Leto IV.
Szombathely, 7. januara 1917.
Štev. h.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSÁKO NEDELO.
Cenp ;Noviu Je na leto vsakomi na njegov naslov 6 K, Sküpno v edno faro .......... 4 K.
Cest Novin v Ameriko je na leto.12 K.
. Sena ednoga drobca je doma 6 fllerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zalamegye.
K tomi se more poillatl naročnine I vsi tiopla1, nej pa v tlekarúo.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanske dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki meseo „Marijin List* i na konci leta »Kalendar Srca Jesušovoga. “
V Nazareti.
»Pa je slanüvad v mesti, štero se zové Nazareth*, nam píše sv. evange-lium. Te pa ne v Jeruzalemi, nanč ne vu velikoj palači, liki v malo« mesteci v siromaškoj k bregi naslonjenoj kuči. Pa tam je prežívo vsa leta svoje mlaÖostí med delom, molítvov v lübézni.
Zdaj v začétki leta je tak Vnogi človek ptin vüpanja novoga živlenje. Tak Vnogi čáka kaj bolšega od novega leta, kak tisti mládénec, ki je pod suegom v mrzloj, zíjni najŠeo zláti klűč. Mislo j£ je na to: .Kdeje klűč,,,tam jaaoee,
pa je naj8eo v zemli železno z erjáv-leno lado. Z velkov težávov jo je zdigno vö mišléč: „Ka ge tü notri more biti? Je zlát, je železje, obleka, ali. samo zemla?* Z vnogim trűdom odpré lado pa pred njim se v globočini lade drűgo nikaj ‘ne skáže, kak kmična tema, štere njegovo oko prešínoti ne more.
Ne smo tak t,üdi mi? Za nami leto puno nevole, pred nami čarna noč, štere ne moremp prebrodíti. Na konci leta mo komaj vídili, ka nam je prineseo.. Zdaj si pa Želemo, ka naj bo bláženo, sladko, zdrávja, vesélja i vse dobrote puno. Pa nam je mogoče do-ségnoti z toga vsega kaj, či ščémo, ár to je čüdno, ka ne novo leto, nego mi sam! v novom leti smo si mogoči blagoslóv, ali preklénstvo bote spravili na svoje glavé, kak nam je vola.
Je Herodeš v svojoj palači, obdáni z stotínami svojih dvornikov ino jeze-rami vojákov ne bio eden nájbo!e nesrečno lűdi na sveti I Pa král sveti, kak málo dete v svojoj kučí brezí vseh dvornikov i vojákov, sam z svojov lti-bov materjov („oča“ je hodo okoli za krühoín), jeli je on ne bio nájsrečnejší i nájbláženejši med vsem! lüdmí ?
Pa to vse záto, ár je HerodeŠov dvor pun bio skažlívostí, brezbožností, man-
joští na delo — JezüŠova híža pa puna práve lübéznosti med tremí srca mi, bogábojáznosti ino z njé zhájajoče de-lavnösti.
Prvi klűč k právómi míri srca i bla-gosloví	božemi je molitev.	Kde	ona
kralüje, tam je Bog, kde pobožne mo-lítve ne, tam božega míra tüdi ne more biti. Kak rosa z nebés vzeleni trávnike našega	srca	vsakdénéšnja	molitev.
Oqa je, štera nas tpl#i ino nam správi pomoč v nevoli trűdapunoga živlenja. Ona nam obráča oči gori tá k právoj domo vini, ,y šteroj íáda vekivečen mir i bláženstvo. Ona paprolejša srcé i pamet v trüjaví	vsakoga dtiéva.	T*á	|no-
íitév jé	bífa	biti*
njé je ne bilo v palači Herodeša.
T Z¾jöv ínoi¾ sklenjeno biti marlívo delo. Ki misli, ka z samov moiitvov čüde naprávi na zemli, on dugo ne bode molo. Či bi skéci samo bogamo-líli, kda so bili na zemli, bi hítro oble-dela bliščoba njihove nebeske korone. Istina, samo delo je nikaj, kak sama molitev tüdi slaba, liki oboje vküp je za nás. Ki samo dela brez! molitve, on na pesek zída, njegov dűh se v delo i správlanje zemelskíh dobrot vtopí pa tečas, ka njemi pride čas, ka bi meo iti z té zemlé v bolšo domovino, rávno zcela pozábi na njo, ár je po dugoj lübézni dela z misli pűsto te bolši deo.
Za delom pa vsíkdar pride trűd i težáva. Pri deli se človek pri vidi ál-dove prinestí. Za dela volo trpi vnoga pa tak močen gráta za prenášanje vnogih nevol.
Či BI. D. Marija ne bi tak delavna bila, kak je bila, či se Jezuš od začétka mao ne bi prívado na trűd, na glád, žéjo, pekoče sunce, vročino, dež vihér ino zimo, kak bi mogla njidva prená-šatí slednja trplenja eti na zemli?
Pa nanč ne! Ki neve žrtve prinestí, ki nevé trpeti z lübéznosti Bogá i blížnjega, on ne more bláženi biti.
Záto, ka je živlenje trplenje. K tomi naš pa satho molitev i delo privádí. To dvoje. Ki ne moli, on ne polév!e trü-dov svojih ; ki tié dela, on héima po-dlage za preníšatije nevol pa záto z prvim vihérom, šteri pride nad njega, more vküpspádnotí pod térhom živlenja. To je pa záčétek spadája v dvoj-nost, v šteroj bláženštva nega. Sčéte bláženi biti? Ite se včit inoíítí i dela ti pa trpeti v hižico Nazarétske svéte drüžine, pa de vam te šló, Š te ¾á-sledüvali to, ka vídíte tam.
Nm*d&iiki pazite na to 1
Dnes tjeden smo dokončali III. letni tečáj Novin, dnes začnemo štrtoga. Štrtoga leta prvo številko anéS do rók dobi te. Cena Návinje vsakomi na njegov naslov 6 K, sMpno v edno faro pa 4 K na leto. Br(gplačno se da vsaki mesec Marijin List k Novinaini i na kond leta Srca Jezušovoga kalendar. V tom dragom časi dosta düževne hratié za te mali penez. Ne odvržite jo, dragi Slovenci 1 Ostanite, stalni, stari naročniki ! Pristopite novi l V niednoj šlo-venskoj hiši ne bi smele Novine ménj-kati! Dva t j edna Še počakamo, zatem pa stavimo Novine vsakomi, ki ne pldČa na nje. Naročnino konči na polieta pošlite notri, brez naročnine ne moremo Novin pošilati. Vsaki tjeden više j200 koron moremo za Novine plačati, zato je na porgo n%komi ne moremo pošilati!
Vrednik.
Bojna. — Mir.
Dania, švedska i Norvegia so se tüdi obrnele do vojsküvajočih se držav, naj se zmirijo. Vsikdar več vüpanja. Oj molimo, ka se ne pretrgajo te niti mirű. — Poročila z bojišč so kratka.
V Romaniji na vse kraje napredü-
2.
NOVINE
1917. Január 7.
jemo. Zavzeli smo Bahel mesto na jugi. 1400 Rusov i Romanov smo vlovili, 18 strojnih pušk i tri štüke zaplenila
Na francozkom bojišči pri Maas reki so Nemci do tretje francozke linije vdrli, 222 Francozov zgrabili i 6 stroj-nih pušk zaplenili.
Kronanje.
Prihod králja v stolnog!avno mesto Blldapest. 27. Decembra ob 9 pred-poldnom se je geno z Beča dvorni vlak z našim apoštolskim kraljom, z kral-jicov, trononaslednikom i njihovim spremstvom, da bi svetlo goste pri-pelao k nam, k deci osiroteloj, ka bi v njih zadobili po kronanji svojo drü-žino, svojega očo i mater, kam bi z vüpanjom smeli se v vsakoj nevoIi podati. Kda, v štera je stopila kral-jevska drüžina, so bila temnosvetla i nosila napisek IV. K. I. to je Karol, prvi, kak austrijski casar i 4. kak vogrski kralj. Vlak je pri Marschegg postaji stopo na vogrska tla; tü, kak i v Pozsong-i i v Érsekujvár-i je vlak postane, kralj pa stopo z svojega sa-lóna pa ljübezttivo sprejemao pózdrave raznih poslaništev.
Ob, dvema popoldne pride vlak pred krasno okinčani kolodvor. Čaka kra-ljevski par gr. Tisza Števan ministerski predsednik z ženov, državni poslaniki, plemenitaši i brezbjcojna narodo. Iz-vlaka Je prva izstopila Žita kraljica v čarno oblečena, za njov kralj v obleki velikoj generala, z rudečimi lačami i snažno-belim kaputom z zlatom obši-tim. Za njima nese presto!onasIednika maloga Ottona Franc Jožef a njegov odgojiteo grof Wallis. Kak je vlak stane, je zadonela banda 1. domobranskoga pešpolka, šteroga častna stotnija je na kolodvori sprejela kraljá, na gori sv. Gerarda (Gellérthegy) so pa zagrmeli od veselja topovi. Grof Tisza je zdaj poljübo kraljici roko, kralj je pa njemi i drügim ministrom roko podao, sprejeo poklen častnikov vojaških i mesta Budapesta, šteroga župan dr. Barczy Števan ga je pozdravo v imeni prebivalstva. Kralj je odgovoro, ka ga veselo i vüpanje napuni, kda vidi veliko vérnost svojih podanikov i se srčno zahvali za ljübezniv sprejem. Kraljici je zdaj ponüdila hči mestnoga župana lepi šopek korin (rož.) — Jako lepo se eahvalim na dragih rožicah, — njoj je v odgovor dala.
Maloga presto!onasIednika odpelajo najprle v grad. Zdaj se pa naravnajo kočija, da bi kraljevski par sprevodi!! v grad. Kraljevska dvojica si je vsela
v svoja kočija. Ta so bila pozlačena cela, ešče na potačah. Vpreženi so bili v nja štirje beli konji z pozlačenov škerjov. Pred kočijami i za njimi je jezdo v belo-pozlaČeno oblečeni konje-nik z belov parokov; takšiva dva sta sedela tüdi ozádaj na kočijah i jezdila na sedlastih konjah. Za kraljom so se pelali. ministri, veliki županje županij (vármegye) i 31 dvopreg vogrskih ple-menitašov. Cela pot je bila okínčana z zelenimi vejicami i z banderami. Posebno lepi je bio kolodvor i most prek Dünaja pred gradom. V neštétih mesta h je gledao napisek veselo na kralj a „Isten hozott!u (Bog te prineso!) Veseli „Éljen“ (Živio) * klici so napunili kraj, povsod kje se je visoki kraljevski par vozo i mahalo z robčeki, kranščaki proti njemi do 250 jezér Ijüdij. Štiri leten prestolonaslednik se je ob dvema pridelao v grad. Rogovi so zatrobili, vojska je meče potégnola i soluterala. Med potjov ga je pa deca navdüšeno pozdravljala. Z rokicama se je odklanjao na oba kraja ceste veseloj mladini. Poltreh je prišo v grad kraljevski par.
*
Odposlanstvo državnoga zbora pred kraljom. Ob šestih večer so se zbrali poslaniki (kővetje) državnoga zbora v gradi v dvorani tronskoj (trónterem). Kre pozlačenih belih dver tronske dvc-rane je stala telesna straža. Nosili so črevlje, bele láče j z zlatom obšite, kapute rdeče, sabljo so pa na prsah v križ držali. Stené dvorane so z žuto-beíoga mramora, tron je pod nébov, štere zgornji del je z zlata setkan; stena kre trona je pokrita z zlatom obšitim z rdečim žamatom. K troni tri stube pelajo, pokrito so z rdečov z zla-tom zarobljenov preprogov (teppich). Na srdini stoji kraljevski stolec z po-zlačenimi nogačami iz nas!onjačama iz čistoga zlata, poleg njega pa visoki trinogočasti sto!ek; celi je z zlatom obit. Kre trona se postave vogrska telesna straža, 3 na desni, 3 na levi kraj. Oblečeni so v narodno nošo, na glavi z kučmami; meče majo na prsah v križ. Pred tronom se razvrstijo poslanika Zdaj pride kralj. Pred njim ido ministri, dvorjeniki i nese se apoštolski križ pred njim. Nosi ga dr. TValter č. püšpek. Gologlav Prihaja kralj, kučmo drži v levici, slepi na tron, se nanizi pred poslaniki, kučmo dene na glavo i si do!sede. Zdaj prednjega stopi dr. Csernoch Janoš, knezoprimas i ga po-zdravi pa oprosi, naj podpiše verolist, (v šterom je zapisana obljüba, ka pravice države kralj spuni), naj odloči den kronanja, naj se da kronati i naj pri-
segne na ustavo (a!kotmány) vogrsko i naj dovoli, da se poleg starinske navade i žena za kraljico koronüje. Kralj je zadovoljen z prošnjami i pri-trdi njim. Zdaj pa stopi dol s trona i roko poda knezoprimaši pa si ljü-beznivo pogučava z poslaniki.
Pred kraljico ide zdaj odposlanstvo državnoga zbora. Ta je sp rejme v dvorani rožnatoj na bogato okinčanom i pozlačenom kralječinom troni z svojimi dvornimi damami. Nosi srebreno-brokatno obleko, na glavi ¾ečvrsten diadem, na šinjeki džündž i demant. Dr. Csernoch Janoš, knezoprimaš jo pozdravi i jo oprosi, _naj dovoli, ka se i njenih ram dotekne krona sv. Šte-faua. Z veseljom obeča spunitev prošnjo i hvali Bóga, ka se včakala toga veseloga dneva.
28. Decembra je prekdaó kralj pod-pisani verolist dr. Csernoch Janoši, kne-zoprimaši. Sküpno sejo sta mele držav na zbornica (képviselőház) i hiša velikašov (főrendiház) iz štere so poslaniki i veli-kaši šli pred kralja v grad. V tronskoj dvorani je stopo kralj na tron med slovesnostmi više popisanimv Na tevi kraj trona je stao ministerski predsednik grof Tisza, na pravom pa kne-zoprimas, dr. Csernoch. Najprle je grof Ambrózg Julius notri čuvár, sv. krone prisegna, ka^de*čuvao kofoü(Tsv. Šte-vana, zatem je pa kraij prekdao knezo-primaši podpisan verolist z temi rečmi: „Od državnoga zbora pred Nas vložen verolist koronüvanja sprejmemo i ga podpisanoga vašoj vernosti vrnemo, da se med zakone spiše.“ Knezoprimaš se je nato v lepom govori zahvalo kralji za dobrotljivost, ka de pravice državne odsehmal branila oblast posla vna i pobožne kraljevske düše pri-sega, štera najbole to žele, da bi po skorajšom míri povekšala vernoga vogr-skoga naroda dedno moč i slavo. Kda je kralj na té reči obečo, ka šče po sledah pokojnoga kralja hoditi v po-polnora porazmenji z narodom, je na-vdüšenje tak naraslo, da so poslaniki pred tron stopili, z kučmami mahali proti njemi i v dvorani je vse grmelo od ,Éljen* klícov. Kraljica i mali pre-sto!onaslednik sta to vse z velikim veseljom gledala.
Popoldne ob treh so odprli pred kraljom i odposlanstvom državnoga zbora železno lado, v šteroj so shran-jeni znati koronüvanja. Odpiranje je žmetno šlo, da je lada že dvajseti let ne bila odpirana. Vse so najšli nepo-škodovano. Plaščsv. Š te va na je predelala sama kraljica za kralja.
1917. Jauuár 7.
NOVINE
S.
Te den opoldne so prinesle gospe kraljici za dar obleko, v šteroj de ko-ronana, pod voditelstvom nadvojvodinje Augusta Ta je srčno lepo pozdravila kraljico. Lepo obleko smo ti prinesle, njoj je pravila, zato ka mamo veliko 1jübezen do tebe, ali od obleke še vekši dar ti ponüdimo, kinč, šteromi para nej, nezmerno 1jübezen celoga naroda, vzemi si ga v srce, o mlada kraljica, i bodi dobrotivna do njega. Gospé je lepi govor tak geno, da so jokale med njim.
Visoki gosti,. vojvodje, nadvojvodje, casarske-kraljevske hiše, nuncij papov, veliki poslaniki, ministri iz drügih držav prihajajo v velikom broji na kronanje.
29. Decembra so meli probo koro-nanja. Kralj i kraljica sta prišla pred cerkev sv. Matjaša z onimi, ki do jihva na drügi den sprevajali sem. Tü jihva čakao knezoprimaš i pelao v cerkev, kje je celi obred kronanja proban. — Popoldne ob dvema je kralj lado za-kleno, v šteroj je korona sv. Štefana i drügi znaki koronanja, kljüč je pa dao grofi Khuen-Hédervárg-i, svojemi namestniki. Lado so zapečatili čuvara sv. krone, grofa Széchengi Béla i. Am-brózi Gyula pa namestnik državnoga župana, grof Appongi Šandor. Na lado so prestrli pláš(ji svetoga Štefana, šteroga je kraljica na telo kraljevo pre-delala i so ga i zlatim platnom pokrili. Lado so nesli zdaj na železna posre-brena i pozlačena kola, v štera je šést belih konjov bilo vpolženih, na sedla-stih so sedeli jezdeci žuto-čarno oble-čeni z belimi parokami i takši šo šli i kre kpl. Škér konjska je z zelenim plüšom bila prevlečena i bogato pozla-čena. Kda so lado z sv. koronov na kola djali, so rogovi domobranskih fcuzarov zatrobili, vojska je saluterala, vojaška zastava se je globoko priklo-nila pred njov, v vseh budapeštinskih cerkvah so zvonovi zadoneli, topovi na gori sv. Gerarda pa 21 strlajov napravili i ravnoteliko, kda so korouo v cerkvi sv. Matjaša do!zdignoli. Korono so sprevajali v najlepših oblekah i koči-jah, čuvara sv. krone z kraljevskim namestnikom, odposlanstvo državnoga zbora, mestni župan stolnoglavnoga mesta. Celi sijajni sprevod so odprli i zaprli huzarje. V cerkvi je čakao korone Nentes Anton püšpek z dühovuiki, komi je -kljüč od kapele lorettske v roke dani, dveri kapele so pa zapečatene. Kapelo stražijo kronski čuvarje, cerkev tüdi zaklenjeno, pa četa domobrancov.
Post pred kronanjom. Sveta Mati-
cerkev pred kronanjom zapovedava tridneven post kralji i kraljici. Oba sta verno zdržala vse tri dneve post i kraljica je večkrat bila te tjeden pri sv. obhajili, ali prečiščávanji. — Kraljica je pohodila več bolnišnic te den, se ljübezniva nagnola proti ranjenim ju-nakom, zvedavala od njih, kde so ran-jeni i po njihovih domačih. Z vsakim je gučala po njegovom maternom je-ziki. — Naš pokojni apoštolski kralj je vedno te reči m^o v vüstah: „Vse za deco.* To 1jübezen do ostavljene dece vojákov si je ¾apisala v srce tüdi kraljica Žita i je, dala dobljene dare pa darüvanih 650 jezer kron gotovčine za deco Vogrsko i ravno teliko za deco Austrijsko. Z tov smilenostjov, postom i z sv. obh¾ilom se je zaistino najlepše pripravila na kronanje, da bi postala mati naroda, kda njemi svetli tivariš oča postane.,
(Dale dnes tjeden).
Zalosten dopűst.
V polí pela bela cesta,
Po cesti ide mlád voják;
Je prevzéti od vesélja,
Ves lehki njemi je korák.
Veseli je^ domo de šo,
V radostí plavá njem sercéj Željno gléda tá na hišo,
To málo hišo materé.
Dugo je že, da zapűsto Polé domáče ino vás,
Drágo njemi rojstno hišo,
Pa mati, sestre, brati, vas.
Mogel z doma je odíti,
V boja grozéč krvávi plés,
Se za krála prav boriti,
In za doma svetlo čést.
Préstao dosta je trplenja,
Bil je ranjen ne sam enkrat; Zláta krasi ga svetinja,
Bil je zmírom hraber junák.
Pa zdaj je že trplenje to Pozábleno, pozábleno . . .,
Za nje plačilo dobo bo:
Oj radost ti, ka sme domo.
Veselje v srci mu žarí . . .,
Le k mater! žele si sin;
Ah, mati mrtva pa leži . . ., — Na sprévod ide materin!
Ivo.
Glási.
Dar prestolonasledniki Gospodičini Purjesz sta trononas!edniki vogrskoga domobranca za dar prinesle, lepo bábo z narodnov zastavov. Trononaslednik se je dari jako razveselo i kda jo je v roke vzeo, je Éljen skričao.
Dar za kralja. Mesto Brassó je kralji darüvalo imenitni grad Tölcsvár.
V žareČ0 peč 'je skočila v norosti Trisnik Ka ta pri Beljaki na Rutah v Koroškom. Bila je jako pobožna oseba, ali zmešalo se njoj je v glavi. Pokopali so jo na Štefanovo z velikov vdeležbov ljüdi.
Trije vagoni cukra so prišli v Len-davo. Na karte ga razdelijo.
Rekviriranje se je dokončalo. Zadnje dni se je samo 14 kil zrnja računalo na edno odraščeno osebo na mesec, prle pa 16. I kje se je 16, se moreta dve kili še odračunati.
Vlomili SO v D. Lendavi v villo Fuss E. Ferdinanda, državnoga poslanika. Žganico i šampanjo so odnesli, obleke neso se dotikali. Sledovi kažejo na vojaške bočkore.	'*!''
Pod oltár so skrili Zrnje v Vrati-šancih ništerni kmeti. Do 4 metrov žita i pšenice so najšli tam orožniki. Krivci so ešče nej odkriti. j ’ '
Pomiloščeni je Kramarž, , češki državi poslanik, ki je zavolo veleizdaj-stva bio na smrt obsojen. Srmtna obsodba je spemenjena na 15 letno teško tem-nico. Pomenjšana je obsodba njegovih tovaršov tüdi.
Nedeljski počitek je bio odredjen v Soboto na den kronanja zavolo veselja, ka smo dobili novoga kralja. Te den so se zato pravde ne obravnávale.
50 letnico obhaja tedenski list Sta jarskih Slovencov ,Slovenski Gospodar. “ 16. januara bo 50 let, ka je prvic začeo izshajati. Zdaj ma 30 jezer naročnikov. Veselo čestitamo! Vnogi) dobra je včino te krščanski list pros-tomi Ijüdstvi. Bog ga ohrani še dugo let.
Log ma k Odaji v Ivanovcih Kodila Jožef. Zglasiti se trebe pri njem. Pošta ürdornb. Vasm.
Kodaji je v Koprivniki pri Frumen Ferenci celo gospodarstvo, konji, šker, Pohištvo.
Pozdrav poŠiljajo: Balažic Štefan, ranjenec z Malo-ja; veseli se njemi srce, ka čita Marijin List; na podpoi« pošle 4 k.; Koren Jožef i pajdaši, mi taki bomb od 99. čete ; prosijo, da bi meli smilenje nad njimi i njim poslali Novine, zato ka je žalostno za človeka v smrtnoj nevarnosti zmerom živeli, ne pa meti pri roki škeri, štera bi g t
4.
NOVINE
1917. Jannér 7.
na večnost pripravljala ; veselijo se, ka so vredni bili odpraviti božične spoved; Talijani so edna postojanke od vzeli i dvoje letalo njemi dol streIili; prosijo vseh Slovencov molitve zase, ka üsíanejo krepki na düši i teli; Franc Jožef i pajdaši p. 53. pp., veseli jih Marijin List i Novine; Edšidt Štefan, pešak 83. pp. z Gedemec; to njemi je na najvekšo tolažbo, ka z pajdaši more vsaki večér najsvetejše oltarsko Svestvo obiskati; Forjan Števan, top-ničar, z Lipovec; dobro njemi je v boji; željno čaka vseh List i Novine pa nej samo on, nego i pajdaši, Madjar! pa Slovaki, šterim more razlagati naše čitenjé. Nezmerna radost ga običla, ka je najšeo dečka, ki je njegovoga mišlenje, ki rad moli i je čisti. Edno celo noč sta si gučala od lepote i plače deviškoga življenje, kaj je obema na nepopisno veselje slüžilo ; Geder Jožef, letalec, z Korošec, vserpi pisatelom na-šim i častilcom Nevtepene D. Marije pa vsem vernim Slovencom ; prosi mo-litve k málomi Jezušeki za mir, ka z grmlenja topov prido v krog tistih domo, ki je. taki željno čakajo j se tak britko suzijo za nje,; IIozjan Jožef, topnićar 42. teško top. p. vsem dü-bovnikom ; Zelko Matjaš z Láz i Űtroša Ivan z Sr. Bistrice svojim dühovnim pastirom, roditelom, bračekom, sestri-cam, sosedoip, vsem Slovencom; za slovo podatá vsem roko i prosita njuve molitve, ka de jihv$ čuvala Dev. Marija v obrambi domovine, za štero čast jihva odgojila mila domača Slovenska zeinljica ; Sajmvič Anton, pazitelj zaje-tih, z Gribine; zahvali se za Novine, pri šterih čtenji zdaj bar slovenski čüje; Vttčko LaaislaV, topnirar z lže-kovec; Gsászár1 Andraš i Zver jürij od V/20 et. bat.; Gregorinčič Franc, pionir 48. pp. z Presikei, Štajersko ; prav lepo se zahvájüje za JŠovine, štere žmetuo čaka; Maček Štefan, vojni orožnik, z Večeslavec, Novine v maternoj reči ( ga jako veselijo-posebno zato, ka naüke1 lepe glasno; Meznarič Alojz, sanitec pri 20. streIili.njegov! pajdaši* fantje slovenski iz jü¾noga bojišča, Štefan Vesenjak iz visok;ogorske H. stotnije, štajarski rojak vsem vogrskim Slovencom, od jugozápadnoga bojišča; Balažic Jožef, topničar, z Markičanec vsem poznariim Slovencom i dühovnim pas-tirom pa njim žele po Dev, Mariji od dobroga Boga srečno i blažene novo Ieto i prosi njuve molitve za vojake, ka njim k leti več ne de trebelo mraza trpeti na bojišči; veseli ga trno slovensko čtenje.
Jeza, (Čemérje), neprijetnost i slabo raz-položenje so posledice zamašenja (stavlanja) i slabe prebáve. Vnogi ne ve za zrok, Vnogi si pa šče pomagati z želodec slabečimi sredstvo Neškodljivo poganjajoče sredstvo so „Elsa“ rebarbarske krogljice, štere pomali po-' ženejo človeka. Žénske i desa je tüdi radi jemljejo. Predbojnske ceno 6 škatljie 4 kor. 40 fil. Naročijo se pri lekarniki E. V. Feller, Siubica, Gentrala l46, (Horvatsko). Bolečine odpravljajoči esenčni Fellerov „Klsafloid“ se tüdi tü naroči. 13 glažkecov franko 6 K. Jezeri majo pri roki te Elsa preparate.
Zakaj je na zaletenskih travnikaj teliko krtev?
Zgodovina teh krtov je velikoga pomena za slovenskoga gospodara. Že nekda sveta so te travniki meli preci krtov, ki so kmetom dosta kvara delali.
Na ednom spravišči so Zaletenci določili s svojim županpm, da bodo lovino napravili na krte. Grozno je bilo gledati, kak so Zaletenci edno jűtro že pri sunčenom izhodi, na vsa-kom travniki po štirje ali í>et, krte kopaíi. Okoli poldneva eo prišli domo in so prinesli en žakeo pun krtov. Predstavla so je svojemi župani rekši:.
Ti, župan, moreš določiti za to grdo živino eno grozno smrt, ar so nam teliko kvara napravili.* — Župan se obleče v čarno obleko in tak ide sodit krte na smrt, rekoč: — „ja, prešmenteni krti, da so nam teliko kvara napravili, si zaslűžijo tűdi end grozno smrt. Zato je pa, moremo vse žive pokopati na tisti ,travnikah, kje so telko kvara naredili. Po bo ena grozna smrt za nje.* — Zato pa šče dnes den teliko krtov na zaletenskih trav-nikah, ar so íive pokopali.
Pošta.
,. Vsem se iz srea zahvaIimo,, tak domačim kak dragim vojakom, ki so nas k božiči i k novom! leti z vnogimi toplimi ijübeznivimi pozdravi obsipali. Kosár J. Martinja. 28. 3 k. na samostan dobo. Bog plati. Zétek Jožef. Andovci 28. Postane § krone so. zbrÍ8ale^za-ostani lanski dug. Pozabi!í ste lani naročnino poslati; predlani ste poslali 2 k. more.% ,i za tisto stedohi*ali 1. 1815, Novine. Na I.. 1917 je tak ešče vse ífo dugi. Strah Jožef. 8elniškivrh. Dobo sem 16 k. Iz toga je 3 k. še vašega¾uga na , lansko letp. Pozabiti ste Novine platiti. Krpič Franca žena. G. Slaveči. Člena kalendara je 1 K., Novin ednih pa 6 k, na vaš naslov.
Prfctš F. Bakovci. Dobo sem naročnino i podporo. Bog p!ati. Koear Mih. Satahovd. Vojakom brezplačno pošlemo* i samo podporo prosimo, kaj što prevüpa poslati. Bocskai Verona. Gerlinci. Kalendara cena je 1 K., za Novine i List na svoj naslov plačate 6 k. na leto. Mencigar M. Wiedtn. Dobo sem. fiog plati. Kalendar že dobite^DoMÍa Ferenc Gra-dišče. Tvoje pa K6s Pa via Novine z Listom so brezplačno.. Le 1rfldi se,, Marija ti plača. Vsaki pa ki Novine ma, dobi tüdi List i kalendar pa za vse samo 4|k. plača. Posebi se več ne dajo ne Novine, ne List.
vkrepčevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za'mala Stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelks, mela, pomaranče strašnica in višnja. NeU9peh izkljüčen. Ta domača pijača se pije pdleti mrzlo pozimi pa vroče namesto < ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 10 ,pošt-nine proste proti povztfji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavei s tov pijaöov okrepčajo nej da bi bili pijani ali pa da bi žgübili na dela?skoj zmožnosti
Janez Grolich, drogerija „pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko.
Odpraviti
škodljivi vpliv, šteroga z nepoitenoga namená razglašéna ponarejenja napravijo, ne pa ne-potrebni reklám delati ščójo te vrste. Zato zneva povdarjamo, ka je dobrodišeči ,Elsa-Fluid“ privi še ma znamek „Elsa.“ če Što ne bi poznao izmed naših čteveov toga stáro-davnogo, dobroga vrastva, naj opita svojega vraČitela, ka dobro dene, ½oleöino vtiša i vno-gokrát je potrebao to sredstvo
proti telovnim belečinam, glavoboli,
zobaboli, protinskim betogom i drügim bo-leznostam. Ne vzemino spedobnoga imena ra* ki j, Sekočin,. elikaerov itd., nego pravoga si. naročimo pri Feller V. Eugen lekarniki, Stu-bica Centrále 146. (Zagreb žup. Horvatsko.) Predbojnske čeke: 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 specialnova giažkeca poštnine proste za S kron, SO malih ali ,30 dvojnih ali 10 speei-alnih kantic poštnine proste za 25 koron. (Poganjajoče „Elsa-pilule* so isamo z „Elia“ znako m pra ve, ,ft škatlic poštnine proste A ko¾, 40 fil.)
Što si kúrečih očih ne odprávi, si zmantrá hojo z bolečjnami si oslabi cele telo.; §|
Odprávlanje kürečih oči brez boiečine
je prava dobrota za vsakoga, ki trpi od njih Ne moremo zadosta naglašüvati, kak nevarno je rezahje kürečh oči- Nož zna, ne da bi v pamet vzeli. globlje v meso prití, uioga je pa vedno .izpostávljena prahi i nesnagi, kaj v rano pride,! vnogo jsmrtnoga krvnoga zastruplenja je nastanolo tak že. Küreče oči brez noža gotovo lehko i hitro moremo odpraviti z Fet-lerovim „Etoa“, flajštrom za turišfce (flajšter za küreče. oči, cena 1. korf|r v škatlah 2 kor.> ali z Fellerovov ,Elsa* tinkturov za turiste (— tekoča tinktura za küreče oči, cena 2 kor.),,— Vnogo, jezer turislov, žandírov, pis-monoseov, vojákov, gospodarov i gospa, šteri premálo obütel nosijo i ki ino je dozdaj rabÜi preporača to sredstvo,, štero hitro i stalno odprávi küreče oči. Dokeč največ sredstva za odprávlanje kürečih óčih (rezanje tüdi ijd.> samo gornji del küreših oči odetrani/ kóren pa notri neha, zavolo časa oko znova zraeté, tečas ímenüvona Fellerova , sredstva z kor-nom vred odpraviljo küreče ok'o. Oboje sredstvo .kak i prah proti znojenji telo i nog (cena 1 kor) se ne poaredno da naročili pri ;
Feller V. Eugen lekarniki Stubica, Centrále 146. (Zagreb žup.)
Nyomatott az Egyházmegye könyvnyomda gyornajtójan Szombathelyen.