gozdna steza ponovno spustila v Ce-rovlje, kjer bo na travniku na voljo toplo kosilo in vesela družabnost. Organiziran bo turnir v »briškoli« za odrasle, poskrbljeno pa bo tudi za najmlajše z različnimi igrami.
Pozdrav Sloveniji v Boljuncu
Po lanski bogati sezoni stopa Mladinski dom Boljunec z velikimi koraki v novo delovno leto. Prvo srečanje bo na sporedu v torek ob 20. uri v prostorih boljunskega Mladinskega doma, večeru pa so organizatorji dali naslov »Pozdrav Sloveniji ob 20-letnici osamosvojitve«. Za predavateljsko mizo bo sedlo več uglednih gostov, ki bodo nakazano temo srečanja osvetlili iz več zornih kotov. Publicist in kulturni delavec Milan Gregorič iz Kopra bo obravnaval čas in prizadevanja do osamosvojitve, časnikar Primorskih novic Tino Ma-mič bo prerešetal stanje po dveh desetletjih samostojnosti, tržaška časnikarja Saša Rudolf in Sergij Pahor pa bosta pogledala v jutrišnji dan Slovenije. Besedo bo dopolnila še glasba, saj bo s krajšim programom nastopil harmonikar Adam Selj.
Mamica, nauči me kuhati ... v sredo v TK
Gostja srečanj Na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni bo v sredo priljubljena otroška kuharica in avtorica knjig za otroke Emilija Pavlič. Udeležencem bo predstavila svojo knjigo Mamica, nauči me kuhati ... in za seboj pospraviti. Gre za pripraven »pripomoček«, ki bo mamicam, a tudi očkom in starim staršem, postregel z nasveti, kako preprečiti razva-jenost, ki povzroča lenobo in brezdelje med najmlajšimi. Gospa Emilija, ki se redno oglaša na frekvencah Radia Trst A in je sodelovala na številnih delavnicah in srečanjih po naših društvih, pravi, da imajo odrasli dolžnost pomagati otrokom, da lažje in rajši pojedo. »Zato, da bodo zdravi, kulturni in zato, da bodo znali in hoteli pomagati nam odraslim, ko bomo potrebovali njihovo pomoč.« Ob kavici bo v sredo, 19. oktobra, ob 10. uri na voljo tudi okusna sladica, ki jo bo gospa Emilija ponudila ob koncu srečanja.
Od Šempolaja do Slivnega
V okviru priljubljene pobude Okusi Krasa bo zadruga Curiosi di natura od danes do 3. novembra poskrbela za spoznavanje Krasa skozi sprehode po njegovi imenitni okolici. Vodiči zadruge bodo predstavili značilnosti prostora in njihov vpliv na kmetij -stvo, živinorejo in krajevno kulina-riko. Prvo srečanje bo danes, ko se bodo izletniki podali na sprehod od Šempolaja do Slivnega. Zbirališče bo ob 9.15 na šempolajskem trgu. Svojo prisotnost je potrebno potrditi na tel 340/5569374, vsak bo za udeležbo moral odšteti 10 evrov.
6
Nedelja, 16. oktobra 2011
TRST
BOLJUNEC - Sinoči predzadnje srečanje iz niza pobud ob 500-letnici rušenja Muhovega gradu
Kontinuiteta naselitev v Bregu Muhov ni bil edini grad na območju
Posvet o Muhovem Bregu in razstava - Danes ob 15. uri sprevod iz Boršta do gradu
Sinočnji večer so popestrila tudi srednjeveška in renesančna oblačila
kroma
PROSEK - Rajonski svet pripravil program praznovanja
Osem dni martinovanja
Osrednji praznik s tradicionalnim sejmom in prireditvami v petek, 11. novembra
Niz pobud ob petstoletnici rušenja Muhovega gradu pri Zabrežcu bo danes dosegel svoj vrhunec in obenem zaključek, ko bo ob 15. uri iz Srenjske hiše v Borštu krenil sprevod v srednjeveških oblačilih do razvalin gradu, kjer bo slovesnost.
Sinoči pa je v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu potekalo predzadnje dejanje iz niza pobud, ko so si obiskovalci lahko ogledali razstavo Mucho 1511-2011, ki je bila v torek že na ogled v Borštu, v nadaljevanju pa prisluhnili posegom v okviru posveta o Muhovem Bregu. Predavatelji Stanko Flego, Fulvio Colombo, Maurizio Radacich, Davide Stolli in Renzo Arcon so iz različnih zornih kotov orisali zgodovino Muhovega gradu, a ne samo, saj so se posvetili tudi zgodovini naseljevanja na območju t.i. Muhove-ga Brega, ki sovpada z ozemljem današnje Občine Dolina. Tu je opaziti kontinuiteto naselitev med antično dobo in srednjim vekom, kar je tudi edinstveno za tržaško ozemlje, saj je ta kontinuiteta izpričana samo na območju Brega. Najstarejšo najdbo predstavlja rimski novec iz 2. stoletja pred Kristusom, zatem gre tu za številna grobišča in kmetije iz rimskega obdobja ter za znameniti boljunski vodovod, dalje imamo pričevanja o naselitvah v poz-norimski dobi in zgodnjem srednjem veku oz. v dobi preseljevanja ljudstev, ko naletimo na krajevna imena slovenskega izvora, ki pričajo o prihodu drugih ljudstev, medtem ko je edino naselje, kjer je izpričana prisotnost romaniziranega avtohtonega prebivalstva, zabeleženo v Boljuncu. Srednjeveško obdobje v Bregu gre tudi razdeliti na tri obdobja: škofijsko obdobje, ki gre od začetkov do leta 1295, dalje občinsko obdobje (1295-1461) in beneško obdobje (1462-1511), Muhov grad pa je bil sicer prva, ne pa edina tovrstna utrdba v Bregu: sledili so mu namreč gradovi So-cerb, Robida, Vinchimberg pri Beki nad Glinščico in Draški tabor, ki so tudi predstavljeni na panojih v okviru razstave Mucho 1511-2011.
Sinočnji posvet, na katerem so z značilno glasbo nastopili tudi pevci v renesančnih oblačilih pod vodstvom Giusep-peja Botte, je sledil petkovemu srečanju, ki so ga na podobno tematiko priredili za učence osnovnih in nižjih srednjih šol, medtem ko bo, kot že rečeno, niz pobud doživel vrhunec danes popoldne: ob 15. uri bo iz borštanske Srenjske hiše krenil sprevod do razvalin Muhovega gradu, kjer bo krajši program priredila skupina Le tre-dici casade. Slednja je tudi soorganizator pobude skupaj s SKD Slovenec iz Boršta, Občino Dolina in Pokrajino Trst. (iž)
Na Proseku bodo tudi letos dostojanstveno proslavili praznik vaškega pa-trona sv. Martina. Koordinator prireditev bo spet rajonski svet, ki je na četrtkovi seji odobril program prireditev. Te bodo trajale osem dni, od sobote, 5. novembra, do sobote, 12. novembra.
Osrednji praznik bo na martinovo, v petek 11. novembra, s sejmom, med katerim bodo tudi letos domači proizvajalci ponujali svoje proizvode. Na dvorišču rajonskega sveta bo popoldne pokušnja vin vinogradnikov s Proseka in Kontovela, ob 16. uri pa bo v domači cerkvi mašni obred. Na podvečer bo v dvorani kulturnega doma Prosek-Kontovel koncert skupine Special plate.
Letošnje osemdnevno martinovanje se bo začelo v soboto, 5. novembra, z odprtjem razstave mladih likovnih umetnic v dvorani kulturnega doma Prosek-Kon-tovel, sledil pa ji bo večer posvečen spominom na ribolov na Kontovelu. Tega dne bodo tudi uradno odprli Martinove osmi-ce v oskrbi športnega društva Kontovel, godbenega društva Prosek in športnega
društva Primorje.
V nedeljo, 6. novembra, bodo dopoldne priredili sprehod po pešpoti kon-tovelskih ribičev, popoldne pa bo tradicionalna furenga, prevoz novega vina s konjsko vprego v vas ob spremstvu harmonikarjev in kraljice terana. V ponedeljek bo v dvorani kulturnega doma Prosek-Kontovel v organizaciji Kmečke zveze predstavitev knjige Stanislava Renčlja o tipičnih domačih proizvodih, dan pozneje pa bo prav tam predstavitev Okusov Krasa. V sredo, 9. novembra, bo Kmečka zveza v Društveni gostilni na Proseku priredila srečanje na temo vinarstva, v četrtek pa bo v dvorani kulturnega doma Prosek-Kontovel zapel Nonet Bača iz Podbrda.
Na martinovo bodo stojnice martinovega sejma privabile v vas na stotine ljudi iz bližnjih vasi in mesta. Na ta dan bo tudi Mladinski krožek Prosek-Kontovel ponujal dobrote v tekočem in mehkem stanju na stojnici pred kulturnim domom.
Proseško 8-dnevno martinovanje se bo končalo v soboto, 12. novembra, z glas-beno-plesno zabavo.
Stojnice lanskega martinovanja
-/
Jutri Igor Omerza v DSI
Raziskovalec slovenske polpretekle zgodovine in publicist Igor Omerza bo jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu predstavil svojo knjigo Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo. Večer prirejajo Društvo slovenskih izobražencev, Knjižnica Dušana Černeta in Mohorjeva založba iz Celovca. Omerza je že vzbudil izredno pozornost s knjigo Edvard Kocbek, Osebni dosje št. 584. V tej knjigi pa govori najprej o življenju in nasilni smrti emigranta Janeza Topliška, ki je hotel leta 1963 z orožjem zrušiti jugoslovanski komunistični režim in vzpostaviti samostojno Slovenijo. Drugi del študije pa predstavlja 13 bombnih atentatov na dvojezičnem Koroškem v letih 1972-79. Avtor na podlagi arhivskih dokumentov podrobno analizira značaj in delo slovenske ter zvezne jugoslovanske Udbe, njuno vlogo pri terorističnih dejanjih onkraj državne meje in usodo protagonistov.
Checco Zalone v Trstu
Na odru tržaške športne palače v Ulici Flavia bo jutri ob 21. uri nastopil apulijski showman Checco Zalone z bendom Mitili Ignoti. Postregel bo z enkratnim spektaklom, ki obljublja veliko smeha in igrivosti. vstopnice od 23 do 35 evrov.
Še danes sokolarji v Miljah
Milje bodo še danes dopoldne gostile sokolarje skupine Aquila iz Bojnic na Slovaškem. Na sokolarski predstavi na Marconijevem trgu ob 11. uri bodo sokolarji vodili svoje ptice in predstavili ujede in sove. Sodelovanje med slovaškimi gosti in miljsko občino je že ustaljena tradicija, ki vsakič na svoje pobude privablja veliko radovednežev.
Ženske in prostovoljstvo
V sklopu evropskega leta prostovoljnega dela bodo ženska združenja, ki se prepoznavajo v tržaški ženski konzul-ti, danes od 11. do 13. ure na Borznem trgu predstavila svoje prostovoljno delovanje tako na zasebni kot na družbeni ravni.
Študentski »stand up«
Ob svetovnem dnevu OZN proti revščini bodo tudi letos mladi višješolski dijaki, ki se prepoznavajo v medšolski koordinaciji Nientescuse poskrbeli za pobudo, s katero opozarjajo, da jim ta svet ni všeč. Jutri bodo ob 11.30 med poukom vstali - njihov protest se namreč imenuje »stand up« (dvigni se). S tovrstnim dejanjem bodo inštituci-je opozorili, naj spoštujejo mednarodne obljube o izkoreninjenju revščine do leta 2015. Pri nas so se pobudi pridružili liceji Prešeren, Oberdan, Galilei, Dante, Carducci, Petrarca, zavodi Volta, Carli, Davinci, Sandrinelli in Deledda, za skupnih 3000 dijakov.
GLEDALIŠKI VRTILJAK - Danes v Trstu
Čudežni pralni stroj Leonard iz Lendave
Za to nedeljo smo napovedovali predstavo Otroci sveta, potem pa se je z njo nekaj zataknilo, a je zamenjava prav imenitna! Otroci si bodo namreč lahko ogledali predstavo Čudežni pralni stroj Leonard v izvedbi gledališča Ku-kuc iz Lendave. V lanski sezoni nas je to gledališče presenetilo z živahno predstavo o čebelici Debelici, ob kateri smo se pošteno nasmejali, zato smo sklenili, da jih hočemo na Vrtiljaku tudi letos. Današnja predstava gotovo ne bo manj zanimiva, kot je bila lanska. Doživela je že več kot 400 ponovitev in prejela je prvo nagrado Urada za mladino kot najbolj inovativna predstava. Polna je prijetnih misli, s katerimi bo potrkala na srce tudi odraslim gledalcem, malčki pa bodo seveda občudovali bogate kostume in se zabavali ob prijetni glasbi in iskrivih dialogih.
Miša Gerič in Urška Raščan, ki sta si predstavo zamislili, jo režirali in v njej igrata tudi po več vlog, sta želeli z njo razkriti otrokom skrivnost, kdo so naj-
boljši prijatelji. Obenem pa je to igra o sprejemanju drugačnosti, pa tudi o tem, da dobro zmaguje nad zlom.
Tudi druga predstava Gledališkega vrtiljaka bo torej prinesla otrokom veliko zabave in pozitivnih misli. Kdor je zamudil prvo, si lahko tokrat še priskrbi abonma, saj bo na sporedu še šest predstav in je cena zanj še vedno ugodna, posebno če gre za družino z več kot dvema članoma, saj dobi tretji član družine abonma zastonj. Drugače pa so seveda na razpolago posamezne vstopnice, ki so pa malo dražje. Predstava bo kot vedno v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, za abonma Rdeči palček bo začela ob 16. uri, za abonma Modri palček pa ob 17.30. Pred vsako predstavo bo otroke zaposlila ani-matorka ŠC Melanie Klein. Vsi mali igralci, ki so nastopali v predstavi Pet princesk na zrnu graha, nestrpno ugibajo, koga bodo mali gledalci narisali kot najljubšega junaka. Zato naj otroci ne pozabijo doma svojih risbic! (LS)
NARODNI DOM - Razstava krožka Krut
Samo še jutri na ogled slike, čipke, fotografije, vaze in marsikaj
Razstava v galeriji Narodnega doma
kroma
V petek so člani krožka Krut v galeriji Narodnega doma slovesno odprli razstavo S cvetjem v jesen. Razstava preko slik, fotografij, čipk, glinenih vaz in skled, kipcev in vrste predmetov iz najrazličnejših materialov združuje člane in prijatelje krožka s Tržaškega, Goriškega in tokrat tudi upokojencev s slovenske Primorske. Razstava je oblikovno zaživela po zasnovi umetnice Luise Tomasetig, ki je skupinsko delo tudi predstavila, za glasbeno kuliso pa je poskrbel mladinski zbor Tončka Čok pod taktirko Manuela Pur-gerja. Odprtja se je udeležilo veliko ljudi Dela bodo na ogled samo še jutri od 15. do 18. ure in odražajo vodilne smernice, ki jih Krut stalno udejanja preko začrtanih pobud in dejavnosti. Posameznika spodbujajo k aktivnemu pristopanju, dajejo mu vedeti, da vsakdo lahko v vsaki življenjski dobi izraža in razvija svoje sposobnosti sebi v veselje in zadoščenje. Tako utrjujejo kakovost lastnega življenja na vseh ravneh in posledično dajejo pozitivne impulze širšemu družbenemu okolju.
TRST
Nedelja, 16. oktobra 2011
7
500-ietnica PORUŠENJA MUHOUEGA GRADA
^nnes, 16.10.2011 v Borštu ob 19.00 sprevod
v srednjeveških oblačilih od srenjske hiše do razvalin bivšega Muhovega grada, kjer bodo člani skupine "Tredici Casade e Compagnia de Tergeste" prikazali nekaj prizorov iz srednjeveškega življenja
sledi simbolična predaja orožja in listine krajanom
vabljeni!
S podporo
imj
. ..	POKRAJINA TRST
14. GLEDALIŠKI VRTILJAK
Potujoče gledališče Ku-kuc
ČudšŽDi pfdvi steoj LeoD^J
Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 DANES ob 16. uri (red Rdeči palček) in ob 17.30 (red Modri palček)
Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla	Zadružna kraška banka
VKOrEg dan es
Danes, N EDELJA, 16. oktobra 2011
JADVIGA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 18.18 -Dolžina dneva 10.56 - Luna vzide ob 20.36 in zatone ob 11.38.
Jutri, PONEDELJEK, 17. oktobra 2011
MARJETA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,4 stopinjE C, zračni tlak 1030,5 mb raste, vlaga 48-odstotna, veter 15 km na uro, vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 54 km na uro, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje C.
OKLICI: Boris Rauber in Flavia Lo Bello, Fiorenzo Siega in Angela Chiacchierini, Giacomo Pipitone in Giulia Alfeo, Ric-cardo Pagano in Federica Chermaz.
U Kino
CI3 Lekarne
Nedelja, 16. oktobra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124).
Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giu-lia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 512015).
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
glasbena Glasbena matica v sodelovanju s ^m matica Slovenskim stalnim gledališčem
TROBILNI ANSAMBEL SLOVENSKE FILHARMONIJE
koncert v sklopu mednarodnega festivala "Kogojevi dnevi"
Na sporedu: Srebotnjak - Premrl, L. Kranjčan, N. Firšt, G. F. Händel, T. Albinom, G. Gabrieli,]. Golob, C. Hazell, G. Gershwin
Velika dvorana Kulturnega doma v Trstu v soboto, 22. oktobra 2010, ob 20.30
VSTOP PROST
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 (040 635308).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I tre moschettieri«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »A Dangerous Method«.
CINECITY - 11.05, 13.20, 15.35, 17.50, 20.00, 22.10 »Ex-amici come prima«; 20.00, 22.00 »Final destination 5 - 3D«; 11.05, 13.15, 15.25, 17.40, 20.00, 22.15 »Abduction«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.30 »I Puffi«; 11.00, 13.05 »I Puffi 3D«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »I tre moschettieri 3D«; 19.30, 21.45 »I tre moschettieri«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Amici di letto«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »This must be the place«; 11.00, 13.10, 15.10, 17.20 »Arietty«.
FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15 »Jane Eyre«; 22.15 »Drive«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »This must be the place«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 17.55, 19.20, 20.45, 22.15 »Carnage«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Il villaggio di carto-ne«.
KOPER - KOLOSEJ - 18.40 »Johnny English 2«; 17.00 »Lahko noč, gospodična«; 19.00 »Mednaroden«; 17.10 »Medvedek Pu«; 20.40 »Prijatelja samo za seks«; 21.00 »Sneg na Kilimanndžaru«; 21.15 »Ta nora ljubezen«; 17.00 »Če seme ne umre«; 11.00 »Čudežno potovanje v Afriko«.
KOPER - PLANET TUŠ 12.10, 16.50 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 11.20, 13.40, 16.00, 18.20, 20.40 »Johnny English 2«; 18.25, 20.55 »Prijatelja samo za seks«; 11.30, 13.10, 15.00, 16.40 »Medvedek Pu (sin-hr.)«; 12.30, 16.25, 18.35, 20.50 »Lahko noč, gospodična«; 19.10, 21.30 »Noč morskih psov 3D«; 11.25, 13.50, 16.20, 18.40, 21.00 »Kateri je pravi?«; 12.00, 15.50, 19.00, 21.20 »En dan«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cowboys &
Društvo slovenskih izobražencev
Knjižnica Dušana Černeta in Mohorjeva založba Celovec
vabijo jutri v Peterlinovo dvorano,
ul. Donizetti 3 — na predstavitev knjige — Igorja Omerze o tragičnih prigodah
Janeza Topliška ter o udbovskih atentatih na Koroškem »Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo«.
Začetek ob 20.10
Aliens«; 18.20, 22.15 »Ex: Amici come prima«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici di letto«; 20.15 »Final Destination 5«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »La pelle che abito«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.40 »I Puffi«; 11.00, 14.30, 18.20, 22.15 »I tre moschettieri 3D«.
SUPER - 16.15 »Kung fu Panda 2«; 17.45, 19.20, 21.00 »Terraferma«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »This must be place«; Dvorana 2: 15.45 »I Puffi«; 18.00, 20.00 »Amici di letto«; 22.15 »Final destination«; Dvorana 3: 15.00, 17.10, 19.40, 22.00 »I tre moschettieri 3D«; Dvorana 4: 15.30, 17.50, 20.00, 22.10 »Ex: Amici come prima«; Dvorana 5: 17.45 »Amici come prima«; 15.30, 20.00, 22.10 »A dangerous method«.
M Izleti
AVTOBUSNI IZLET SPDT NA SLIVNICO
Mladinski odsek SPDT organizira v nedeljo, 23. oktobra, avtobusni izlet na Slivnico za družine in za društvene člane. Odhod v nedeljo, 23. oktobra, ob 8. uri s Trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Vračali se bomo po isti poti. Skupno bomo hodili slabe štiri ure, pot je lahka in primerna za vse. Po-vratek v Trst, je predviden med 17. in 18. uro. Informacije na tel. št. 338-4913458 (Franc), 338-5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Obvezna prijava do četrtka, 20. oktobra.
KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, v sklopu pobude Starosta mali princ, vabi v nedeljo, 23. oktobra, na obisk Gonarsa in voden ogled Palmanove ter na popoldanski pevski koncert v goriškem kulturnem domu. Podroben program in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072.
60-LETNIKI POZOR! Praznovali bomo na izletu 19. novembra. Za vpisnino je čas do 25. oktobra v trafiki v Dolini in pri Re-natu (za Kras) na tel. št. 349-6569004.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja v četrtek, 27. oktobra, izlet v Čedad z ogledom zanimivosti mesta in v Gonars. Vpisovanje do zapolnitve mest. Informacije na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA prireja v nedeljo, 30. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Koroško. Obiskali bomo Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero, ob povratku pa še Radovljico. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040-271862 (Vesna) ali 3496181290 (Zvezda) ob uri kosila.
13 Prireditve
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ PRI TRSTU vabi na izbor opere »Don Giovanni« (W.A. Mozart), ki bo danes, 16. oktobra, ob 17. uri v Mira-marskem gradu. Sodelujejo pevci akademije in konservatorijev iz Moskve in Rostova ob Donu.
POKLON IGNACIJU OTI Ob 80-letnici rojstva in 10-letnici smrti, SKD V. Vodnik in družina Ota vabita danes, 16. oktobra, ob 16. uri v društveno dvorano v Doli-
no na odprtje razstave Damjane Ota »Ignacij Ota: njegova zgodba«. Ob 18. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu sledi Osrednja slovesnost. Predstavljeni bosta knjigi Borisa Pangerca »Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi« in Aljoše Tavčarja »Ignacij Ota - Zborovska glasba«. Nagrajeni bodo zmagovalci 5. Natečaja za zborovske skladbe Nagrada Ignacij Ota. Pobudo so podprli Zveza slovenskih kulturnih društev, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, SIOT s.p.a., Občina Dolina in Pokrajina Trst.
RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 16. oktobra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Čudežni pralni stroj Leonard« v izvedbi Gledališča Ku-kuc. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
RAZSTAVA v osmici družine Fabec v Mavhinjah. Do danes, 16. oktobra, bodo v obratovalnem času osmice na ogled fotografije zgodovinarke Mirte Čok in naravoslovne ilustracije (akvareli) akad. slikarke Katerine Kalc. Vabljeni.
SKD TABOR - danes, 16. oktobra, Jesenski dan s pohodom, skupnim kosilom, kostanji. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 14. uri na dvorišču Prosvetnega doma Sokolarska predstava s sokolarji iz Bojnic na Slovaškem. Na predstavi bodo sokolarji vodili svoje ptice in predstavili ujede in sove; ob 18. uri gostovanje dramske skupine Skd Lipa s predstavo Umor na plaži (režija A. Rustja).
SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi v petek, 21. oktobra, ob 20.30 na ogled predstave Umor na plaži v izvedbi dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Režija Adrijan Rustja.
ŽUPNIJA SV. JAKOBA V TRSTU IN SLOVENSKA PROSVETA prirejata koncert sakralne glasbe, ki bo v soboto, 22. oktobra, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Matjaž Zobec - orgle, Dana Furlani - sopran, Aldo Žerjal - bas, trio MaRoSa, ki ga sestavljajo Marco Bernini - oboa I, Salva-tore Perri - oboa II in Rossana Lonza -angleški rog. Vabljeni!
BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave in predstavitev monografskega kataloga Anice Pahor Sledi življenja. Predstavitev: mojster Leonardo Calvo. Glasba: harmonikar Aleksander Ipavec. Razstava bo odprta do 13. novembra.
SKD PRIMOREC v sodelovanju z SSG vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou provociraste...«, režija Adrijan Rust-ja, nastopata Minu Kjuder in Adrijan Rustja v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
âant'Anna
Impresa Trasporti Funeßri

Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Novi informacijski
urad za Kras na PROSEKU, 154
Delovni čas: 0-24 ur Tel.: 392-5487438 (g.a Suzana)
Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu
SPDT vabi v soboto, 22. oktobra, ob 17. uri v prostore Konferenčne-razstavne dvorane NŠK v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, na odprtje potujoče razstave Planinske zveze Slovenije »Življenje pod Triglavom«. Večer se bo nadaljeval s predvajanjem filma Svinga ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma.
RAZSTAVA v KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, »Skrinja naših korenin«. Odprtje razstave novih originalov zimske škedenjske noše v nedeljo, 23. oktobra, ob 18.30. Gostje večera mentorica tečajev tržaških noš Marta Košuta ter pevke in plesalci folklorne skupine KD Kraški šopek iz Sežane.
SKD IGO GRUDEN vabi na proslavo 60-letnice Kulturnega doma v Nabrežini v nedeljo, 23. oktobra, ob 17. uri priložnostni nagovor Igor Tuta, predstava »Moda iz baula« v izvedbi Društva žena iz Prvačine, glasbeni okvir Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal. Vabljeni!
SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 23. oktobra, ob 17.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled igre »Čiren čaj in juha kokos po-kos kvak kvak« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka Prosek Konto-vel, avtor Feri Lainšček, režija Nicole Starc.
MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB
razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra.
^ Zapustila nas je naša draga
Neva Grilanc por. Danieli
Žalostno vest sporoča mož Edi
Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v ulici Costalunga v torek, 18. oktobra, od 11. do 13. ure.
Datum žarnega pogreba bomo sporočili naknadno.
Padriče, 16. oktobra 2011
Pogrebno podjetje Alabarda
Žalovanju se pridružujejo Irma, Vojka in Marija
ZAHVALA
Giuseppe Mauro
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala prijatelju Walterju in pogrebnemu podjetju Alabarda, prostovoljcem Civilne zaščite in gasilskega društva Breg, zboru MePZ Lipa in vsem prijateljem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku.
Svojci
Pogrebno podjetje Alabarda
16.10.1991
16.10.2011
Josip Bandi
(Pepo)
Vedno v našem spominu.
Družina
Lakotišče, 16. oktobra 2011
8
Nedelja, 16. oktobra 2011
TRST
/
ŠDK CEROVLJE-MAVHINJE prireja danes, 16. oktobra 2011
18. JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO
VPISOVANJE od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi.
Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave!
Založba Mladika in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm
vabita v petek, 21. oktobra,
v Narodni dom, Ulica Filzi 14,
na predstavitev esejistične knjige
Vilme Purič
HMEU KB MS®
Sodelujejo: mag. Loredana Umek, dr. Irena Novak Popov in avtorica.
Začetek ob 17. uri
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV VTRSTU
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO
vabijo na srečanje
STAROSTA MALI PRINC
"spoštujemo včeraj, zaupamo v jutri, danes smo"
Koncertna predstava nedelja, 23. oktobra 2011, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici
Dopoldanski program s spominsko svečanostjo v Gonarsu in obiskom Palmanove
Ob podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Urada Dežele FJK in ZSKD

Bambičeva galerija
vabi
v soboto, 22. oktobra 2011 ob 20.30
Te dni praznujeta 25 let poroke
Silva in Dario
iz Gropade
Še obilo srečnih skupnih let vama želijo
Meri, Pino, Denis, Maja in Nina

¿i Čestitke
Draga ELIANA! Okrogla leta so zmeraj bolj težka, ampak ne zate, ki si vedno polna energije, zato ti mama in oče želijo mnogo zdravja, sreče in vse, kar si sama želiš.
Danes praznuje okroglo obletnico naša draga sestra in teta LILI. Veliko lepega, predvsem pa zdravja in osebnih zadoščenj, ji voščijo sestra Fulvia, svak Dor-jan in nečakinji Nataša in Verena.
Danes jih naša LILI 50 slavi, še obilo srečnih in veselih dni ji iz srca voščimo prijatelji vsi.
DAVID je prejšnji konec tedna na Oktoberfeštu pridno pivo točil, sedaj pa bo za zdravico ob 40. rojstnem dnevu z nami kozarček spil. Na zdravje mu kli-
na odprtje likovne razstave
in predstavitev monografskega kataloga
Anice Pahor
Sledi življenja
Predstavitev: mojster Leonardo Calvo
Glasba:
harmonikar Aleksander Ipavec
Razstava bo odprta do 13. novembra 2011
Sklad Mitja Cuk
Proseška ul. 131, Opčine
čemo in mu želimo obilo zdravih dni od SKD Vigred prav vsi.
DAVID je okroglih 40 let ta teden praznoval, mnogo veselja in uresničitev vseh sanj in skritih želja mu želi Pustna skupina Šempolaj prav iz srca.
Dragi nono KARLO! Leta minejo, a srce se ne postara, kadar polno je miru in ljubezni žara. Kdor drugim ga odpira, ostaja večno mlad in zaradi njega bolj ima življenje rad. Iskrene čestitke ob praznovanju 70. rojstnega dne tvoja Erik in Simon ter vsi domači.
Jutri lep večer se nam obeta, ker EDVINA slavi okrogla leta. Še mnogo lepega mi ti želimo in s teboj se veselimo. Naj ti bo vedno tako lepo, to ti želi kla-pa ia-ia-o.
Na Colu je KEVIN 15. oktobra praznoval 4 leta, danes pa ALEKSANDRA praznuje 1 leto. Da bi zdrava in vesela še naprej se rada imela. Pozdrav tudi Nicku. To želijo nonota Ludvik in Marta.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini objavljene v ponedeljek, 17. oktobra. Rok za morebitne prizive je 10 dni. Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. oktobra.
Ü3 Obvestila
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v razredih flavte (Trst, Opčine) in violine (Trst, Bazovica). Informacije na tel. št. 040-418605 (tajništvo).
JOGA - SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča ob sredah, od 18.30 do 20.00. Vabljeni.
PILATES - Skupina 35-55 SKD France Pre-
Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik Zveza slovenskih kulturnih društev in družina Ota vabijo na
odprtje razstave Damijane Ota
Ignacij Ota: njegova zgodba
danes ob 16. uri v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini
Osrednja slovesnost
danes ob 18. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu
■	predstavitev knjige Borisa Pangerca: Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi
■	predstavitev notne zbirke Aljoše Tavčarja: Ignacij Ota - Zborovska glasba
■	nagrajevanje 5- Natečaja za zborovske skladbe ZSKD Nagrada Ignacij Ota
nastopata Moška vokalna skupina Sraka iz Štandreža u in Moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline
okroviteljstvom Občine Dolina in ob
.	lteij:
sklada RS za kulturne dejavnosti, Urada Vlai v zamej stvu in po svetu, Tržaške pokrajine in SIOT SpA
ri Javnega a Slovence

SKD TABOR
danes, v nedeljo, 16. oktobra 2011, ob 18.00
v Prosvetnem domu na Opčinah
gledališka predstava
B. Novak
UMOR NA PLAZI
Režija Adrijan Rustja v izvedbi dramske skupine Skd Lipa iz Bazovice
Prisrčno vabljeni!
šeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pi-latesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telovadke. Vabljene.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih.
HIP HOP IN BREAKDANCE AŠD Mladina obvešča, da vaje bodo potekale za osnovnošolce ob ponedeljkih 16.30-18.00; za srednješolce, višješolce in mlade ob sredah 18.00-19.30. Tečaj bosta vodila trener Samo Polutak Kos in Sara Brelih v re-kreatoriju v Križu št. 441. Informacije na tel. 329-9751782.
TAI CHI CHUAN AŠD Mladina obvešča, da se bo vadba odvijala ob četrtkih 19.3021.00 v rekreatoriju v Križu št. 441. Tečaj vodi inštruktorica Vladimira Guštin (tel. 349-3136949).
TEČAJ BELLY GYM Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 10.0011.00 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Yasmin Anuby v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 333-5663612.
TREBUŠNI PLES AŠD Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 18.3019.30 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Yasmin Anuby v rekrea-toriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 333-5663612.
SKAVTI V BREGU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. Volčiči in volkuljice (710 let) se srečujejo vsako soboto med 15. in 17. uro v Mladinskem krožku v Dolini, izvidniki in vodnice (11-15 let) pa prav tako vsako soboto med 15.15 in 16.45 v Mladinskem domu v Boljuncu. Za informacije szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka).
SKAVTI V ŠKEDNJU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. V Škednju (Dom Jakoba Ukmarja) se srečujejo tako volčiči in volkuljce (od 7. do 10. leta) kot izvidniki in vodnice (11-15 let) vsako soboto med 14.30 in 16.00. Za informacije: szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka).
DOLINČANI IN DOLINČANKE ROJENI L. 1931: bi se srečali, da skupaj nazdravimo? Pokliči na 348-2388036 (Silvana) ali na 040-231164 od 17. do 20. ure (Katja).
AŠD BREG sporoča, da v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini potekajo sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli ob ponedeljkih in petkih ob 21.00, ob torkih 10.30-11.30 in ob četrtkih 8.30-9.30; otroška telovadba ob sobotah, skupina starejših ob 9.00, skupina mlajših pa ob 10.00. Prisrčno vabljeni!
KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj danes, 16. oktobra in 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 347-4434151 (Nadja) in 3282767663 (Norma) po 16. uri.
OBČINA DOLINA, KD SLOVENEC IZ BOR-ŠTA IN ZABREŽCA TER POKRAJINA TRST organizirajo s prispevkom Avtonomne Dežele FJK niz prireditev ob 500-letnici porušenja Muhovega gradu. Danes, 16. oktobra, od 15. ure dalje obujanje zgodovinskega običaja »Predaja orožja Županu Boršta za obrambo ozemlja s strani prebivalcev Brega« z zgodovinskim sprevodom.
ŠKD CEROVLJE MAVHINJE prireja danes, 16. oktobra, 18. jesenski pohod na Grma-
do in okolico. Vpisovanje v Cerovljah na koncu vasi od 9.30 do 10.30. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Knjižnica Dušana Černeta in Mohorjeva založba Celovec vabijo v ponedeljek, 17. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3. Igor Omerza bo predstavil svojo knjigo o tragičnih prigodah Janeza Topliška ter o udbovskih atentatih na Koroškem »Od Belce do Ve-likovca ali kako sem vzljubil bombo«. Začetek ob 20.30.
SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM - v ponedeljek, 17. oktobra, od 15. do 17. ure prvo srečanje Ob pletenju še kaj... Vabljene!
KRUT vabi na predavanje »EFT - tehnike doseganja čustvene svobode« s certificirano predavateljico AAMET Piko Rajnar, ki bo na društvenem sedežu v torek, 18. oktobra, ob 18. uri. Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040-360072.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja v torek, 18. oktobra, ob 20. uri »Pozdrav Sloveniji ob 20. letnici osamosvojitve«. Sodelujejo: Milan Gregorič - publicist (Koper); Tino Mamič - časnikar Primorskih novic (Koper); Saša Rudolf - časnikar (Trst). Povezuje časnikar Sergij Pahor. Krajši kulturni program bo na harmoniko izvajal Adam Selj. Toplo vabljeni.
TORKLA v Kmetijski Zadrugi, bo začela obratovati 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo cenjene člane in oljkarje, da se čim prej zglasijo v naših uradih ali na tel. št. 040-8990120.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 18. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, tečaj telovadbe za odrasle, ki ga vodi Robi Sup-pani, bo letos ob sredah ob 19.30. Vabljeni!
TEČAJ YFT - NARAVNI OBRAZNI LIFTING
pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje v sredo, 19. oktobra, ob 18.30 na Opčinah, Re-pentabrska ul. 66.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji.
HI Osmice
ö Poslovni oglasi
ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MAMA-SEŽANA Tel.00386-41455157
^ Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM UŠAJ
je odprt v Nabrežini, 8 od petka do vključno ponedeljka. Tel.339-4193779
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki št. 18.
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498.
MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956.
OSMICA je odprta pri Davidu v Samator-ci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni!
OSMICA je odprta pri Jadranu v Ricmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni!
OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040229439.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-ji vasi št. 14; tel. 040-208553.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040228451.
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 3332892869.
DEKLE z dokončano višjo šolo pomaga pri pisanju nalog osnovnošolcem v nabre-žinski občini. Tel. št.: 339-4723750.
DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in dijakom bienija višje šole. Za informacije pokličite tel. št.: 040-208002.
DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno, klimatizirano, dajem v najem za 400,00 evrov mesečno plus stroški za čistočo in ogrevanje. Tel. št.: 3484462664.
IŠČEMO stanovanje - hišo v najem v Dolini. Tel. št.: 340-8407033.
PODARIM LJUBITELJICI ROČNIH DEL
revije v italijanskem, hrvaškem in slovenskem jeziku. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 040-820630.
PODARIM LJUBITELJU NARAVE ginko bi-loba drevo visoko 2,5 m v vazi. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 040-820630.
PRODAM avto volkswagen, bele barve, letnik '98, 1.400 cc, prevoženih 96.000 km, klima, radio cd, vedno v garaži. Tel. št.: 338-5725366.
PRODAM dvosobno stanovanje v Rodiku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Sta-
novanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Stanovanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 00386-51386397.
PRODAM MLADIČA zlatega prinašalca (golden retriever) z rodovnikom in mi-crochipom. Cena 700,00 evrov. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 334-8838689.
PRODAM suha kraška drva. Tel. 3472108227.
STANOVANJE NA OPČINAH prodam, sončno in razgledno v 4. nadstropju, 100 kv.m., dve spalnici, dve kopalnici, samostojno ogrevanje, pokrito parkirišče. Tel. 334-6390079.
B Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1
AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin -Državna cesta. 14
ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
Loterija
15. oktobra 2011
Bari	70	23	41	55	53
Cagliari	50	1	56	71	76
Firence	81	27	52	25	1
Genova	79	17	22	42	3
Milan	67	62	15	82	40
Neapelj	59	42	30	82	54
Palermo	10	76	13	47	74
Rim	1	86	15	42	20
Turin	21	62	75	43	15
Benetke	48	87	84	13	67
Nazionale	46	3	37	73	69
Super Enalotto Št. 124
33 40 44 54 64 85	jolly 12
Nagradni sklad	3.212.264,76 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 23.436.903,02 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
18 dobitnikov s 5 točkami	26.768,88 €
1.429 dobitnikov s 4 točkami	337,18 €
51.497 dobitnikov s 3 točkami	18,71 €
Superstar	41
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
11 dobitnikov s 4 točkami	33.718,00 €
243 dobitnikov s 3 točkami	1.871,00 €
3.583 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
23.333 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
53.567 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu
TRST	Nedelja, 16. oktobra 2011
APrimorski
~	dnevnik
9
GORICA - Svečan prerez traku v obnovljenem poslopju v Ulici Rocca
Z odprtjem jasli dopolnili učno ponudbo v slovenščini
Jutri se bo učna dejavnosti začela za prvih deset malčkov - Po postopnem uvajanju bo januarja skupno 25 otrok
Slovesen rez traku v Ulici Rocca (levo); malčki odkrivajo nove občinske jasli (desno, spodaj)
bumbaca
S slovesnim odprtjem prvih slovenskih občinskih jasli so včeraj dopolnili slovensko učno ponudbo v Gorici in zagotovili prepotrebno pomoč družinam, ki zaradi delovnih obveznosti potrebujejo varstvo za svoje malčke. Uvodoma je prisotne nagovoril goriški župan Ettore Romoli, ki je izrazil veliko zadovoljstvo ob odprtju jasli, saj se je z njimi zapolnila zadnja vrzel v slovenski učni ponudbi v mestu. Poleg tega je izpostavil prepričanje, da bodo tudi jasli prispevale h krepitvi dvojezičnega značaja mesta, sam pa si bo še naprej prizadeval za utrjevanje sožitja med različnimi jezikovnimi in kulturnimi skupnostmi. V nadaljevanju se je župan skupaj z občinsko odbornico Silvano Romano zahvalil vsem načrtovalcem in izvajalcem del, ki so posebno v zadnjih tednih pohiteli z zaključnimi lepotil-nimi posegi, da je bilo v Ulici Rocca vse nared za včerajšnje odprtje. Romanova se je zahvalila tudi občinama Števerjan in Sovodnje, ki sta ju med včerajšnjo slovesnostjo predstavljali županja Franka Padovan in občinska odbornica Vesna Primožič, saj je nekaj mest v goriških jaslih na voljo šte-verjanskim in sovodenjskim malčkom. V imenu pokrajinske uprave je spregovorila podpredsednica Mara Černic. »Odprtje slovenskih jasli je velik dosežek tako za goriško občino kot za vso slovensko narodno skupnost,« je poudarila Černičeva in spomnila, da je tudi pokojni deželni svetnik Mirko Špacapan podprl pobudo za odprtje slovenskih jasli. Po blagoslovu in molitvi izključno v italijanskem jeziku so udeleženci odprtja na predlog Damijana Terpina zmolili še Zdravo Marijo v slovenskem jeziku, nato pa so po slovesnem rezu traku vstopili v novo poslopje. Med številnimi prisotnimi družbenopolitičnimi delavci in krajevnimi upravitelji je izstopal novogo-riški župan Matej Arčon, ki je bodočim obiskovalcem jasli podaril knjigo.
Po svečanosti je sledil ogled obnovljenih prostorov, v katerih se bodo otroci nedvomno lepo imeli. Malčki bodo imeli na voljo večjo sobo z raznimi igrali, z malimi štedilniki in drugimi igračami, v manjši sobi pa je ravno tako urejen igralni kotiček. Jasli razpolagajo tudi z dvoriščem, na katerem se bodo otroci lahko prosto igrali.
Učna dejavnost se bo v jaslih začela jutri. Ker bodo otroke sprejemali postopoma, se bo jutri v jaslih zbralo deset otrok, 3. in 24. novembra se jim bo pridružilo po šest malčkov, tako da jih bo decembra skupno 22. Z januarjem bodo sprejeli še zadnje tri malčke, zato pa bo otrok skupno 25. Do decembra bodo za otroke skrbele tri vzgojiteljice - Mara Tinta, Margherita Bello in Cristina Marussi, ki imajo primerno izkušnjo na vzgojno-izobraževalnem področju in seveda obvladajo slo-
venski jezik. V jaslih bosta še dve šolski pomočnici, ki pa ne obvladata slovenščine.
Do konca decembra bo za slovenske jasli skrbela zadruga Duemi-launo, ki jo bo nato nasledila zadruga Il Mosaico. Tri vzgojiteljice imajo pravico, da ostanejo na delovnem mestu tudi z januarjem, ko bo upravljanje jasli prevzela nova zadruga; še ena vzgojiteljica se jim bo vsekakor pridružila ravno januarja, ko bodo jasli delovale s polno zasedenostjo vseh mest. (dr)
GORICA - Za slovenske jasli
Osem let preteklo od zamisli do odprtja
Osem let. Toliko časa je bilo potrebnega za uresničitev slovenskih jasli v Gorici, od prvih pogovorov leta 2003 do včerajšnjega dne, ki so jih svečano odprli. Pred osmimi leti sta se o slovenskih jasli začela dogovarjati Dijaški dom Simon Gregorčič in goriška občina, ki je s takratnim županom Vit-toriom Brancatijem takoj pokazala zanimanje za pobudo.
Začetno so se dogovarjali, da bi v Dijaškem domu odprli zasebne jasli, občina pa bi nato s slovensko vzgojno-izobraževalno ustanovo podpisala konvencijo, na podlagi katere bi ji zagotovili nekaj mest. Tako sestavljeno prošnjo so odposlali na deželo Furlanijo-Julijsko krajino, vendar ni bila sprejeta, saj so takrat dali prednost ustanovam, ki so imele tovrstno konvencijo že podpisano. Poleg tega so kmalu zatem ugotovili, da v Dijaškem domu ni bilo pogojev za odprtje jasli, saj bi zanje potrebovali celo pritličje. Tako so z občino stekli pogovori o občinskih jaslih, pri čemer so upoštevali tudi dejstvo, da bi zasebne jasli ustvarile primanjkljaj, ki si ga Dijaški dom ne bi mogel privoščiti. V dogovarjanje okrog jasli se je vključilo tudi sedem slovenskih občinskih svetnikov; pobliže sta zadevi sledila Nataša Paulin in Aleš Waltritsch, saj sta bila člana komisij za šolstvo oz. proračun, ki sta spadali pod odborništvo Maurizia Salomonija oz. njegovega naslednika Oliviera Furlana in v okviru katerih so razpravljali o pridobitvi prispevka in pripravi načrta. Postopku za slovenske jasli je vseskozi sledila tudi konzulta za vprašanje slovenske narodne skupnosti; med Brancatijevim mandatom ji je predsedoval Igor Ko-mel, zdaj pa je njen predsednik Ivo Co-tič.
Potem ko so na goriški občini glede jasli dosegli dogovor, so se postavili v stik s takratno deželno svetnico Ta-maro Blažina. Senatorka je nato sledila zadevi na deželni ravni in si priza-
devala, da je leta 2006 dežela zagotovila finančni prispevek 260.000 evrov za slovenske jasli, čeprav je bilo med razpravo v deželnem svetu iz vrst desne sredine slišati, da za jaslične otroke sporazumevanje v slovenskem jeziku ni pomembno, saj itak še ne govorijo.
Med tem, ko je bil na deželi v teku postopek za zagotovitev finančnega prispevka, sta Dijaški dom in občina začela iskati poslopje, ki bi bilo primerno za ureditev slovenskih jasli. Evidentirali so stavbo v Ulici Rocca, za katero je bilo začetno mišljeno, da bi jo občina dala v upravljanje Dijaškemu domu. Ker bi taka odločitev povzročila Dijaškemu domu primanjkljaj (okrog 20.000 evrov letno) in ker druge slovenske ustanove niso pokazale zanimanja za pobudo, so se z goriško občino dogovorili za odprtje občinskih jasli s slovenskim učnim jezikom. Pismo, ki ga je goriška občina poslala deželi in v njem zaprosila za prispevek za odprtje slovenskih jasli v mestu, je podpisal takratni odbornik Maurizio Salomoni; potem ko so prejeli deželni prispevek, je odbor Vittoria Brancatija na svojem zadnjem zasedanju pred volitvami maja leta 2007 odobril preliminarni načrt za slovenske jasli v Ulici Rocca.
Nova uprava župana Ettoreja Romolija je poskrbela za nadaljevanje postopka; za uresničitev projekta je dodala 100.000 evrov iz svojega proračuna in ga nato speljala do konca.
V zvezi z odprtjem slovenskih jasli je včeraj Demokratska stranka poslala tiskovno sporočilo, s katerim izraža zadovoljstvo, da je do njega končno prišlo. »Za odprtje jasli se moramo zahvaliti Brancatijevi upravi. Po njeni zaslugi se danes veselimo pomembne pridobitve za Slovence in tudi Italijane, ki želijo, da bi se njihovi malčki čim prej začeli učiti slovenskega jezika,« poudarjajo iz Demokratske stranke. (dr)
10
Nedelja, 16. oktobra 2011
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Občina in zveza Confcommercio predstavili projekt Let'sGo Gorizia
Aplikacija in nov brand za sodobnejši imidž mesta
Mestna ponudba in zanimivosti na smartphonih, tabletih in spletu - Na Travniku klop v obliki logotipa
Aplikacija za odkrivanje goriških lepot in zanimivosti preko pametnih telefonov in tabletov, instalacija na Travniku, promocijski spot za mesto, strategija za razvoj trgovine in skupna blagovna znamka. Vse to je projekt Let's Go Gorizia, za katerega sta se zavzeli goriška občina in zveza Confcommercio, ki želita Gorici vtisniti sodobnejši imidž in s tem privabiti vanjo čim več obiskovalcev. Projekt je bil financiran preko deželnega zakona 266/97 oz. razpisa, na katerem se je goriška pobuda uvrstila na drugo mesto na lestvici, doslej pa so vanjo vložili 126.000 evrov.
Prva novost je nov brand Let's Go Gorizia, s katerim bodo »tržili« mesto in pobude, ki v njem potekajo. »Želimo si, da bi bil učinek branda čim večji. Zato bomo pred božičem namenili 60.000 evrov oglaševalski kampanji, v kateri se ga bomo posluževali,« je povedal goriški župan Ettore Romoli in poudaril, da bodo odslej blagovno znamko lahko uporabljali vsi, ki bodo v Gorici priredili katerokoli pobudo, saj »je Let's Go brand celega mesta«.
V okviru projekta je bila izdelana tudi posebna aplikacija, s katero bo mogoče odkrivati Gorico preko IPada, Iphona in drugih smartphonov. Uporabniki bodo na-
šli mapo mesta, informacije o prireditvah, ki potekajo v Gorici, opis enogastronomske ponudbe in recepte za pripravo značilnih jedi, informacije za uporabo brezžične inter-netne povezave v centru in sedem tematskih itinerarijev. Le-ti so posvečeni gradu in zgodovinskemu mestnemu jedru, trgovski ponudbi in krajem srečevanja, parkom, svetiščem, nekdanji meji, arhitekturi prejšnjega stoletja in sugestivnim kotičkom. Aplikacija je na voljo v prodajalnah aplikacij Apple store in Android market, dosegljiva je tudi preko spletne strani www.letsgo.gorizia.it. Zaenkrat je aplikacija na voljo le v italijanščini, v računajo pa, da jo bodo v prihodnje prevedli tudi v angleščino, slovenščino in nemščino. V okviru projekta je bil ne nazadnje posnet video spot, ki ga bodo predvajali na televiziji, na Travniku pa so včeraj odkrili rdeče-belo klop iz lesa in jekla, ki so jo izdelali v obliki logotipa Let's Go. »S tem projektom želimo vtisniti mestu sodobnejši imidž,« je povedal Romoli, ob katerem se je nove pobude veselil tudi predsednik goriške zveze Confcommercio Pio Traini. »Naveličani smo slišati, da je Gorica staro mesto. Ta stereotip želimo preseči in dokazati, da je Gorica mesto prihodnosti,« je podčrtal Romoli, po katerem se je obisk turistov
Aplikacija Let'sGo Gorizia na mobilnem telefonu (desno); klop v obliki logotipa na Travniku (levo)
bumbaca
v mestu po obnovi številnih ulic že znatno povečal, ta trend pa želijo še bolj okrepiti.
Novi brand bo protagonist tudi okrogle mize, ki jo goriška občina in Trgovinska zbornica prirejata jutri ob 15. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. Kako naj bi novi brand prispeval k večji prepoznavnosti Gorice, bodo pojasnili občinski odbornik Antonio Devetag, Luca Brusani iz Vi-demske univerze, direktorica goriške Trgovinske zbornice Monica Paoletich, arhitekt Iginio Rossi in Michele Vianello iz znanstvenega parka Vega pri Benetkah.
Tehnični partnerji pri projektu so bili Sincropolis, Punktone.it, Infofactory in fo-tografinja Valentina Brunello, za načrtovanje in spremno besedilo nekaterih itinera-rijev pa so poskrbeli združenje Isonzo Soča, spletna stran Bora.la, novinar Roberto Covaz in licej Max Fabiani. (Ale)
MEDEJA
Po ropu zbežala čez mejo
Bar v središču Medeje je bil v noči med petkom in včerajšnjim dnem tarča oboroženega ropa. Neznanca sta vlomila v lokal, ko je bil v njem samo še upravitelj. Z grožnjama sta ga prepričala, naj jima izroči dnevni zaslužek, nato pa sta zbežala in izginila neznano kam.
Do ropa je prišlo v baru Alterego, ki deluje na Korzu Friuli v centru Medeje. Roparja, ki sta imela na glavi čelado, sta se na kraj pripeljala okrog treh ponoči. Upravitelj - italijanski državljan kitajskih korenin - je ravnokar zapiral lokal, nenadoma pa je pred sabo zagledal dva neznanca, ki sta ga napadla in od njega zahtevala denar. Eden izmed dveh roparjev je v roki imel tudi pištolo, zato prestrašenemu upravitelju lokala ni preostalo drugega, kot da jima je izročil vso gotovino, s katero je razpolagal. Odprl je blagajno, kjer je bil izkupiček delovnega dne, in jima dal okrog 500 evrov. Roparja sta nato takoj zbežala. Skočila sta na motor in se odpeljala v smeri Gorice. Sile javnega reda, ki jih je poklical upravitelj lokala, so ju opazile v bližini bivšega mejnega prehoda pri Rdeči hiši, roparja pa sta z motorjem pobegnila v Slovenijo in izginila. Preiskavo vodijo karabinjerji iz Gradišča.
TRŽIČ - Aretirali 29-letnega Romuna
Za ukradeno denarnico štirje meseci zapora
GORICA - Nadzorna akcija sil javnega reda
Globi zaradi hrupa
Upravitelja lokalov Al Corso in Caffe House sta dobila globo zaradi preglasne glasbe
Odredbo o predčasnem zaprtju lokalov v goriškem mestnem središču je uprava Ettoreja Romolija uvedla pred tremi leti, njenih predpisov pa se še danes, kot zgleda, ne držijo ravno vsi. Na to je pokazala izredna nadzorna akcija, ki so jo v noči s petka na včerajšnji dan izvedli goriška kvestura, krajevna policija in finančna straža. Da bi preverili, ali se upravitelji barov držijo vsebin župa-
nove odredbe, so predstavniki sil javnega reda obiskali šest lokalov v mestnem centru, v dveh primerih pa so ugotovili, da nekaj ni bilo v redu.
Denarno kazen zaradi kršenja določil odredbe proti nočnemu hrupu sta prejela lokala Al Corso in Caffe House na Korzu Italia. Policisti so ju obiskali po 23. uri, ko je bilo v notranjih in v zunanjih prostorih še vedno veliko mladine. Oceni-
Gneča pred enim izmed goriških barov
bumbaca
li so, da je jakost glasbe v zunanjih prostorih presegala mejno vrednost, ki jo določa županova odredba, zato so upraviteljema dveh lokalov izdali globo.
Policisti so dalje kontrolirali goste lokala. Finančni stražniki so s seboj pripeljali tudi izurjene pse; povohali so kar nekaj mladih obiskovalcev barov, vendar niso našli nobenega mamila.
GORICA - V sredo
Soočenje med štirimi kandidati
V sredo, 19. oktobra, bo v goriškem Kulturnem domu potekalo srečanje med štirimi kandidati, ki bodo sodelovali na novembrskih primarnih volitvah leve sredine. Ob 18.30 bodo svoje poglede na mesto in njegov razvoj predstavili kandidat Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, kandidat Foruma za Gorico Andrea Bellavite, kandidat Levice ekologije in svobode Paolo De Ponte in kandidat Italije vrednot Mauro Valentinsig. Kandidata Foruma za Gorico je podprla tudi SKP - Federacija levice, medtem ko se je za podporo Cingolaniju izrekla stranka Slovenska skupnost. Srečanje v Kulturnem domu bo vodil novinar Roberto Covaz. Primarne volitve bodo 6. novembra: potekale bodo v telovadnici UGG, glasovali bodo lahko vsi občani, ki so dopolnili 16 let. Svoj glas bodo lahko oddali tudi tuji državljani, ki imajo bivališče v Gorici in dovoljenje za bivanje. Organizatorji pričakujejo čez 1500 volivcev.
Karabinjerji tržiškega poveljstva so v prejšnjih dneh aretirali 29-letnega romunskega državljana, ki je ukradel denarnico iz parkiranega vozila. I.S., ki so ga ujeli kmalu po tatvini, je bil obtožen kraje v obtežilnih okoliščinah, zato so mu sodili po hitrem postopku. Pristal je na dogovorno kazen štirih mesecev zapora, ob tem pa bo moral plačati tudi globo.
Mladega tatu, ki je imel v preteklosti že težave s pravico zaradi podobnih kaznivih dejanj, so karabinjerji operativnega oddelka iz Tržiča aretirali v četrtek. 29-letnik, ki nima stalnega bivališča, se je v dopoldanskih urah sprehajal v bližini kanala Lacovaz, kjer je opazil parkiran avtomobil. Mlad Romun je videl, da je bila na armaturni plošči avtomobila denarnica, zato je sklenil, da vlomi v vozilo in spravi denarnico v žep. To mu je tudi uspelo, preden je pobegnil pa se je za njim podal lastnik. 51-letnik iz Rude je med zasledovanjem tudi poklical poveljstvo karabinjerjev, ki je na kraj poslalo več patrulj. Iskalna akcija ni trajala dolgo, saj so 29-letnika ob poldne že našli v bližnjem gozdiču, kjer se je skrival. Pri sebi je imel še vedno denarnico, v kateri je ob osebnih dokumentih bilo približno 50 evrov. 29-letnika so pospremili na goriško sodišče, kjer so mu drugega dne sodili po hitrem postopku. Obsojen je bil na štiri mesece zaporne kazni in na plačilo globe v višini 300 evrov.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 16. oktobra 2011
1 1
JAVNI RAZPIS
Priznanje Kazimir Humar
l«» Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom In organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev In po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo.
2«<~ Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa.
3 Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo In za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju.
4<e- Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru.
5«<- Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2011 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorlzia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje"
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV VTRSTU
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO
vabijo na srečanje
STAROSTA MALI PRINC
"spoštujemo včeraj, zaupamo v jutri, danes smo"
Koncertna predstava nedelja, 23. oktobra 2011, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici
Dopoldanski program s spominsko svečanostjo v Gonarsu in obiskom Palmanove
Ob podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urada Dežele FJK in ZSKD
I K Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU
PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
~M Gledališče
Bmkb
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE

VABILO K ABONMAJU
ZABAVNO V NOVO SEZONO
ur» v * £ iti nDUÏTiirn
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandre-žu komedija »Pelikan ali otroci po želji« (Marcel Franck) v režiji Jožeta Va-lentiča, nastopa KUD Svoboda - Zalog; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
»ZABAVNO V NOVO SEZONO PO NAŠIH DRUŠTVIH« v organizaciji SSG s predstavo »Ma me prou pro-vociraste... « (igrata Minu Kjuder in Adrijan Rustja): v ponedeljek, 17. oktobra, ob 20.30 v avditoriju v Ron-kah, sodelujejo Združenje staršev romjanske šole ter društvi Jadro in Tržič; v torek, 18. oktobra, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju 6 v Števerja-nu, sodelujeta SKD Briški grič in Skupina 75; v četrtek, 20. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva Hrast v Do-
Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti
305 proti Marianu
TURJAK
AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA
API - Ul. Redipuglia 42
JUTRI - ponedeljek, 17. oktobra ob 2030
Avditorij v Ronkah sodelujejo: Združenje staršev romjanske šole, SKD Jadro in SKD Tržič
I	Vstop je brezplačen	I
Vse o novi sezoni in rezervacija abonmajev I
berdobu, sodelujeta PD Hrast in SKD Jezero.
GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 »El ava-ro« (Molier), nastopa Otroteatro iz Madrida in »Emilie«, nastopa cirkus Mlejn iz Prage; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212).
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 8. novembra, ob 20.45 koncert Glorie Gainor; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 7. novembra, ob 21. uri »La cena dei cretini«, igrata Zuz-zurro&Gaspare; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v torek in sredo, 18 in 19. oktobra, ob 20.45 gledališka predstava z Nata-linom Balassom »Ercole in Polesine. Ovvero: il mito greco tra i fumi della Valpadana«; informacije po tel. 0481494369, na teatro@comune.monfal-cone.go.it in na spletni strani www.tea-tromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 16. oktobra, ob 18. uri (Tone Partljič) »Sil-vestrska sprava«; informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. oktobra, »Pinocchio di sabbia«, David Riondino / Giano Pro-duzioni; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.10 »This must be the place«.
Dvorana 2: 15.10 - 17.30 - 19.40 -22.00 »I tre moschettieri« (digital 3D). Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 -22.10 »Cowboys & Aliens«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »This must be the place«. Dvorana 2: 17.30 - 19.40 - 22.00 »I tre moschettieri« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Cowboys & Aliens«.
___KD Sabotin
prireja
22. Pohod na Sabotin
Sobota, 22. oktobra
(na sedežu društva, okraj Znorišče v Štmavru)
20.30 kulturni večer
predstavitev knjige
0SIM0 IN GORIŠKA (Jože Sušmelj, Tomaž Vuga, Andrej Malnič)
- otvoritev razstave -
STARA OBRT KOŠAR
Florjana Vogriča
- MPZ LIPA IZ RAVNICE, -
vodi Alojz Kobal
- MPZ ŠTMAVER -
vodi Nadja Kovic Nedelja, 23. oktobra
8.30 zbirališče na parkirišču
nad Osimsko cesto 9.00 odhod
10.30 maša pri ruševinah cerkve sv. Valentina
12.30 kosilo na sedežu društva
Toplo vabljeni!
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -19.50 - 22.00 »This must be the place«.
Dvorana 2: 15.45 »I Puffi«; 18.00 -22.00 »Amici di letto«; 22.15 »Final destination 5« (digitalni projekciji). Dvorana 3: 15.00 - 17.10 - 19.40 -22.00 »I tre moschettieri« (digital 3D). Dvorana 4: 15.30 - 17.50 - 20.00 -22.10 »Cowboys & Aliens«. Dvorana 5: 17.45 »Ex: amici come pri-ma«;15.30 - 20.00 - 22.10 »A Dangerous Method«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »This must be the place«. Dvorana 2: 18.00 - 22.00 »Amici di letto«; 22.15 »Final destination 5« (digitalni projekciji).
Dvorana 3: 17.30 - 19.40 - 22.00 »I tre moschettieri« (digital 3D). Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Cowboys & Aliens«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »A Dangerous Method«.
fl Razstave
~M Koncerti
KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da bo koncert skupine Carmina Slovenica z naslovom »Zvoki Azije«, ki je odpadel zaradi bolezni, v torek, 25. oktobra, ob 20.15. Vsi, ki so vstopnice kupili in bi jih želeli vrniti, bodo dobili povrnjeno vstopnino pri blagajni Kulturnega doma Nova Go-
rica; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 0038653354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kultur-nidom-ng.si).
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI obvešča, da bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete za šolsko leto 2011-2012 potekale v ponedeljek, 17. oktobra, po šolah, ki pripadajo Večstopenjski šoli v Gorici. Pred začetkom volitev se bodo, po naslednjem urniku, sestali razredni zbori: otroški vrtci ul. Bro-lo, ul. Max Fabiani in Štandreža: ob 16.30 informacije o funkcijah in pristojnostih zbornih organov ter kratka predstavitev vzgojno izobraževalne ponudbe za š.l. 2011-2012; od 17. do 19. ure volitve v medsekcijski svet. Osnovne šole L. Zorzut (Bračan), A. Gradnik (Števerjan), J. Abram (Pevma), F. Erjavec (Štandrež) in O. Zupančič (Gorica): ob 15.30 informacije o funkcijah in pristojnostih zbornih organov ter kratka predstavitev vzgojno izobraževalne ponudbe, od 16. do 18. ure volitve v medra-zredni svet. Srednja šola I. Trinko (Gorica) ob 17.30 informacije o funkcijah in pristojnostih zbornih organov ter kratka predstavitev vzgojno izobraževalne ponudbe od 18. do 20. ure volitve v razredni svet.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini objavljene v ponedeljek, 17. oktobra 2011. Rok za morebitne prizive je 10 dni. Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. oktobra 2011.
M Izleti
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829).
□ Obvestila
DRUŠTVO ARS vabi v galerijo Ars na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave slik Aleksandra Pece.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava Adriane Maraž z naslovom »Vedno novo iz vedno starega sveta« do 23. oktobra ob prireditvah in po domeni.
V	OBČINSKI GALERIJI V TRŽIČU (Trg Cavour 44) je v organizaciji Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice na ogled razstava »Le stazioni termali dell'Im-pero degli Asburgo e le Terme di Mon-falcone«; do 20. novembra ob petkih med 15.30 in 19. uro ter ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. uro ter med 15.30 in 19. uro s prostim vstopom.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Dobrovo ob 20. obletnici njegove obnove in delovanja galerije Zorana Mušiča na ogled razstave z naslovom »Miha Maleš - Zoran Mu-šič. Prijatelja in sodelavca«; do 15. februarja 2012.
V	GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 v Gradišču (0481960816) je na ogled razstava Liliane Cossovel z naslovom »Sincerly Yours«; do 11. marca 2012 ob torkih, sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. Ob nedeljah ob 16. uri brezplačni vodeni ogled; informacije po tel. 0481-960816, gal-leria.spazzapan@gmail.com.
INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju goriške občine, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383690-691-692 v slovenščini in furlanščini).
OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481-383459 (slovenščina) in tel. 0481-383451 (furlanščina).
SPDG obvešča, da poteka za društvene člane splošna rekreacijska telovadba ob sredah med 19.30 in 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pod vodstvom Dušana Carlija; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon).
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira v sklopu praznika Sv. Martina prvo tržnico umetniških izdelkov in domačih dobrot. Sovodenjski občani ali skupine, ki bi želeli prodajati lastne izdelke ali dobrote na prazniku, ki se bo vršil pri Kulturnem domu v Sovodnjah v nedeljo, 13. novembra, zjutraj; informacije in vpisovanje po tel. 329-7411459 (Ljubica).
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja umetniški tečaj v četrtek 20. in 27. oktobra ter 3. novembra od 20. ure dalje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Udeleženci tečaja se bodo preizkusili s tehnikami crackle, shabby in z osnovami izdelovanja mozaikov in kra-šenjem tablic. Tečaj bo vodila umetnica in restavratorka Silvia Miche-letti. Na razpolago še nekaj mest; informacije in vpisovanje še danes, 16. oktobra, tel. 349-3017831 (Patricija).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ vabi na ba-klado danes, 16. oktobra, z zbirališčem
ob kotalkališču na Peči ob 18.30. Dobrodelna baklada bo potekala skozi stari del Peči, po Ulici pot na Roje do Štra-dalte in nazaj do štartnega kraja. Sledili bosta krajša zakuska in družabnost, celoten izkupiček večera bo namenjen dobrodelni ustanovi »Via di Natale« v Avianu.
SOVODENJSKA OBČINSKA ENOTNOST se zbere v sredo, 19. oktobra, ob 20. uri v prostorih društva Vipava na Peči. Na dnevnem redu obračun dela na polovici mandatnega obdobja in priprava na vaške posvete. Organizatorji vabijo člane in somišljenike.
SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štir-na v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin).
0 Prireditve
LOKANDA DEVETAK Z VRHA prireja večer z naslovom »Prva Svetovna vojna med Krasom in Sočo« v sodelovanju s kmetijskima podjetjema Bella-notte in Rubijski grad, z odsekom krvodajalcev Sovodnje, društvom Ju-li@est in s skupino za raziskovanje in študije prve svetovne vojne: v ponedeljek, 17. oktobra, ob 19.30 s predstavitvijo knjige Marca Mantinija »Da Tol-mino a Caporetto. Percorsi della Grande Guerra tra Italia e Slovenia (Od Tolmina do Kobarida. Poti prve svetovne vojne med Italijo in Slovenijo)«; z avtorjem se bo pogovarjal Zeljko Cimprič. Na večeru bodo zbirali sredstva za CRO v Avianu.
ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCONFI-NE prireja srečanje z Ginom Pipio z naslovom »Cantautori: Poeti?« v ponedeljek, 17. oktobra, med 16.30 in 18. uro v hiši Ascoli v Ul. Ascoli 1 v Gorici.
V KNJIŽICI V RONKAH prirejajo pravljične popoldneve za otroke od 3. do 7. leta starosti med 17. in 18. uro: 20. in 27. oktobra v sloveščini, 19. in 26. oktobra pa v italijanščini.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 23. oktobra. Zjutraj bo krajši izlet s postankom v Gonarsu za poklon žrtvam in v Palmanovo. Kosilu v Ogleju bo sledila vožnja v Gorico, kjer bodo v Kulturnem domu ob 17. uri nastopili upokojenski zbori Primorske; informacije in prijave po tel. 0481 532092 (Emil D.) in 0481 390688 (Saverij).
LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 24. oktobra ter 7. in 21. novembra ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici.
SKRB ZA ZDRAVJE JE NAŠA DOLŽNOST: občina Sovodnje in Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj vabita na predavanje o boju proti raku dojk, drugih oblikah raka in preventivi v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in So-vodnje, Prvomajska ulica. Spregovorili bosta zdravnica Mojca Senčar, predsednica slovenskega Združenja »Europa Donna« in medicinska sestra Tatjana Kumar, članica upravnega sveta.
Prispevki
Karlo Kobal daruje 40 evrov sekciji VZPI-ANPI Dol-Jamlje.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 11.30, Nice Bradaschia vd. Zanello z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
JUTRI V KRMINU: 15.00, Alessandra Fontanini vd. Bertossi (iz Palmanove) v kapeli samostana Rosa mistica in na pokopališču.
JUTRI V RONKAH: 15.30, Uliana Batti-stella vd. Mosco v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Corrado Serra iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev; 11.00, Paolo Urgias v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev.
JUTRI V VILEŠU: 14.30, Adolfo Blason (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
1 2 Nedelja, 16. oktobra
2011
GORIŠKI PROSTOR
Jutri objava lestvic
/
REDIPULJA - Na železniški postaji do 13. novembra
Izseljeniški vali na trijezični razstavi
Razstavni pano posvetili aleksandrinkam - Izdan katalog s številnimi fotografijami Skupn°
'	'	-J	-J	J	V sredo bo v dvorani občinskega sve-
Urad za slovenske šnle obvešča, da bodo začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini objavljene jutri, 17. oktobra. Rok za morebitne prizive je 10 dni. Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. oktobra 2011.
Odhodi/Prihodi je naslov izredno lepo zasnovane razstave, ki so jo v petek odprli v veži železniške postaje v Redipulji. Gre za drugi del dokumentarnega prikaza o pojavih izseljenstva v Furlaniji-Julijski krajini. Prvi del razstave je na ogled na železniški postaji v Gorici in prikazuje smeri emigracije iz celotne dežele, prikaz v Foljanu pa je osredotočen na boleč pojav izseljen-stva, ki mu ni ubežala niti Goriška. Podobno kot že v Gorici se je tudi v Redipulji zbralo veliko ljudi, kar pomeni, da je ta tematika zelo občutena, saj je bil ta pojav v minulih desetletjih na Goriškem in sploh v celi deželi zelo prisoten. Danes k nam prihajajo iskat zaposlitev in bolj dostojnega življenja ljudje iz raznih krajev sveta. Pozabili pa smo, da smo nekoč mi bili tisti, ki so nas bedne razmere doma prisilile, da smo odhajali na tuje.
Nekateri emigranti so se vrnili, mnogi pa so si bodočnost zgradili v obeh Amerikah, v Avstraliji, v Evropi in še kje. Prav je, da mladina spozna lastno zgodovino, zlasti pa da dojame, da se je v življenju vselej potrebno boriti, kajti stvari še zdaleč niso tako brezskrbne, kot jih hočejo prikazati na televiziji. Podobne misli so na odprtju razstave izrekli župan Foljana-Redipulje Antonio Calligaris, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in funkcionar!« na področju kulture dežele FJK Bruna Zuccolin. Župan je tudi opozoril na veliko fotografijo, ki že veliko let visi v vhodni veži železniške postaje. Fotografija je nastala decembra 1923, ko je skupina 100 prebivalcev iz Laškega z ladjo odpotovala v Urugvaj. V kasnejših letih se je izseljeniški
Folklorna skupina Costumi Bisiachi (levo); razstavo dopolnjuje katalog (desno)
bonaventura
val zelo še okrepil. Medtem ko je razstava v Gorici enojezična, so se organizatorji prikaza v Redipulji zelo potrudili, tako da so vsi razstavni panoji opremljeni s trojezi-čnimi opisi in podnapisi. Poleg italijanščine je vse prevedeno še v furlanščino in slovenščino. Za to gre zasluga jezikovnemu uradu na goriški pokrajini, ki je tudi drugače pomagala pri uresničitvi pobude. Razstava je razdeljena na več delov. Na prvih panojih so dokumenti, ki so jih emigranti morali pridobiti za potovanje v tujino, nato pa so nanizane razne smeri izseljenstva, med katerimi so tudi poskusi kolonizacije
v Libiji in Etjopiji. Zadnji razstavni pano je namenjen aleksandrinkam, ki so predstavljale poseben pojav, saj je šlo zgolj za žensko emigracijo. Ta del razstave je predstavila Dejana Baša, predsednica društva aleksandrink iz Prvačine, ki se je zahvalila pokrajini za povabilo k sodelovanju. Ostalo razstavo pa je predstavil Antonio Giu-sa, odgovoren za arhiv AMMER pri deželi FJK. Na koncu se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri uresničitvi pobude, posebno zahvalo pa je izrekel Zvezi slovenskih kulturnih društev in društvu aleksandrik iz Prvačine. Prisotna je bila tudi Hilarija Mar-
kič-Faganel iz Gorice, ena zadnjih alek-sandrink, ki je za razstavo prispevala več fotografij in video intervju. Ves potek večera je vodila funkcionarka pri goriški pokrajini Marjeta Kraner, medtem ko je za glasbeno kuliso poskrbela folklorna skupina Costumi Bisiachi iz Turjaka. Skupina je zapelala tudi slovensko: Naša mama kuha kafe...
Izdan je bil tudi trojezičen katalog, skoraj že prava knjiga, ki z besedo in številnimi fotografijami opiše celoten projekt. Razstava je vredna ogleda, odprta bo do 13. novembra. (vip)
ŠTEVERJAN - Prihodnjo nedeljo na pobudo SPDG
Kostanji za planince
Poleg tradicionalnega jesenskega druženja tudi tokrat pohod in kolesarjenje
Ob koncu glavne sezone planinskih izletov in pred začetkom zimsko-športne dejavnosti je priložnost tudi za družabnost. Goriški planinci pripravljajo, tako kakor že več kakor štiri desetletja, druženje ob kostanju. Potekalo bo prihodnjo nedeljo, 23. oktobra popoldne, pri Štekarju v Števerjanu.
Srečanje, ki je namenjeno članom, predvsem pa družinam, bodo popestrili še s prijetnim pohodom in kolesarsko vožnjo. Sprem-
ljajoči prireditvi bosta potekali v dopoldanskem času. Tako pohod-niki kakor kolesarji se bodo zbrali ob 9.45 pred športno halo v Pod-gori, od koder se bodo odpravili na pot ob 10. uri. Pohod je primeren za vse, trajal pa bo približno dve uri.
Nekoliko daljšo in zahtevnejšo pot pa bodo prevozili gorski kolesarji, saj se bodo povzpeli do Koj-skega in na cilj, pri Štekarju, pri-vozili okrog 13.30. Za udeležence
kolesarenja je obvezna zaščitna čelada. Društvo vabi udeležence, da sami poskrbijo za prevoz s prireditvenega prostora na izhodišče. Pohoda se bo tokrat predvidoma udeležila tudi skupina članov goriške sekcije CAI.
Letina kostanja je, po zdajšnjih informacijah, škrta, vendar pa pri društvu zagotavljajo, da bo tega okusnega pečenega sadeža v nedeljo dovolj, da o sladki rebuli in drugih dobrotah ne govorimo.
VRH - Začel se je niz predstavitev gledališke sezone SSG
Vrhovci »sprovocirani«
Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta svoj skeč ponovila jutri v Ronkah, v torek v Števerjanu in v četrtek v Doberdobu
Na sedežu društva Danica na Vrhu se je v petek začel niz predstavitev nove gledališke sezone Slovenskega stalnega gledališča (SSG) po društvenih domovih in vaseh. Z zabavnim skečem sta vrhovske gledalce »sprovocirala« igralka Minu Kjuder in
igralec Adrijan Rustja, ki sta včeraj za ponovitev poskrbela v baru Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
Niz predstavitev, ki ga prirejajo Zveza slovenskih kulturnih društev, Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom in goriška kulturna društva v
Udeleženci vrhovske predstavitve (desno); Adrijan Rustja (levo)
bumbaca
sodelovanju s SSG, se bo nadaljeval jutri ob 20.30 v avditoriju v Ronkah; v torek, 18. oktobra, ob 20.30 bo ponovitev skeča »Ma me prou provoci-raste...« v Galeriji 75 na Bukovju, v četrtek, 20. oktobra, ob 20.30 pa na sedežu društva Hrast v Doberdobu.
V	sredo bo v dvorani občinskega sveta v Ronkah potekalo prvo skupno zasedanje treh občinskih odborov. Upravitelji občin Tržič, Ronke in Štarancan bodo razpravljali o skupnih projektih, kar bo prvi korak v smeri koordiniranega načrtovanja posegov za razvoj teritorija. Tovrstna soočanja bi lahko s časom privedla do združitve treh občin v t.i. Skupno mesto (Citta comune), za katero se mnogi zavzemajo.
Krožni p°h°d v Jamljah
Kulturno društvo Kremenjak in turistično društvo Dren prirejata danes »16. Kraški krožni pohod«. Pobuda se bo začela ob 9. uri. Start in zaključek bo pri večnamenskem centru v Jamljah, po kosilu sledijo družabne igre za prehodni pokal.
Filmski večer v Krminu
Združenje Artisti Associati in krmin-sko občinsko gledališče tudi letos sodelujeta pri projektu Circuito Cinema.
V	tem okviru bo jutri ob 20.45 na ogled film »Cose dellaltro mondo« režiserja Francesca Patierna. Cena vstopnice je 5 evrov, znižane vstopnice pa stanejo 4 evre.
De Andre in jezuiti
Državna knjižnica iz Gorice prireja jutri dva dogodka. Prvi bo ob 16.30 v hiši Ascoli, kjer bo potekalo srečanje z naslovom »Cantautori: Poeti?«. Vodil ga bo goriški kantavtor Gino Pipia, ki bo komentiral pesmi Fabrizia De Andreja. Ob 17.30 pa bodo na sedežu knjižnice v Ulici Mameli odprli razstavo o jezuitih v Gorici »I Gesuiti a Gorizia, 1615-1773 e 1866-2011«, ki bo na ogled do konca meseca.
Kip partizanom v Gradišču
V	parku v Ulici Degli Eroi v Gradišču bodo danes ob 10. uri odkrili kip, posvečen padlim partizanom iz Gradišča in Mariu Fantiniju »Sassu«, ustanovitelju prve večje garibaldinske enote v Brdih in nato komandantu divizije Garibaldi Natisone. Svečanost prirejajo občina Gradišče, goriška pokrajina, pokrajinski odbor zveze VZPI-ANPI in raziskovalno središče Leopoldo Ga-sparini, osrednji govornik bo zgodovinar in krminski župan Luciano Patat.
Od Tolmina do Kobarida
V	okviru niza srečanj o prvi svetovni vojni med Krasom in Sočo bodo jutri ob 19.30 v Lokandi Devetak na Vrhu predstavili knjigo »Da Tolmino a Ca-poretto«, v kateri so opisane poti prve svetovne vojne med Italijo in Slovenijo. Knjigo je napisal Marco Mantini, ki bo na predstavitvi prisoten in bo pojasnil, kako je do nastanka publikacije sploh prišlo. Srečanje bo uvedel Želj-ko Cimprič iz Kobariškega muzeja.
Človekoljubna baklada
Za zbiranje prispevkov za vzdrževanje hospica Vie di Natale bo danes potekala človekoljubna baklada, ki jo prireja združenje krvodajalcev iz Sovo-denj. Udeleženci se bodo zbrali ob 18.30 na sedežu kotalkarskega društva na Peči; od tod se bodo odpravili skozi stari del Peči, po ulici pot na Roje do Štradalte, nato pa se bodo vrnili na startno točko. Sledili bosta zakuska in družabnost.
Knjiga ob 18.03
V dvorani podjetja APT na goriški železniški postaji postaji bo v torek, 18. oktobra, predstavitev knjige »Ishtar 2«. Predstavitev sodi v niz »Il libro delle 18.03«. Sodelovala bo avtorica Antonia Arslan, predstavila jo bo Ilaria Prati. Srečanje se bo začelo ob 18.03.

Nedelja, 16. oktobra 2011
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
VSE VEČ OGORČENIH REAKCIJ PO SVETU
Revolucionarni veter veje z vseh strani
Dušan Kalc
Nova prikazen blodi po svetu. Lahko bi ji rekli "indi-gnadizem,' prosto po terminu "indignados" (ogorčeni, jezni), kakor so se poimenovali španski protestniki (in za njimi vsi ostali), potem ko so si izraz izposodili pri Stephaneju Hesslu, avtorju znanega eseja-uspešnice Indignez-vous! V njem je stari francoski partizan in eden od avtorjev resolucije ZN o človekovih pravicah pozval k izražanju ogorčenja nad vsem, kar se krivičnega dogaja v svetu, ter izrazil željo po nenasilni revoluciji, ki naj ta od pohlepnih mogočnežev izprijeni in obuboženi svet izboljša, nekako v smislu revolucionarnega vzklika, ki bi se danes lahko glasil: »Indignadosi vsega sveta, združite se!« Kaže, da je ta nenasilna revolucija proti diktaturi bank in borz sedaj v polnem teku, da se njena sporočila dokaj hitro pomikajo po internetnem omrežju in da se zlepa ne bo izčrpala. Morda se te dni kuje celo novo pomembno poglavje v svetovni zgodovini človeštva. Eno tistih, ki bo ob drugih pomembnih revolucionarnih pretresih polnilo strani bodočih učbenikov, enciklopedij in zgodovinskih razprav.
Lahko bi ji rekli revolucija »99 odstotkov«. Gre za gibanje, ki je neverjetno hitro obkrožilo svet. Nastalo je, kot pravijo, »od spodaj«, od ljudstva, iz baze, in njegov namen je, da bi krepko stresel tiste, ki so "zgoraj', to se pravi tisti 1 odstotek, ki drži vse vzvode oblasti v svojih rokah in počenja to, kar se mu zljubi, ne da bi upošteval potreb in želja velike večine ljudi, to je skratka tistih 99 odstotkov, kot pravijo novi globalni
uporniki, ki prenašajo vso težo hude gospodarske krize.
»Potrebujemo gospodarstvo za ljudi in od ljudi, ne za bogate in od bogatih«, se glasi eno od najbolj uporabljenih gesel, ki v teh dneh odmevajo na vseh koncih in krajih sveta. In pri tem ne gre samo za izražanje skrajnega nezadovoljstva zaradi čedalje bolj občutenih posledic hude finančne in gospodarske krize, ki so jo pred dobrimi tremi leti sprožile neodgovorne finančne špekulacije in ki se kažejo v naraščajoči brezposelnosti, višanju življenjskih stroškov in nižanju delavskih plač ter sploh v širjenju revščine med šibkejšimi družbenimi sloji na eni strani ter širjenju bogastva med tistimi, ki imajo še preveč denarja, moči in oblasti, na drugi (že spet 99% proti 1%). Gre tudi in predvsem za spoznanje, da kapitalistični gospodarski model ne ustreza več pričakovanjem ljudskih množic, ker ne upošteva njihovih življenjskih potreb, njihovega dostojanstva in želje po demokratičnem sodlo-čanju. Nič čudnega zatorej, če se med protestniki vse pogosteje pojavlja lik Karla Mar-xa. Prevladujoči model sloni namreč na li-beristični ideji, ki je doživela svojo apoteo-zo za časa Reaganovega predsednikovanja (in po padcu berlinskega zidu ter komunistične ideologije), da s popolno sprostitvijo trga in z neoviranjim bogatenjem lahko zagotovimo blagostanje in bogatenje celotne družbe. In to v brk Kennedyjevi misli, »da če neka svobodna družba ne more pomagati številnim, ki so obubožali, ne bi smela reševati tistih redkih, ki so bogati.« Pri pri tem divjem kopičenju kapitala pa pozabljajo, da obstaja poieg polnih denarnic tudi člo-
vekovo dostojanstvoin da ni vse samo v glagolu »imeti«, temveč je treba upoštevati tudi glagol »biti«.
Ob malikovanju boga profita se mogočneži in pohlepne korporacije v ZDA in drugod po takoimenovanem razvitem svetu kar naprej zoperstavljajo vsakršnemu omejevanju »svobode« izkoriščanja in divjega bogatenja ter poskusom poštenega in pravičnejšega obdavčevanja kapitalov, češ da bi visoki davki ohladili voljo po investiranju. Manj investicij pomeni manj delovnih mest in posledice so na dlani. Če so si to lahko dovolili v zlatih časih gospodarskega uspeha konec prejšnjega stoletja, ne da bi to ustvarjalo posebnih protestov, je spričo današnje zaskrbljujoče gospodarske recesije veliko bolj vprašljivo in nemoralno. Brezposelnost je sedaj odprla nove prepade, kajti, če so ljudje brez zaposlitve, so tudi brez zaslužka in brez kupne moči. To pomeni, da je manj potrošniškega povpraševanja in porabe in s tem trpi tudi proizvodnja. Potrošniška ideologija, ki je ena temeljnih svetinj tržnega verovanja, sili ljudi v veleblagovnice, istočasno pa zaradi krize usihajo denarna sredstva za dejansko nakupovanje. Tako je krog sklenjen, podoben psu, ki si grize rep.
Pod kritiko je tudi način reševanja sedanje krize. Najbolj preprosto je, da pretežno težo bremen naložiš na ramena srednjega in nižjega sloja. Nekako v smislu ironičnega zapisa italijanskega pisatelja Ettoreja Petrolinija, ki pravi: »Denar je treba vzeti pač tam, kjer je, to se pravi pri revnih. Razpolagajo sicer z malim, a jih je veliko.« Z javnim denarjem rešujejo borze in banke, da lahko nemoteno nadaljujejo svoje špekulacijske
posle. Z javnim denarjem ter s privatizacijami in divjim klestenjem družbenih stroškov ter javnih uslug izplačujejo nekopiče-ne državne dolgove. Čedalje več je ljudi, ki jih je vse to potisnilo na rob revščine. Šolstvo, zdravstvo in druge družbeno nepogrešljive službe so pod vse večjim udarom, prepotrebnih delovnih mest pa od nikoder. To občutijo zlasti mladi, ki se čutijo neupoštevani, opeharjeni in oropani prihodnosti.
Nobenega dvoma ni zatorej, da je sistem zašel v globoko krizo, in zato ni nič čudnega, da je na vseh koncih in krajih sveta zapihal veter upora proti krivičnemu sistemu in proti pohlepu, ki je pripeljal do zloma gospodarstva. Gibanje 99 odstotkov se eksponencialno širi. Dovolj je, da pogledamo na internetna socialna omrežja. V njih najdemo morje pozivov in odzivov. Pojavile so se tudi spletne strani gibanja. V predstavitvi enega od teh beremo: »Izgubljamo svoja stanovanja. Prisiljeni smo izbirati med nakupovanjem hrane ali plačevanjem najemnine. Onemogočeno nam je kvalitetno zdravljenje. Okuženi smo od okoljskega onesnaževanja. Prisiljeni smo delati veliko ur za bedne plače in z omejenimi pravicami, če smo seveda sploh zaposleni. Nimamo več nič, medtem ko ima preostali 1 odstotek vse.
Prvi sunek novega uporniškega vetra je zapihal 17. septembra v New Yorku, na dan začetka zasedanja skupščine Združenih narodov, ko se je bolj ali manj spontano zbralo nekaj desetin protestnikov v parku Zucc-hetti, v bližini spominskega središča, ki so ga 11. septembra letos predali svojemu namenu na mestu nekdanjih dvojčkov Svetovnega trgovskega centra, tarče protiame-riškega terorizma, ter hkrati v bližini znamenitega Wall Streeta, sedeža glavnih ameriških in svetovnih grabežljivih finančnih ustanov ter nekakšnega simbola kapitalističnega sistema. Pod geslom Okupirajmo Wall Strett, ki je glavni vir vseh nadlog, ki v zadnjem času tepejo Združene države Amerike in ves svet, so se protestniki uta-borili v parku. Sprva se je zdelo, da gre za enega tolikih protestnih muh enodnevnic. Vendar je nenasilni protest šel naprej in pridobil novega kisika z valom policijskega nasilja, ki je sledilo pohodu protestnikov na Brooklynški most. Več kot sedemsto ljudi se je znašlo za zapahi, uporniško naselje v parku Zuccotti pa se zaradi tega ni zmanjšalo. Mnogi so se ob tem vprašali, zakaj niso namesto nenasilnih protestnikov v zaporu tisti finančni goljufi, ki so spravili v nesrečo svetovno gospodarstvo in z njimi tisti, ki so jim pomagali, da še naprej nemoteno povzročajo družbeno škodo, namesto da bi jim stopili na prste. Dejansko ni bil ob zlomu borze leta2008 nihče od odgovornih iz templja finance v Wall Streetu priprt.
Kljub aretacijam, ali, bolje rečeno, prav zaradi njih, se je v protestniško vas začelo stekati čedalje več ljudi, zlasti študentov in mladih brezposelnih in poleg šotorov za prenočevanje so v njem postavili lastno kuhinjo, jedilnico, predavalnico, knjižnico in še kaj ter začeli so izdajati celo časopis Occupied Wall Street Journal. Vsak dan potekajo v naselju različne pobude. Med zadnjimi je v renutku, ko to pišemo, potekal pohod po newyorški četrti miljarderjev z osnovno zahtevo po njihovi obdavčitvi. V ZDA namreč 400 najbogatejših ljudi premore več
denarja kot 150 bolj revnih državljanov skupaj.
Nenadoma so se oblasti in mediji zavedli, da gibanja Okupiraj Wall Street ne gre podcenjevati in vesti o valu ogorčenja, ki se je dvignil v osrčju New Yorka, so preplavile svet ter povzročile podobno protestno valovanje v številnih drugih mestih v Ameriki ter na vseh drugih kontinentih. Kot vidimo, se je prikazen novega upora, ki resno plaši centre oblasti, naselila tudi v Italiji. Te dni smo videli že njene prve korake pred osrednjimi bankami glavnih italijanskih mest, ki so bili le generalka pred včerajšnjo osrednjo manifestacijo v Rimu ob svetovnem protestnem dnevu ter v številnih drugih mestih po svetu (ki je žal potekala potem, ko sem pisal ta članek) in pred vsemi tistimi manifestacijami, ki bodo prav gotovo sledile v prihodnje, kajti ogorčenje raste
vzporedno z naraščanjem vznemirljivih kriznih razmer. Italijanski indignadosi (ali za nekatere incazzadosi) seveda ne izražajo svojega ogorčenja samo nad krivičnim finančnim sistemom, temveč z isto vnemo tudi nad neverjetno bedo Berlusconijevega vladanja, ki še dodatno potiska državo v prepad brez izhoda. Zaradi tega raste zaskrbljenost in strah pred izgredi, še bolj pa desničarske kroge (in žal delno tudi nekatere levičarske) plaši misel, da bi ideje protestnega gibanja globlje prodrle v tkivo italijanskega ljudstva (kar je sicer strah tudi v ZDA in drugod). Sicer pa, kot bi rekel Martin Luther King: "Strahotni molk poštenih je hujše zlo od hrupnega razgrajanja!'
Če se povrnemo k ameriškemu gibanju, naj dodamo, da se je po začetnih plahih odzivih vsulo nanj z vseh strani. Nekateri ga seveda ostro obsojajo, češ da spodbuja razredni boj in ruši temelje ameriške družbe, vse več pa je takšnih, ki izražajo razumevanje za nezadovoljstvo in reakcijo mladih, če že ne odkrito podporo. Sam predsednik Obama je izrazil solidarnost pro-testnikom in z njim celo nekateri iz vrst najbogatejših. Znani gospodarski mogotec Warren Buffett, ki je še pred zasedbo izjavil, da je ameriški davčni sistem krivičen ter predstavil načrt za pridobitev 4400 milijard dolarjev z obdavčitvijo bogatih, je odkrito označil za nedopustno, da tajnica miljarderja plačuje več davka kot njen šef. V podporo protestnikov so se oglasile številne druge osebnosti. Opredelil se je tudi New York Times, ki je zapisal, da "imajo protestniki prav, kadar trdijo, da je finančni sektor, sporazumno s politiki, izkoristil izbruh gospodarske krize in se z njo okoristil, medtem ko so milijoni Američanov izgubili delo, plačo, prihranke in ob gospodarski poživitvi, ki je ni od nikoder, tudi sleherno upanje"
Kar velja za ZDA in preostali razviti Zapad, velja še v večji meri za Tretji svet, kjer so posledice gospodarske krize in krivičnega načina njenega reševanja še bolj občutne. Prav na današnji dan, 16.oktobra, proslavljamo (žal kot običajno v daleč premajhnem številu in ob preskromni medijski pozornosti) svetovni dan prehrane, jutri, 17.oktobra, pa svetovni dan boja proti revščini. V bistvu želita oba datuma opozoriti svetovno javnost, da živi v svetu še veliko ljudi v revščini in v pomanjkanju hrane. Pa tudi, da se njihovo število viša kljub vsem zagotovilom, da naj bi do leta 2015 njihovo število (963 milijonov!!) razpolovili. In to ne velja samo za nerazvite dežele Afrike in Azije. Z naraščajočo revščino se soočajo tudi razvite ZDA, kjer živi 46 milijonov revnih, in Evropa, kjer je kar 85 milijonov ljudi na pragu revščine in med njimi vsak peti otrok.
Nič čudnega tedaj, če se je v samem centru svetovne finance in še prej v raznih drugih krajih sveta - v Madridu, Londonu, Atenah, Tel Avivu - vnelo čedalje bolj gorljivo nezadovoljstvo množic ter prižgalo požar upora. Pravzaprav bi lahko šli še nazaj, do arabske pomladi v Tuniziji, Egiptu, Libiji, Siriji, Jemenu itd, kjer je imel in še ima upor dodatno in hkrati hudo krvavo razsežnost, ker se je poleg spopada s krivicami gospodarskega sistema moral spopasti tudi s krvoločnimi diktaturami.
Bo novim upornikom, naslednikom upornikov v Seattlu iz leta 1999, pa naslednikom upornikov iz leta 1968 in še bi lahko šli nazaj včasu do Francoske revolucije in še dlje, vendarle uspelo kaj spremeniti? Vprašanje je tudi, kaj bodo ukrenili centri ekonomske in politične oblasti? Bodo prisluhnili kritikam, ali pa se bodo naredili gluhe, kot že tolikokrat? Zaenkrat se najbrž počutijo kakor obleganci v Fort Apache, prav gotovo pa že pridno študirajo, kako bi na najbolj učinkovit način nevtralizirali tudi to gibanje.
Celo njihov od policijskih kovinskih pregrad obkroženi bik (znameniti kip in turistična atrakcija charging bull, ki ga je italijanski kipar Arturo Di Modica skrivaj namestil v bližini Wall Streeta in ki simbolizira poleg dviganja borznih cen tudi agresivni liberizem ter hkrati ameriške moč, oblast in upanje) zgleda nekam zbegan. Bo tudi njemu svetovno protestno gibanje vendarle nekoliko izpililo rogove?
14
1 6 Nedelja, 14. oktobra 2011
NEDELJSKE TEME	/
Šolsko leto 2010-2011
'"•O J*
r-íy/FV*
Vrtec-m
Pripovedovali smo učitejici Ani, kdo so naši družinski člani.
i
Šolabus močno zahupa, v vrtec gre velika trupa.
w

Z Vrha, Gabrij in P se naša četica podi.
• 11 i 4 1 tvíTé • m
¡MUttltf
V sovodenjsko knjižnico smo redno hodili in lepe risbice
o prebranih pravljicah naredili.

V Rupi čakajo nas še ostali, z Albertom, Nives in Massimom se bomo v vrtec vsi podali.
W- F**4
Za božičnico smo vsi veseli pesmi o smrečici zapeli.
.^JMI
• A • • • •
učiteljico Nives smo se veliko plesov in pesmic naučili ...
t*
J 1
• • • • • •
• • «
íí
••••••••
• •

Tu veselje je ta pravo, čas za igro in zabavo.
«
Srečno in veselo je tudi prejšnje šolsko leto bilo, v vrtcu v Rupi bilo je res lepo.
••••••••
• Lii ^ k \y\ ll< ■■
• • • • «
Dežne kapljice smo občudovali, z vodo pridno bomo ravnali.
• • •
V
Vsak košček kruha moramo ceniti, od zrna do moke ni lahko priti.
m
±=
Gospa Franka se z učiteljicama veseli, ko četa malčkov v vrtec pridrvi.
• • • •
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 16. oktobra 2011 1 5
i • • •
• •
t Z
ZiM

... kot metuljčki smo z domišljijo poleteli...

Barvice v roke smo večkrat vzeli ,
A da dokazali, da pridni smo mi, tudi pospravljali smo vedno prav vsi.
Radi smo v Gorico v gledališče hodili, a tudi v goste smo zabavne lutke povabili.

v vrtcu vedno se rad igraš
f
• • • • • • • • m v« • »T
Preden pa smo se od šolskega leta poslovili, smo pevsko predstavo priredili.
• • • •%
> A«..
.Jrvl.J3l.B1U

Ko pa so naši trebuščki zagodrnjali, na slastno malico ali kosilo smo se brž podali.
» • • • • •

jAjJ
Z učiteljico Damjano smo pesmice o luni zapeli
• IIrESPS
r v ! F^-inT
1-s¡ébV
o ^
Da bi po cesti varno hodili, smo se cestne znake učili.
HU> rj o ; * 0 J . \	
»f Tn	
»Mi smo mladi maturanti« -pesem je odmevala, vsa vesela in sproščena družba rupenska prepevala.
t* «
• • • •
• •
1 6 Nedelja, 16. oktobra 2011_NEDELJSKE TEME
/
Podrobno smo poročali o posegih, ki spremljajo nego mošta. V sedanji fazi je že prišlo do popolnega povretja sladkorja v moštu, zato lahko že govorimo o novem vinu. Prvo kontrolo opravimo pred pretokom s kemijsko in organoleptično analizo. S kemijsko analizo ugotovimo skupno kislost, vsebnost skupnega in prostega žveplovega dvokisa (SO2), količino etilnega alkohola ter po potrebi hlapno kislino.
Podatki analize so potrebni za morebitne posege v vinu, še posebej s kalijevim metabisulfitom, če je vsebnost prostega žveplovega dvokisa pod minimalno količino, ki je potrebna za obstojnost vina. Če smo v prejšnjih fazah predelave grozdja že dodali manjše količine metabisulfita, nam strokovnjak na osnovi podatkov analize svetuje dodatne doze tega pripravka za dosego potrebnih količin SO2 v vinu.
ZORENJE VINA
Budno sledimo dogajanju
bakterije. Delimo jih na koristne, ki spreminjajo jabolčno kislino v mlečno (kar je značilno pri teranu), in škodljive, ki razkrajajo sladkor in alkohol in povzročajo bolezni vina. Če je pH prenizek (vrednost 2,8 - 2,9) preprečuje v jesenskih mesecih delovanje mlečnokislinskh bakterij in vsled tega pride večkrat v teranu do biološkega razkisa šele pozno pomladi, ko se pH dvigne zaradi zimskega padca kislin. Letos pa so vrednsti pH-ja v vseh vinih, tudi v teranu, nadpovprečno visoki (pH nad 3 - 3,2), kar omogoča mlečnokislinsko vrenje. Poleg tega je vsebnost jabolčne kisline relativno nizka, zaradi česar bodo mlečnokislinski procesi kratki, v nekaterih primerih celo težko opazni.
Podatki analize so potrebni za morebitne posege v vinu, še posebej s kalijevim metabisulfitom, če je vsebnost prostega žveplovega dvokisa pod minimalno količino, ki je potrebna za obstojnost vina.
Nič manj važna ni organoleptična kontrola, na podlagi katere preverjamo zdravstveno stanje vina. Ugotovimo, ali se vino nagiba k mlečnemu ciku, vlečljivo-sti, ocetnemu ciku, oksidiranosti, bekserju itd. Vse te morebitne bolezni in napake lahko močno poslabšajo kakovost vina, če jih ne ugotovimo in pravočasno ukrepamo.
Organoleptična kontrola naj bo tedenska ali dvakrat na teden. Spremlja naj jo poskus na zrak zaradi por-javitve in počrnitve vina. V prisotnosti ene ali druge napake vino pravočasno zavarujemo z žveplom, ki ga določimo na podlagi analize in ne približno.
Skrbno tudi pazimo, da je vinska posoda polna. Spoštovati moramo pravilo, da mora biti vino vedno na polnem. Ne glede na vrsto posode moramo preprečiti, da pride vino v dotik z zrakom (kisikom). V nasprotnem primeru pride do neželenih mikrobioloških procesov, ki povzročajo razne bolezni (npr. vinski cvet, ocetni cik).
Kmalu bomo opravili prvi pretok, ki naj bo za naša vina praviloma zračen. Zračni pretok ima dvojni učinek: ločimo vino od razpadajočih snovi, ki bi lahko povzročile napake in bolezni vina, ter odstranimo nečist vonj in okus, ki sta posledica razpada droži. Z brezzračnim pretokom pretakamo vino samo, če se močno nagiba k porjavitvi (oksidacija).
Po končanem alkoholnem vrenju se po navadi začne mlečnokislinsko, ki ga povzročajo mlečnokislinske
Boleznim in napakam vina bomo v prihodnjih številkah posvetili potrebno pozornost. Primerno pa se nam zdi, da že zdaj spregovorimo o dveh napakah, ki se večkrat pojavljata pri mladih vinih: žveplovodikov bekser (H2S) in porjavitev.
Žveplovodikov bekser je nevšečna napaka, ki se najpogosteje pojavi v mladem vinu. To dobi neprijeten, odvraten vonj in okus, ki nas spominja na gnila jajca. Vzrok je plin žveplovodik - H2S, sestavljen iz žvepla in vodika. Ta plin nastaja med alkoholnim vrenjem mošta ali ob razkroju droži. Koliko tega neprijetnega plina se bo razvilo med vrenjem in ostalo v vinu, je odvisno od vrste kvasovk in od prisotnosti žveplovih spojin. Pri tem gre dodati, da tudi pri vinifikaciji brez dodajanja žvepla (pretežno v obliki metabisolfita) lahko pride do bek-serja, ker ga proizvajajo samo glivice.
Bekser je preprosto odpraviti, če storimo to pravočasno. Vino je treba nujno prezračiti. Pretok mora biti zračen, spremlja naj ga žveplanje.
Druga pogosta napaka je porjavitev, kateri so podvržena v manjši ali večji meri vsa vina. Napaka je odvisna od stanja in ravnanja z grozdjem, moštom ali vinom. Povzročitelji napake so encimi oksidaze, ki ob stiku z zrakom povzročajo porjavitev. Vino dobi rjavkasto do rjavo barvo, hkrati se pojavi motnost. Izgubi cvetico in svežino, vonj in okus sta spremenjena. Pri rdečih sortah pride tudi do razgradnje barvnih snovi, ki se izločijo v obliki umazano rjave usedline.
Napako preprečimo le tako, da vino ustrezno zavarujemo z žveplom v odmerkih, ki nam jih svetuje strokovnjak. Glede na to, da je učinek žveplovega dvokisa SO2 odvisen v znatni meri od pH-ja in se ob visoki vrednosti tega parametra močno manjša, kot se dogaja letos, je treba občutno zvišati odmerke metabisulfita, če želimo uspešno zavarovati vino pred omenjeno napako.
Če tudi večje količine dodanega žvepla niso dovolj učinkovite pri preprečevanju spremembe barve in okusa, dodamo vinu tudi čistilo kot sta bentonit (50-80 gr/Hl) in kazein (10-20 gr/Hl) ali kompleksna čistila, ki vsebujejo obe omenjeni snovi.
Kot smo v uvodu poudarili, je pravilno razmerje z mladim vinom odločilnega pomena za kakovost tega proizvoda, zato še enkrat vabimo vinarje, naj skrbno sledijo dogajanju v kleti. Ob vsakem dvomu pa naj se obrnejo na strokovno službo, ker bi sicer z morebitnimi nepravilnimi posegi vinu prej škodili kot koristili.
Svetovalna služba Kmečke zveze
STROKOVNI NASVETI
Jesen v sadovnjaku
Jeseni je treba v sadovnjaku postoriti marsikaj. V tem času pobiramo še zadnja jabolka in hruške ter orehe. Pobiramo tudi kutine, s pobiranjem kivijev pa začnemo v drugi polovici oktobra. Za tržišče in skladiščenje jih poberemo nekoliko pred zrelostjo, za domačo uporabo pa jih poberemo, ko so zreli in sladki. To ugotovimo, ko so pri peclju plodovi dovolj mehki. Sladkor po Brixovi lestvici naj bo okrog 16 stopinj. Kivije za sprotno porabo lahko poberemo tudi potem, ko je listje odpadlo, vendar pred mrazom. Kakije pa poberemo le proti koncu meseca in v novembru, vsekakor pred hujšim mrazom.
Drevesa ali posamezne veje, ki so se zaradi obilnega pridelka nagnile, moramo zravnati in privezati k opori. V primeru, da se je kaka veja polomila, jo odre-žemo.Preden odpade listje, je priporočljivo, da poškropimo jablane z ureo, in sicer 500 gr. na 10 litrov vode. Zaradi hitrejšega in boljšega topljenja uree je priporočljiva uporaba tople ali mlačne vode. Jesensko škropljenje z ureo povečuje pridelek v naslednjem letu, pospeši odpadanje listja iz dreves, predvsem pa pospeši razkrajanje odpadlega listja na tleh pred zimo. Po končanem odpadanju listja lahko ostane še katero na drevesu. Najbolje je da slednjega potresemo in ko obdelujemo zemljo, zadelamo v tla. Listje lahko tudi pograbimo na kupe in sežgemo ali odnesemo daleč od sadovnjaka. Na ta način omejimo širjenje škrlu-pa spomladi, slednji namreč prezimi večinoma v odpadlih listih.
Jeseni lahko gnojimo s fosforjevimi in kalijevimi gnojili, da se gnojila do spomladi bolje razporedijo do korenin. V primeru večjega nasada je priporočljiva vsakih nekaj let kemijska analiza zemlje, ki jo praviloma izvedemo v tem času, to se pravi po pobiranju sadja in pred gnojenjem.
Jesen je tudi najprimernejši čas za obdelavo zemlje, ki jo drugače lahko opravimo tudi spomladi.
Ko listje odpada, škropimo sadno drevje proti raznim glivičnim boleznim in nekaterim škodljivcem. To pripomore, da zmanjšamo jakost okužbe v naslednjem letu. Pri izbiri pripravkov dajemo prednost tistim, ki so dovoljeni v biološkem varstvu. V glavnem so to bakrovi pripravki. Slednji obenem pomagajo enoletnih vejam, da bolje olesenijo in na ta način bolje prenesejo nizke temperature.
Na jablani in hruški škropimo proti jabolčnemu škrlupu in raku z bakrovimi pripravki. Z istimi sredstvi škropimo tudi proti bakterijskemu hruškovem ožigu. Le če je bil ameriški kapar prisoten poleti, škropimo tudi proti temu z mineralnim oljem.
Na breskvah škropimo proti breskovi kodravosti, luknjičavosti, moniliji in drugim boleznim. Škropimo tudi druge koščičarje. Zelo važno je, da s škropljenjem dobro zaščitimo vse rastlinske dele. Koščičarje lahko škropimo tudi takrat, ko je listje že odpadlo, a ne smemo čakati predolgo. Po navadi uporabljamo bakrove pripravke. Če pa posebno pri koščičarjih les ni pravilno dozorel, raje uporabljamo druge površinske pripravke. Tudi v primeru občutljivih sort raje uporabljamo druge površinske pripravke. Huda bolezen koščičarjev je tudi monilija, ki v glavnem prezimi v obliki micelija med lubjem ali na mumijah. Mumije so bolni sadeži, ki so se posušili. Bolezenski znaki se najbolj pojavijo na sadežih v obliki plesni v koncentričnih krogih. Kmalu ves sadež postane gnil. Ob bolj suhem vremenu pa se posuši in spremeni v mumijo. Mumije moramo jeseni pobrati in uničiti. Tudi pri koščičarjih zatiramo ameriškega kaparja a le v primeru, da je bil letos prisoten. Škropimo z mineralnim oljem.
Oreh škropimo z bakrovimi pripravki proti orehovemu ožigu, črni pega-vosti in drugim boleznim. Če orehov še nismo pobrali, moramo paziti na ka-renčno dobo. Odpadlo listje poberemo in uničimo.
Precejšnjo škodo, posebno v mladih nasadih, lahko dela v hladnih mesecih divjad, predvsem srne. Slednje lahko osmukajo na drevesu mlade poganjke in brste. Najboljše in najbolj učinkovito sredstvo je, da zavarujemo nasad z ograjo. Z mrežo lahko zavarujemo tudi posamezna debla. V prodaji obstajajo tudi odvračala, to so sredstva, ki odvračajo divjad od debla.
Veliko sadnih vrst lahko sadimo jeseni, ko je listje odpadlo. Sadimo lahko vse do konca novembra. Izjema je oljka, ki je na mraz bolj občutljiva, zato jo sadimo spomladi. Sadike moramo pravilno izbirati, z ustrezno sorto in podlago. Sadike naj bodo zdrave, enoletne in dobro olesenele. Sadilna jama naj bo dovolj široka in globoka. Na dno jame denemo nekaj fosforjevih in kalijevih gnojil. Sadiki odrežemo morebitne poškodovane korenine, jo denemo v luknjo, zasuje-mo z zemljo in potlačimo z nogo. Na koncu sajenja damo rastlini oporo, s katero jo branimo pred burjo. Sadiko privežemo h kolu, a paziti moramo, da je ne preveč stisnemo. Okrog sadike lahko postavimo hlevski gnoj, ki ga pokrijemo z zemljo. Gnoj ne sme priti neposredno v stik s koreninami ali deblom, da jih ne poškoduje. Na koncu po potrebi sadiko zalijemo.
Magda Šturman
VIPAVSKA MLEKARNA
Nanoški sir ima
ragistracijo EU
VIPAVA - Nanoški sir je bil prvo živilo z zaščitenim geografskim poreklom v Sloveniji, certifikat pa so v mlekarni vipavskega Agroinda pridobili leta 2003. Nedavno pa so nanoški sir v Bruslju zaščitili tudi s certifikatom
geografskega porekla na evropski ra-vni.Nanoški sir so prvotno izdelovali pastirji na planini Nanos že v 16. stoletju, od tam pa so njegovo izdelavo preselili v vipavsko mlekarno.
Prvotno je bil narejen iz ovčjega mleka, ker pa je po drugi svetovni vojni ovčereja na Vipavskem skoraj povsem izumrla, so ga v Mlekarni Vipava začeli izdelovati iz kravjega mleka.
Območje prireje mleka za izdelavo nanoškega sira obsega območje
planote Nanos, Vipavske doline, Krasa, Trnovsko - Banjške planote, Postojnsko kotlino in del Idrijskega hribovja. Mleko pridobivajo v Vipavo iz 28 kmečkih gospodarstev, letos pa so na novo pridobili 13 večjih pridelovalcev mleka. Zanje je značilno, da pasejo krave na travnatih površinah, v zimskem času pa jih kmetje hranijo s suhim senom in travno silažo, za izboljšanje obroka pa jim smejo dodati le točno določeno žitno krmno mešanico, ki ne vsebuje gensko spremenjenih sestavin.
Mleko za proizvodnjo nanoškega sira se odlikuje po visoki vsebnosti beta karotena, zato je nanoški sir intenzivno rumene barve. Zaradi specifične mikroflore vinorodnega območja, kjer se nahajajo zorilnice sira, se po dvomesečnem zorenju sira izoblikuje poseben, pikanten okus sira, ki je značilen za nanoški sir.
Nanoški sir je že šesti registrirani slovenski proizvod pri Evropski komisiji. Doslej so bili registrirani že ek-stra deviško oljčno olje Slovenske Istre (zaščitena označba porekla), prleška tunka (zaščitena geografska označba), belokranjska pogača (zajamčena tradicionalna posebnost), idrijski žlikrofi (zajamčena tradicionalna posebnost) in prekmurska gibanica (zajamčena tradicionalna posebnost). (STA)
/
NEDELJSKE TEME_Nedelja, 16. oktobra 2011 1 7
Približno 50 predstavnikov manjšin iz vse Italije, pa tudi nekaj iz Katalonije, se je v prejšnjem tednu zbralo na celodnevnem seminarju, ki ga je tridentinska pokrajinska uprava priredila v kraju Vigo di Fassa, torej na območju, na katerem živi sicer majhna, vendar zelo aktivna ladinska skupnost. Namen srečanja je bil zelo ambiciozen: obli-
ZANIMIV SEMINAR V ORGANIZACIJI TRIDENTINSKE POKRAJINE
Manjšine se morajo povezati, da bodo bolje skrbele za svoj jezik in svojo kulturo
Bojan Brezigar
Zato so povezave med temi skupnostmi bistveno potrebne.
Drugi poudarek, kateremu se je posvetil Perone, je bil pogled naprej. Majhne skupnosti se rade zabubijo v preteklost, brez razmišljanja o prihodnosti pa tudi preteklosti ni mogoče ohranjati. To je po njegovi oceni eno bistvenih vprašanj, ki ga je treba obravnavati pri načrtovanju ohranjanja in razvoja manjšin: čas namreč lahko samo s pogledom v prihodnost ohranja spomin na preteklost.
In potek je tu sodelovanje, tretja tema Peronejevega posega. Dokazati je treba, da se manjšine spoštujejo, se druga drugo vrednotijo in med seboj sodelujejo. Simbolna dejanja tu ne zadostujejo, srečanje mora postati operativno tudi z medsebojnim poznavanjem in priznavanjem vrednot.
Na to temo se je navezal antropolog Annibale Salsa, eden od podpornikov pobude za vključitev Dolomitov na Uneskov seznam dediščine človeštva, pri čemer je pomembno predvsem dejstvo, da ne gre zgolj za priznanje naravnih lepot, ampak tudi za večjezičnega okolja, ki označuje to regijo, skratka, za priznanje človeka kot sestavnega dela nekega naravnega okolja. Salsa se je osredotočil na nekatere pojave glo-baliziranega sveta, ko se je občevanje med ljudmi poplitvilo na nekakšen »nejezik«, na komuniciranje v anglo-ameriškem žargonu, ki nima veliko skupnega z angleščino. S tem postopkom razslojevanja kulturne družbe se dejansko odrivajo, uničujejo simboli in človek se prostovoljno odpoveduje bistvu tega, kar ga ločuje od živali.
Kar zadeva manjšine je v Italiji to delo opravila država sama, predvsem v času fašizma, pa tudi po drugi svetovni vojni: prepovedala je jezike, spremenila imena krajev in ljudi, izenačiti je hotela pojma narod in država. To se na primer ni dogajalo
Na slikah: pod naslovom Ladinski muzej v kraju Vigo di Fassa, kjer je potekal seminar;
desno zgoraj del udeležencev seminarja;
spodaj uvodni predavatelji: drugi z leve turinski pokrajinski odbornik Ugo Perone, ob njem proti desni pa Annibale Salsa, Aureli Artgemi in Marco Viola.
kovati mreže v Italiji in v Evropi nasploh, ki bi s skupnim delom zagotavljale manjšinam boljše možnosti ohranjanja jezika in kulture, obenem pa bi jim omogočale lažji dostop do evropskih sredstev, kjer programi terjajo razvejane in organizirane mreže prosilcev.
Poleg tridentinske pokrajine je bila pobudnica tega razmišljanja tudi turinska pokrajina, ki je pred kratkim v okviru proslav 150. obletnice zedinjenja Italije, pripravila srečanje javnih upraviteljev na temo zaščite manjšin. Tako je bil med prvimi govorniki tokratnega seminarja prav odbornik za kulturo turinske pokrajinske uprave Ugo Perone, ki je dejal, da je bila vključitev tematike manjšin v okvir proslavljanja 150. obletnice zedinjenja Italije povsem korektna tema. Da je tako dokazuje odziv pokrajinskega sveta, ki je zadevno resolucijo o zaščiti manjšin sprejel soglasno: zanjo je glasovalo vseh 37 pokrajinskih svetnikov. Vprašanje enotnosti države namreč nikakor ni v nasprotju z raznolikostjo njenih kultur in jezikov. Na to vprašanje moramo biti še pozornejši v težkih časih, ki prihajajo: turinska pokrajina bo v letu 2012 razpolagala s polovico manj sredstev za te pobude kot v letošnjem letu, ko je proračun že za 20 odstotkov nižji od lanskega. To pa ne pomeni, da bodo manjšine sedaj zanemarjene. Prav majhne skupnosti namreč bistveno prispevajo k notranji koheziji vsake države. Perone je opozoril na raziskavo, ki so jo izvedli v ZDA in ki je pokazala, kako veliko pripomorejo k ustvarjanju državne kohezije majhno skupnosti, ki ni so avtoreferenčne.
v Švici, kjer zvezna ustava sloni na načelu jezikovne teritorialnosti, torej na povezavi med vsakim posameznim kantonom in jezikom, ki je v tistem kantonu v rabi.
Katalonec Aureli Argemi je te teme obdelal z nekoliko bolj praktičnega vidika.
Predvsem je dejal, da so povezave med manjšinami bistvenega pomena, kajti, če ne ustvarimo ustreznih mrež bomo manjšin-ci še vedno emarginirani in pozabljeni. Države manjšinam ne pustijo do oblastvenih struktur, javnost se za manjšine ne zanima, za Evropo so postale manjšine nezanimiva tema. Krivdo za to nosijo tudi manjšine same: če same sebe ne znajo primerno ceniti, ne morejo zahtevati, da jih bodo cenili drugi.
Zato je tu potrebna avtokritika: manjšine se morajo otresti samopomilovanja, in morajo s skupnim nastopom povedati, da želijo drugačno ureditev Evrope. Danes je zanimanje za manjšine na najnižji ravni. Kadar jim mediji namenjajo nekaj pozornosti, jih stalno potiskajo v nekakšno fol-klorizacijo, ali pa jih predstavljajo kot stalne nezadovoljneže ali celo skupnosti nevarne za javni red in mir.
Pa vendar so manjšine temelj osnovnega gesla Evropske unije, ki govori o enotnosti v raznolikosti. Raznolikost se začne na bazi, pri najmanjših skupnostih. Manjšine se morajo torej otresti občutka manjvrednosti in se predstavljati samozavestno kot temelj Evrope. Uporabljati morajo sredstva, ki so danes na voljo, predvsem nove tehnologije. Spletne strani so zelo poceni in zagotavljajo najširšo dostopnost, ampak to uporabljajo premalo. Tihe so iz zaprte vase, ko pa bi morale razglašati, da so prav te majhne skupnosti najbolj napredni glasniki, avantgarda tiste Evrope, ki jo vsi razglašajo a je ne udejanjajo. »Mi nismo del problemov Evrope, mi smo del rešitve teh problemov,« je poudaril Argemi.
Prvi sklop posegov je sklenil bivši direktor urada za manjšine pri tridentinski pokrajini Marco Viola, ki je v svojem povzetku prešel k osrednji temi seminarja, to je oblikovanju evropske mreže manjšin za uveljavljanje jezikovnih pravic. Opozoril je na vlogo, ki jo imajo krajevne uprave, vendar je poudaril, da je treba na vprašanja gledati realistično in tudi pragmatično. Tako za družine ni lahka izbira v katerem jeziku vzgojiti otroke: naj bo to domač, manjšinski jezik, ali širši, uradni jezik države, ki bo otrokom kasneje omogočil boljšo vključitev v širšo družbo in delovno okolje. Tu imajo oblasti, tudi krajevne uprave, pomembno nalogo, kajti družinam je treba z ustreznimi oblikami šolanja omogočiti oboje, ohranjanje domačega jezika in identitete, pa tudi ustrezno pridobivanje zna-
nja tistih jezikov, ki bi otrokom omogočili boljše možnosti zaposlovanja in vključitve v družbo. Viola se je tu nanašal še zlasti za ladinske doline, kjer se družine raje odločajo za italijanščino in nemščino, jezika, ki sta pomembna še zlasti v turizmu, in zanemarjajo ladinščino; trend, ki v zadnjih letih upada predvsem zaradi konkretnih posegov krajevnih in pokrajinskih uprav.
Po drugi strani pa je Viola opozoril, da se s težavami srečujejo tudi krajevne uprave, ki morajo v svoje okolje vključevati jezik, ki ga uporablja samo majhna skupina prebivalcev tega ozemlja. Večini, v tem primeru italijanski, ni vselej lahko razložiti, kako pomembni so ti manjšinski jeziki.
S temi problemi se srečujejo krajevne uprave in ob teh vprašanjih morajo vzpostavljati pogoje za ohranjanje manjšinskih jezikov. Tu pa so potrebne medsebojne povezave, tu so potrebni stiki z drugimi upravami in z drugimi manjšinami. Ta potreba je bila vzgib za seminar.
V drugem delu posveta je razprava prešla na veliko bolj praktične teme. Predstavljeni so bili nekateri aspekti prizadevanja za utrjevanje ladinščine v dolini Fas-sa, tako z vidika jezikoslovja kot tudi na področju šolstva, med splošnejšimi posegi pa velja omeniti predvsem dva.
Direktor italijanskih programov TV Koper Capodistria Antonio Rocco je govoril predvsem o pomenu medijev pri ohranjanju jezika. Obšel je zgodovino koprskega radia, ki je začel oddajati takoj po drugi svetovni vojni, zaustavil se je pri nekaterih problemih, ki so nastali z razpadom Jugoslavije, med načrti za prihodnost pa je omenil projekt Media, ki ga je koprska televizija predložila v okvir financiranja ita-lijansko-slovenskih čezmejnih projektov, ki naj bi oblikoval multimedijski večjezični portal v čezmejnem prostoru.
Direktor Deželne agencije za furlanski jezik ARLeF William Cisilino pa je spregovoril predvsem o italijanskio zakonodaji, o njenih pomanjkljivostih, pa tudi o nekaterih pozitivnih aspektih, ki so značilni za deželo Furlanijo Julijsko krajino, in je opozoril na težave pri izvajanju zakona 482. Sicer pa so o zakonu 482, to je okvirnem zakonu za zaščito jezikovnih manjšin v Italiji spregovorili še številni drugi diskutan-ti in padla je tudi zamisel, da bi manjšine same oblikovale predlog za posodobitev tistih delov zakona, ki so zastareli ali se neustrezno izvajajo.
1 6 Nedelja, 342. oktobra 
2011
NEDELJSKE TEME	/
SAVDSKA ARABIJA
Revolucija bo rožnata
Bruno Križman
Fotografije v smeri urinega kazalca: elitna enota saudske vojske; pogled na Rijad; savdska puščava; kralj Abdullah Bin Abdelaziz Al Saud
Arabska pomlad ima povsem svoj koledar v Savdski Arabiji, državi, ki z denarjem od prodaje nafte več ali manj pogojuje skoraj vse, kar se giba v muslimanskem svetu. Najvidnejši znaki pomladi so pa prišli z začetkom jeseni. Savdski kralj Abdullah bin Abdul Aziz je podpisal zakon po katerem bodo imele ženske volilno pravico. (Nobenega zgražanja, če je prej niso imele! V Švici so jo dali komaj leta 1971). Sprva na krajevni ravni, vrata pa se jim bodo kasneje odpirala v višje kroge. Klasičnega parlamenta v Savdski Arabiji ni. Kralj in ministri se po potrebi naslanjajo na skupščino starešin, odločitve kralja pa so lahko samovoljne.
Nemiri v Egiptu, ki je redno na robu gospodarskega zloma, zaradi blesteče nacionalistične preteklosti Naserjeve dobe, pa še vedno idejni svetilnik v arabsko govorečem svetu, so nekaj premaknili tudi v savdskem monolitu.
Tajna policija je na primer odkrila in se ustrezno pripravila za minuli 11. marec, ki je bil »dan jeze«. Mladina, ki ne more več uživati privilegijev svojih staršev, je pripravila shod, ki je v Rijadu zbral 26 tisoč ljudi. Policija je miting napadla s helikopterji. Prišlo je do streljanja in vsaj en človek je bil ubit, na stotine ljudi pa so aretirali. Zaprtost Savdske Arabije in veliki mediji, ki so odvisni od kapitala, so dogodke enostavno zamolčali in prikrili. Ko bi v eter prišli prizori upora v kraljevini, bi se verižno vsuli plazovi po celem Srednjem vzhodu. Kralj Abdullah, ki je bil tedaj na večmesečnem zdravljenju v tujini, se je hitro vrnil domov in brez preverjanja blagajniškega stanja odredil nakazilo 36 milijard (!) do-
larjev v korist socialnih pobud in predvsem za pomoč pri gradnji stanovanj.
V ne tako davnih časih bi tajna policija po vsej verjetnosti predhodno polovila pobudnike protestnih shodov, jih prebičala in morda koga tudi obglavila. Krive sablje v Savdski Arabiji krvniki zamahnejo v povprečju stokrat na leto, ne da bi se kje po svetu kdo zganil. Ne glede na sprejemanje smrtne kazni je v primeru Savdske Arabije molk odvisen izključno od nafte. Isto sicer velja za takoimenovano globalno teroristično mrežo, ki v pretežni meri uživa saudsko denarno podporo. Vse se torej pretaka po ceveh!
Cevi pa bi utegnile biti skoraj iz dneva v dan tanjše. Sloviti tsunami Wikileaksa je med drugim razkril več zaupnih poročil v zvezi s količno nafte, ki jo Savdska Arabija še ima v svojem podzemlju. Obseg uradno objavljenih rezerv naj bi bil v resnici veliko, veliko manjši. Pojavila se je ocena, da je saudska družba Aramco številke napihnila kar za 40 odstotkov. Povečano črpanje, ki je moralo nadomestiti začasno manjšo proiz-
la v Arabiji na delu, kot preko milijona njenih rojakinj. Indonezijke opravljajo hišna opravila pri družinah, ki si to lahko privoščijo.
»Uvoz« Indonezijk je bil plod jasno rasističnih usmeritev. Čeprav je Indonezija najbolj obljudena muslimanska država, so tam kriteriji ščitenja ženskega videza občutno milejši od pakistanskih. Iz Pakistana in muslimanske Indije prihajajo v Savdsko Arabijo na delo predvsem moški. Indonezijke naj bi bile tudi eksotično pri-kupnejše in so pri Arabcih večkrat predmet spolnih poželenj. Zgodilo se je, da se je neka Indo-nezijka odločno uprla spolnemu napadu, ki je bil le zaključek dolgotrajnega besednega zaničevanja, prisilnega stradanja in pretepanja. Med napadom je zgrabila za kuhinjski nož in napadalca ubila. Olajševalna okoliščina obrambe v sili bi skoraj povsod v svetu obrodila razmeroma milo kazen. V Savdski Arabiji pa je zakon v takih primerih na strani domačih subjektov. Izvršitev obglavljenja je povzročila ostre a omejene odzive v Indoneziji. Izkazalo se je, da na smrtno ka-
vodnjo v Libiji, bi bilo lahko blizu točke »peak oil«, po katerem bi se proizvodnja samo še manjšala. Gre vsekakor za dobo nekaj desetletij. Napihnjene številke so objavljali, da bi se tuje naložbe v državi ne zmanjšale, kar dokazuje, da se oblast že ozira nazaj ... kako bo v bližnji bodočnosti.
Načrtovani nemiri in spoznanje, da v nedogled ne bo mogoče držati ljudstva v šahu, so kralja spodbudili, da je uzakonil še povečanje pravic žensk in jim podelil možnost glasovanja. Volitve za krajevne svete so v državi le potrjevanje družinskih in klanskih navez, dejstvo, da bodo o novih razmerjih lahko odločale tudi ženske, pa je velik korak naprej. V kratkem času se lahko pričakuje tudi odprava prepovedi vožnje avtomobilov, ki jo občasno nekatere bolj izpostavljene Saudijke že demonstrativno kršijo in se pri tem izpostavljajo kaznim in celo nekaj udarcem z bičem. Vse je v Arabiji zaprto, pronicale pa so vesti, da je krvnik v takih primerih milostljiv in udarja samo simbolno.
Pravici pa je treba vsaj navzven zadostiti, da bodo ljudje vedeli, kaj jih lahko doleti. Pravni sistem v kraljevini nikoli ne beleži neuspeha. Ko gre za hude prekrške (sem je spadalo nekaj atentatov na oporišča ameriške vojske), imajo na voljo nekaj zapornikov brez družinskih vezi in pretežno tujcev. Če pravega krivca ne morejo najti, enostavno obtožijo enega od teh. Nihče se ne zavzame zanj in rabelj mu sname glavo.
Glavo pa je zapravila Indonezijka, ki je bi-
zen čaka še okoli dvajset indonezijskih državljanov, pretežno žensk in da so v enem samem letu zabeležili kar 6500 spolnih napadov na indonezijske ženske. Predlagali so celo, da bi indonezijski muslimani bojkotirali romanje v Meko.
Oblasti v Džakarti so do Arabcev zelo nežne, ker od njih dobivajo veliko denarno podporo. Tako so pred krvnikom »rešile« žensko, ki je prav tako ubila napadalca. Za njeno življenje pa so družini ubitega plačale čedno odškodnino preko pol milijona dolarjev. Družini obglavljene Indonezijke so iz arabskega veleposlaništva posredovali obžalovanje za prehudo kazen in ji verjetno dali nekaj denarja, da bi zadeva potihnila.
Gre konec koncev za majhne znake, ki pa pričajo, da se petrolejski kralji počutijo obkoljene. V Egiptu je bil njihov zaveznik in idejni ambasador Mubarak odstranjen. Oman, ki končuje arabski polotok, je v velikem drhtenju, tamkajšnji sultan pa pospešeno in modro uvaja politične reforme. V Bahrainu, velikemu črpališču nafte in kraju umazanega bančništva, se krepi odpor pretežno šiitske struje islama, ki v uživanju pravic zaostaja za suniti, kamor spada tudi vladajoča družina. Na severnem bregu perzijskega zaliva je Iran idejni propagator kakršnegakoli odpora ali upora, čeprav vsi vedo, da ne bo nikoli vojaško napadel, ker bi to pomenilo vojno na veliko širšem območju.
Stabilnost Savdske Arabije je velika uganka. Vsa oblast izhaja iz širše kraljevske družine, ki pa je neskončna in težko obvladljiva. Kralj Ab-
dullah ima 87 let. Njegov oče Ibn Saud (za polno ime sta potrebni dve vrstici!) je bil ustanovitelj kraljevine. Leta 1928 je izničil teokratsko obmorsko državo Hidžaz s svetima mestoma Me-ko in Medino. Saudova družina je bila relativno revna, v pravem času pa se je znašla na pravem mestu in leta 1940 začela naftni posel z Britanci. Kralj Abdullah je peti Ibn Saudov sin. Sam naj bi imel 30 žena, čeprav so številne že umrle. Število otrok presega več desetin. Prav pred kratkim je pronicala vest, da na veliko jemlje viagro, kar pa je prej ustvarjanje škandaloznih vesti, kot resnica. Vsekakor se Abdullah večkrat mudi v tujini na »remontu«.
Abdullah je izrazit nacionalist. V mlajših letih je vodil narodno gardo z nalogo zaščite kraljevske družine. Njegova izobrazba sloni na islamski teologiji. Je velik ljubitelj izvrstnih arabskih konj in v mlajših letih je dolga obdobja preživljal v puščavi z beduini. Med njimi je spoznaval pristne arabske vrednote. Imeli so ga za »rdečega« princa. Skoraj za komunista. Polnomočno je prestol zasedel komaj po smrti brata Fahda leta 2005, še prej pa je formalno nadomeščal kralja, ki ga je bila zadela možganska kap. Njegovo osebno premoženje so ocenili na 19 milijard dolarjev.
Omislil si je ustanovo, ki bi morala demo-kratizirati izbiranje kraljev. Njegov naslednik je bil sicer že imenovan. Gre za 83-letnega Sultana. Kolegij, ki bi izbiral kralje, bi moral svoje delo začeti komaj po poteku kraljevanja Abdulla-hovega naslednika Sultana. Ni pa predvideno kaj bi se zgodilo, če Sultan umre še preden svoje opravi Abdullah. Tudi on ni namreč rosno mlad, čeprav gosto črno pobarvane brade izkazujejo vi-rilnost obeh.
Sultan je v opravljanju funkcij nižjega ranga močno okrepil narodno gardo in jo privedel do ogromnega števila preko 200 tisoč pripadnikov, kar pomeni, da je postala protiutež redni vojski, ki šteje 235 tisoč mož. Z razliko od garde, znane kot »bela armada«, pa je vojska bolje oborožena. Predvsem ima mogočno letalstvo. Gardo sestavljajo vojaki iz družin in klanov, ki so v posebno dobrih in sorodstvenih vezeh s savdsko dinastijo. Naloga garde je zaščita kraljevskega širšega in ožjega kroga.
Zaščita bo verjetno potrebna. Ljudje, ki niso neposredno prisesani na vire dohodkov od nafte, živijo v padajoči krivulji standarda. Ženske na šolah raznih stopenj številčno prekašajo moške, nimajo pa enakovrednih zaposlitvenih možnosti. Javno mnenje ne ceni neverjetnega oboroževanja vojske, ki požira strahovite količine denarja in je brez dvoma povezano s korupcijo. Večja savdska mesta kot sta prestolnica Ri-jad in rdečemorsko pristanišče Džidda skrivata, ob blestečih novih delih, tudi veliko bedo. V razpadajočih starih zgradbah se gnete na tisoče »ga-starbeiterjev« iz Bangladeša, Indije, Jemena in Pakistana. Džiddo, ki so jo lani presenetile hude poplave, so delno prepustili svoji usodi. In prav v Džiddi so najbolj aktivni oporečniki absolutizma. V kavarnah starega mesta se ob kajenju že dopuščajo kritike. Sam član širše kraljevske družine, knez Talal bin Abdul Aziz je novinarju britanske BBC izjavil, da si Saudijci želijo delitev oblasti in ne samo sedenja ob skledi.
Dejansko vsak dan izstopa naraščajoča hi-navščina visoke duhovščine, ki v malih stvareh preganja predvsem ženske, se vtika v njihove zasebne zadeve, istočasno pa zapre obe očesi ko mora ščititi vse prej kot vzorno moralno življenje velikašev.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 16. oktobra 2011 1 7

Tokrat sem si pa res zadala težko nalogo. V en članek spraviti vtise z 18 mesečnega potovanja po Avstraliji... Toliko je bilo vsega, da se ne da povedati. Z vami bi pa rada delila vsaj nekaj najlepših destinacij, ki sem jih v tem letu in pol obiskala.
Naj najprej omenim, da je bilo mojo potovanje omejeno na vzhodno obalo. Tako pač je, ko se odločiš, da si boš vzel čas za potovanje, da se ti nikamor ne bo mudilo in ko izbereš kot prevozno sredstvo jadrnico, ki se povprečno premika s hitrostjo pet vozlov, lahko pa tudi počasneje.
Po Avstraliji s hitrostjo petih vozlov
Jasna Tuta
Brisbane
Brisbane je tretje največje avstralsko mesto in ima približno toliko prebivalcev kot Slovenija. Skozi center tega velemesta se vije istoimenska reka, po kateri sva tudi midva z jadrnico priplula vse do najvišjih nebotičnikov. V središču mesta je tudi velik park, pred katerim so na reki urejeni koli, na katere se lahko jadrnice privežejo. Ti privezi so skoraj vedno polno zasedeni, 80% tamkajšnjih jadrnic pa nikoli ne zajadra nikamor. Dejstvo je, da ni veliko krajev na svetu, kjer lahko skoraj zastonj živiš na jadrnici in istočasno imaš nekaj minut hoje do vseh komoditet milijonskega mesta. Poleg trgovin in restavracij za vse žepe in okuse ima Brisbane tudi živahno kulturno in nočno življenje. Najbolj slikovit je sprehod skozi Southbank, kjer je mestna uprava uredila umetno plažo. Že bežen pogled na množico, ki se je vila po nedeljski tržnici, nama je potrdil vtis, da je Brisbane izrazito multietnično mesto in na vsakem vogalu sva lahko prisluhnila kvalitetnim glasbenim nastopom. Seveda sva zavila tudi v pomorski muzej, ki med drugim premore čudovito repliko Duyfken, nizozemske trijamborne jadrnice, ki je leta 1606 na poti iz Indonezije priplula do avstralske obale. To je bilo prvič, da je evropska noga stopila na avstralska tla.
Po enem tednu življenja v Brisbanu sva ugotovila, da dnevi kar letijo in da lahko pravzaprav ostaneva tam nekaj mesecev, preden se ga naveličava. Naenkrat sva razumela vse tiste, ki so se odločili, da ostanejo. Toda naju so čakali tropski kraji na severu, zato sva razpela jadra in se podala nazaj proti morju. Zajadrala sva med tankerji in mestnimi trajekti in ko je sonce zašlo, se mi je zazdelo, da jadrava sredi letališča. Poleg letal, ki so vsaki dve minuti pristajala in vzletavala nekaj sto metrov od naju, so k sliki prispevale tudi neštete luči, ki so naju v temni noči varno vodile do sidrišča.
Tangalooma
Otok Moreton je priljubljena destinacija za turiste in jadralce, predvsem za dnevne obiskovalce iz Brisbane, od koder je približno 30 milj. Na zahodni obali otoka primanjkuje naravne zaščite za sidranje, zato se je državna uprava leta 1963 odločila, da pri kraju Tangalooma potopi petnajst neuporabljenih tovornih ladij, ki jih ni uspela prodati. Tako je 180 metrov od obale nastal 300m dolg umetni valobran, ki je kmalu postal dom za živo-barvne ribe vseh velikosti. Tudi midva sva se pustila privabiti in se z masko in plavutkami podala v raziskovanje. Potopljene ladje imajo itak vedno poseben čar in ker jih je petnajst na kupu res težko najti, sva si vzela čas in uživala v raziskovanju dokler se nisva že pošteno tresla od mraza.
Tangalooma je prvotno bilo središče lova na kite. V letih 1952-1957 je bilo tam ubitih povprečno 500 kitov letno. Danes je na srečo odnos do živali drugačen. Na obali je zrasel resort, ki gostom ponuja celo vrsto poučnih aktivnosti, predvsem kar se tiče spoznavanja flore in favne zaliva Moreton.
Fraser island
Največji peščen otok na svetu, danes poznan kot Fraser island, aborigini imenujejo K'Gari, kar pomeni raj. Otok je prav gotovo vreden tega imena. Vpisan v seznam svetovne dediščine, premore neskončno dolge peščene plaže (najdaljša je dolga preko 100km!), divji deževni gozd in okrog štirideset kristalno čistih jezer različnih velikosti.
Otok so poimenovali po Elizi Fraser, ki je leta 1836 z možem brodolomila na severu otoka. On nesreče ni preživel, njo pa so medse sprejeli abo-rigini. Njihova dobrosrčnost jim na žalost ni pomagala, ko so evropski kolonizatorji odkrili kvaliteto lesa na otoku. Aborigine so izselili in vse do leta 1991 sekali tamkajšnji gozd. Nekje sem prebrala, da so ta les uporabili celo za gradnjo sueškega prekopa.
cifika jih na vzhodu brani Veliki koralni greben) in njihovi vrhovi zagotavljajo dobre vetrovne razmere skozi skoraj celo leto. Vsi otoki ponujajo idealno zavetje, izjemno snorklanje in lepo urejene sprehajalne poti. Povprečna razdalja med njimi je okrog 10 milj. Sonce sije povprečno 240 dni na leto. Ne gre se čuditi, da jih letno obišče 800.000 turistov.
Najprej sva zajadrala do zaliva Nara Inlet, kjer sva obiskala jamo, ki sodi med aboriginske svete kraje, saj je ocenjena starost izkopanin 9000 let. Zidovi jame so poslikani z nekaj sto let starimi risbam. Aborigini so okolico jame opremili s poučnimi tablami in napisi. Postavili so tudi umetno deblo z gumbi. S pritiskom nanje lahko prisluhneš pričevanju Aboriginov o njihovi temni zgodovini. Pravijo, da je ta pokrajina zgledala drugače v času, ko so jo naselili Aborigini. Voda je bila nekaj metrov nižja, tako da so se takratni prebivalci lahko sprehajali tam, kjer danes jadramo. Živali je bilo veliko več in večeri so bili pravljično tihi. Midva sva si vse to lahko samo predstavljala. Iz številnih jadrnic okrog naju se je namreč pozno v noč razlegala živahna pop glasba.
Naslednjega jutra sva navsezgodaj obiskala najlepšo plažo na otoku, imenovano Whitehaven. Pravijo, da je tu najbolj bela mivka v Avstraliji. Bilo je kot, da bi hodila po moki...
Čeprav so vsi otoki skupine Whitsundays obkroženi s korali, so baje najlepši podvodni scenariji na severnem koncu otokov.
Zaliv Butterfly, kjer sva se ustavila, je bil neverjetno barvan - na vseh koncih so iz vode štrlele živopisane dihalke in kjer ni bilo dihalk, tam so bili mehurčki, ki so opozarjali na prisotnost potapljačev. Koralno dno otoka Hook me nikakor ni razočaralo. Bilo je kot, da bi plavala v akvariju, sredi rib vseh barv in velikosti.
kjer so se vojaške sile pripravljale na morebitni napad Japoncev, ki so takrat nevarno bližali Avstraliji. Otok Magnetic je s svojo zemljepisno lego resnično idealna obramba za mesto. Sprehod do zaklonišč in oglednih točk se vije po gozdu in na poti srečamo veliko število mogočnih granitnih skal. Baje, da je nekaj izmed njih umetnih - služile so kot skrivališče za vojake.
Najin sprehod je bil izredno posrečen, saj sva na vejah evkaliptusa, ki so se spuščale nad kolovoz, kmalu zagledala veliko koalo z mladičem na hrbtu. Oba sta spala, kar nikakor ni čudno, saj koale spijo povprečno 20 ur na dan! Razlog za to je njihovo prehranjevanje. Jejo namreč liste evka-liptusa, ki so energetsko revni in težko prebavljivi. Zaradi tega potrebujejo ogromno spanja. Zanimivo je, da so se zaradi tega v teku evolucije njihovi možgani zmanjšali in so sedaj veliki kot oreh, ki plava znotraj njihove lobanje. Večkrat sem se vprašala, ali bi ne evolucija lahko raje poskrbela, da bi se koale začele prehranjevati z bolj energetsko hrano? Kakorkoli, v zgodnjem popoldnevu je mamica z mladičem spala na veji in radovedni mimoidoči smo ju lahko v miru poslikali. Mladič na njenem hrbtu je bil verjetno star med šestimi in desetimi meseci, saj se mlajši še stiskajo pri njenem trebuhu, starejši pa že sami plezajo po vejah.
Med krokodili
Naslednjega dne sva nadaljevala na poti proti severu in ker nama je čas dopuščal, sva se odločila za plovbo po kanalu Hinchinbrook, med istoimenskim otokom in celino. Na obeh straneh se dvigajo zeleni vrhovi in verjamem, da je v sončnem vremenu pokrajina res prikupna. Na žalost pa sva midva naletela na siv deževen dan, zato sva kar kmalu sidrala, v upanju, da bova naslednjega dne jadrala v soncu in uživala razgled. Sidrala sva blizu obale, ki je poraščena z mangrovijami, tipičnim življenjskim okoljem krokodilov. Baje, da jih je v tem kanalu vse polno. Moja domišljija je seveda delovala na polno paro, v poznih popoldanskih urah sem vsepovsod videvala mehurčke in "sumljivo premikanje v vodi'. Celo, ko sem že ležala v kabini in na pol spala, nisem bila mirna. Nekaj je treščilo v trup jadrnice in v meni ni bilo niti najmanjšega dvoma, kaj bi to lahko bilo. Prav gotovo nekaj, kar ima veliko zob! Naslednjega dne sva načrtno zajadrala v manjše pritoke in res našla nekaj morskih krokodilov, ki so se nastavljali soncu in mojemu objektivu.
Magnetic island
Cairns
Otoki Whitsundays
Otoki Whitsundays so bili pred desetimi tisočletji hribovita pokrajina. Ko sva jadrala med temi danes na pol potopljenimi vrhovi, sem si živo predstavljala te kraje predno jih je zalila voda. Tako umirjeno zaobljeni in polnoma prekriti z gozdovi me spominjajo na slovensko pokrajino. Nekaj podobnega bi verjetno zgledala Dolenjska, če bi jo kdaj doseglo morje.
Kjer se modrozeleni bregovi stikajo z morjem, se v soncu bleščijo sanjsko bele plaže. Barva morja se iz sinje postopoma preliva v smaragdno s številnimi temnejšimi lisami, ki nakazujejo na koralno dno, dom neštetih raznobarvnih morskih bitij. Teh 74 čudovitih otokov obkroža mirno morje (pred valovi Pa-
Otok Magnetic dolguje svoje ime magne-tim anomalijam, ki se pojavljajo okrog njega, lahko pa verjamemo, da ime nakazuje tudi magnetno delovanje, ki ga otok ima na vsakogar, ki ga obišče. Kakor močan magnet otok privabi svoje obiskovalce in jih nikakor noče spustiti.
Dve tretjini otoka Magnetic je prekritih z gozdom, ki spada v narodni park. Otok je znan po tem, da lahko med sprehodi srečamo veliko število koal in kengurujev. Okrog in okrog otoka je veliko število manjših in večjih zalivov in vsepovsod so speljane številne dobro označene sprehajalne poti. Velike granitne skale objemajo majhne zalive in so pogosto posejane tudi med gozdovi.
Nekega dopoldneva sva se sprehodila do utrdb druge svetovne vojne. Otok je v tistem času namreč služil kot obrambna postojanka za mesto Townsville, ki leži na celini, 8km od otoka, in
Kar šest mesecev sva uživala v tej edinstveni pokrajini severnega Queenslanda, kjer se stikata morje in tropski gozd. Mesto živi od turizma Velikega koralnega grebena, ki ga je seveda tudi navdušena potapljačica kot sem jaz morala obiskati. Podvodno življenje je res raznoliko. Plavala sem s skati, morskimi psi, ogromnimi želvami in tisočimi drugimi vrstami rib. Na žalost se tudi temu grebenu pozna, da ga dnevno obišče na tisoče turistov. Barve koralov so iz leta v letu bolj blede...
Potovanje od Brisbane do Cairnsa mi bo ostalo v spominu predvsem zaradi neverjetne narave. Priznati pa moram, da sem na tem potovanju pogrešala odkrivanje kulture ljudi, med katerimi sem potovala. To je zame vedno pomembni del spoznavanja države, v Avstraliji pa sem močno občutila, da imajo prebivalci za sabo le dobrih dvesto let zgodovine. Prav gotovo bi bilo bolj zanimivo raziskovanje aboriginskih korenin, toda ne na vzhodni obali. Tu jih skoraj ni več ...
TRST	Nedelja, 16. oktobra 2011	20
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
NOGOMET - A-liga
Inter v Catanii: poraz in en sam strel v vrata
Milan nadigral Palermo, spodrsljaj Napolija proti Parmi
CATANIA - Medenih dni med Interjevimi navijači in novim trenerjem Ranierijem je že konec. Po novem prvenstvenem porazu, tokrat v Catanii, ostajajo Milančani pri dnu lestvice, problemi, ki so se zdeli rešeni po odhodu prejšnjega krmarja Gasperinija, pa se znova pojavljajo. V prvem polčasu je Inter takoj dosegel gol, takoj zatem pa je pobudo prepustil gostiteljem. Pokazal je daleč premalo, da bi upravičil vodstvo. Do »kazni« je prišlo v začetku drugega polčasa, ko je Catania v samih šestih minutah obrnila izid sebi v prid. Oba gola sta bila posledica napak obrambe, drugi je sicer padel po enajstmetrovki, ki je bila dokaj sporna, saj se zdi, da je Bergessio hlinil prekršek. Še huje pa je to, da po vodstvu Catanie Inter ni imel dovolj moči, da bi reagiral. Če kdo, potem bi lahko spet zadel Catania, vendar je bil vratar Interja Ca-stellazzi kar trikrat na pravem mestu.
Catania je res igrala zelo dobro (trener Montella je že tretjič zapored pogumno pustil na klopi Maxija Lo-peza), Inter je bil tudi tokrat okrnjen, toda naredil je tudi nekaj korakov nazaj, o čemer najbolj zgovorno priča dejstvo, da ni niti enkrat streljal v nasprotnikova vrata, če seveda ne upoštevamo gola. Srkomna tolažba: v Catanii je lani (s 3:1) izgubil tudi Mou-rinhov Inter.
»Moramo veliko delati kar zadeva kondicije in taktike, čimprej pa se morajo v moštvo vrniti mnogi igralci, ki so zdaj odsotni,« je po tekmi priznal trener Ranieri, ki mora med izgubljene igralce zdaj uvrstiti tudi Samuela.
Iz slabih voda pa se je izvlekel Milan, ki jes 3:0 prepričljivo odpravil Palermo. Allegrijevo moštvo je končno igralo tako, kot od njega pričakujejo navijači, na trenutke je celo navdušilo. Ibrahimovic ni dosegel gola, je bil pa odličen podajalec. Spet je zadel Cas-sano, odličen je bil Robinho, uvodi gol pa je dosegel odlični Nocerino, do lani igralec Palerma. Dobro je igral tudi Aquilani.
Od velikih je povsem nepričakovano doma padel Napoli v dvoboju s Parmo. Vsi goli so padli v drugem polčasu. Parma je povedla, kar je sprožilo reakcijo domačih igralcev, ki so po
dvajsetminutnem zasledovanju izenačili z Mascaro, se prenaglili in zato takoj zatem doživeli hladno prho, ker je Modesto spet zatresel mrežo Napolija, ta zadetek pa je bil za gostitelje usoden. Parma je igral uravnoteženo in taktično zrelo, poraz pa je za (tokrat počasni) Napoli vsekakor pekoč.
Catania - Inter 2:1 (0:1)
Strelci: Cambiasso v 6., Almiron v 47. in Lodi v 51. min. Milan - Palermo 3:0 (1:0)
Strelci: Nocerino v 40., Robinho v 55. in Cassano v 64. min. Napoli - Parma 1:2 (0:0)
Strelci: Gobbi v 57., Mascara v 75. in Modesto v 78. min.
Vrstni red: Juventus in Udinese 11, Napoli, Palermo in Cagliari 10, Catania in Parma 9, Roma, Lazio, Chie-vo in Milan 8, Fiorentina in Genoa 7, Novara in Siena 5, Atalanta in Inter 4, Lecce 3, Cesena in Bologna 1.
Danes: ob 12.30 Cesena - Fiorentina, ob 15.00 Atalanta - Udinese, Cagliari - Siena, Chievo - Juventus, Genoa - Lecce, Novara - Bologna, ob 20.45 Lazio - Roma
Tako je Almiron dosegel izenačujoči gol za Catanio proti Interju
ansa
NOGOMET - Triestina
Jutri na Roccu in po TV proti Barletti
Za Triestino je teden minil v znamenju neuspeha v Frosinoneju in razburkanih voda v društvu. Nov odbor je za predsednika imenoval Sergia Alettija, ki je tako nasledil Cristiano De Angelis, vendar slednja je že napovedala priziv na odločitve skupščine delničarjev. S športnega vidika se igralci Triestine pripravljajo na jutrišnjo tekmo proti Barletti. V Frosinoneju so znova prišle na dan običajne hibe Tržačanov, ki so zelo nepazljivi v obrambi. Pri obeh golih so namreč branilci nasprotnikom prepustili (pre)ve-liko svobode, tako da je Triestina v sredo doživela že četrti poraz, kljub temu, da je na vseh dosedanjih sedmih tekmah dosegla vsaj gol! Jutrišnja večerna tekma (na Roccu s pričetkom ob 20.45, neposredni prenos po kanalu RaiSportl) bo torej pomembna prav s tega vidika. Ob zmagi pričakujejo navijači bolj učinkovito obrambno igro, a trener Dis-cepoli nima veliko možnosti spreminjati postave, saj je izbor branilcev omejen (po kakovosti in številu). V napadu je po solidnem nastopu v Latini znova krepko razočaral Motta. Barletta ima na lestvici tri točke več od Triestine in v gosteh je od skupno treh zmagala dve tekmi, tako da bodo morali Godeas in soigralci biti zelo pozorni na varovance trenerja Carija, ki računajo na hitre in učinkovite protinapade. (I.F.)
BERETTI - Triestina - Bassano 1:4.
RUGBY - Po TV
Francija prvi finalist, drugi polfinale danes
AUCKLAND - Francoska reprezentanca je prva finalistka svetovnega prvenstva v rag-biju, ki poteka na Novi Zelandiji.
Francozi so v prvem pol-finalu v Aucklandu premagali Wales z 9:8. V finalu, ki bo 23. oktobra, se bo Francija pomerila z boljšim iz drugega polfi-nalnega dvoboja med gostitelji prvenstva in njihovimi sosedi Avstralci. Ta polfinale bo danes. ob 10. uri (TV Sky Sport 2).
Za Francoze je sicer to tretji finale po letih 1987 in 1999.
GIMNASTIKA - Svetovno prvenstvo v Tokiu
Še zadnje olimpijske vozovnice
Japoncu Učimuri še drugo zlato - Edini slovenski finalist Sašo Bertoncelj 7. in brez olimpijske uvrstitve
TOKIO - Gimnastično svetovno prvenstvo v Tokiu se bliža koncu: včeraj so podelili tri komplete kolajn v posamičnih orodjih pri moških, dva kompleta kolajn pri ženskah. Danes pa bodo dokončali tekmovanja po orodjih, tako da bo dokončno sestavljen spisek tistih, ki so se uvrstili na olimpijskega igre prihodnje leto v Londonu.
Včeraj je med moškimi v prvi disciplini finalnega dne prišel do druge zlate kolajne prvenstva Japonec Ko-hei Učimura. Potem ko je v petek še tretjič zapored osvojil najprestižnejši naslov v mnogoboju, je bil včeraj najboljši tudi na parterju. Japonski virtuoz je v finalu ugnal olimpijskega prvaka na tem orodju, Kitajca Zou Kaija, tretje mesto pa sta si razdelila nekdanji svetovni prvak Brazilec Diego Hypolito in Izraelec Alex Shatilov.
V preostalih dveh včerajšnjih finalih pa je Učimura naredil preveč napak, da bi se prebil na stopničke. Na konju je naslov ubranil Madžar Krisztian Berki, ki pa še ni znano, ali bo nastopil na olimpijskih igrah: kljub temu, da je Berki vrsto let najboljši na konju z ročaji, na preostalih dveh orodjih ni zbral zahtevanega povprečja za nastop na OI 2012. Edini slovenski finalist letošnjega SP Sašo Bertoncelj pa je po napaki - padel je iz konja -končal na sedmem mestu in tako je bilo konec tudi sanj o olimpijskem nastopu. »Ta napaka me je res presenetila. Mislil sem, da sem dobro začel, nato pa me je povsem
presenetila napaka na enem ročaju. Res si nisem mislil, da se mi lahko kaj takega zgodi,« je takoj po ponesrečenem nastopu iskreno povedal Bertoncelj, ki je sicer s sedmim mestom dosegel svoj največji uspeh na SP, a mu to v tem trenutku ne pomeni veliko, saj je bil njegov cilj kolajna. Tudi trener Sebastjan Pliatič po finalu ni bil dobre volje: »Sašo je že startal slabo, ker je bil malo prepočasen. Zmanjkalo mu je zamaha, nato pa je težko ostati v ravnotežju, če nimaš dovolj hitrosti. Res škoda, saj je bil vrhunsko pripravljen. Cel teden v Tokiu ni niti enkrat naredil takšne napake, delal je eno uspešno vajo za drugo.«
Včeraj so podelili kolajne še v krogih, kjer je naslov ubranil Kitajec Chen Yibing, četrti je bil je Italijan Mat-teo Morandi.
V ženskem delu tekmovanja je finale na dvovišin-ski bradlji dobila Rusinja Viktorija Komova, junakinja prvih olimpijskih iger mladih v Singapurju, ki je bila v četrtek zgolj za nekaj tisočink točke ob mnogobojski naslov. Na preskoku pa je zmaga vnovič odšla v Združene države Amerike. Branilko naslova Alicio Sacramone, ki se je poškodovala, je na svetovnemprestolu nasledila rojakinja McKayla Maroney. Za izjemen dosežek je na tem orodju poskrbela tudi olimpijska podprvakinja, Nemka uzbekistanskega rodu Oksana Čusovitina, ki je pri 36 letih osvojila 2. mesto in tako še 11. kolajno s SP.
ROKOMET
Podvig Tržačanov
Conversano - Pallamano Trieste 18:30
Pallamano Trieste: Modrušan (Zaro), Čermelj 6, Radojkovič 4, Oveglia 1, Sirotich 3, Anici 1, Per-nich 1, Nadoh 10, Di Nardo, Carpanese 1, Lo Duca, Visentin 3.
Tržačani so dosegli nepričakovano zmago na igrišču prvaka Conversana, ki pa je resnici na ljubo nastopil brez treh ključnih igralcev, ki so bili diskvalificirani. Navijači so na povratek Tržačanov k njim čakali štiri leta in gostom pripravili vroč sprejem, svoje pa so prispevali tudi sodniki (10 izključitev za Trst, le 4 za Conversano). Vse to ni vznemirilo gostov, ki so v drugem polčasu povsem »razbili« gostitelje, končno pa je kot od njega pričakujejo igral tudi Čermelj.
Ostali izidi: Mezzocorona - Brixen 21:36, Bozen - Ambra 33:25, Intini - Teramo 35:28, Bologna - Dorica 36:26, Fasano - Pressano 32:27.
Vrstni red: Brixen in Bozen 9, Intini, Conver-sano, Pallamano TS in Fasano 6, Pressano, Teramo, Ambra in Bologna 3, Mezzocorona in Dorica 0.
AVTOMOBILIZEM
Hamilton s 1. mesta TV ob 8. uri
SEUL - Lewis Hamilton z McLar-nom je bil najhitrejši v kvalifikacijah pred današnjo preizkušnjo svetovnega prvenstva v formuli 1 za veliko nagrado Južne Koreje (ob 8. uri, TV raiuno). Prvič v letošnji sezoni se je zgodilo, da kvalifikacij ni dobil dirkač moštva Red Bull. Svetovni prvak Nemec Sebastian Vettel je za Britancem na drugem mestu zaostal za 22 stotink.Tudi v drugi startni vrsti bosta današnjo dirko začela voznika McLarna in Red Bulla. Tretji čas kvalifikacij je dosegel Hamiltonov moštveni kolega in rojak Jenson Button, četrtega pa Vettlov, Avstralec Mark Webber. V tretji vrsti bosta oba ,Ferrarija. Peti je bil namreč Brazilec Felipe Massa, šesti pa lanski zmagovalec dirke v Južni Koreji Španec Fernando Alonso.
MOTOGP - Vodilni v skupnem seštevku motociklističnega SP v razredu motoGP Avstralec Casey Stoner (Honda) je vpisal najhitrejši čas kvalifikacij pred današnjo dirko za veliko nagrado Avstralije (ob 7 uri, Tv Italia1, ponovitev ob 10.20). Za Stonerjem, ki je bil v tej sezoni že 11-krat najhitrejši v kvalifikacijah, sta se uvrstila Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) in Italijan Marco Simoncelli (Honda).
NAMIZNI TENIS
Tokičev uspeh kariere
Slovenski namiznoteniški igralec Bojan Tokič je na evropskem prvenstvu v Gdansku prišel do uspeha kariere. Bronasti kolajni iz igre dvojic je namreč dodal še najmanj bronasto odličje med posamezniki, v četrtfinalu je po pravi drami s 4:3 ugnal tretjega najboljšega evropskega igralca, naturaliziranega Nemca Dimitrija Ovčarova.
Finale dvojic: Marcos Freitas (Por) in Andrej Gačina (Hrv) - Aleksander Ši-bajev/Kiril Skačkov (Rus) 4:0.
B-LIGA - Izidi 10. kroga: Ascoli -Sampdoria 1:2, Bari - Empoli 1-0, Brescia - Pescara jutri ob 20.45;Cittadella -Grosseto 2:0; Crotone - Gubbio 2:1 Li-vorno - Reggina 0:2; Nocerina - Mode-na 1:1 Sassuolo - Albinoleffe 1:0; Torino - Juve Stabia 1:0; Varese - Padova 30; Vicenza - Verona 2:1. Vrstni red: Torino 26, Padova in Sassuolo 20, Samp-doria, Reggina in Bari 17, Brescia in Pescara 16, Livorno in Varese 15, Grosseto 14, Cittadella 13, Verona 12, Albinolef-fe 10, Nocerina in Crotine 9, Juve Stabia, Empoli, Vicenza, Modena in Gubbio 7, Ascoli 2 (-7).
1. SNL - Izidi 14. kroga: Hit Gorica - Luka Koper 4:1 (0:0), Nafta Lendava - CM Celje 0:2 (0:0), Rudar Velenje -Olimpija Ljubljana 2:2 (1:0, Domžale -Maribor 1:4 (0:1).
PO LOMBARDIJI - Švicar Oliver Zuagg je zmagovalec dirke Po Lombar-diji, zadnje v letošnji kolesarski sezoni, in si tako prisvojil prvo zmago v karieri. Švicarski kolesar, ki osmo sezono tekmuje med profesionalci, je v ospredje stopil šele 10 kilometrov pred ciljem, prednost pa si privozil na zadnji strmini pri Villi Ver-gano. Najboljši italijanski kolesar je bil Ivan Basso na 4. mestu. Jani Brajkovič se je uvrstil na 32. mesto.
KOŠARKA - Moška A1-liga: Sca-volini Pesaro - EA' Milan 69:66 (Hickman 20, Hackett 17, Cavaliero za Pesaro; Hair-ston 14, Fotsis 12, Gallinari 8 za Milan); ženska A2-liga: Meccanica Nova Bologna - Petrol Lavori Muggia 63:55 po podaljšku (J. Cergol 16, Gabrovšek 9, S. Cer-gol 0).
ODBOJKA - Moška A1-liga: Cuneo - Latina 3:2 (24:26, 25:23, 24:26, 25:23, 15:13)
SREDOZEMSKE - 18. sredozemske igre bo leta 2017 gostovala španska Tarragona. Španci so v glasovanju v turškem Mersinu, kjer bodo igre leta 2013, s 36:34 premagali edinega protikandidata - egiptovsko Alexandrio. Španija bo sredozemske športnike iz 24 držav gostila tretjič, leta 1955 so bile igre v Barceloni, leta 2005 pa v Almerii.
/
ŠPORT
Nedelja, 16. oktobra 2011
21
NOGOMET - Elitna liga
Krasu točka, čeprav je vodil do 90. minute
Gol Barbettija v 66. minuti, ob koncu rednega dela pa so nasprotniki izenačili
Azzanese - Kras Repen 1:1
Strelec: v 60. minuti Barbetti.
KRAS: Dovier, Colavetta, Batti (od 60. min. Corso), Barbetti, Pikiz, Co-palbo, A. Alejnikov, La Pasquala, Kne-ževič, Favero, Pizzini. Trener: S. Alejni-kov.
Kras Repen bi se lahko iz gostovanja vrnil z zmago in vsemi tremi razpoložljivimi točkami, a se je na koncu moral zadovoljiti z remijem in točko. Alejnikovi varovanci so namreč vodili vse do zadnje minute, ko je višjeuvrščeni Azzanese ob koncu rednega dela (v 90. minuti) presenetil vratarja Dovierja in izenačil. »Škoda, saj je tudi Fontana-fredda izgubila. Ostajamo vsekakor v stiku z najboljšimi, tačas zaostajamo za prvouvrščenim Lignanom (včeraj je izenačil s predzadnjeuvrščenim Spalom) za 4 točke,« je po tekmi pojasnil predsednik Krasa Goran Kocman.
V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni. Umirjen ritem igre ni postregel z nobeno atraktivno akcijo, tudi večjih priložnosti ni bilo. Igralci so se povečini zadrževali na sredini igrišča. V drugem polčasu pa je Kras zaigral bolj prepričljivo od nasprotnikov in prevzel vajeti igre v svoje roke. Boljša predstava je prav kmalu tudi prinesla vodstvo: po dvajsetih minutah igre je bil pred golom najprej nevaren Pizzini, čigar strel je vratar Azzaneseja ubranil, odbito žogo pa je odlično zaustavil Barbetti, pre-igral nasprotnika in naposled tudi uspešno streljal v gol.
Prevlado na igrišču je Kras obdržal čisto do konca. Usodna pa je bila prav zadnja minuta, ko so nasprotniki izkoristili nepazljivost v obrambi: po pred-ložku z leve je nasprotnikov napadalec dobil žogo in jo zabil v desni kot Kra-sovega gola.
Strel Krasovega napadalca Pizzinija (letnik 1986) je nasprotnikov
vratar ubranil, odbito žogo pa je izkoristil Barbetti
kroma
Pokrajinski derbi med Muggio in San Luigijem pa so pričakovano osvojili Tržačani, ki so slavili kar 0:5.
Ostali izidi: Lignano - Spal 0:0, Muggia - San Luigi 0:5, Cervignano -Buttrio 2:1, San Daniele - Torviscosa 1:2, Tolmezzo - Fontanafredda 2:1, Fincan-tieri Monfalcone - Manzanese 0:0.
Vrstni red: Lignano 14, San Luigi, Azzanese in Fontanafredda 13, Fin-cantieri Monfalcone, Cervigano in Torviscosa 11, Kras Repen 10, Tolmezzo 9, Manzanese 8, Buttrio 7, V. Corno 5, Ge-monese 4, Spal 2, San Daniele in Mug-gia 0.
LJUBITELJI - Sovodnje - Leon Bianco B 1:0.
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure.
SK DEVIN prireja smučarski sejem od 2. do 13. novembra 2011 v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. 2. in 3. 11 zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30.
AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v torek 25. oktobra ob 20.30 v prvem in ob 21.00 ob drugem sklicanju, v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvana Klabjana.
MO SPDT prireja v nedeljo, 23. oktobra avtobusni izlet za družine na Slivnico. Za informacije in prijave pokličite na tel 338 5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Prijava je obvezna do četrtka, 20. oktobra!
Mladinci: Prva zmaga Vesne
Vesna - S.Andrea S.Vito 3:0 (1:0)
Strelci: Improta v 40. min: dp: Rebula v 5. in Brass v 25. min. Vesna: Ghira, A. Kerpan, Vidoni (Purič), Marjanovič, Žerjal (Cerkvenič), Hofer, Bub-nich (G. Kerpan), Madotto, Improta (Viviani), De Pasquale (Brass), Rebula. Trener De Castro.
Igralci Vesne so včeraj dosegli v Križu prvo prvenstveno zmago in - kljub bufrji -potrdili napredek v igri, ki ga je nakazala že prva osvojena točka prejšnji teden. Tokrat so igrali zelo dobro in njihova zmaga bi lahko bila še bolj izdatna, ko ne bi že v prvem polčasu zamudili nekaj lepih priložnosti za gol. Zadetek, ki ga je dosegel Improta v 40. minuti, je bil za prikazano igro še preskromno plačilo. V nadaljevanju so igralci Vesne dosegli še dva gola. Za dober odnos do igre je treba tokrat pohvaliti vso ekipo, posebej pa sta se izkazala Albert Kerpan in Marco Madotto. Ostali izidi: Audax - Zaule 1:0, Ponziana - Ronchi 1:2, S. Luigi - Costalunga 3:0.k
KOŠARKA - Deželna C-liga
Breg prebil led, Bor nepremagan
Breg - Cervignano 84:64 (11:14, 33:26, 59:41)
Breg: Schillani 4 (4:6, 0:1, 0:1), Bo-zic (-, 0:2, 0:2), Grimaldi 11 (3:4, 4:7, 0:1), Visciano 3 (1:2, 1:2, -), Samec 14 (3:4, 4:6, 1:), Ferfoglia 10 (2:2, 3:7; -), Nadli-šek (0:2, -, 0:1), Bazzarini 3 (1:2, 1:1, -), Giacomi 23 (2:2, 6: 10, 3:5), Robba 6 (2:4, 2:4, -), Semec 10 (4:4, 3:4,-). Trener: Kra-šovec.
Breg je končno prebil led in domačo publiko obdaril s prvo letošnjo zmago. Začetek sicer ni bil najboljši, saj je - kot je po tekmi tudi povedal trener Krašovec - prevladal trema, »v nadaljevanju, ko smo agresivno branili po celem igrišču, pa smo zaigrali bolj sproščeno in rezultat je bil tu.«
Začetek srečanja je bil izenačen, po tehnični napaki - dosodili so jo Samcu zaradi ugovarjanja - pa je Cervi-gnano dosegel tri točke prednosti, ki jih je obdržal vse do konca. Naj omenimo, da ekipi zadnje tri minute četrtine nista dosegli niti koša. Plaha igra v napadu in obrambi se je v obeh taborih nadaljevala tudi v začetku druge četrtine: Breg je v prvih treh minutah zadel dvakrat, nasprotniki pa nikoli. Zagon igri domačih igralcev pa je dal Giacomi v 14. minuti, ki je bil na koncu tudi najboljši strelec s 23 točkami. S trojko je Breg dosegel tri točke prednosti, ki so se v 17. minuti skoraj potrojile (24:16). Cervi-gnano pa se ni predal in v samih dveh minutah skoraj izničil prednost (28:26), toda je bil Breg pozoren in je z delnim izidom 5:0 vzpostavil razmerje sil (33:26).
Če je prvi dve četrtini označevala manj precizna igra v napadu, se je Breg v tretji četrtini razigral prav v tem elementu. Z Giacomijem na čelu je domača peterka večala prednost iz minu-
Gianluca Giacomi (Breg)
kroma
te v minuto, z agresivno obrambno igro pa Cervignanu zapirala pot do koša. Tako so gostje uspeli zadnjič zadeti dve minuti in pol predo koncem četrtine (50:41), Breg pa je nasprotno z delnim izidom 9:0 povedel na 18 točk. V prvem delu zadnje četrtine se je prevlada na igrišču nadaljevala, prednost pa se še naprej večala, ni pa presegla 29 točk (78:49). Visokega ritma v napadu in obrambi pa Breg ni uspel zadržati čisto do konca, tako da je bilo na koncu »le« 20 točk razlike. »Trenutno še nismo tako nevarni v napadu kot smo bili lani z Richterjem in Giacomijem na zunanjih pozicijah, tako da smo danes (včeraj op. a.) sloneli izključno na metu Giacomija, saj drugi ne dajo svojega doprinosa. Upam, da bo boljše, ko bo z nami igral tudi Elvis Klarica,« je še pojasnil trener Krašovec, ki je tokrat vključil v igro vse razpoložljive igralce. (V.S.)
Ardita - Bor Radenska 55:68 (10:16, 27:32, 39:46)
BOR: Bole (-, 0:1, 0:1), Madonia 9 (3:6, 3:6, -), Crevatin 2 (-, 1:2, 0:1), Što-kelj 9 (-, 3:5, 1:1), Meden 15 (3:6, 3:3, 2:4), Burni 2 (-, 1:5, 0:2), Zanini 2 (2:2, -, -), Sosič 19 (6:7, 5:8, 1:4), Fumarola 10 (2:3, 4:7, 0:2), Devčič, Gallocchio, Pertot, trener Boban Popovič.
Bor Radenska je ohranil neprema-ganost tudi po tretjem krogu. Tokratna zmaga je dozorela na nelahkem igrišču letos sicer pomlajene goriške Ardite, ki so jo Popovičevi fantje onesposobili predvsem z izjemno agresivno obrambo. Z razbijanjem igre domačih so si Sve-toivančani priigrali deset točk prednosti že v drugi četrtini (20:30), pred koncem polčasa in v začetku tretje četrtine pa je sledilo slabše obdobje in Goričani so tudi uspeli povesti za točko (33:32). Tu je Ardita kmalu ostala brez svojega orjaškega centra, Novogoričana Mateja Del-pina, ki se je poškodoval, a so ga dotlej vsekakor gostje dobro pokrivali. Sledil je tako nov nalet Svetoivančanov, ki so ponovno spet vzpostavili pomirjujočo razliko in jo v zadnji četrtini s koši razpoloženih novih prihodov Marka Medna in Petra Sosiča še povečali ter v končnici zrelo upravljali.
Najbolj bode v oči podatek, da je Borova klop prispevala kar 45 točk od skupnih 68. O zmagovalcu je torej odločalo večje število enakovrednih igralcev, kar je borovcem dovoljevalo, da so nasprotnike krili z veliko inetnzivnostjo in vseskozi narekovali svoj oster tempo. V Gorici so tudi odločno dobili boj za odbite žoge (Madonia 10, Burni 9).
DRŽAVNA C-LIGA: Codroipo -Pordenone 68:50, Cormons - San Ven-demiano 63:91, Latisana - Oderzo 74:69, Servolana - Marghera 79:61.
Domači šport Danes
Nedelja, 16. okotbra 2011 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Coneglianu:
Conegliano - Jadran Qubik
POKAL PRIJATELJSTVA - 10.00 pri Briščikih: Koš
Koper - ZSŠDI under 17; 12.00 Tinjan - Ardita;
15.00 za 3.; 17.00 za 1. mesto
ODBOJKA
MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, šola Rossetti:
Volley club - Olympia under 17
UNDER 18 MOŠKI - 15.00 v Repnu: Sloga Tabor
-	Olympia Terpin
POKAL PRIJATELJSTVA - 10.00 na Proseku: Luka Koper - Zalet mladinke; 12.00 Pazin -Mossa; 15.00 za 3.; 17.00 za 1. mesto NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Križu: Vesna -Juventina
1.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Koprivnem: Isontina - Sovodnje; 15.30 v Trebčah: Primorec
-	Cormonese
2.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja -Primorje; 15.30 v Marianu: Mariano - Breg
3.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Mladost - Audax Sanrocchese NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras Repen -Fincantieri Monfalcone
NAJMLAJŠI - 10.30 v Vižovljah: Sistiana - Kras Repen; 10.30 v Štandrežu: Juventina -Cormonese
Jutri
Ponedeljek, 17. oktobra 2011 KOŠARKA
UNDER 19 ELITNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran -Barcolana
NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 20.00 v Repnu: Kras Repen - Pro Romans
SPOROČILO ZSŠDI
Stalnice, novosti in negotovost
Nova športna sezona - v klasičnem smislu besede - je v bistvu v polnem teku, kar se pozna tudi pri naši krovni športni organizaciji. Vse to je prišlo do izraza tudi na zadnji seji deželnega vodstva, kjer so se odborniki spopadli s celo vrsto vprašanj, med katerimi izstopajo tudi nekatere problematike, ki postavljajo v veliko negotovost nadaljnji razvoj organizacije, piše v tiskovnem sporočilu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.
Glede tradicionalnih pobud so sklenili, da bo letošnja podelitev Nagrade šport in šola 8. novembra na Op-činah, v prostorih Zadružne kraške banke. 18. novembra bo na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani vsakoletna tiskovna konferenca za medije iz Slovenije. 22. oktobra bo v Gorici srečanje s športniki Unije Italijanov iz Slovenije in Hrvaške. Letošnje srečanje se bo nekoliko razlikovalo od tega, kar smo bili navajeni spremljati v prejšnjih letih, saj se bodo med seboj pomerile šole. Gre za poskus širšega sodelovanja, ki bi ga radi raztegnili tudi nad druge manjšinske strukture.
Na seji so odborniki spregovorili tudi o tradicionalni manifestaciji Naš športnik, kjer naši mediji in mediji z obale na slovenski strani nagrajujejo ob koncu leta najboljše športnike. Verjetno bo letošnja izvedba nekoliko drugačna, saj se organizatorji dogovarjajo o tem, da bi slavnostni večer, ki ga v neposrednem prenosu oddajata Radio Trst A in Radio Koper-Capodistria, popestrili s tem, da bi nagradili samo prvouvrščene s tem, da bi jim lahko tudi posvetili več časa s pogovori v živo. ZSŠDI bo v sodelovanju z našimi mediji nagradilo januarja na posebnem slavnostnem večeru zaslužne športne delavce, drugo in tretjeuvrščene športnike na lestvici najboljših in pa vse prejemnike Oskarjev, ki jih vsako leto izbira športno uredništvo Primorskega dnevnika.
Z veliko zaskrbljenostjo so se odborniki ZSŠDI lotili vprašanja finančnih aspektov delovanja, ki nikakor niso rožnati. Dejstvo je, da italijanske oblasti niso še vse do danes izplačale obljubljenega drugega obroka finančne pomoči slovenski manjšini in ta velikanska negotovost o tem, s čim lahko razpolagaš in s čim ne, že danes povsem hromi vsakršno možnost načrtovanja dela do konca leta. Z druge strani ZSŠDI jemlje na znanje, da so v razpisu Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu predvidena za leto 2012 bistveno znižana razpoložljiva sredstva. In tudi to je zelo slaba novica! Odborniki so tudi z začudenjem vzeli na znanje izjave slovenskega ministra Žekša -poslušali smo jih po Radiu Trst A in brali v Primorskem dnevniku - ki so tudi do našega organiziranega športnega sveta, uravnanega v glavnem s prostovoljnim delom, malodane sporne in mejijo skoraj na žaljivost. S seje izvršnega odbora je izšel apel na vse odgovorne dejavnike v manjšinski stvarnosti, naj se odločneje zavzamejo za rešitev problema financiranja, saj je v takih pogojih kot jih v teh trenutkih preživljamo, vsako načrtovanje skorajda nemogoče. Samo z dobro voljo se pa tudi ne smemo igrati v nedogled. Vsekakor so prisotni odobrili predloge svoje komisije, ki je po pravilnikih razdelila društvom predvidene prispevke, ki pa bodo izplačani samo, če bo ZSŠDI deležno pomoči iz Rima.
Odborniki so se dogovorili, da bodo vse do konca leta izpeljali vrsto srečanj in sestankov z manjšinskimi vodilnimi strukturami, da bi jih podrobneje seznanili s procesi razvoja slovenskega športa v Italiji. V tej luči so tudi postavili programske osnove za končno izdelavo stališča glede Stadiona 1. maja, ki ga bodo ponudili v ogled in vsebinsko diskusijo današnjim uporabnikom objekta, krovnima organizacijama ter slovenskim izvoljenim političnim predstavnikom, da bi se v čimkrajšem času dokopali do resnično učinkovitega načrta, v katero smer naj se razvija objekt, ki je danes ena redkih postojank Slovencev, ki živijo v mestu Trst, je še zapisano v tiskovnem sporočilu ZSŠDI.
22
Nedelja, 16. oktobra 2011
ODBOJKA
/
MOŠKA B2-LIGA - Sloga Tabor Televita v Bibioneju
Za začetek dragocena točka
V četrtem setu so imeli tudi zaključno žogo za zmago s 3:1
ŽENSKA C-LIGA
FIPAV - L. Schiavon
Samozavestno »Sem kot od drugega »instalater za
Bibione Mare - Sloga Tabor Televita: 3:2 (16:25, 25:16, 22:25, 26:24, 15:13)
Sloga Tabor Televita: V. Kante 18, Ambrož Peterlin 15, Nigido 10, Slavec 12, Vatovac 19, Veljak 1, Pri-vileggi (libero), Cernuta, Cettolo, Matevž Peterlin 0. Trener Battisti
Sloga Tabor Televita se s svojega prvega gostovanja vrača z nadvse dragoceno točko. Glede na razplet na igrišču ostaja igralcem prav gotovo nekaj grenkobe, saj sta se zadnja dva seta zaključila z minimalno razliko v točkah in je torej jasno, da bi bil izid lahko ob večji športni sreči celo po-voljnejši. Ostaja pa dejstvo, da prihaja z gostovanja točka, na katero pred tekmo pravzaprav ni nihče računal, saj je imel trener Battisti na razpolago v bistvu enako ekipo kot lani, ker je bil Gregor Jerončič še odsoten, in to res ni zanemarljiv podatek.
Slogaši so takoj začeli zelo ostro in s svojim pristopom presenetili domačine. Set je bil stalno trdno v njihovih rokah, nato pa so v drugem popustili in postali pri igri veliko bolj povprečni. To jih je seveda drago sta-
MOŠKA C-LIGA
lo in set je zasluženo pripadel Bibio-neju, ki je v igro vnesel vso svojo izkušenost, saj so kar štirje igralci standardne postave še v lanski sezoni nastopali v osnovni šesterki v B1 ligi.
Naših odbojkarjev ta delni neuspeh ni potrl in so že v naslednjem spet dali vse od sebe, bili neprimer-
Zmage se je veselila le Olympia
Val Imsa - Volleyball Udine 1:3 (22:25, 25:14, 25:27, 23:25)
Val Imsa: Ombrato 10, S. Faganel 2, Lavrenčič 12, D. Nanut 11, Vidotto 19, Palmieri 2, Plesničar (L), Farfoglia 0, Sfiligoj, Fedrigo, G. Nanut, D. Faganel. Trener: Berzacola.
Val je po zelo izenačeni tekmi izgubil proti letošnjemu prvemu nasprotniku Volleyball Udine, ki naj bi sodil med močnejše ekipe letošnje C lige. Prvi niz je bil enakovreden, va-lovci pa so storili nekaj napak in se je to poznalo na končnem rezultatu. Drugega so začeli odlično in ga tudi z lahkoto osvojili, ostala dva pa so igrali točko za točko. Na koncu pa je prevladal nasprotnik.
Zelo dobro sta igrala centra Vidotto, ki jer bil z 19 točkami »top scorer« (kar je za centra nenavadno) in Daniel Nanut, ki je dosegel tudi pet dobrih blokov. Nekatere težave so se pojavile v napadu, napadalci so bili premalo učinkoviti. Bolj ostro pa bi morali igrati tudi na servisu. Odboj-karji Vala so pričakovali zmago, po izidih pa bi lahko odnesli domov prve točke prvenstva, a so popustili in tako je imel nasprotnik lažje delo.
Ostali izidi: Team Megic Pizza Monfalcone - G.S. Favira S. Vito al Ta-gliamento 1:3, Antea Vivivolley - Vini Ronchi San Giuseppe 2:3.
Skupina B Olympia - Cus Trst 3:0 (28:26; 25:19; 25:19)
Olympia: Komjanc 20, Terčič 15, M. Peršolja 11, F. Hlede 3, Sanzin 2, Vogrič 3, Š. Čavdek (l) D.Hlede 0, S.Peršolja 0, Škerk, Polesel. Trener: Je-rončič
Odbojkarji goriške Olympie so v uvodnem srečanju prvega dela prvenstva premagali vseučeliščnike iz Trsta, ki so tako kot Goričani novinci v ligi. Gostje nastopajo s prenovljenim in mladim kadrom, ki se je jedru ekipe pridružil šele pred nekaj dnevi. Opaziti je, da ekipa nima še svojega pravega lica, sicer pa razpolaga z nekaterimi perspektivnimi igralci . Tudi domačini so tokrat igrali z dodatno pomlajenim sestavom, kajti sta skozi celotno srečanje igrala mlada Peter Vo-grič in Štefan Čavdek, ki sta v vsem opravičila zaupanje trenerja. Ob koncu srečanja je vstopil še Sandi Peršo-
lja. V vlogi blokerja je tokrat igral David Sancin, ki je zamenjal odsotnega Pavloviča. Srečanje je bilo na zadovoljivi ravni, kajti obe ekipi še lovita pravo formo in trener Jerončič lahko še računa na razpoložljivost dveh standardnih igralcev.
Prvi niz je bil izenačen vse do 12. točke, ko so gostitelji le pokazali več. Bili so že na pragu osvojenega niza, ko se je nekaj zataknilo in so končno uveljavili svojo premoč šele s peto set- žogo. V drugem nizu je bila premoč domačih igralcev, kljub izredno slabemu izvajanju uvodnih udarcev, v vsem očitna. Nekoliko je pešal blok na sredini mreže, kar je pripomoglo k temu, da so se gostje lahko izkazali z učinkovitim napadom. V tretjem nizu so, po začetnem vodstvu tržaške ekipe, domačini pri 8. točki prevzeli vodstvo in obdržali vajeti igre v svojih rokah vse do zaključka tekme. Končno je prišel na svoje tudi Matija Komjanc, ki je vse do tedaj igral pod običajnim standardom. (J.P.)
Ferro Alluminio - Sloga 3:0 (25:9, 25:12, 25:13)
Sloga: Antoni 2, Devetak 2, Dus-sich 7, Fermo 2, Kante 2, Romano 6, Fiorelli (libero) Trener: Ivan Peterlin
Prvi nasprotnik Sloge je bil eden glavnih favoritov za napredovanje in bi bila zato naloga naših odbojkarjev vsekakor zelo zahtevna, za nameček pa so Slogaši nastopili krepko okrnjeni: odsotna sta bila Simon Rožac in Saša Žerjal in je moral trener Peterlin poslati na igrišče povsem drugačno postavo. Na centru je tako prvič v standardni postavi nastopil 16-letni Danjel Antoni, zelo mlad pa je tudi libero Fio-relli (17 let).
O tekmi sami ni kaj veliko povedati. Kot je razvidno že iz izidov v posameznih setih, je bila povsem enosmerna, saj so se Slogaši v poraz vdali že pred prvim sodnikovem žvižgom in so domači ekipi nudili zelo skromen odpor: povprečni so bili v sprejemu, obramba je z veliko težavo lovila izredno močne napade Ferra Al-luminia; na mreži Slogaši sicer niso grešili, vendar so bili njihovi udarci premalo močni, da bi lahko presenetili absolutno boljšo domačo ekipo.
Ostali izidi:Basiliano - Volley Club Trieste 0:3.
Podajalec Vanja Veljak
kroma
no bolj zbrani in izredno motivirani. Uspešni so bili tako na mreži kot v polju in zasluženo povedli z 2:1. V četrtem je pobudo takoj prevzel Bibio-ne, ki je povedel z 9:4, a se igralci Sloge Tabor Televita niso predali, začeli nižati zaostanek, dokler niso nasprotnikov ujeli, prehiteli in v končnici celo povedli s 24:23, ko sta jih naivni napaki prisilili k »predaji« .
Tie break pa je večkrat prava loterija, kar je bilo tudi tokrat. Ekipi sta si bili stalno izenačeni, Bibione je vodil z največ dvema točkama razlike in to minimalno prednost obdržal do konca.
Kljub porazu na gostovanju lahko označimo uvod v letošnjo sezono kot nadvse spodbuden in Sloga Tabor Televita je z mislijo že v prihodnjih dve kolih, ko bo nastopila pred domačo publiko.
Ostali izidi (skupina C): Vite-ria 2000 Prata - Vergati Sarmeola 0:3, Volleygroup Mbelluna - Salvador Injections 3:2, Metallsider - Trentino Volley 3:0.
ODBOJKA - Zalet D
seta dalje
Zalet C - Rojal Kennedy 3:1 (25:19, 25:22, 16:25, 25:20)
Zalet C: Balzano 4, Bukavec 8, Crissani 4, Grgič 0 , Spangaro 13, Štoka 2, Kapun (libero), Antognol-li 0, Colarich 7, Cvelbar 9, Pertot, Spetič. Trener Martin Maver
Združena ekipa Zalet je odlično startala v najvišjem deželnem prvenstvu, saj je na domačem igrišču osvojila vse tri točke. Začetek sicer ni obetal takega razpleta: gostje, ki so lani napredovale iz D lige (vendar je letošnja ekipa boljša v primerjavi z lansko), so naše igralke presenetile z zelo ostrim servisom in zlasti z odlično obrambo, ki ji Za-letove odbojkarice s svojimi premalo prodornimi napadi niso bile kos. Royal Kennedy je bil tako stalno v vodstvu in tudi zasluženo osvojil uvodni niz.
Od drugega seta dalje se je tekma popolnoma spremenila. Trener Maver se je odločil za spremembe v postavitvi na igrišču: korektorja Alice Spangaro je postavil na krilo, Jaro Colarich na mesto korektorja in Staško Cvelbar na center. Poteza se je obnesla, ekipa se je takoj »ujela« in začela predvajati bolj dinamično igro in začela spravljati nasprotnice v velike težave. Našim igralkam je začela rasti samozavest, v do tedaj skoraj brezhibnem »stroju« nasprotnic se je začelo zapletati in uspešnost se je prevesila na stran Zaleta. Izenačenje v setih, potem pa pravi naskok na končno zmago, ki je povsem zaslužena, saj je le prišla do izraza tehnična premoč naše ekipe, ki je predvsem s svojimi centri Staško Cvelbar in Sa-brino Bukavec onemogočala sicer zelo gibčno obrambo nasprotnic. Tudi krilne napadalke in korektori-ca Jara Colarich so opravile svoje.
Ostali izidi (skupina B): Vi-talfrutta Sant'Andrea - Vivivolley 0:3, Libertas S. Giovanni - Tarcen-to 2:3, Talmassons - Durante & Vivan PN 3:0.
nujne posege«
»Obubožan moški sektor že od začetka našega mandata, minilo je dvajset mesecev, napajamo s sredstvi, idejami in ljudmi. Ta sektor želimo dvigniti na višjo kvalitetno raven. Naša zveza je že evidentirala 82 mladih med 13. in 17. letom starosti, pod neposrednim nadzorom deželnega odbora in koordinatorja Paola Santuza pa vadijo štiri skupine. Zdaj smo k sodelovanju pritegnili še strokovnjaka najvišje državne ravni. Upajmo, da bo s svojim znanjem in entuziazmom pomenil dodatno stimulacijo za ne preveč številna društva, ki se v naši deželi ukvarjajo z moško odbojko,« je novega tehničnega direktorja moškega mladinskega sektorja FJK Luigiija Schiavona predstavil predsednik deželnega odbora FIPAV Duilio Bunello. Schiavon je v odbojkarskem svetu zelo poznano ime. Upokojeni profesor telesne vzgoje je sedem sezon vodil Padovo v A1-ligi, predvsem pa je strokovnjak za delo z mladimi. Bil je tudi trener državne mladinske reprezentance, lani je vodil mladinsko izbrano vrsto Club Italia v A2-ligi. Deželni odbor mu je zaupal več različnih nalog. Neposredno bo spremljal selekcijo igralcev letnikov 1993/1994/1995, ki naj bi v prihodnosti skupaj nastopili v B2-ligi, v letošnji sezoni pa vadili skupaj nekajkrat na mesec in nastopili na različnih mednarodnih turnirjih. Istočasno bo spremljal tudi deželno selekcijo under 14, ki bo trenirala vsako nedeljo. Schiavon bo skrbel tudi za strokovno izpopolnjevanje trenerjev, na voljo pa bo tudi posameznim klubom. »Sem kot inštalater za nujne posege. Enkrat na teden sem na razpolago različnim klubom za vodenje treningov ali reševanje strokovnih problemov. Če me potrebujete, pokličete zvezo in pridem k vam,« je v svojem hudomušnem slogu povedal Schiavon na včerajšnjem srečanju z mediji v Trstu, k temu pa dodal, da je na razpolago tudi klubom, ki se ukvarjajo z žensko odbojko.
»Pozna se, da v FJK nimamo vrhunskega kluba. V pričakovanju le-te-ga, smo se odločili, da pripravimo teren z usposabljanjem trenerjev in nadarjenih igralcev,« je na srečanju povedal član odbora Sandro Michelli.
Spodbuden začetek
Gladko premagal nasprotnice ekipe Pallavolo Staranzano - Berlot: »Ekipa ni še uigrana«
Zalet D - Pallavolo Staranzano 3:1 (25:20, 25:20, 23:25, 25:12)
Zalet D: Verša 5, Spanio 15, Lisjak 8, Zuzič 12, Micussi 13, Starec 9, Vodopivec 7, M. Spangaro (L), Cas-sanelli, Cernich, Rudes, Zavadlal. Trener: Danilo Berlot.
Novonastali projekt Zalet, ki zaobjema odbojkarice Kontovela, Sloge, Sokola, Brega in Bora, je spodbudno začel nastope v skupini A v deželni D-ligi. Na včerajšnji prvi prvenstveni tekmi je v domači telovadnici Ervatti premagal ekipo Pallavolo Sta-ranzano 3:1. Dekleta Zaleta so v prvih dveh nizih brez velikih težav premagale nasprotnice. V tretjem nizu so vodile 23:18, a so zaradi nekaterih napak niz izgubile, četrti niz pa so dobro odigrale in tako spravile v žep prvo zmago letošnjega prvenstva.
Trener združene ekipe Danilo Berlot je po tekmi dejal, da je bilo videti, da je bila včerajšnja prva tekma prvenstva, ker ekipa še ni popolnoma uigrana, predvsem pri obrambi in konfliktnih žogah. »Začeli smo nervozno, nismo bili dovolj agresivni in napadalni na servisih, v drugi polovici prvega in drugega niza pa smo to popravili. V tretjem nizu so se dekleta pri vodstvu ustavile in smo zaradi nekaterih nepotrebnih napak niz izgubili, četrtega pa so dobro odigrale. Predvsem servisi so bili dobri in napad je bil dobro organiziran,« je včerajšnjo gladko zmago ocenil trener Berlot.
Nasprotnice niso bile med najboljšimi, saj nastopa v prvenstvu veliko močnejših ekip, Berlot zato me-
Fanika Starec (Zalet) v bloku
kroma
ni, da bo treba na lažjih tekmah boljše igrati. »S treningi in tekmami bo neuigranost vedno manj prisotna in bo ekipa vse bolj kompaktna,« je še dodal trener, ki je vsekakor čestital ekipi za prvo zmago.
Tribune telovadnice Ervatti so bile včeraj večji del zasedene, saj si je prvo prvenstveno tekmo ogledala številna množica domačih gledalcev. Naslednjo tekmo bodo odbojkarice Zaleta D odigrale v nedeljo, 23. oktobra v kraju Azzano Decimo proti domači ekipi Helvetia.
Ostali izidi (skupina A): Pallavolo Campi Elisi - Lucar Volley Co-droipo 3:0, Dentesano - Lignano Volley 2:3, Ristorante Pizzeria La Perla -Helvetia 3:2, Gamma Legno Cecchi-ni - Rizzivolley igrata danes.
JUTRI PO TV KOPER
Športel spet o jadranju
Oddaja Športel (jutri po TV Koper ob 22.30) bo tudi v drugi letošnji oddaji jadralno obarvana. Tokrat bodo v studiu Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti ter njun trener Matjaž An-tonaz. Z voditeljem Malalanom se bodo pogovarjali o letošnjih uspehih v olimpijskem razredu 470 na mednarodni in državni ravni.
Oddajo bodo obogatili še prispevki z nogometnih derbijev med Vesno in Juventino ter med Zarjo in Primorjem, s tekme mladincev Krasa in s tekme košarkarjev Brega.
/
DNEVNE NOVICE
Nedelja, 16. oktobra 2011 23
RIM - MIroljubni vsedržavni protest ogorčenih so provokatorji gibanja black bloc spremenili v izgrede
Od miru do ognja
Požigi avtomobilov, razbijanje šip, metanje kamenja, napadi na policijske sile - 20 ranjenih
RIM - Velika manifestacija ogorčenih po rimskih ulicah se je v popoldanskih urah spremenila iz miroljubnega sprevoda več sto tisočih v izgrede nekaj sto pripadnikov gibanja black bloc. Tako so slednji s svojim nasiljem, z metanjem kamenja, zažigalnih bomb, razbijanjem izložb, požiganjem avtomobilov in karabinjerskega kom-bija popolnoma zasenčili omikan protest ljudi, ki jih je večletna kriza pripeljala na rob dostojnosti človeškega življenja.
Vsedržavni sprevod ogorčenih je krenil dopoldne s Trga Repubblica. V njem so sodelovali ljudje iz vse Italije. V glavno mesto so prispeli z avtomobili, z avtobusi, z vlaki, da bi s svojo prisotnostjo podprli vse bolj glasni protest proti tistim - finančnim in bančnim krogom v prvi vrsti, a tudi proti nedoraslim političnim predstavnikom - ki so krivi za sedanji nevzdržni položaj milijonov ljudi po državi in po vsem svetu. Sprevod je potekal umirjeno, vse dokler ni skupina nekaj sto (največ 500) delno zakrinkanih pripadnikov skrajnega gibanja black bloc začela svoj pohod nad vse, kar so dobili po poti. V Ul. Cavour so začeli razbijati izložbena okna in sežigati parkirane avtomobile. Naposled so se zbrali na Trgu S. Giovanni, tam, kjer se navadno končajo mestne manifestacije, kjer so začeli metati kamenje

Met zažigalne sveče
ansa
cestnega tlaka proti policijskim silam. Te so odgovorile s solzilcem, ki pa ni imel kdove kakega učinka, ker so bili black blocovci opremljeni s plinskimi maskami. Kamenju so sledile zažigal-ne bombe, napadi na blindirana vozila policije in karabinjerjev. Nasilnežem je uspelo izolirati en karabinjerski kombi in ga zažgati. Še dobro, da sta voznik in karabinjer ob njem pravočasno zapustila vozilo, ki je zgorelo v plamenih.
Nasilje se je nadaljevalo tudi po drugih mestnih predelih. V Ul. Meru-lana so nasilneži skušali ustaviti protinapad policije z barikado. Napadli so bližnjo bencinsko črpalko, da bi jo zažgali, a jim postrojena policija ni dovolila izpeljati namere. Lotili so se tudi uradov obrambnega ministrstva in razbili šipe, proti sedežu bližnje banke pa so odvrgli dimno bombo. Izru-li so več drogov cestne signalizacijo in jih uporabili kot kole pri razbijanju avtomobilov in šip.
V izgredih je bilo po prvih podatkih ranjenih največ dvajset ljudi. Med njimi več policistov in karabi-njerjev (karabinjerskega častnika je zadel cestni kamen) pa tudi pripadnik Vendolove Levice, ekologije in svobode, ki mu je petarda odtrgala prsta.
Policijske sile so večkrat navalile na nasilneže, da bi jih razpršile. Ko so na Trg S. Giovanni prispeli udeleženci miroljubnega sprevoda, so začeli ploskati policistom, ki so preganjali iz-grednike. Nekaj ogorčenih jim je tudi priskočilo na pomoč in ustavilo nekaj nasilnežev.
Ogorčeni so že pred prihodom na Trg S. Giovanni odgnali iz sprevoda skupino zakrinkanih demonstrantov, s čemer so hoteli potrditi, da nimajo z njimi nič opraviti. Prav zato so od sil javnega reda zahtevali, naj nasilneže zgledno kaznujejo.
Izgredi so izzvali vrsto odmevov v političnih krogih. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je ostro obsodil nasilje in nasilneže, ki jih je ožigosal za provokatorje. Zahteval je osamitev prenapetežev.
Pred začetkom izgredov je o manifestaciji ogorčenih govoril tudi guverner Banke Italije Mario Draghi. Poudaril je, da imajo mladi prav, da se razjezijo, in da bi jim morale politične sile prisluhniti. Opozoril pa je, da morajo biti protesti miroljubni.
Po popoldanskih izgredih je dodal, da je bilo res škoda za tak razplet.
Goreči kombi karabinjerjev na Trgu S. Giovanni
ansa
NASILJE V RIMU - Pričevanje udeleženca
»Nas niso snemali, bili smo nevidni...«
RIM - Včerajšnje demonstracije proti pohlepu finančnega kapitalizma v Rimu se je udeležilo tudi več sto mladih iz Furlanije-Julijske krajine. Nekateri so prišli z organiziranimi avtobusi, drugi pa na lastno pest, kot Tržačan Rajko Dolhar, ki je se je v Rim pripeljal v kombiju s prijatelji. »Vem, da občila v glavnem poročajo o incidentih in nasilju, ki ga je povzročila skupina "črnih". Vse ostalo, vključno s plemenitimi nameni te pobude, pa bo ostalo žal v ozadju,« pravi Rajko. Incidente ter napade na policijo ni videl, a je o njih le slišal. Da se nekaj hudega dogaja je razumel, ko jim je policija preprečila dostop na Trg S. Giovanni, kjer je prišlo do najhujših izgredov.
Dolhar je povedal, da je sprevod več tisoč ljudi na ulici dohitela in prehitela skupina "črnih". »Takoj se je razumelo, da ti ljudje nimajo dobrih namenom in da jih sploh ne briga demonstracija. Očitno jim je šlo
Rajko Dolhar
le za provokacije in za nasilje,« pojasnjuje naš sogovornik. Nasilnežev, ki so imeli pokrite obraze, niso mogli ustaviti, so pa jih glasno izžvižgali. Jeza nad provokatorji, ki so dejansko pokvarili lepo rimsko popoldne, se je že sinoči razlegla po facebooku in twitterju. »Včeraj je veliko škodo utrpel Rim, veliko škodo pa je doživel tudi naš boj,« pravijo z gibanja ogorčenih, ki jih skupina provokaterjev in nasilnežev vsekakor ne bo ustavila.
S.T.
RUSIJA - Nova kandidatura
Medvedjev o Putinu 2
MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zavrnil očitke, da se bo Rusija pod ponovnim vodstvom sedanjega premiera Vladimirja Putina vrnila v preteklost. »Dogovor o vnovični Putinovi kandidaturi na predsedniških volitvah prihodnje leto ne pomeni vrnitve v preteklost temveč način za soočanje z izzivi prihodnosti,« je poudaril.
Medvedjev je ob tem prvič priznal, da so nekateri njegovi privrženci razočarani, ker bo kandidat Enotne Rusije na predsedniških volitvah Putin. Vladajoča stranka je Putina za predsedniškega kandidata uradno razglasila v petek.
Medvedjev je Putina že na kongresu Enotne Rusije 24. septembra predlagal za kandidata za prihodnjega predsednika države. Putin pa je Medvedjeva predlagal za novega voditelja stranke na parlamentarnih volitvah, ki bodo v Rusiji 4. decembra. S tem bosta politika v praksi zgolj zamenjala položaja v državnem vrhu.
Medvedjev je včeraj predlagal, da bi Rusija prvič v zgodovini imela »veliko vlado«, v kateri bi bili člani Enotne Rusije, strokovnjaki in predstavniki regionalnih oblasti, pa tudi tisti, ki se »z oblastmi ne strinjajo popolnoma«. Če se bo Putin ponovno zavihtel na predsedniški stolček, se mu odpira možnost dveh novih šestletnih mandatov. (STA)
ITALIJA - Casini
»Berlusconi
• ■ v v • •
najbrž zrn na luni!«
RIM -Dan po Pirovi zaupnici je predsednik vlade Silvio Berlusconi nadaljeval z napadi na levosredinsko opozicijo. Obtožil jo je, da je poskusila opraviti »birokratski puč.« Ob tem je ponovil, da ima »čvrsto večino«, in da je »opozicija v razsulu«, ter je zagotovil, da bo nadaljeval svoje delo na čelu vlade »do leta 2013«.
Predstavnik Demokratske stranke Enrico Letta je takoj vrnil Berlusconi-ju milo za drago. Domislica o »birokratskem puču« priča le o »njegovi alergiji do institucij.«
Vodja UDC Pierferdinando Casi-ni je ocenil, da nima Berlusconij druge alternative, kot predčasne volitve, kajti: »Kdor proslavlja zmago z vsega 316 glasovi, živi na luni!«
Oglasili so se tudi italijanski škofje. Njihovo glasilo LAvvenire je objavilo komentar, v katerem opozarja, da je bila zavrnitev državnega obračuna huda, in da je ne gre pozabiti. Prav tako pa ne gre pozabiti ogorčenja mladih, katerim vlada ne ponuja ničesar.
PARIZ - Pred vrhom EU
G20 krepi pritisk na območje evra
PARIZ - Finančni ministri in guvernerji centralnih bank vodilnih razvitih držav in držav v razvoju, združenih v skupino G20, so na dvodnevnem srečanju v Parizu, ki se je včeraj končalo, okrepili pritisk na države območja evra, ki se borijo z dolžniško krizo. Skupina G20 je poudarila, da do vrha EU 23. oktobra pričakuje "celovito in trajnostno rešitev". Da bodo izidi vrha EU odločilni in da bodo svetu dali jasne odgovore glede težav v območju evra, je na novinarski konferenci ob koncu srečanja zagotovil tudi francoski finančni minister Francois Baroin. Na vrhu naj bi sprejeli ukrepe, ki bodo nadgradili dogovor vrha območja evra z 21. julija.
V	sklepni izjavi so ministri še zapisali, da bodo bankam zagotovili primerno dokapitalizacijo in dostop do zadostnih sredstev, da se bodo lahko soočile s trenutnimi tveganji. Države G20 so se tudi zavezale, da bo Mednarodni denarni sklad (IMF) imel na voljo dovolj sredstev za soočanje z dolžniško krizo območja evra.
Hitro rastoča gospodarstva, kot so Kitajska, Brazilija in Indija, naj bi bila pripravljena zagotoviti več sredstev v ta namen, da bi tako zagotovili, da se bo sklad lahko soočil z morebitno poglobitvijo dolžniške krize v območju evra. Tako naj bi razmišljala tudi Francija. ZDA, ki v IMF prispevajo največ, pa vztrajajo, da trenutni finančni viri sklada zadostujejo za uspešno kosanje z dolžniško krizo.
V	sklepni izjavi so finančni ministri in guvernerji centralnih bank G20 še pohvalili prizadevanja območja evra za reševanje dolžniške krize, a hkrati pozvali države z evrom, da do srečanja voditeljev G20 v Cannesu 3. in 4. novembra pripravijo verodostojen načrt za rešitev te krize. (STA)
Mrtvi v nemirih v Jemnu
SANA - Jemenske varnostne sile so streljale na protestnike, ki so se včeraj ponovno zbrali v prestolnici Sana na protestih proti predsedniku države Aliju Abdulahu Salehu. Pri tem je umrlo najmanj deset ljudi, več deset je bilo ranjenih. Istočasno je v enem od predmestij prišlo do spopada med dvema plemenoma, pri čemer je prav tako umrlo deset ljudi. V Jemnu že osem mesecev potekajo protesti ljudi, ki zahtevajo odstop Saleha, ki je na oblasti že 33 let in ga obtožujejo korupcije in ne-potizma. Varnostne sile so na protestih že večkrat uporabile orožje in pri tem po navedbah opozicije doslej ubile že skoraj 1500 ljudi.
Nato zahteva odstranitev barikad na severu Kosova
PRIŠTINA - Vodja sil zveze Nato na Kosovu Erhard Drews je včeraj od predstavnikov kosovskih Srbov zahteval "brezpogojen umik" cestnih barikad na severu Kosova. Po besedah župana Kosovske Mitro-vice Krstimirja Pantica, ki je sodeloval v pogovorih, Kfor zahteva umik barikad do ponedeljka. Pantic je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug še povedal, da lokalne oblasti ne morejo zagotoviti, da bodo barikade odstranjene do ponedeljka, zato so zaprosile Kfor, naj počaka do srede, ko bodo o tem razpravljali predstavniki Srbov na Kosovu.
Kfor umik barikad s cest proti mejnima prehodoma Jarinje in Brnjak na kosovsko-srbski meji zahteva, da bo lahko zagotovil oskrbo svojih vojakov s hrano in potrebščinami in da bi prebivalcem ter pripadnikom Kforja in misije EU Eu-lex na območju zagotovil nemoteno gibanje.
John Elkann zapustil Confindustrio
MILAN - John Elkann, predsednik Fiata, je predsednici Emmi Mace-gaglia pismeno sporočil, da odstopa z mesta podpredsednika Con-findustrie. Odstop je sporočil tri mesece pred odhodom turinskega avtomobilskega koncerna iz zveze italijanskih industrijcev, kot je to -prav tako v pismu predsednici Marcegaglia - pred tedni napovedal pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne. Fiat bo izstopil iz Confindustrie 1. januarja 2012. (STA)
24 +
Nedelja, 16. oktobra 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda«
- Med možem in ženo... 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
6.00 Nan.: 7 vite 6.25 Aktualno: A ruota libera 7.00 9.40 Risanke 8.55 Nan.: Rebelde Way 10.10 Aktualno: Ragazzi c'è Voyager! 10.35 Aktualno: A come avventura 11.00 Šport: Numero 1 11.30 Variete: Mezzo-giorno in famiglia (v. Amadeus) 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Talk show: Quelli che aspettano..., sledi Quelli che il calcio... (v. V. Cabello) 17.10 Šport: Rai Sport Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.30 Šport: Numero Uno GP 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: Protestantesimo
V" Rai Tre
Murphy, i. T. Berenger, B. Hershey) 16.40 Dnevnik - prometne informacije 16.50 Film: L'isola del tesoro (pust., Fr./VB/It., '72, i. O. Welles) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.30 Nad.: Tempesta d'amore

6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.15 Šport: Pole Position 7.55 Avtomobilizem: F1, VN Južne Koreje, prenos 10.25 Dnevnik - L.I.S. 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Prenos svete maše in Angelusa 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in...LArena 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in -Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (F. Frizzi) 21.30 Nan.: Violetta 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Speciale Tg1 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Applausi
C/ Italia 1
7.10 Dok.: Geo & Geo 8.00 Film: Akiko (kom., It., '61, r. L.F. D'Amico, i. A. Waka-bayashi, P. Brice) 10.05 Nan.: Doc Martin 10.55 Aktualno: TGR EstOvest 11.15 Aktualno: TGR Mediterraneo 11.40 Aktualno: TGR RegionEuropa 12.00 Dnevnik, deželni dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, rubrike 12.55 Opera: Prima della prima 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h (v. L. Annunziata) 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Kolesarstvo: Presentazione Giro d'Italia 16.35 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob
^ Tele 4
20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio, n. Luciana Littizzetto) 21.30 Aktualno: Presadiretta 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Glasb.: Sostiene Bolla-ni 0.50 Nočni dnevnik 1.00 Aktualno: Te-leCamere Salute 1.50 Vremenska napoved
(2 Rete 4
6.15 Nan.: Classe di ferro 6.55 Dnevnik 7.45 Dok.: Arcipelago toscano 8.20 Dokumentarec 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.0013.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare - sulle rotte dei gabbiani 14.00 Dok.: Donnavventura 14.55 Film: L'ultimo cacciatore (pust., ZDA, '96, r. T.
La 7
Panama (pust., ZDA, '00, r. J. Boorman, i. P. Brosnan, G. Rush) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda
23.20 Film: Extreme measures - Soluzio-ni estreme (triler, ZDA, '96, r. M. Apted, i. H. Grant, S.J. Parker) 1.35 Nočni dnevnik 2.00 Glasba: Vintage Dance Parade
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 Film: La corsa di Virginia (dram., Kan./ZDA, '02, r. P. Markle, i. G. Byrne, J. Whalley) 12.00 Aktualno: Forum - Famiglie 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Aktualno: Domenica cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.401.00 Show: Paperissima Sprint 21.30 Nan.: Distretto di polizia 11 23.30 Aktualno: Terra! 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved
7.00 Motociklizem: Grand Prix, SP Avstralije, MotoGp, prenos 8.00 Šport: Grand Prix - Fuori Giri 9.00 Risanke 10.25 Motociklizem: Grand Prix, SP Avstralije, 125 ccm, (pon.) 11.20 14.00 Motociklizem: Grand Prix, SP Avstralije, Moto2 (pon.) 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 15.05 Film: One Piece - La spada delle sette stelle (ris., Jap., '04) 17.00 Film: Wonder Woman (ris., ZDA, '09) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Variete: Bau Boys 19.30 Film: Lo smoking (akc., ZDA, '02, r. K. Donovan, i. J. Chan) 21.25 Reportaža: Mistero (v. D. Bossari) 0.20 Šport: Contro-campo - Linea notte 1.40 Film: Bastardo dentro (kom., Fr., '04, r. P. Alessandrin, i. T. Lhermitte)
7.30 Variete: L'età non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Šport: Hard Trek 9.00 Variete: Mukko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 10.50 Aktualno: Italia economia e prometeo 11.00 Šport: FMI Magazine 11.30 Šport: Super Sea 12.00 Dok.: Le perle dell'Istria 12.30 Variete: Archeologie 12.40 Dok.: Dolomiti DOC 13.00 Dok.: Agrisapori 13.30 Variete: Camper Magazine 14.10 Glasb.: ...E oggi, tutti all'opera 14.15 Lirika: Faust 17.15 Variete: Video-motori 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.00 Pagine e fotogrammi 20.20 Aktualno: Dai nostri archivi 21.00 Dnevnik 21.30 Film: Four play - Quattro amici... Quattro possibilità (kom., r. C. Bessai, i. M. Binder, C. Firth, M. Heminghway) 23.00 Dnevnik 23.30 Film: Squadrone bianco (dram., It., '36, r. A. Genina, i. F. Giachetti, A. Centa, F. Lanzi)
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: m.o.d.a. 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.50 Show: G' Day 12.15 Motociklizem: WSBK Portugalske, 1. tekma, prenos 13.50 Dnevnik 14.05 Film: Casa mia casa mia... (kom., It., '88, r. N. Parenti, i. R. Poz-zetto, P. Onofri) 16.15 Motociklizem: WSBK Portugalske, 2. tekma, prenos 17.25 Šport: Paddock show 18.00 Film: Il sarto di
pop Pop TV
ci Gundalije (ris.) 10.05 Mlad. serija: Živalski fenomeni 10.20 Nan.: Beverly Hillls 90210 11.15 Oprah show (pogovorne oddaje) 12.15 Film: Ozadje umora Jane Doe (ZDA) 13.50 Jamie - obroki v pol ure (kuh. serija) 14.25 Skrivno življenje ameriške gospodinje (resničnostna serija) 15.20 Nan.: Grda račka 16.15 Film: Aljaska (ZDA) 18.15 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.30 Film: Srčne igre (ZDA) 23.55 Film: Narod prozaca (ZDA) 1.45 24UR (pon.) 2.45 Nočna panorama
A Kanal A
21.30 Film: Snatch - Lo strappo (triler, VB/ZDA, '00, r. G. Ritchie, i. B. Del Toro, D. Farina, B. Pitt) 23.35 Dnevnik 23.45 Film: Amore e altre catastrofi (kom., Av-stral., '96, r. E.K. Croghan, i. F. O'Connor, A. Garner) 1.55 Aktualno: Bookstore
(t Slovenija 1
6.40 Kultura (pon.) 7.00 9.25, 18.35 Risanke 9.00 Ris. nan.: Smrkci 9.45 Ris. nan.: Ža-metek 10.20 Žogarija, oddaja o športu, zdravju in okolju 10.55 Sledi - odd. Tv Maribor 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - odd. Tv Maribor 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! 15.05 Prvi in drugi 15.30 0.35 Slovenski magazin 15.55 Dok.: Z Montyjem Donom po najlepših italijanskih vrtovih: Sever 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Poletni koncert Waldbuhne 2011 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Misija Evrovizija 21.50 Večerni gost 22.20 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.45 Ars 360 23.00 Nan.: Kifeljc 1.00 Dnevnik (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal
(t Slovenija 2
7.15 Skozi čas 7.30 22.30 Formula 1: Velika nagrada Koreje, prenos iz Jeongama 10.15 Globus (pon.) 10.45 31. tekmovanje slovenskih godb 11.05 Film: Kino Kekec 12.05 Turbulenca (pon.) 12.40 Univerza (pon.) 13.10 Rad igram nogomet 13.35 Športni magazin 14.10 Rokomet: Liga prvakinj: Larvik - Krim Mercator, prenos iz Larvika 15.45 Gimnastika: Svetovno prvenstvo - finala na posameznih orodjih, posnetek iz Tokia 17.50 Planet Šport (pon.) 18.25 Brinjevka 2011 - Festival otroške popevke 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 20.50 Dok. feljton: Selma 21.20 Dok. odd.: Romantično nasilje 0.25 Kratka Tv drama AGRFT: Fragma 0.50 Zabavni infokanal
|r Slovenija 3
6.00 Sporočamo 7.3011.25, 15.50 Svet v sliki in besedi 8.05 21.30 Žarišče 8.40 Kronika 9.40 15.05 Na Tretjem 10.40 Firma.tv (pon.) 13.30 Poročila Tvs1 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 Tednik 15.00 »Q« - trendovska oddaja 15.45 Violinske note za okolje 17.00 City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Sibirija 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Glasb. odd.: Kitarika 0.15 Čezmejna Tv - TDD
5.00 Moto GP, prenos dirk za VN Avstralije 8.20 Tv prodaja 8.35 Nan.: Najstniške zdrahe 9.05 Film: Grehi očeta Gradyja (dok., ZDA) 10.55 ŠKL, mladinska odd. 11.50 Hum. nan.: Družina za umret 12.15 14.45 Hum. nan.: Dokler naju smrt ne loči 12.40 Nan.: Peklenski teden 13.05 Nan.: Policisti New Yorka 13.55 Dok. serija: Šef pod krinko 15.10 Film: Nevarno življenje ministrantov (ZDA) 17.05 Top Gear (avtomob. serija) 18.05 Norci na delu 18.35 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL 20.00 Film: Mega napeto - 57 potnik (ZDA) 21.30 Film: Zastave naših očetov (ZDA) 0.00 Nan.: Policisti v Los Angelesu 0.50 Nan.: Butasti moški 1.25 Love Tv 3.25 Nočna ptica
6.30 Tv prodaja 7.00 Medved Rupert (ris.) 7.10 Drobižki (ris.) 7.15 Nal in Lili (ris.) 7.25 Hobonavti (ris.) 7.35 Balonar Oskar (ris.) 7.50 Angelina Balerina (ris.) 8.05 Čarobni vrtiljak (ris.) 8.15 Dežela konjičkov (ris.) 8.40 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.55 Mojster Miha - Projekt gradimo (ris.) 9.05 Profesor Baltazar (ris.) 9.15 Beyblade: Nova generacija (ris.) 9.40 Bakugan: Osvajal-
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Nataša Mrvar - Špela detektivka; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Koncert nagrajencev 9. mednarodnega harmonikarskega natečaja Fi-sa...Armonie; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Glasbeni trenutki: ob 200-letnici rojstva Franza Liszta; 9.30 Tor-klja; 10.00 Nedelja z mladimi v sežanskem vrtcu; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje: Aleksij Pregarc iz zamejskih Ri-cmanj; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik, sledi Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Italiani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35
Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica no-ster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nokturno; 20.30 Let the Peoples Sing, prenos tekmovanja; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Na službenem področju ne pričakujte večjih uspehov, saj miselno ne boste v najboljši kondiciji. Manjkalo vam bo zbranosti. S prijatelji se boste sprostili in v njihovi družbi uživali.
m^l BIK 21.4.-20.5.: V prihodnjem tednu ne bo šlo vse tako, kot boste načrtovali, zato se boste jezili in izgubljali potrpljenje. Problemi vam bodo pobrali več energije, kot je potrebno. Zdravje: dobro.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V ljubezni vas čaka velika sprememba. Lahko se zgodi, da boste spoznali osebo, s katero boste ohranili stike in počasi razvijali ljubezensko zvezo. Denar: dobro.
VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Čas je, da za«« čnete razlikovati najboljše prijatelje od drugih, saj vam bodo le prvi vedno stali ob strani. Doma uporabljajte manj ostre metode za uvajanje discipline.
yLEV 23.7.-23.8.: Do partner-(^^r ja ste zelo ustrežljivi in mu tudi ob težavah z dobro voljo priskočite na pomoč. Čeprav se vam bo včasih zazdelo, da vaš najdražji tega ne opazi, ni tako.
DEVICA 24.8.-22.9.: V življe-^^ nju imate velika pričakovanja in ambicije. Morate se zavedati, da vsega verjetno ne boste mogli doseči in se s tem počasi sprijazniti. V prihodnjih dneh boste zelo družabni.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na
^ ^ delovnem mestu vas v prihodnjih dneh čakajo neke pasti, ki se jim poskušajte izogniti. Aktivirati boste morali možgane in biti zelo zbrani. Premalo naredite zase.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čakajo vas novi izzivi in preizkušnje, ki se jih boste z veseljem lotili. Postavili si boste visoke cilje in jih poskušali izpolniti, v kar boste vložili ogromno truda in energije.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na
delovnem mestu premalokrat upoštevate prijateljske nasvete sodelavcev, ki bi vam koristili pri karieri. Primanjkuje vam delovnega zagona in energije. Ljubezen: ni sprememb.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Bodite pripravljeni na spremembo, ki vas bo doletela v sredini prihodnjega tedna. Pazite, da na vas ne bo negativno delovala in se jim čim prej poskušajte prilagoditi.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Včasih vas preveč skrbi za lastno počutje, zato pozabljate na ljudi okoli vas in njihove potrebe. Če boste še naprej preveč egocentrični, se vas bodo prijatelji začeli izogibati.
RIBI 20.2.-20.3.: Na čustvenem področju boste deležni manjših pretresov. Poskrbite za svoje ugodje in počnite stvari, v katerih uživate. Lahko se zgodi, da boste s partnerjem imela na trenutke težave.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 16. oktobra 2011
25
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2011 - Ansambel Popotniki 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik -Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.20 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Violetta 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovoce 1.55 Aktualno: Fuoriclasse - Canale Scuola Lavoro
7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 3 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Air Force - Aquile d'acciaio (akc., ZDA, '92, r. J. Glen, i. L. Gossett) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Rocky Balboa (dram., ZDA, '06, r.-i. S. Stallone, i. B. Young)
V^ Rai Due
6.00 Nan.: 7 vite 6.30 8.15 Risanke: Cartoon flakes 7.55 Variete: L'albero azzurro 9.30 Variete: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.55 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.10 Dnevnik 23.25 Glasb.: Delitti Rock 0.25 Nan.: Close to Home 1.10 Dnevnik - Parlament 1.20 Aktualno: Protestantesimo 1.50 Vremenska napoved
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongior-no Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Variete: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tgr Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole
23.30 Film: Soldato Jane (dram., V.B./ZDA, '97, r. R. Scott, i. Demi Moore, V. Mortensen) 1.55 Nočni dnevnik
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.00 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: Baila! (v. B. d'Ur-so) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
v Italia 1
6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Aktualno: Mistero Files 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose Extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck
21.05 Film: Il negoziatore (triler, ZDA, '98, r. F. G. Gary, i. S.L. Jackson, K. Spa-
cey) 23.30 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (15. oktobra 2011)
Vodoravno: KP, BIO, Ashe, aorist, strd, prelevitev, etat, ananas, tulec, krota, aginica, gin, Naz, resor, Iliri, okar, S. J., Jera I a, UFO, topilo, Aca, Alep, Deborah, N. T., Fran Levstik, kajuta, Taine, Iton, kreten, Orsi, Sciti, K. T., ano, rais, basač; na sliki: Steve Jobs. Mala križanka, vodoravno: 1. ov, 3. rb, 5. Mader, 7. aduti, 8. kiton, 9. Amor, 10. vol, 12. kalma, 14. vijak, 15. arena, 16. re, 17. ij.
16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanke 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - Miami 23.00 Nan.: Undercovers 23.55 Variete: Real CSI 1.00 Variete: Mo-damania 1.35 Variete: Poker1mania 2.25 Nočni dnevnik
^ Tele 4
7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Aktualno: Doma-ni si vedra 8.00 Aktualno: Lezioni di pittu-ra 9.00 Šport: Super Sea 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Nan.: Police Rescue 12.10 Variete: Camper magazine 12.45 Videomotori 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ... E se domani
14.35 Aktualno: Mukko Pallino 15.00 Dok.: Tethys - Le radici di una terra 15.30 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Dolomiti DOC 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: Archeologie 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Sportiva...mente 22.00 Košarka: PMS Torino - Pallacanestro Trieste 23.02 Nočni dnevnik 0.05 Aktualno: Incontri al caffe de La Versiliana
La 7
pop Pop TV
6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.0514.00 Oprah show (pogovorne oddaje) 8.0014.50 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.10 15.45 Nad.: Tereza 10.35 16.45, 17.10 La-rina izbira (nad.) 12.00 17.55 Ko se zaljubim (dramska serija) 13.00 24UR ob enih 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR vreme,
Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Nan.: Trdoglavci 21.00 Nan.: Razočarane gospodinje 22.00 24UR zvečer 22.30 Film: Romanca ob jezeru (ZDA) 0.25 Nan.: Vohun v nemilosti
A Kanal A
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.05 Aktualno: (ah)iPiroso 12.00 19.30 Show: G'Day 12.25 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Sotto scacco - In cerca di Bobby Fischer (kom., ZDA, '94, r. S. Zaillian, i. J. Mante-gna, L. Fishburne) 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 2.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) 23.45 Dnevnik 23.55 Nan.: Crossing Jordan 0.45 Nan.: N.Y.P.D.
(t Slovenija 1
6.15 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Žametek 10.30 18.35 Risanke 10.40 Poučna odd.: Iz popotne torbe (pon.) 11.05 Žogarija, oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 11.35 Poučna odd.: Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.30 Slovenski magazin (pon.) 13.55 Na lepše (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.55 Prvi in drugi (pon.) 16.20 Večerni gost (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 0.55 Duhovni utrip 17.45 Dok. odd.: Pogled na... 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Opus 23.30 Mario Brunello, Simfonični orkester RTVS in En Shao 1.10 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal
(t Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.40 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.00 Videozid (pon.) 14.50 Dok. odd.: Pica, moje mesto (pon.) 15.15 Dok. odd.: Posvetovanje z Bogom (pon.) 15.45 Sobotno popoldne (pon.) 17.00 Nad.: Moja družina 17.30 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 17.45 Dober dan, Koroška (pon.) 18.15 Firma.tv 18.55 23.50 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 20.00 Film: Dediščina Evrope, zadnji del 21.25 Dok. film: Vez med dvema svetovoma 22.20 Film: Louise - Michel (pon.)
(t Slovenija 3
6.00 8.00 Sporočamo 7.05 Evropski premislek 9.10 21.30 Žarišče 10.00 Novice 11.10 Slovenija in Evropa 12.05 Svet v sliki in besedi 13.30 Poročila Tvsl 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak junior 15.30 Glasbena oddaja 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.20 Spomini šport 18.35 23.45 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Mala Nell - risanka 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisio-ne Magazin 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino Premiere 22.30 Športel 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmejna Tv - TDD
7.30 Nan.: Obalna straža 8.15 Svet: Povečava (pon.) 8.45 Magazin Lige prvakov (pon.) 9.15 Ris. serija: Tom in Jerry 9.40 Ris. serija: Super heroji 10.10 Ris. serija: Požeruh 10.35 13.25 Nan.: Vsi županovi možje 11.05 17.05 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 12.00 16.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serija) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.55 Film: Sanjski moški (ZDA) 15.40 0.55 Mladi zdravniki (hum. nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 Na kraju zločina: CSI New York (krim. serija) 20.00 Film: Večna uspešnica - Grobijani (ZDA)
21.45 Film: Varuhi (ZDA) 1.25 Film: Zadnja ura (Kan.) 2.55 Love Tv 3.55 Nočna ptica
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Marko Sancin in Alenka Florenin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 11.15 Korak za korakom (vzgojna posvetovalnica s klinično pedagoginjo Francesco Simoni); 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo, 2. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: APZ na Sardiniji; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.40 Anteprima classifica; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.30-22.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Šport-
na zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, Ime tedna - kandidati ; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna: 11.35, 14.20 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Ekspres: 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twitamo z...; 18.00 Telstar; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.15 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 16. oktobra 2011
KULTURA
/
TRST - Gledališče La Contrada začelo sezono z delom v italijanskem tržaškem narečju
Črna farsa o tesnobi novopečenega očeta
Krstna uprizoritev komedije Enrica Luttmana v režiji Francesca Macedonia
S krstno uprizoritvijo komedije Svola Cicogna dramatika in scenarista Enrica Luttmanna je v petek, 14. oktobra, v tržaški Bobbiovi dvorani začela novo sezono tudi La Contrada, seveda po ustaljeni tradiciji z delom v mestnem italijanskem narečju, kateremu zasebno stalno gledališče daje poseben žlahtni poudarek, tako da kot tak že od vsega začetka opredeljuje del njegovega delovanja. Po lanski resni drami o tržaškem boksarju Tiberiju Mitriju izpod peresa istega avtorja je torej letos na vrsti komedija, in to dokaj burkaško obarvana, z duhovitimi dialogi, v katerih tržaška govorica zelo naravno in prijetno zveni in ki večkrat spravijo občinstvo v smeh, čeprav zapletu, kljub zanimivi temi očetovstva in spremenjenega odnosa med možem in ženo po rojstvu otroka, manjka jasno opredeljena sporočilna nota, bodisi realistična bodisi absurdno burkaška, tako da na koncu v gledalcu o delu ostane bolj medel vtis. Kakorkoli že, tudi letos je La Contrada potrdila svojo drugo izredno hvalevredno tradicijo, in sicer posrečeno sodelovanje s tržaškimi avtorji, bodisi s tistimi, ki živijo v Trstu, bodisi z onimi, ki so odšli drugam in se tam uveljavili. Sodeč po predstavah, ki so na takšen način nastale, tako po odličnih, denimo dela Tullia Kezicha, a tudi Luttmannovo lansko dramo, kot tudi po tistih manj tehtnih, je sodelovanje s tržaško gledališko skupino plodno in zanimivo, bodisi za gledalce bodisi za avtorje, ki se ob teh priložnostih preizkusijo z zanje novo izrazno obliko ali pa s sočnostjo domače govorice, ki je v novem okolju več ne govorijo.
Komedijo Svola cicogna (Poleti, štorklja) je sam avtor označil kot črno farso in v njej nanizal vrsto bojazni, ki prevzemajo novopečene očete ob roj-
V vlogi novopečenega očeta Giorgia nastopa Fulvio Falzarano, mamico Carlo pa igra Marzia Postogna
stvu prvega otroka, še zlasti globoka duševna sprememba prej ljubeče žene, ki mu očita, da mu ni dovolj mar za otroka, in obenem, da mu ni več mar zanjo in tudi, da tekmuje z otrokom za njeno pozornost in ljubezen, takoj zatem pa, da vso nežnost posveča otroku, medtem ko njo zanemarja, in vrh vsega, da nima pravega odnosa do otroka, ki bi lahko zrasel z resnimi vedenjskimi motnjami. Njegova tesnoba še dodatno raste zaradi ženinih staršev, ki ne skrivajo, da o njem nimajo najboljšega mnenja in še podpihujejo ženine kritike. Vzdušje morastih sanj poudarja prihod zelo raztresenega in nič kaj pomirjujočega zdravnika in toge ter so-
vražne nemške psihologinje, na katero se žena obrne po nasvet.
Predstavo je režijsko postavil umetniški vodja La Contrade Francesco Macedonio z zanj značilno pozornostjo do dodelanih odrskih situacij in za učinkovit komedijski ritem. V vlogi no-vopečenega očeta, Giorgia, nastopa tržaški igralec Fulvio Falzarano, ki se uveljavil tako na odrskih deskah kot na filmskem platnu ter televizijskem ekranu in tokrat spet sodeluje z La Contra-do. Falzaranov lik deluje zelo naravno in domače, še zlasti tržaški gledalci v njegovem govoru in mimiki prepoznavajo znanca ali celo same sebe. Mamico, Giorgiovo ženo Carlo, igra Marzia Po-
stogna, ki je v njej zbrala niz negativnih plati v otroka zaverovanih mam. Izrazito burkaško so obarvani ostali liki: Giorgiova gospodovalna tašča, ki jo je Maria Grazia Plos posrečeno oblikovala z domiselno podarjenimi značajskimi potezami tiranskih tašč, kakršne so se oblikovale v kolektivni domišljiji; njen pohlevni copatarski soprog, ki ga igra Adriano Giraldi; raztreseni zdravnik, ki ne razume tržaščine, Massimiliana Borg-hesija, in kamejski nastop Arielle Reg-gio v vlogi tevtonsko toge psihologinje.
Funkcionalno in sugestivno sceno ter kostume je ustvaril Sergio D'Osmo, glasbeno kuliso Massimilaino Forza in glasbene priredbe Fabio Valdemarin. (bov)
REVIJA AEOLO
Sturman o našem prostoru
Med italijanske bralce je na polovici septembra prišla nova številka literarne in družbeno-kulturne revije Aeolo s pomenljivim naslovom Queer as folk, folk is queer. Revija v zadnjih letih veliko pozornost izkazuje tudi našemu prostoru, v tem duhu je na njenih straneh tudi tokrat svoje mesto našlo besedilo tržaškega publicista Primoža Sturmana.
Glavnina številke je namenjena problematikam integracije in diskriminacije, s posebnim poudarkom na gejevskih in lezbičnih gibanjih, pa tudi na vprašanju rasizma. V tem oziru je na njenih straneh objavljen intervju z Anno Camaiti Hostert, ki je avtorica znane knjižne uspešnice z naslovom Passing, v kateri obravnava prelivanje in razkroj različnih istovetnosti. Od avtorjev, ki prihajajo iz naše dežele, pa naj omenimo Ivana Buttignona, ki predava na tržaški in videmski univerzi.
Primož Sturman se v svojem prispevku z naslovom L'arenaria si specc-hia nel calcare (Lapor se zrcali v apnencu), ki je hkrati prva njegova avtorska objava v italijanskem jeziku, osre-dotoča na srečevanje in prepletanje kultur na prostoru med Alpami in Jadranskim morjem. V svojem besedilu navaja pomembne tržaške avtorje, kot so Claudio Magris, Fulvio Tomizza, Boris Pahor in Alojz Rebula, pa tudi velika imena slovenske književnosti, denimo Srečka Kosovela in Alojza Gradnika. Zemljepisna in geološka različnost naših krajev se tako v njegovem besedilu prepleta z narodnostno in jezikovno. Tokratno Sturmanovo literarno izvajanje se v reviji Aeolo postavlja ob bok njegovim literarnim prevodom slovenskih tržaških piscev Borisa Pahorja in Alojza Rebule ter slovenskih pesnikov Primoža Čučnika in Andreja Hočevarja, katerima se bo v naslednji Aeo-lovi izdaji pridružil še Aleš Šteger. Revija Aeolo bo v kratkem na razpolago v pomembnejših knjigarnah v Trstu.
TRST - Pobuda Knjižnice Dušana Černeta
»Projekt Rebula«: tri dela v italijanskem prevodu
»Projekt Rebula«: tako je naslov kulturni pobudi Knjižnice Dušana Čer-neta iz Trsta, ki si je zadala nalogo, da za tisk pripravi italijansko izdajo treh del tržaškega pisatelja Alojza Rebule s ciljem spodbuditi in prispevati k medsebojnemu spoznavanju med slovensko in italijansko narodno skupnostjo na ozemlju Dežele Furlanije Julijske krajine ter na splošno med slovenskim in italijanskim narodom.
Projekt, ki je prav zato prejel tudi prispevek deželne uprave, je že stekel, saj je prav v teh dneh zagledala luč sveta prva knjiga, roman Nokturno za Primorsko, ki se v italijanskem prevodu glasi Notturno sull'Isonzo. Delo, ki ga je prevedla Martina Clerici, spremno besedo pa je prispeval odgovorni urednik slovenskega verskega mesečnika Ognjišče Božo Rustja, je izdala znana italijanska katoliška založba San Paolo, na katero se je Knjižnica Dušana Čer-
AlOp RtfoUtf
nott
sui .'isonzo
| •.•II ■
neta naslonila in bo skrbela tudi za distribucijo knjig. Čeprav je bilo mišljeno, da bo knjiga Notturno sull'Isonzo na voljo bralcem od približno 20. oktobra dalje, jo je mogoče že zdaj dobiti v knjigarnah, med drugim tudi v Tržaški knjigarni.
Vedno pri založbi San Paolo bosta v prvih mesecih prihodnjega leta izšli še deli Smer Nova zemlja (v italijanskem prevodu Destinazione Nuova Terra) in Da Nicea a Trieste (Od Niceje do Trsta). V prvem primeru gre za zbirko šestih esejev z versko tematiko, ki je prvič izšla pri Celjski Mohorjevi družbi leta 1972, v italijanščino pa jo je svoj-čas prevedel danes že pokojni Franc Hu-su, vendar niso bili objavljeni. Spremno besedo k tokratni italijanski izdaji je prispeval beneški duhovnik in kulturni delavec Marino Qualizza.
Delo Da Nicea a Trieste pa je povsem nova publikacija: gre za izbor predavanj, esejev, molitev, govorov, intervjujev in odlomkov iz del, ki jih je Rebula v preteklih letih in desetletjih napisal v italijanščini za italijanske poslušalce oz. bralce na temo teologije, zgodovine, književnosti, medetničnih odnosov idr.. Knjigo je uredil predsednik Knjižnice Dušana Černeta Ivo Jevnikar, ki je prispeval tudi spremno besedo. (iž)
REVIJE - Z novim šolskim letom je spet začel izhajati
Septembrski Galeb ponuja veliko pravljic, pesmi, zgodb in zanimivosti
Z novim šolskim letom je začel izhajati tudi Galeb, ki bo mnogim šolarjem šolsko leto naredil prijetnejše. Septembrska številka revije ponuja veliko lepih pravljic, pesmi, zgodb, pa še stripov, ugank in igrivih nalog. In tudi polno slik, ki so jih prispevali uveljavljeni slovenski ilustratorji, čisto na zadnji strani pa je mogoče prebrati tudi pismo uredništva, v katerem Galebovi ustvarjalci vsem skupaj želijo uspešen začetek novega šolskega leta.
Septembrsko številko je uvedla razpoloženjska jesenska pesem Zvezdane Majhen z naslovom Zgodnja jesen, celotno jesensko idilo pa je lepo dopolnila ilustracija Mojce Cerjak. Zelo lepi sta tudi pesem Šolski angel, ki je nastala pod peresom Toneta Pavčka, in pesem Bine Štampe Žmavc Nebesna pravljica, celotno septembrsko številko pa je lepo zaokrožila tudi pesem Lastovica Delka, ki jo je napisala Martina Legiša, ilustriral pa Štefan Turk. Za male bralce bodo ravno pravšnje zgodbice, ki jih je v Galebu kar nekaj. Zelo zanimiva je čudežna zgodbica Čarovnica Česminka, ki nas bo obiskala tudi v prihodnjih Galebovih izdajah. To zgodbico je napisala Tatjana Kokalj. Pisana in napeta je zgodba Pingvin Pingi, ki je nastala pod peresom Štefke Kac Marn, Darinka Kobal pa nas bo tudi v tem šolskem letu razveseljevala s pripovedmi Dedka, ki nas bo vsak mesec seznanil s kako novo besedo, ki sicer ni več v rabi. Tokrat lahko mladi uporabniki spoznajo pomen besede korbu-la, ki pomeni koš, o katerem dedek tokrat pripoveduje. Pošteno se nasmejimo ob pripovedi Dima Zupana Tinček in 3 zlate ribice, ki govori o tem, kakšne oblike je svet. Zgodbo je lepo dopolnila ilustracija Katerine Kalc. Več o negativnih učinkih slaščic pa lahko izvemo iz zgodbe Slaščičarna pri veseli Eli, v kateri Slavko Pregl pravi, da so sladkarije lahko zelo nevarne. Osabosa pa je naslov zgodbice, ki jo je napisal Jože Sevljak, likovno pa jo je upodobila Chiara Sepin.
Poleg naštetih prispevkov moramo omeniti tudi rubriko Klarise M. Jovanovič, ki nas bo tudi letos seznanjala s starimi bajkami. V tej številki lahko izvemo vse o slonu, prispevek pa lepo dopolnjujejo prispodobe, ki jih uporabljamo v vsakodnevni rabi. Za ljubitelje pravljičnih bitij bo zelo zanimiv prispevek o idrijskem škratu Berkman-deljcu. Tekst je priredila Marjeta Zorec, gradivo pa izvira iz Besednika, 1874. Pa še poučen prispevek Berte Go-
lob je treba omeniti. Tokrat nas avtorica seznanja s tragičnim pesnikom Srečkom Kosovelom.
V septembrski številki nas čaka še kup didaktičnih nalog, v obliki stripa pripovedovana zgodbica medveda in miške, ki sta se tokrat napotila na Triglav, in likovna delavnica, v kateri nam Jasna Merku deli nasvete za izdelavo pisanih mehurčkov. Na zadnjih straneh septembrskega Galeba se nahaja kotiček šolarjev, v katerem lahko pišejo in rišejo o različnih doživetjih. V tokratni številki so šolarji osnovne šole v Trebčah opisali svoj izlet v Milje, nabrežinski osnovnošolci so opisali in narisali svoje avtomobile. Barkovljanski otroci so prispevali risbe, "openski šolarji pa so bili tokrat pesniško navdahnjeni. Čisto za konec pa naj še povemo, da je na naslovnici moč občudovati barvito risbico Filipa Panjeka, učenca 3. razreda osnovne šole Pinko Tomažič v Trebčah. (sč)
/
PRIREDITVE
Nedelja, 16. oktobra 2011
27
RAZSTAVA - Giani Llalloschi v Galeriji Banke Koper
Pod balkanskim nebom
KOPER - Gani Llalloshi (rojen 1965), slikar in grafik, ki živi in dela v Piranu, že več kot dvajset let aktivno soustvarja slovensko sodobno likovno stvarnost kot raziskovalec in iskalec maksimalnih možnosti likovnega izraza in sporočila. Po končani diplomi na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost leta 1989 v rodni Prištini je študij nadaljeval na ljubljanski ALU, kjer je dokončal slikarsko in grafično special-ko, izpopolnjeval se je še v Parizu in v Berlinu. Vsaka njegova samostojna razstava kakor tudi sodelovanje na skupinskih predstavitvah pomeni avtorjev osebni nagovor gledalcu: z diskretno izzivalno, včasih tudi z atraktivno provokativno podobo, ponavadi mimetično upodobljeno, a umeščeno v premišljen vsebinski koncept, izzove gledalca v poglobitev in odkrivanje novih interpretacij, ki presegajo zgolj vizualno prepoznavno figuraliko. Zato je vsaka njegova javna predstavitev tudi vedno novo presenečenje za ljubitelje likovne umetnosti kot tudi za stroko. Ob znanih starejših ciklih »History«, »Ekran«, FreeMarket (leta 2003 v Mestni galeriji Piran), This is not tv (leta 2009 v Galeriji Loža in v Galeriji A+A v Benetkah), pa letošnjega »Fly fly white bird« in drugih, je v letu 2010 ustvaril serijo štirih slik v tehniki akrilov na platnu, ki pa so po iz-
raznosti in po velikosti monumen-talna, že na prvi pogled drugačna in neprimerljiva, in pomenljivo poimenovana Unter Balkans Himmel/Pod balkanskim nebom (iz likovne zbirke podjetja Interservis d.o.o. Ljubljana).
Pričujoči opus bo v organizaciji Obalnih galerij Piran in v sodelovanju z Banko Koper prvič na Primorskem predstavljen v Galeriji Banke Koper. Slike so opredeljene z močnim in živim koloritom kot nosilcem posebne atmosfere, iz katere - kljub prepoznavnim upodobljenim motivom - veje posebno močna ekspresi-vna nota v smislu intimne izpovedi. V vsebinskem in sporočilnem smislu je v ospredju njegovo osebno videnje takratne družbeno-politične situacije konkretnega geografskega prostora v kontekstu vpetosti v svetovno globalno sfero. Skrivnostno pomenljive upodobitve izbranih skupin živali s svojimi metaforičnimi pomeni, umeščene v simbolno sugestivno in vedno intenzivno barvno slikarsko polje, slehernega obiskovalca zaustavijo v razmislek, ga izzovejo v različne emocionalne in mentalne interpretacije in doživljanja, kar avtorja ponovno zapisuje med pomembne sodobno angažirane likovnike.
Avtorja in razstavo bo predstavila kustosinja Nives Marvin, dogodek pa z glasbo pospremili harfistka Anja Gaberc in flavtistka Brina Kofol.
GLEDALIŠČE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V	petek, 28. oktobra ob 20.30 / Vesna Furlanič Valentinčič / »Mama«.
Gledališče La contrada
Danes, 16. oktobra ob 16.30 / Enrico Luttmann, Francesco Macedonio / »Svola cicogna«, igrajo: Ariella Reggio in Fulvio Falzarano. Ponovitve: v torek, 18. oktobra ob 16.30, v sredo, 19. v četrtek, 20., v petek, 21. in v soboto 22. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 23. oktobra ob 16.30.
Gledališče Rossetti
Dvorana Generali
Danes, 16. oktobra ob 16.00 / Francesco Niccolini, Marco Paolini / »ItIS Galileo«, nastopa: Marco Paolini. OPČINE
Prosvetni dom
V	sredo, 19. oktobra, ob 20.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou pro-vociraste...«.
RONKE
Avditorij
Jutri, 17. oktobra ob 20.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou provoci-raste...«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 18. oktobra, ob 20.45 / Nata-lino Balasso: »Ercole in polesine - ov-vero: il mito greco tra i fiumi della val Padana«. / Ponovitev: v sredo, 19. oktobra, ob 20.45.
VIDEM
Novo gledališče Giovanni da Udine
V	sredo, 19. oktobra, ob 20.45 / William Shakespeare: »Misura per misu-ra«. / Režija: Marco Sciaccaluga / Nastopa: Eros Pagni. / Ponovitve: do sobote, 22., ob 20.45 ter v nedeljo 23. oktobra, ob 16.00.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
V	četrtek, 20. oktobra, ob 20.00 / Ivan Cankar: »Hlapci«. / Ponovitev: v petek, 21. oktobra, ob 20.00.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
Danes, 16. oktobra, ob 19.00 / Avgust Strindberg: »V Damask«.
Jutri, 17. oktobra, ob 20.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«.
V	torek, 18. oktobra, ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. / Ponovitve: v sredo, 19., v četrtek, 20. in v petek, 21. ob 19.30.
V	soboto, 22. oktobra, ob 19.30 / Vladimir Stojosavljevic: »Ljubezen in država«. / Ponovitev: v ponedeljek, 24. oktobra, ob 19.30.
Mala dvorana
Jutri, 17. oktobra, ob 20.00 / David Ma-met: »November«.
V	torek, 18. oktobra, ob 20.00 / Jean Anoulith: »Orkester«. / Ponovitev: v soboto 22. in v ponedeljek, 24. oktobra, ob 20.00.
V	četrtek, 20. oktobra, ob 19.30 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitev: v petek, 21. ob 19.30.
V	petek, 21. oktobra, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«.
Slovensko Mladinsko Gledališče
V	torek, 18. oktobra, ob 20.00 / Klaus Mann - Žanina Mirčevska: »Mefisto«. / Ponovitev: v sredo, 19. oktobra, ob 20.00.
V	četrtek, 20. oktobra, ob 18.00 / Ivan Cankar: »Pohujšajnje v dolini šentflor-janski«. / Ponovitev: v petek, 21. oktobra, ob 21.00.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče Stalno gledališče FJK il Rossetti
Dvorana Generali
V	četrtek, 20. oktobra, ob 20.30 / »Musical StarTS« / Avtor: Stefano Curti. / Nastopajo: Beatrice Berdini, Riccardo Berdini, Andrea Binetti, Elisa Colum-mi, Cristina D'Amore, Dennis Fantina, Daniele Favento, Eleonora Lana, Mat-tia Lanteri, Tania Polla, Stefania Secu-lin, Gianluca Sticotti, Leana Pipitone in mali "Musical StarTS. Orkester: Fabio Valdermarin - klaviature; Francesco Cainero - bas; Walter Calafiore - saksofon; Antonio Kozina - violina; Marco Steffe - kitara in Marco Vattovani -bobni. / Ponovitve: v petek, 21., ob 20.30, v soboto, 22. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 23. oktobra, ob 16.00.
V	sredo, 26. oktobra, ob 20.30 / »Principals of the New York city ballet«. Režija in koreografije: George Balanchi-ne, Jerome Robbins in Christopher Wheeldon / Nastopajo: Ashley Bouder, Sara Mearns, Tiler Peck, Tyler Angle, Joaquin De Luz, Gonzalo Garcia in Amar Ramasar.
V	četrtek, 27. oktobra, ob 20.30 / »Miguel Angel Zotto "Puro Tango"« / Glasbe: Claudio Garces / Orkester: Pocho Palmer - prvi bandoneon, Fabian Bertero - violina, Miguel Pereiro - klavir, Marco Antonio Fernandez -drugi bandoneon in Nicolas Zacarias
kontrabas. / Nastopajo: Gabriel Ponce in Analia Morales, Leandro Oliver in Laila Rezk, Pablo Garcia in Gisele Avanzi ter Lucas Carrizo in Paula Te-jeda. / Ponovitev: v petek, 28. oktobra, ob 20.30. GORICA
Velika dvorana Kulturnega doma
(ul. Brass 20 Italija)
V	četrtek, 20. oktobra , ob 20.30 / v
okviru glasbenega festivala Across the border 2011 / koncert priznane glasbene skupine z Laškega »Tramonto Arancio« iz Tržiča. / Skupino sestavljata Daniele Scochet (glas in klavir) in PietroSpanghero (kontrabas in ukulele).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 28. oktobra, ob 20.45 / Nastopata: Patrick Beugiraud - oboe in Lamia Bensmail - klavir.
VIDEM
Novo gledališče Giovanni da Udine
V	soboto, 29. oktobra, ob 20.45 / »Nacionalni akademski orkester Santa Ce-cilia« / Dirigent: Antonio Pappuano / Hélène Grimaud: klavir.
_SLOVENIJA_
KOPER
Stolna cerkev v Kopru
V	soboto, 22. oktobra, ob 20.00 / Nastopa: Mešani pevski zbor Obala Koper; dirigent: Sebastjen Vrhovnik in Obalni komorni orkester; dirigent Aleksandar Spasic.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Gallusova dvorana
Danes, 16. oktobra, ob 18.00 / »Shen Wei dance arts Re - I, II, III«. Umetniški vodja in koreograf: Shen Wei. Glasba: David Lang, John Taverner; tradicionalni tibetanski napevi, tradicionalna glasba iz Kambodže. / Ponovitev: v ponedeljek, ob 19.30.
V	torek, 18. oktobra, ob 20.00 / »Dunajski simfoniki«. Dirigent: Hans Graf.
V	četrtek, 20. oktobra, ob 19.30 / »Orkester slovenske Filharmonije«. Dirigent: Aleksander Rudin; Solist: Jaka Stadler - violončelo.
V	nedeljo, 23. oktobra, ob 20.00 / Nastopa skupina Gregorian: Temna stran korala (Gregorian - The dark side of the chant).
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Hangar 26 starega pristanišča: do 27.
novembra je odprta velika razstava
sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00.
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1):
Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najd-
be stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Stolp na vratih: na ogled je razstava likovnih del avtorice »Klavdije Mozetič«. Razstava bo odprta vse do konca oktobra.
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00.
KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
28
Nedelja, 16. oktobra 2011
VREME
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
vremenska slika
1000
1010
1020
STOCKHOL
-1/9 O
mía
„ ^ L/ v
K0BENHAVN —' <
■W ° —
-
HELSINKI
0/8
1010
1020

A
AMSTERDAM ,
DON O ^ O 2/14
O PARIZ
4/16
BERLIN
4/12 O
VARŠAVA
O 3/11
O KIJEV
3/8
OBRUSELJ
1/14
DUNAJ -1/9 O
LJUBLJANA
0 -3/13
BEOGRAD
o 3/14
LIZBONA
O 17/28
V naso deželo bodo do ponedeljka zjutraj pritekali razmeroma mrzli, vendar suhi severovzhodni tokovi. Zaradi obširnega anticikla, ki se bo širil od zahodne do vzhodne Evrope, bo vreme stanovitno n do vključno torka.
O SOFIJA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda priteka k nam hladen in precej suh zrak.
MORJE
Morje je razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.38 najnižje -15 cm, ob 11.44 najvišje 33 cm, ob 18.39
najnižje -35 cm, ob 24.35 najvišje 19 cm. Jutri: ob 1.06 najvišje 13 cm, ob 5.54 najnižje -7 cm, ob 11.56 najvišje 28 cm, ob 19.20 najnižje -27 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........10 2000 m...........-1
1000 m............6 2500 m...........-3
1500 m............1 2864 m...........-4
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
IM sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona

o
GRADEC
1/9
CELOVEC
o 0/10
TOLMEČ O
0/8
TRBIŽ O
-2/10
o 0/7 KRANJSKA G.

o 0/7
S. GRADEC
VIDEM O
0/16 Opordenon
1/15
ČEDAD O
1/15
O
TRŽIČ
1/9
V- ITDItl
CELJE 1/9 O
MARIBOR
o 2/9
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 3/10
O N. GORICA
5/13

LJUBLJANA
3/10 N. MESTO 2/10
ZAGREB 4/10 O
KOČEVJE
V .o J
ČRNOMELJ
(^NAPOVED ZA DANES
Nebo večinoma jasno ali pretežno jasno po vsej deželi, Pretežno jasno bo. Zjutraj bo ponekod v zatišnih legah
temperature bodo pod povprečjem za ta letni čas. Ob obali	možna slana. Še bo pihal vzhodni veter, na Primorskem
bo zjutraj pihala močna in precej mrzla burja, ki bo popol-	šibka do zmerna burja. dne nekoliko oslabela. V visokih legah nad 2000 m pa bodo Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, na Primor-
temperature razmeroma mile.	skem do 7, najvišje dnevne od 9 do 13, na Primorskem do
^	16 stopinj C.
O
GRADEC
-1/11
CELOVEC
O -2/13
TOLMEČ O
0/15
T^X VIDEM O
0/17 O PORDENON
1/16
TRBIŽ O
1/14
o -3/11
KRANJSKA G.
ČEDAD O
1/16
O
TRŽIČ
1/11
o 0/10
S. GRADEC
CELJE 2/11 O
MARIBOR
O 0/11
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 2/12
N. GORICA
LJUBLJANA
1/12
POSTOJNA
O -1/12
KOČEVJE
REKA 0/15
N. MESTO 1/12 O
ZAGREB 1/12 , O
Po vsej deželi bo prevladovalo jasno vreme, po nižinah in ob obali bo suh zrak. Zjutraj bo ob obali pihal burin, medtem ko bodo po nižinah temperature še vedno razmeroma nizke za ta letni čas. V gorah se bodo najvišje dnevne temperature nekoliko dvignile.
(NAPOVED ZA JUTRp
Jutri in torek bo jasno, zjutraj bo v zatišnih legah slana. V torek čez dan bo ponekod zapihal zahodni do jugozahodni veter.
Vprašalnik za popis prebivalstva 2011 v slovenskem jeziku
Pravica je. Izkoristi jo.
APrimorski
"	dnevnik