l'o Ktnina plačana v gotovini, štev. 2. V Ljubljani, dne 11. ianuaria 1934. posamezna siev. Din 1«— Leto XVII. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 3122 da 312« Izhaja vsak ietrtek Ntro.nl«« <> tazerostvo: četrtletno • Dlt, polletno IS Din, celoletno 3» Din; u lit* lemstto lun Imerikei tetrtletna 12 Dla, polletno 24 01«, celoletoo «8 Uia. laerlka letao I dolar. — Rafua postne hranilnice, podružnice r L'tibl{*ni. it 10.711. Slovenski župani so zborovali Na letnem zboru Županske zveze so se obravnavale važne zadeve naših občin V ponedeljek dopoldne se je v veliki dvorani «Zvezde» v Ljubljani vršil drugi redni občni zbor Županske zveze. Prispeli so nanj župani in občinski odborniki iz vseli krajev banovine. Otvoril je zbor predsednik zveze, šentviški župan g. Va- krajinah. Naša dolžnost pa je, da se zahvalimo da opozori odločilne činitelje na posledice takega postopanja. Nujno je potreben zakon o samoupravnih financah, ki edini more rešiti nešteto visečih finančnih vprašanj. Vprašanje trošarine na vino je ostalo na istem kakor v preteklem letu in tudi v tekočem letu ne bo tu večjih izprememb. Mnogo preglavic povzroča občinam pobiranje našim poslancem in senatorjem za njihov nastop trošarin, ki so zaradi nerednega plačevanja in pri obravnavanju vprašanja novih davkov. Po- »voljo tihotapstva tako padle, da so bile ogro- žene občinske finance pri zelo mnogih občinah. Mnogo skrbi povzročajo občinam dolgovi za zidanje šol, ki jih občine zavoljo izpadka dohodkov le s težavo zmagujejo. Pri nekaterih občinah ložaj glede denarnega prometa denarnih zavodov se še ni izboljšal. V tem pogledu pričakujemo od lentin B a b n i k, in naglasi! važnost tega zboro-. države nujnih ukrepov. vanja po pravkar izvršenih občinskih volitvah, Z feljo, da bi bila Županska zveza na vseh - ------ -------------------- ki pomenijo v zvezi z novim občinskim zakonom odločujočih mestih tako upoštevana, kakor bi bo morala Priskočiti na pomoč banovina ali jn združitvijo občin popoln preobrat v naših ob- morala biti, in z izjavo vdanosti narodu in ZVe-'država< ker so dolgovi nasproti današnjim do-člnah. Iskreno zahvalo je predsednik izrekel mi- stobe državi je gospod župan zaključil svoj go- hodkoin preveliki. Sploh bo treba misliti na usta-nlstroma gg. dr. Kraraerju in Puclju za Vor, ki ga je skupščina.sprejela z živahnim odo-1 novitev posebnega banovinskega sklada za fi- bravanjem. Tajniško poročilo dr. Rika F u x a je bilo izčrpno in-je obravnavalo nančno ozdravljenje občin, ki so zašle v finančne težkoče brez lastne krivde. Sedanje občine morajo predlagati krajevni kontroli v pregled občinske račune od'leta 1929. vso njuno pomoč, prav tako pa tudi banu gosp dr. M a r u š i č u, banovemu pomočniku gosp. dr. P i r k m a je r j u in ljubljanskemu županu g. dr. P u c u, ki je kot podpredsednik zveze delal in pomagal kjer je bilo treba Toplo se je zahva- J Nadeve, ki se tičejo na^ih občin" Iz~po"ročiia naPrei- Umestno bi bilo, da se v finančnem za hI tud« poslancem in senatorjem za njihovo pod-' ^^ KI tlCeJ° naslh °bun- lz poroCl,ai konu za leto 1934/1935. sprejme določilo, da se POr°" Novi občinski zakon nomeni vpliV knraV nn 'vsi občinski računi občin dravske banovine za Pred prehodom na dnevni red je skupščina z1 pre^ Su enStae^SaJe in e v e avnem leta 1929" do 1931' smatra5° za rešene, če so v S^^fSŠ^ 5dTtn° S™°"' ffi^nSjSSjSbS? Ž5££ ^Varnem Po^du v redu, četudi priloge morda ££ ^SLS? A,UkS,a,;drU- P?zdJ*rm [Zj" Popolnosti, jih bo treba pač popravtii. Zakon do- nlS0 vse pravlino Okovane. ^_________ Zakoni o preskrbi ubožcev vzlic novemu ob- roko delovno območje za uspešno udejstvbvanje' čilemu zakonu še niso izenačeni. Ljudstvo na in ministru za notranje zadeve. V kratkih bese uspeha prideš "vrniju*^j^aša^^ 'V Prebivalcev. Odvilo ; segajo v življenjske koristi naroda. Zelje občin in njihovih predstavnikov bodo kakor doslej tudi poslej našle razumevanje pri banski upravi. Ljubljanski župan g. dr. P u c je podal poročilo zveznega predsedništva Najprej se je spomnil petletnice kraljevega uprav, kako bodo posamezne občine uspevale. I čev> ki v celih trumah hodijo od vasi do vasi ter Poleg zelo velikega dela na osnutku zakona je mnogokrat z grožnjami izsiljujejo podpore v blagu Županska zveza mnogo sodelovala pri združe- ali v de«ariu- S posebnim zakonom naj se uredi ie delovala na to. da se ublažijo* prisilno delo v banovinskih prisilnih delavskih vanju občin, kjer je delovala na to, da se ublažijo razne trdote, na drugi strani pa je pomagala občinam s številnimi nasveti. Imeli smo prej v naši banovini 1069 občin, medtem ko jih je zdaj 377. Vprašanje združitve in z njo okrepitve naših ob- oddelkih. Z uveljavljenjem novega zakona o občinah je ' stopilo v ospredje tudi zelo važno vprašanje občinskih uslužbencev, zlasti občinskih tajnikov, manifesta. Narodno in državno edinstvo je danes čin je bilo na dnevnem redu že ves čas po pre- V smislu določb tega zakona mora ban izdati izven razprave in premagana so vsa nasprotna vratu, saj je bilo nujno potrebno, da se okrepijo uredbo o občinskih uslužbencih, ki bo naibrže stališča. Reč nas vseli je, da se nikdar več ne in razvijejo občine kot osnovne samoupravne objavljena ob koncu tega meseca. Vprašanju ob-vrnemo v staro neurejeno stanje. Kraljeva za- edinice, kajti občina more biti močna in samo- činskih uslužbencev moramo posvetiti največjo sluga je tudi, da se je stališče naše države v teh stojna le tedaj, če je primerno velika po obsegu pažnjo, ker se je v praksi pokazalo, da brez mar-letih utrdilo v zunanji politiki, kakor je zveza in številu prebivalstva tsr ima dovolj čvrsto go- Ijivega in sposobnega uslužbenstva občinska med Jugoslovani doma postala mnogo trdnejša, spodarsko osnovo. Po izvršeni združitvi občin uprava ne bo mogla uspevati. Uredba se bo Glede na razorožitev iskreno vsi želimo dolgo so sledile volitve občinskih uprav, ki so po večini morala ozirati tudi na dejstvo, da imamo že zdaj let miru, saj brez miru ne more biti gospodarske že prevzele vodstvo novih združenih občin. 2u-' nastavljenih lepo število dobrih, poštenih in zelo obnove. Moramo pa krepko naglasiti: več kakor panska zveza je takoj po izvršenih volitvah pre-; sposobnih tajnikov, katerih ne smemo kratko in puške In topovi je vreden narod, ki je strnjen v osnovala vse pododbore in dala novim upravam' malo vreči na cesto, dasi nimajo izobrazbe, ki jo železni armadi enega srca in enega duha. Želimo vsa potrebna navodila za preosnovo občin. Pri-1 bo uredba morda zahtevala. Jasno je, da mora si takšne narodne vzgoje, da bo narod v resnici redila je v preteklem letu 41 tečajev za župane uredba vsebovati tudi določila o pravicah usluž-postal enota in celota. Lani je skupščina zveze in občinske odbornike. Na vseh tečajih je preda- i beucev. Zlasti se morata urediti vprašanje paše morala zavračati neke poizkuse, ki so šli za val banovinski tajnik g. Gorkič, kateremu gre j kojnine in pa stalnost službe, tem, da bi se čas pomaknil nazaj. Občinske vo- iskrena zahvala za njegovo požrtvovalno delo. I Županska zveza ima sedaj za vsak srez svoj lit ve so potrdile, da je bilo naše stališče pravilno, j V preteklem letu je zveza izdajala list «Samo- pododbor, ki lahko stalno razpravlja o vseh po-Novi občinski zakon je pokazal, da je občina' upravo*, ki je imela 1321 naročnikov. Letos bo trebah dotičnega sreza. To delo je potrebno in osnova države. Treba pa je dati občinam tudi «Samouprava» izhajala dvakrat mesečno, kar bo zdravo denarno podlago. Tu so potrebni takojšnji' omogočilo ožje stike z občinskimi upravami, ukrepi, da pridemo v ustaljeno gospodarstvo. | V zadnjem letu so se morale občine boriti t Hudo zadeva občine tudi vprašanje brezposel-1 velikimi denarnimi težkočami, tako da moramo nosti. ki bi se dalo rešiti samo z veliko akcijo zaznamenjevati prve primere v naši banovini, da države m banovine. Naša banovina je pri javnih so občine prosile za poravnavo, odnosno da so delih, ki so najboljše sredstvo za pobijanje brez- nekatere na tem, da to store. Poleg hude gospo-poselnosfi, večkrat prikrajšana. Pri razdelitvi darske stiske, zaradi katere se neredno plačujejo javnih ilel bi sc pač moralo upoštevati dejstvo, davki in doklade, povzroča težkoče tudi dejstvo, da jo dravska banovina najtočnejši plačnik dav- da davčne uprave ne nakazujejo občinam takoj kov in da je tu v industrijski deželi brezposelnost potrebnih doklad. Tozadevni zaostanki so zelo mnogo ostrejše vprašanje kakor v kmečkih po-. veliki in Županska zveza zbira pravkar podatke, čim delavnejši bodo ti pododbori, tem lepši bo razvoj občin. Prosim vse gospode župane, da nas podpirajo pri našem delu, ker le potem nam jo zagotovljen popoln uspeh. Na koncu svojega poročila je g. dr. F u x predlagal naslednje resolucije: 1.) Kr. bansko upravo naprošamo, da odredi, naj finančni oddelki, ki pobirajo občinsko trošarino na vino, izplačajo pobrano trošarino naivnost občinam in ne po kr. banski upravi. 2.) Finančno ravnateljstvo v Ljubljani naprošamo, da odredi, naj se izplačajo občinam vsi zaostanki na občinskih dokladah, kolikor so plačani. V bodoče naj se vplačane doklade takoj nakazujejo občinam. Davčne uprave naj predlože občinam vsako četrt leta seznamek že vplačanih doklad. 3) Ugotavljamo, da so postale finančne tež-koče občin dravske banovine zaradi velike gospodarske stiske nevzdržne, zaradi česar pozivamo vse odločilne činitefje, naj upoštevajo hudi položaj občin ter jih ne obremenjujejo z novimi deli. 4.) Ugotavljamo, da občine le z največjo težavo plačujejo zakonito določeno stanarino in kurjavo učiteljstvu ter pozivamo odločujoče čini-telje, da čimprej potrebno ukrenejo, da se občine razbremenijo teh dajatev. 5.) Pozivamo kr. vlado, da čimprej predloži narodni skupščini zakon o preosnovi davkov in zakon o samoupravnih financah. 6.) Kr. banska uprava naj čimprej ustanovi poseben sklad za finančno ozdravljenje ol_ n, ki so zašle v finančne težkoče brez svoje krivde. 7.) Ministrstvo za socla»no politiko naj čimprej predloži narodni skurščmi zakon, s katerim se prepreči nepotrebno beračenje in se ustanove j v posameznih banovinah prisilni delavski oddelki.' Izenači naj se zakonodaja o preskrbi občinskih' ubožcev. j 8.) Odločujoče činitelje pozivamo, da delujejo na to, da se v finančni zakon za leto 1934./1935. sprejme določilo, da se smatrajo občinsk; računi občin dravske banovine za leta 1929. do 1931. za rešene, če so v stvarnem pogledu v redu, četudi bi priloge ne bile pravilno kolkovane in takse in davk: ne pravilno odvedeni. 9.) Kr. bansko upravo naprošamo: a) da poskrbi za enotno označbo občinskih organov po zakonu o občinah (danes na primer se piše: žu-P"n, načelnik, predsednik); b) da izda vzorne osnutke vseh pravilnikov in statutov po zakonu o občinah; c) da izda pravilnik za izdajanje živin-skih potnih listov, ker so dosedanji predpisi zaradi izvršene spojitve občin nevzdržni. Sledila je živahna razprava, v katero so posegli številni zborovalci, župani in poslanci, in ki je obravnavala vsa najvažnejša pereča vprašanja naše občinske politike. Poslanec g. U r e k je glede bodoče uredbe o občinskih nameščencih opozarjal, da je treba vprašanje njihove usposobljenosti rešiti tudi v skladu s podeželskimi razmerami. Narodni poslanec g. M o h o r i č je podal zgoščeno poročilo o gospodarskem položaju države in občin. V naši banovini je gospodarski položaj razmerno mnogo boljši kakor po ostalih pokrajinah države. Obdavčenje našega gospodarstva je že prehudo. Zato naj vse občine streme za tem, da po možnosti znižajo doklade. Vsak župan, vsaka občinska uprava ima v današnjih hudih časih nalogo, da je kakor skrbna mati svojim ljudem: znati mora umetnost, da tudi brez denarja ali z majhnim denarjem nekaj stori. Župan g. dr. P u c Je dokazoval potrebo znosne davčne osnove in pravične razdelitve davčnih bremen. O vprašanju občinskih trošarin na alkoholne pijače je na izvajanja poslanca g. Petovarja pojasnil predsednik g. B a b n i k, da se je zveza od vsega po-četka borila, da doseže to trošarino v iznosu 1'50 Din. Občinski tajnik g. J a g o d i c iz Tržiča je v imenu občinskih nameščencev prosil zvezo, naj jim gre v zadevi nove uredbe na roko, tako da občinski uslužbenci, ki imajo dolgoletno prakso, pa nimajo zadostne šolske izobrazbe, z njo ne bodo degradirani ali celo odpuščeni. Po kratkih razpravljanjih je skupšč'na v načelu še sklenila, da se bo na odločujočih mestih zavzela za to: naj bi občinske doklade plačevali, tudi občani, ki so zaradi velikega števila otroki državnega davka oproščeni, pa so razmerno pre-1 možni; naj se za omiljenje načina, kako se izter-javajo davki, uvede po vaseh ta praksa, da bi zanesljivim gospodarjem občina jamčila plačilo davkov, da jih s tem obvaruje eksekudje, naj se družbeni davki ne bi od pristojnega oblastva zniževali v obsegu, ki je poguben za ravnovesje občinskih proračunov. Zupan g. L i t r o p iz Turnišča v Prekmurju je predlagal, naj bi v združeni občini občani tiste bivše občine, ki je v združitev prinesla mnogo več premoženja kakor druge, plačevali poslej nižje doklade. Banovinski tajnik g. G o r k i č je pojasnil, da za takšno rešitev te zadeve ni nobene zakonske podlage. Tajnik g. dr. F u x je predložil še resolucijo o razlaščenih gozdovih dedičev grofa Karla Auersperga v Kočevju, s katero se poziva državna uprava, ki je gozdove že prevzela, naj varuje koristi kmetijskega prebivalstva in naj prevzame tudi gozdove na vseh ostalih veleposestvih, ki spadajo pod reformo. Resolucija je bila soglasno sprejeta in bo po posebnem odposlanstvu Županske zveze predložena predsedniku vlade in ministru za kmetijstvo. Pri volitvah so bili vnovič soglasno izvoljeni: predsednik B a b n i k, prvi podpredsednik dr. P a c, drugi podpredsednik župan iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah dr. G o r i š e k, tajnik dr. F u x, v odbor F - za vsak srez po en odbornik in namestnik. 4000 otrok strada v rudniških revirjih Trboveljske premogokopne družbe Cta'elji in naročniki, cforujie za gladnoče ruc-arske otroke! Kakor so bralci obveščeni že iz prejšnjih Številk našega lista, s3 je uredništvo odločilo, da priredi med svojimi naročniki in čitate'ji na kmetih zbirko žial za gladujoče ru-da-ske otrcke v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Ta naša akcija ima nam »n, da v tem zimskem času, ko se vsakemu človeku odp.ra srce celo za ptice, ki se v svoji stiski zatekajo k toplim človeškim bivališčem na vasi, obudimo v svojih dušah tudi misel na sočloveka in rcj.ika, ki je obsojen na smrt od gladu, če mu ae priskočimo na pomoč. Ne obračamo se s svojo prošnjo na tiste, ki sami ničesar ne premrrejo, kar hi mogli utrpeti — dasj vemo, da bo med ziranimi darili tudi irarsikateri dar od matere ali o'eta, ki sam svojim otrokom nima vse?a na ponudbo. Od nekdaj je bilo tako, da je siromak zmerom najlaže razumel stisko siromašnega sos?da. Posebej pa se ohračame na vse tiste kmečke gospodarje in gospodinj, ki DVA ČLOVEKA RICHARO VOSS 10 In mislijo, da bi jaz postal tak, kakor so oni: jaz, Rok! Toda čudno je to, da zrase iz ponižnosti taka moč, da so možje z globoko sklonjenimi glavami tako gospodovalni duhovi in da vlada skupina teh ubogih božjih hlapcev pol sveta in celo mnoge vladarje tega sveta. Vsak dan govorim v svoji mladeniški moči in svoji veri v prihodnost za farizejem iz svetega pisma: «Bog, zahvaljujem se ti, da sem mladi gospod Rok in da bom to ostal in da ne bom duhovnik!} In vsak dan moram bolj strmeti in tudi priznavati: « Vendar je čudno, skera je samo to že skrivnost, velika, božja, da so postale betle-hemske jaselce tak vladaiski presto!.* Opažam dobro, da se vedejo duhovni gospodje zelo pametno ali pa ia vsaj tako mislijo. In obenem opažam tudi vzrok njihove modrosti. Zelo vneto me bašejo s cerkveno zgodovino, ki je obenem svetovna zgodovina. Tudi s kulturno zgodovino — v najvišjem zmislu mišljeno. Vsaka beseda priča o cerkveni moči in mogočnosti; vsaka beseda izžareva zmago in slavo, zasveti se obenem v nebeški gloriji. ust\a'ja cesarstva in po-etavlja prestol za kralja kraljev... Kadar je pouka v samostanu konec, grem takoj ven. Kar zdrvim v hlev, ki je lep kakor vse drugo v hiši svetnikov. Moj plaveč ml veselo za-rezgeče nasproti, skočim nanj in — odondod. Ze na dvorišču začujem glasno tuljenje. Moji mrcini sta tam. Spremljata me in mojega konja, toda ostati morata zaprta zunaj samostanskih vrat. Zdaj vzdigujeta s svetega praga pravi peklenski trušč. Brat vratar mi odpre. Zaradi mojih kocastih pošasti je v smrtnem strahu in komaj se pri odklepanju reši, da ga ne podereta po tleh. Privzdigne kut.i in urno cdskoči. Mimu meniška planeta moja psa na dvorišče, skačeta po plavcu k meni s takim laježem, da pošteno zmotita samostanski mir. Vrata so odprta; v diru se poženem ven. Moj konj rezgeta, moja psa rohnita — najrajši bi zmagoslavno zavriskal. Ušel sem samostanskemu jarmu!-... še deset minut ne mine in že dirjam pod kostanji Platter-jeve domačije. To je tudi svet kraj. od neba ustvarjen za molitev in oboževanje. Se celo sveto podobo je postavilo v svoji neumljivi dobroti in postavilo za njenega čuvaja divjega mladega gospoda Roka z Enne. Ta bo opravljal svojo službo! Zmeraj je enako: vsak dan ista, nerazumljiva, prekipevajoča sreča, da sem skupaj z Juditko, ki fe vede tako resno in poštei«o kakor kakšna Judita. Časih mi postane pri tem tesno pri srcu in rečem si:.«Suj ji je šele petnajst let; še pravi otrok je!» | Zakaj, to je res, čeprav se ji sveti na roki moj j zlati ot roček, ki je o njem rekla, da ji je kakor i prikovan ... j Zmeraj ista sreča me spreletava, kadar pridem na Platterjevo domačijo, kjer sija zame zmeraj solnce, če je nebo še tako sivo m če vleče ia Schalderske doline še tako hud veter. Judita me sprejme na svoj mirni način, kakor sprejme človek to, kar je njegovega. Njen zverinjak je ves okoli nje. Moji mrcini jo viharno pozdravita, moj plaveč se obrne z vitkim vratom k njej in je zadovoljen šele tedaj, ko ga njena roka pogladi. Skupaj se izprehajava po kostanjevem parku, po poljih turščice, po vinogradu, vrtu in hiši; jaz, veliki mladenič, govorim neumne besede, moja mala Judita pametne. Zak-j pa ima tudi tako rdeče ustnice, ki jih moram zmeraj gledati, in si misliti? Toda tako kmalu se to ne bo spet zgodilo: poljubljanje namreč. Moralo bi se zgoditi, da bi prišla spet oba skupaj v smrtno nevarnost Morda bi takrat še enkrat — Toda nihče izmed naju noče smrti; ampak oba hočeva življenja. In hočeva ves so toč nI svit, ki zaliva vsak dan Platterjevo domačijo. Hočem nabrati nebeškega sijaja okoli njene glave, da bi sts ljubljena glava vse življenje svetila v pravi gloriji, skoraj kakor venec žarkov okoli temena moje svetnice zaščitnice, svete Barbare. Platterjeva domačija ima tudi gorske pašnike. Na daleč in na šir^k) so najvišji in najlepšo lego imajo v svojih shrambah, kaščali in kleteh zadosti žita, krompirja in fižola, da so njihovim družinam ni »reba bati pomanjkanja do prihodnje letine. Nujno jih prosimo, naj ne prezro tega našega poziva, naj se odzovejo prošnji, s katero trkajo na njihova vrata štirje tisoči bednih in izstradanih otrok iz rudniških revirjev S Ves svet je v stiski in narod, država in svet se bodo rešili samo, fe se bomo vsi zavedali, d& mora sosed sosedu, rojak rojaku, človek človeku pomagati. «Domovina* ne more pošiljati ljudi, da bi z vrečicami *" rokah hodili od hiše do hiše po vseh vaseh in da bi trkali na vsakih vratih, prosili in zbirali živila za rudarske otroke. Samo od daleč lahko cDomovina* s tiskano besedo potrka na Vaša srca, samo od daleč Vas lahko prosi — nekaj, mno^o pa morete napraviti sami. Takšen način zbiranja ima svojo dobro in slabo stran — dobro za Vas, slabo za rudarske otroke. Nihče Vas v hiši ne bo nadlegoval, nič Vam ne bo treba godrnjati, če se Vam samim morda ne godi zadosti dobro ali če ste imeli ta teden že preveč beračev pri hiši. Ko tele fitatc lepo na toplem doma, Vas prosimo, ustavite se malo in razmislite, kaj boste lahko dali. In nič se ne hu-dujte na nas, če Vas prosimo še za nekaj več kakor samo za darila — če Vos prosimo, da darilo odnesete sami ali ga pa |t»«iijete po kakšnem svojem človeku do najbližjega gasilskega društva in ga izročite predsedniku, poveljniku ali kakšnemu drugemu gasilskemu delavcu, ki Vam je znan. Domenili smo se namreč z vodstvom Jugosloven-ske gasilske zveze v Ljubljani, da bodo gasilska društva in čete zbirale darove po vseh vaseh, jih zavile, kakor je treba, in jih po železnici odposlale županstvu v Trbovljah, kjer je sedež skupnega pomožnega odbora za vse premogovne kraje. Zavedati se morate, da so gasilci s iem prcvzc-li veliko, pomembno. človekoljubno delo, kakor so gasilci zmerum pripravljeni, da se odzovejo vsakemu klicu na pomoč. Po njihovem vzgledu, Vas prosimo, storite tudi Vi nekaj dobrega. Poiščite kaj malega v svoji shrambi, pomagajte siromakom v rudniških krajih, kakor Vaši otroci nasipajo drobtinic pticam na zasneženem vrtu! Poiščite kaj in zanesite gasilcem, kadar bo čas! Povedati Vam namreč moramo še, da živil za gladujoče rudarske otroke ne moremo po vsej Sloveniji zbirali vsak dan, temveč smo določili dneve od 21. januarja do 4. februarja za zbirko. V tem času, Vas prosimo, zanesite tisto, kar ste so namenili darovati, svojim gasilcem. Zlasli tri nedeije in pa Svečntca, ki so v tem času, bodo najbrž za Vas najbolj pripravni dnevi, da storite to narodno in člavečansko dolžnost. Nuj med čitatelji «Domc>ine> ne bo človeka, ki lahko kaj daruje, ta bi od tega našega zbiranja izostal. i 'I Skrb za pohabljeno mladino nam bodi dolžnost Delovni načrti velikih državnikov in vseh strank po svetu posvečajo dandanes vso pažnjo ureditvi odnošajev ljudi v človeški družbi, tako da bi imeli posamezniki kakor tudi vse človeštvo največ koristi. Čedalje večji je obseg takih vprašanj in človeška družba ima več takšnih ljudi, ki potrebujejo od nje pomoči. Naša Jugoslovenska nacionalna stranka je tudi vnesla v svoj delovni načrt jasne smernice za najboljšo rešitev številnih socialnih vprašanj, ki jih je mnogo treba reševati najprej preko občinskih odborov. Pred dnevi so se sestali v Zagrebu vzgojitelji in veščaki, ki vzgajajo in poučujejo slepe, gluhe in neme ter skrbijo za vse ostale pohabljene otroke z duševnimi in telesnimi napakami. Ustanovili so močno stanovsko zvezo, cla bi z njeno pomočjo napredovali v svojem hudem poklicu ter zlasti poglobili zvezo med seboj in javnostjo in zbudili v tej vso potrebno pozornost za svjje varovance, ki so najbednejši člani človeške družbe. Vzgojitelji te dece imajo najhujše delo, ki ga ne morejo opravljati čisto v reda brez pomoči države in vse javnosti. Tri zadnjem ljudskem štetju so našteli med drugimi 11.000 slepih, 17.000 gluhonemih in 20.000 hromih otrok. Vsi ti in drugi telesno in duševno zaostali otroci sestavljajo strahotno število 100 000 malih pohabljencev, za katere pri nas ni zadosti vzgojnih zavodov. Treba je najti najboljši način, kako bi se dalo pomagati tej najbednejši mladini. Pohabljeni otroci, ki so prepuščeni lastni grenki usodi, so največji siromaki in pa tudi velika nesreča za vso družbo. Razumljivo je zato, da se po vsem svetu posveča tej mladini posebna skrb. Pri nas so bile brige za pohabljeno deCo malenkostne. Da, celo mnogi naši bivši občinski odbori so kljub vsej krščanski usmiljenosti, ki so jo radi izgovarjali, naravnost brezsrčno ravnali s pohabljeno deco, ki se je rodila v njihovi občini. Pisec teh vrst je poznal uglednega vaškega veljaka, ki je sedel na občinskem stolu nepretrgano pet in d\ajset let in bil splošno spoštovan. Pa je našel pisec teh vrst gluhouemega fantiča, kočar« skega sina, ki seveda ni hodil v šolo, pač pa je kazal zelo veliko nadarjenost. Ko je vprašal mater o vzrokih žalostnega otrokovega stanja, mu je le-ta med jokom odgovorila, da je bil otrok vse do tvetjega leta zdrav, da je čul in govoril, tedaj pa ga je obiskala škrlatica in mu vzela sluh. Ze naučeno govorico je pa otrok pozabil. Polno je imel olrok čudnih igračk: starih ključavnic in druge ropotije, med njo tudi staro zavrženo budilko. Cele dneve je fantič presedel v svojem kraljestvu ter razdeval in razumno spet sestavljal svoje igrače. Pa je postal pisec pozoren nanj, da bi nemara po potrebnem pouku postal iz njega dober rokodelec. Stopil je torej do župana in mu svetoval, naj se zavzame občina za siromačka in mu preskrbi potreben pouk. Silno se je začudil oblastni veljak in se zaničlj.vo zasmejal: «Kar vi sami posinovite tega pankrta, ki ga jo Bog dal za šibo svojim nemarnim staršem. Občina nima denarja za to, da bi stregla s potico vsakemu beraču, ovsenjaka bo pa že še dobil pri dobrih ljudeh, kadar bo padel nam v breme.* Hrbet je obrnil gospod župan, nato pa se je okrenil in važno zamahnil z roko: «Podpore za dobre ple-menjake požrejo ves odvisni občinski denar. Kaj bi se ne uprla vsa občina, če bi porabili denar za imajo. Se celo samostan v Novi Štifti nima tako sočnih pašnikov in bolje rejene, močnejše živine. Kdor stoji zgoraj, gleda globoko v gorski čar Dolomitov. To je divji, divji svet! Obenem pa je zelo vzvišen. Močno srce mora imeti tisti, ki hoče stanovati pod njegovimi kamenitimi gmotami In skalnati greben L V poznem poletju gre Judita z gospo županjo in nekaj deklami na planino, kjer imajo gospodarji Platterjevega doma že od nekdaj veliko kočo iz tramov za prebivanje čez poletje. Ta gorska koča stoji že tri stoletja — in tri stoletja prebivajo Platterjevi poleti gori v divjini. Koča stoji sredi široke, odprte trate, visoko nad temnim jelovim gozdom, pred vhodom v globoko sotesko, skozi katero šumi bel ledeniški potok. Tramovi te koče so od tristoletnega solnca počrneli in v avgustu stoje kakor mogočna kopa sredi zlato-rumenega polja arnike. Za njo pridejo gorski nageljni in njim poslednje poletno cvetje, vijoličasti encijan, tako da je tam gori pravi vrt. Zdaj imam dolgo in naporno pot iz doline v hrib. Z dirjanjem je konec. Moj plaveč mora korakati navzgor, plezati kakor koza. Mrcinama je najbolje. Na poslednjem kosu poti zbežita daleč naprej in me tako naznanita, da pridem, ko me že vsi čakajo. Pravim: vsi. Zakaj tudi zverinjak je šel gor. Bolj kakor kdaj prej je Judita podobna čarovnici, hčerki Circe, ki je spremljevalce ple menitega mučenika Odiseja tako sramotno izpre-uienilu. Dolomiti gledajo prebivalcem gorske koče naravnost v okna. Judita ne more trpeti zapuščene divjine. Da — če bi mogla izpremeniti Dolomite v travnike in pšeuična polja, sadiu na Sclilernu krompir in uporabiti skalnate piramide v vrtu kralja Lavrina za špalir, kjer bi privezovala ple* menito sadje... Zdaj smo v jeseni. Na grajskem vrtu cveto astre, turščica zori in trgatev se začenja. Potem pride na vrsto poslednje sadje, kostanj. Zdaj pečemo mlado turščico. To delamo nad ognjem v kaminu v veliki dvorani. S svežim sirovim maslom namažemo nežni poljski sadež in ga pojemo. Časih pa pride sladek mošt s pečenim kostanjem. To še bolje diši. In vsak dan opažam na vsem, da moramo na gradu zelo stiskati. Grajska gospa bi potrebovala novo obleko in grajski gospod nič mr.nj. Vendar pa mora iti tudi brez tega. Mesenega pride zdaj le redkokdaj kaj drugega na mizo kakor divjačina, ki jo podere mladi gospod. Na kljunače hodim in divje rane zasledujem na Vahrnskem ježem. Drozgom ne morem več nastavljati zank. To je lov za otroke in ženske! Pač pa lovim gorske ruševce in gorske zajce tam gori na Plosi. Ce pridem na Ploso, kjer so ruševci in gorski zajci, moram napraviti ovinek čez Platterjevo pašnike. Ali mi torej more kdo zameriti, da prinesem svoji dragi materi največ plena odondod? Ne more se povedati, k;.ko čudovita je moja domovina v jesenskem času. Povsod je čudovita nezemeljsko leDa. kako* liubezen. ki io mlad, srečen zemeljski otrek tudi ne nio^e opisati, ampak le občutiti. Na najnižjih grebenih leži že nov sneg, medtem ko so planine še zmerom poletno zelene; skozi jasno ozračje se pode v dolgih, leskelajo-čih se verigah divje gosi. Z grebenov sega pogled tako daleč, tako daleč. Med jelkami in smrekami stoje mecesni s skoraj svetlo obleko. Div ja češnja se barva škrlatnordeče, breza je žveplenorumena in kostanj zlat. V globinah je samo svetlikanje in žarenja. Kakor iskreč se solnčni svit se sveti jesensko listje v dolinah. Prsi dihajo globoko in prosto, srce bije močno lil veselo. Jeleni kličejo zdaj, da zveni kakor tuljenje. Vi mladi, učeni samostauski učenci, kako mi ja žal za vas! Kadar se grozeče oglasi jelen v boje-vit6 pogumnem ljubezenskem poželenju, na smete začutiti, kako vzdrhti vaše srce. Kaj veste o skrivnostni grozi tihih noči, kadar gre lovec od doma, da zasledi tulečega kralja gozdov; kaj veste o čarovniji lesketa pclnih mesečnih noči, ko preži človek ob robu gozda na plemenito divjačino; kaj o mrzličnem pričakovanju, kadar naskakuje ob mraku pomladanskega jutra zaljubljenega divjega petelina? Postanite pobožni menihi, Boga se boječi duhovniki, vi, šolarji iz samostana Nove Štifte! In zato naj vam ne zavida nekdo, ki je tisočkrat srečnejši pod svobodnim nebeškim obokom kakor vi v svojih svetih hišah, pod baldaliini in na škofovskih sedežih, ko ukazujete človeškim dušam. . • . šolanje tiste pokvek"*, namestu za tako važno panogo našega gospodarstva, k kor je živinoreja.s> Minila so leta. Mutec je odrasel in bil v spotiko vsej soseski. Neke jeseni pa so se pričeli po tistih krajih silno množiti požigi. Danes je gorelo v tej, jutri v oni vasi. Vse p-ebivalstvo je v strahu iskalo požigalca, dokler ni naključje naneslo, da so ujeli mutca, prav ko je tiščal gorečo žveplenko v neki skedenj. Pred sodniki so dognali, da je mutec iz maščevanja p^žgal 21 posestnikom domačije. Občutno so ga obsodili, po prestani kazni pa so ga oddali v prisilno dela\nico. Pa je pisec teh vrst spet naletel na oblastnega bivšega župana in mu očital, češ, da je on kriv, da je otrok propadel. Orisal mu je ogromno škodo, ki jo je imela družba od mutčevih zločinov, katera bi sicer ne nastala, če bi občina oskrbela v mladosti mutcu potreben pouk. Pod težo dokazov je priznal župan, da ni ravnal prav ne kot dober gospodar ne kot spoznaven župan. Po smrti je kes prepozen in brez koristi je zvonjenje po toči. To ve vsak čitatelj, prav tako pa bo spoznal vsakdo, da se iz nesreče, ki je zadela gori omenjeno občino, lahko prav mnogo naučimo. Poglejmo po vseh naših vaseh, zberimo uboge pohabljene otroke in jih dovedimo, dokler je še Čas, do primernega pouka, odnosno zdravljenja, saj se da še mnog mutec pripraviti do govora in mnog kruljevec do ravne hoje. Tu ni treba prav nič vpraševati, kdo sme m kdo ima dolžnost brige za te siromafke. Vsak naš pristaš se mora resno zavzeti za to važno vprašanje rešitve pohabljenih otr_k in mora zahtevati od svojih cdj bornikov v občini, da storijo svojo dolžnost in pomdgajo po načelih Jugoslovenske nacionalne stranke rešiti bedne pohabljence pred propadom, družbo pa pred morebitnim bodočim zločincem. Bogate starše pa je treba primerno poučiti, da bodo v redu skrbeli za bodočnost svojih pohabljenih otrok. Vsakdo, ki pametno motri svet okrog sebe, mora priznati, da večino zločinov izvr'e prav duševno in telesno zanemarjeni pohabljenci. Z brezbrižnostjo nasproti njim v mladosti si družba sama plete bič za bodoče Ne posnemajmo torej v tem starih zmot, temveč pokažimo, da je Jugoslovenska nacionalna stranka zbirališče pametnih, pravičnih in usmiljenih mož, ki vedo prijeti zlo pri korenini, kar največ zaleže. Politični pregled V soboto 6. t. m. je bila pctletnica zgodovinske odločitve našega velikega vladarja. Pet let je poteklo od manifesta, ki je 6. januarja leta 1929. započel novo dobo v naši zgodovini, dobo smiselnega, doslednega in vztrajnega dela za preporod in utrditev jugoslovenskega naroda in Jugoslavije. Mnogo se je v tem času storilo. Mnogo storjenega dela niti ni na zunaj vidno, saj je ta doba padla v čas, ko nas je zajela svetovna pospodarska stiska. Delo za omiljenje gospodarskih težav je zahtevalo mnogo sil in trezni ljudje, ki znajo malo misliti, mcrajo priznati, da je bilo le nam vsem v prid, da se je prav v teh hudih časih začelo resno delo. Nelahko si predstavljamo, kako hudo bi bilo, če bi nas stiska zerabila v razmerah, krkršne so bile pred 6. januarjem leta 1929. Delo sicer še ni končano, a desegli bomo vse smotre, če se bo pri nas narodna zavest še bolj utrdila in če bo voija do trernega dela še močnejša. Po umoru uglednega rumunskega ministr- hudo gonjo proti naši državi, ki ji očita oevajalne težnje. Na čelu te gonje je glavno glasilo klerikalne krščansko-socialne stranke «Relehspost». Napadalca še niso izsledili. V ponedeljek je otvori! v Pragi posvetovalni sestanek gospodarskega sveta Male antante češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Podlago razgovorov tvori načrt za gospodarsko sodelovanje držav Male antante, ki ga je odobril stalni svet Male antante junija lani, kakor tudi vse dopolnitve, ki so bile izdelane pozneje. S praktičnim gospodarskim sodelovanjem Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije se bo ustvarila osnova gospodarske obnove v Srednji Evropi. Grški zunanji minister Maksimos, ki je imel te dni v Rimu razgovore z italijanskimi političnimi voditelji, je odpotoval iz Rima proti Parizu in Londonu. Pred odhodom je dejal, dsi je imel priliko poučiti Mussoliniia o grškem načrtu za slogo in sodelovanju med narodi. Zlasti hoče Grčija doseči prijateljske pogodbe i vsemi balkanskimi državami. Pariški listi, ki poročajo o potovanju grškega zunanjega ministra ske?a predsednika dr. Duce je rumunska vlada Maksimosa po Evropi, z vidnim zadovoljstvom odstopila. Novo vlado je sestavil dr. Tatarescu. napovedujejo podpis balkanske pogodbe Postani in ostani član Vodnikove družbe! v nekaj mesecih. Pri pogodbi bodo udeležene V glavnem je bila nova vlada ob sestavi neizore- Turčija, Grčija, Jugoslavija in Rumunija. Osnova menjena. Le finančno ministrstvo je prevzel Sla-1 pogodbe bo priznanje sedanjih mej v smislu do-vescu namesto Bratianua, ki je bil izvoljen za ločb mirovnih pogodb. Pariški cTemps* piše, da predsednika liberalne stranke, pa je zato odstopil si te države prizadevajo pridobiti za pogodbo tudi po starem običaju, da noben predsednik stranke Bolgarijo, ki se pa še obotavlja. List naglaša, da ne more biti obenem član vlade. Zunanji minister Se ta nova zveza držav ne bo priključila Mali je spet Titulescu, ki še okleva. Minister za vojsko autanti, nego bo ostala samo zveza balkanski!! Ujea je čez nekaj dni odstopil. Na njegovo mesto držav, je bil imenovan general Antonescu. Dne 4 t. m. zvečer je bil v Celovcu izvršen napad na n «š konzulat. Na poslopje je bila vržena bomba, ki se je raz-počila pod okni spalnice generalnega konzula BIZELJSKO. (S m r t n a k o s a.) V vasici Gre- govcah je zatisnil 23. decembra za vedno oči daleč g. Dušana Miroševiča. Poslopje je bilo zelo poško- naokoli znani in priljubljeni 781etni posestnik devano, a človeških žrtev k sreči ni bilo. Celovška Andrej Kocjan. Pokojnik je bil delaven in skrben policija je uvedla preiskavo, da izsledi napadalca, i gospodar. Ni se bal dela, samo da bi njegova Koroški deželni glavar je izrekel našemu konzulu družina ne živela v pomanjkanju. Bog mu je pla-obžalovanje. Kakor se sodi, ima bombni atentat ; čeval njegov trud, da je postal premožen kmet. na poslopje našega konzulata politično ozadje. Ni bil pa samo delaven nn svojem posestvu, nego Že nekaj dni namreč vrši del avstrijskenga tiska | je bil tudi vnet gasilec celih 43 let. Za zasluge na Letos je krasna jesen! Kakor kraljevski plašč, lesketajoč se in plameneč, leži jesenska krasota široko nad našo .gorsko pokrajino. Judita prebiva še zmeraj v planinski koči in — jaz hodim še zmeraj na Ploso za sorskimi zajci in planinskimi jerebi. Ker pa je vendar treba nasaditi na Platter-jevi domačiji marelice, se bo gospodarica gotovo kmalu vrnila dol v svojo graščino. Nad tisoč vitkih sadnih drevesc bo nasadila, kakor da bi morala Platterjeva domačija zalagati vso Tirolsko s sladkim sadjem, ki je tako lepe barve. Pri nas doma pa varčujemo bolj kakor kdaj prej in vse, kar prihranimo — saj bo tako malo — pojde na Dunaj, kjer mora biti najstartjši mladi grof Enn-ski «stanu primerno* vzgtjen. In jaz naj dam med svojimi divjimi lasmi zarezati tonzuro? Sladka moja mati, strogi moj oče, poglejta vendar to zmešnjavo kodrov na glavi svojega za-dnjerojenca — kako bi mogle med njimi škarje napraviti okroglo plešico? Pustita, za božjo voljo, mojim lasem, naj rasejo, kakor jih pusti nebo rasti! Sedmo poglavje. Romanje h krvavečemu srcu Marijinemu. Moja pobožna mati se misli odpraviti v teh svetlikajočih se popoldnevih poznega poletja na božjo pot h krvavečemu srcu sladke Matere božje. Docela sama hoče iti. Niti hlapec ali dekla je nc smeta spremljati. Peš hoče prehoditi to dolgo in naporno pot. Zato sem zelo žalosten. Me j oče jo od te?a načrta ni odvračal. Prav tako tudi kaplan, in jaz — oh, tega ne morem. Saj hoče mati poromati zrradi mene h krvavečemu srcu Božje matere, morda bosa po ostrem kamenju, po osatu in trnju ... Zakaj pa roma tja h krvavečemu materinskemu srcu Nebeške kraljice? Zakaj? Ker krvavi srce moje matere zaradi njenega najmlajšega sina! In krvavi, ker on noče iti v Rim: ker noče postati duhovnik, ampak se hoče oženi M z Judito Platterjevo. Tisto Judito Platter-jevo, ki ima že zdaj svojega Boga in svojo vero, čeprav je še tako mlada. Zato daljna, naporna božja poti Zaradi svojega sina bo moja mati pri krvavečem srcu Marijinem klicala nebo, darovala vo-ščenko in se zaobljubila, da bi šel njen sin v Rim. postal v Rimu duhovnik in pustil Judito Platterjevo. Tcda nebo molitve moje pobožne matere ne bo uslišalo; devico Marijo bo zastonj prosila, vo-ščerka bo zastonj darovana in zaobljuba bo zastonj. Potem šele bo sveto srce meje sladke matere krvavelo zaradi njenega srečnega sina. Moja mati je šla na božjo pot. Oblekla je svojo najslabšo obleko in vzela s seboj le malo denarja. Do hribov sva jo smela oče in jaz sp.-emljati. Dalje ne! Oštela naju je. ko sva v skrbeh gledala za njo; kakor da je ne bi pustila v nebeškem in svetniškem varstvu! Vprašala naju je, kaj se ji more zgoditi? Ce le ne bi bila tako ralila in nežna; ?e le ne bi bila pot tako dolga in naporna. In ona je tako sama ... Vreme je južno. Zato sem v skrbeh, če začne pri močnem južnem vetru deževati, če zavije vroči jug stran in pritisne iznenada ledenomrzli sever, bo snežilo. Spodaj v dolini v tem letnem času ne more snežiti, pač pa v hribih. Ze v srednjevisokih gorah pritisneta lahko burja in hud mraz; saj imamo že nov sneg! Če bi bil šel z njo vsaj sin, ki je zaradi njega šla na romanje! Še zmeraj divja jug. V hiši je samotno in pusto: hišne duše manjka. Nisem mogei strpeti v praznih sobah, šel sem ven na grajski vrt, sčdel v senčuico, mislil na mater in na to, da je zaradi mene — Kakor bledikast oblak soparice leži jug nad svetlikajočim se svetom; zakaj drevje je še zmerom v svoji jesenski krasoti Iz senčnice na grajskem vrtu gledam kakor iz opazovalnice. Solnce ne more predreti južne sopare. Toda zlato jesensko listje sveti namestu njega. Kakor mora lega vroča s »para na prsi. Težko dihaš. Pri tem pa je vse tako tiho. Brez glasu je zrak. In moja rahla, nežna mati hodi pri tem ognjenem jugu po slabih poten sama! (Dalje prihodnjič.) gasilskem poprišču ga je Nj. Vel. kralj odlikoval z zlato medaljo. Bolezen, ki ga je zadela že pred sedmimi leti, je dokončala zdaj svoje delo. Smrt ga je iztrgala iz rok njegovih ljubih. Bizeljsko ne pomni tako slovesnega pogrebnega sprevoda, kakor je bil ta. V spremstvu gasilcev so peljali truplo k večnemu počitku k Sv. Lovrencu. Voz je bil ves okrašen z venci, ki so jih poklonili prijatelji in gasilci svojemu tovarišu za slovo. Ko je sprevod prispel do gasilskega doma, se je tovariš Smrke, načelnik gasilnega društva, poslovil v imenu gasilcev od pokojnega Andreja z besedami: dobivali v dopoldanskem odmoru v šoli. Kostni dan Njenega Veličanstva kraljice pa bodo proslavile naše kola-šice 12. t. m. ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma z dobrodelno prireditvijo, pri kateri l>odo sodelovali člani ljubljanske opere z operetnim programom. Ta prireditev bo slična oni lanskega leta, ki je občinstvu tako zelo ugajala, zaradi česar smo trdno prepričani, da bo ta operetni večer tudi letos prav dobro obiskan, saj je čisti dohodek namenjen spet naši siromašni deci. VIČ. (Smrtna kosa.) Pri nas je umrl v visoki starosti 86 let splošno spoštovani g. Franc Cankar. Blag mu spomin! Videm (Dobrepolje), Sv. Peter (ljutomerski srez), Cerklje; 18. januarja: Dokležovje; 20. januarja: Beltinci, Kočevje, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah. Vrednost denar] a Na borzah smo dobili v devizah (k tečaju je prišteti še premijo 28 50 %): 1 holandski goldinar za 23.09 do 23.12 Din; 1 nemško marko za 13.68 do 13.69 Din; 1 angleški funt šterling za 185.87 do 187.89 Dinf 1 dolar za 35.86 do 36 14 Din; 100 francoskih frankov za 224.18 do 225.30 Din; 100 Češkoslovaških kron za 170.18 do 171.06 Din; 100 italijanskih lir za 300.35 do 302.75 Din. Vojna škoda se je trgovala po 296.50 Din.-Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 9.12 Din. GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sej-nu so bile cene za kilogram žive teže: debeli voli 3.50 do 4, poldebeli 2 d > 3, voli za rejo 2 do 2.75, biki za klanja 2.Z0 do 3. klr.vne krave: debele 2 do 3 25, plemenske 1.75 do 2 2'i, klobasarice I.50 do 2, molznice in breje 2 do 2 50, mlada živina 3 do 4, teleta 5 do 6 Din. Cene mesa: vo-lovsko I. vrste 10 do 12, II. vrste 8 do 10, bikov, krav in telic 5 do 7, teletina I. vrste 11 do 16, II. vrste 10 do 12, sv^ža svinjina 10 do 16 Din. Sejmi 15. januarja; Sv. Filip v Veračah; 17. janiurja: Kapela (bre/.iški srez), Kostanjevica, Kotredež, Petrovče, Slovenska Bistrica, Lep uspeh vinskega sejma v Ivanjkovcih Vinarska zadruga «Jeruzalemčan» je te dni v Ivanjkovcih prirediia sejem ormoško-ljutomer-skih vin. Glede na okolnost, da lani nismo imeli preveč dobre vinske letine, kakor tudi glede na to, da je bilo že precej vina jese.ii prodanega, se je letos za sejem prijavilo manj vinogradnikov. Navzlic temu je 38 vinogradnikov razstavilo 88 vrst vina v skupni množini 1600 hI letnika 1D33. in 200 hI vina starejših letnikov. Predsednik zadruge narodni poslanec g. Lovro Petovar je s posebnim zadovoljstvom pozdravil lepo število zanimancev iz dravske in savske banovine in celo iz Avstrije, nato pa je razstavo i otvcril podnačeln k g, dr. Levičnik, ki je zastopal tudi bana dravske banovini*. Prireditev je lepo ; uspela in je pokaza*a, da so tudi nova vina prav ; dobra, vsekakor mnogo boljša, kakor je marsikdo j pričakoval. Prodanih je bilo nekaj sto hektolitrov. Cene so znašale za novo vino 4.50 do 6.50 Din, stara vina pa so bila predana no 6 do 8 dinarjev liter. Neka p?rtija je bila prodana v Avstrijo. Pričakovati je, da bodo na podlagi sejma in ogleda sklenjene še mnoge druge kupčije. Prireditev je pokazala, da so vinski sejmi v Ivanjkovcih pri'jubljeni tako pri kupcih kakor pri vinogradnikih. Franc Blatnik: Kočo so mu prodali Na koncu vasi je staroverska lesena koča, katere slamnata streha je vsa prerasla z mahom. Vsa ostala vas ima že zidana poslopja. Sivolasi, že upokojeni Miha Grmovšček, lastnik te od Boga pozabljene koče, stoji pred < rati in gleda, kako delavci popravljajo dovozno železniško progo, po kateri prevaža velika žaga svoje izdelke na železniško postr.jo. Miha se še spominja časa, ko ni bilo te železnice in ne žage tam ob robu gozda, kjer teče močno deroča reka. Zene Miha že dolgo nima več Pokopali so jo bili še na starem pokopališču. Zdaj pa nosijo mrtvece na veliko nevo pokopališče daleč od župne cerkve. Njegova rojstna vas se neprestano širi. Nekdanja majhna železniška postaja se je že tudi povečala, odkar se je lesna industrija začela razvijati v kraju. Mnogo ljudi je zaposlenih v podjetju. Mihi, ki je bil prej navajen na mirno življenje, se zdi, da je število v žagi zaposlenih ljudi neizmerno, saj neprestano sem in tja lazijo najrazličnejši tuji obra/.i. Znanci iz njegove mladosti so že davno mrtvi, a tujci ga ne zanimajo. Po starem gospodari naprej na svojem majhnem posestvu, redi po enega prešiča in molze svojo kravo, kakor je bil delal takrat, ko je bila še živela njegova žena Urša in so bili vsi njegovi otroci še doma. Zadovoljen je, da se njegr.v starejši sin Jože ne vrne domov in ne prevzame posestva, kalcoi bi bila njegova pravica in kakor to zahteva stai običaj, ker bi pač potem starec prišel na pre-užitek, za knr se pa čuti še prekrepak. Jože je zaposlen kot ključavničarski pomočnik v bližnjem mestu, a hčerki sta dobro poročeni. Kadai utegne, razmišlja Miha o vsem tem m ugotavlja sam pri sebi, da je srečen, saj nima skrbi za vsakdanji kruh, a otroci njegovi so dobro preskrbljeni. Seveda, žeca Urša mu manjka, toda zaveda se, da ji tudi ni slabo tam na stari božji njivi poleg cerkve. Bridkosn mu povzroča včasih le dejstvo, da ga ne bodo pokopali poleg nje na starem pokopališču. Pred leti so mu dejali, da bi lahko zaslužil lep denar, če bi hotel prodati hišico in zemljišče, na katerem bi se postavilo skladišče za les. Pa mu ne pade na um, da bi se ločil od svoje domačije. Ponosen je na svojo kočico in rad jo ima. Tako je že Miha star, da ne šteje več svojih let. Preko noči je padel na zemljo sneg, mrzlo je postalo in starec, da se ogreje, je hitro stopical z nogami pred hišo sem in tja. «Dober dan oče», se je zdajci oglasil s ceste krepak mlad mož. Starec se je nasmehnil. «Ali si prišel čez nedeljo domov, Jože?» je vprašal oče. !! «No, da vas malo obiš5em!» Stopila sta v kočo in Jože je pripovedoval o svoji službi, o svoji mladi ženi in o sinku, a govoril je tako raztreseno, ktkor da bi prav za prav hotel povedati nekaj drugega. Starec tega ni opazil. Njegov pogled je občudoval krepko postavo srna in otipa al blago na suknji, ki jo je imel sin obiefeno. Zdajci pa je rekel J že nenadno: ^Postarali ste se, oče. Delo vam gotovo ne gre več lahko od rok» Z naglim sunkom &i je starec zravnal: «Ze gre, že gre...» «Kaj pa je treba, da se brez potrebe mučite. Jaz dobro služim, pridite k meni!» Miha ga je vprašujoče pogledal. T-ko Jože še ni govoril. Kaj hoče od njega? Lahna nezaupnost se je lotevala starca. Jože se je smejal. «Ne, ne, za kmečka dela nisem vec sposoben. Poslušajte, oče ...» Jože mu je začel pripovedovati o dobri priliki za prodajo domačije. Lep denar bi dobil zanjo in živel bi lahko kar od obrest: s prekrižanimi rokami. Ves prepaden je poslušal Miha sina. Zdelo se mu je, kakor da je denar, o katerem je Jož® 66 * Kralj in kraljica spet v Zagrebu. V nedeljo je vrnil Nj. Vel. kralj z Bleda v Zagreb, v ponedeljek pa je prispela Nj. Vel. kraljica, ki so ;jo na postaji sprejeli maršal dvora general Di-mitrijevič, minister dvora general Antič, upravnik dvora general Vukovič, kraljevi adjutant podpolkovnik Savič in dvorna dama ga. Tavčarjeva, ki je kraljici poklonila lep šopek cvetja. Zbrano občinstvo je Nj. Vel. kraljico burno pozdravljalo. * Sreska konferenca JNS v Krškem. Te dni je bila v Stritarjevi gostilni v Krškem plenarna seja sreskega odbora JNS. Na sejo je prišla tudi večja skupina županov in predsednikov občinskih organizacij JNS, tako da je imela značaj širše sreske konference. Prisotni so bili tudi senator gospod dr. Janko Rajar, narodni poslanec gospod Alojzij Drmelj in člana banovinskega sveta župan gosp. Jožko Pfeifer in gosp. Jože Ravnikar. Konferenco je vodil predsednik sreskega odbora JNS gospod Anton Gliha. V imenu glavnega odbora JNS je pozdravil konferenco senator g. dr. Rajar, ki je poročal o političnem položaju pu občinskih volitvah. Narodni poslanec g. Drmelj je govoril o gospodarskih uredbah ministrskega sveta. O zunanjepolitičnem položaju, posebno o najnovejših akcijah za mir na Balkanu kakor tudi o spletkah proti Društvu narodov je poročal novinar g. Anton Ambrož. Da bi bile v sreskem odboru zastopane vse občinske organizacije JNS, so bili v odbor soglasno pritegnjeni gg. Matija Kožar starejši, predsednik organizacije v Velikih Malencah; župan Franc Strgar iz Leskovca; župan Ivan Dev iz Mokronoga; župan Alojzij Šiško z Rake; Josip Kapler, predsednik organizacije iz Bučke; Leopold Knez, tajnik organizacija pri Sv. Juriju pod Kumom; Franc Karlovšek, predsednik organizacije v Šmarjeti; župan Anton Kodrič od Sv. Križa ob Krki; Jožef Lukek in Matija Brezo-var, predsednik in tajn k organizacije v Št. Ku-pertu; Jožko Prijatelj, podžupan v Tržišču in Fran Babuse, občinski odbornik v Kostanjevici. O organizacijskih vprašanjih stranke je poročal sreski tajnik g Oton Ambrož. V srezu je sedaj 19 občinskih organizacij in dve krajevni organizaciji JNS. V njih je organiziranih 3376 volilcev. V srezu je 14 nacionalnih županov z 268 nacionalnimi občinskimi odborniki. V vseh organizacijah bodo določeni posebni poverjeniki z nalogo, da organizirajo nacionalno mladino v mladinske organizacije JNS. * Poslanec Petovar med volilci na Dravskem polju. Na povabilo občinske organizacije JNS pri Sv. Janžu na Dravskem polju je priredil narodni poslanec g. Lovro Petovar v nedeljo 31. decembra javen politični shod. Shod je otvoril predsednik občinske organizacije JNS g. Urek, ki je predvsem pozdravil narodnega poslanca g. Petovarja, banovinskega svetnika g. Šolarja in tajnika sreske organizacije JNS. Narodni poslanec g. Petovar je nato obširno poročal o zunanji politiki na Balkanu, o našem notranjem gospodarstvu, o industrijski politiki, uvozu in izvozu in o cenah kmetijskih pridelkov. Izredno zanimanje poslušalcev je vzbudilo tolmačenje uredb o zaščiti kmeta, o ureditvi obrestne mere, o režijskih stroških denarnih zavodov, o javnih delih, dalje o zadružnem zakonu in zakonu o bankah in hranilnicah. Po- šele osnove gasilstva, medtem ko so bile drugod že obstoječe močne gasilske organizacije pre-osnovane po določilih zakona. Tako se je Jugoslovanska gasilska zveza v dravski banovini prekrstila v Gasilsko zvezo dravske banovine. V savski banovini se je že prej pretvorila nekdanja Hrvatsko - slavonska gasilska zveza v Gasilsko zvezo savske banovine. V dunavski banovini sta bili dve gasilski zvezi, in sicer v Senti in v Pau-čevu. Ob preosnovi sta se obe zvezi združili, pridružile pa so se jima tudi gasilske čete iz Srema, ki doslej niso bile včlanjene v nobeni gasilski zvezi. V vardarski banovini so bile takrat, ko je bil sprejet zakon o gasilstvu, samo tri gasilske čete, in sicer vSkoplju, Leskovcu in Kumanovem. V zelo kratkem času je bilo ustanovljenih v tej banovini okrog 50 novih gasilskih čet. Največ jih drobno je obrazložil gospod poslanec tudi državni j® \Sk°P,ju' in sicte[; devet' v Bitolju dve med- proračun. Po poročilu se je razvila živahna debata o občinskih loviščih, izterjevanju davkov, odplačilu dolgov in obrestni meri. G. poslanec je dajal na vsa vprašanja podrobna pojasnila, za kar je žel toplo zahvalo vseh prisotnih. Na prediog g. Ureka je bila poslancu 1'etovarju soglasno izrečena zaupnica. * Lep zgled poljanske organizacije JNS v Ljubljani. Med podpornike siromašnih ljubljanskih občanov spadajo tudi okrajne organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke v Ljubljani. Med prve organizacije pa brez dvoma spada poljanska okrajna organizacija JNS v Ljubljani, ki je še od lanske božičnice v lepem spominu in ki je tudi letos priredila siromašnim družinam svojega okraja najlepšo božičnico. V telovadnici tem ko odpadejo ostale na posamezne večje kr^je. V tej banovini ni gasilskih žup. V osrednji odbor so prišli mladi ljudie, vneti narodni delavci, kar jamči, da bo tudi v vardarski banovini gasilstvo lepo napredovalo. V moravski banovini je bilo po zakonu o gasilstvu u&tanovljenih 230 gasilskih čet, tako da so vsa sr;ska mesta in tudi večje občine zastopane z gasilskimi četami. Tu banovina je imela prej samo dve gasilski četi, in sicer v Nišu in Čupriji. Z ustanovitvijo svojih mnogoštevilnih gasilskih čet pa stopa moravska banovina na četrto mesto v lazmorju s številom gasilskih čet v drugih banovinah. Tudi moravska banovina nima gasilskih' žup. V zetski banovini je malo gasilskih čet. komaj (krog deset. Zaradi prometnih in gospodarskih razmer ima organizacija velike težave. Gasilske organizacije pa se II. državne realne gimnazije je bilo v soboto j bodo !nofno razvlle v veJjih obmorskih mestih. 30. decembra zbranih okrog 100 siromašnih dru- v primorski banovini jo bila gasilska organi-zm poljanskega okraja, katerim so požrtvovalni | zacija že prcj in gteje sedaj devet gasilskih čet. funkcionarji prižgali prekrasno, dp stripa telo-!V 7etski in primorskj banovi.i! sevedt tudi ni vadnice segajoče božično drevo. Telovadnica je | gasilskih Žup. Gasilci drinske banovine so inieU bila okrašena z državnimi trobojnicami in s sliko poprej svoJe sred;g{e v Brčkem. Zborovanje za Nj. Vel. kralja, v kolu pod božičnim drevesom pa i izvedb0 pre0snove gasilstva se je vršilo v Sašo bila številna lepa darila, ki jih je organizacija rajev„ in so mu pris,)tstvovali predstavniki vseh s pomočjo požrtvovalnega dela svojih dobrotnikov j gasilakih or^hizacij v območju bivše Bosne, ga-in predvsem z gmotno podporo ministra gospoda j s5jci i7 nekdanjega srbskega območja pa se zho-dr. Alberta Kramerja, ljubljanskega župana j rovan|a niso mogli udeležiti zaradi velikih snož-gospoda dr. Dinka Puca in drugih plemenitih |njh viharjev in žametov. Gasilska župa jo samo darovalcev zbrala v skupni vrjdncsti nad 13.000 v fitft7lt TT«šW pn?M» « «pk;;<> dinarjev. * Preositova gasilstva je dovršena v vsej Jugo- slaviji, k?kor določa zadevni zakon. V nekaterih banovinah so bile z zakonom o gasilstvu položene v srezu Užiške Požege v območju bivše Srbijo, kjer so ustanovili tudi večje število čet. Vrba je zakričal, cnihče me ne more k temu p risi! iti!» Jože je skomignil z ramami. cBodiie pametni, oče. Le koristno in dobro bi bilo to za vas!> Potem sta oba onemela in ja Jože pomislil, da bo treba še malo čakati, preden se bo oče omehčal. Naslednjega jutra je šel Miha s sinom v cerkev k maši Zdelo se mu je, krkor da vsi ljudje gledajo le njegovega Jožeta in ga občudujejo. Po maši se je obema približala s svojo hčerkico Jerica, starejša Mihova hči, poročena na dobri kmetiji v domači župniji. Pogledala je Jožeta po strani, a ta ji tudi ni preveč prijazno vrnil pogleda, in p. tem, na potu proti domu, je menila, da je očeta zato poiskala, ker bi mu rada stavila pameten predlog. Svojo domačijo da naj proda in se potem preseli k njej. Njen mož da je s tem zadovoljen in misli, da bi oče tako zelo modro ravnal. <Če se bo oče odločil za prodajo, bo šel k meni , je pripomnil Jože. razumel, da so ga vsi zmerjali za bedaka, ker ne mara prodati svoje podrtije. Pri tem je mnogo pil, postajal vedno veselješi in vedno bolj se mu je.zdelo, da imajo njegova otroka in znanaci prav. Res, osel bi bil, če bi se še dalje ligonabljal s posestvom, ker bi lahko tako brezskrbno živel. Pili so dalje, nekaj napisali in starec se je na papir široko podpisal z nespretnimi kavkami, ki so se jim poznale tresoče se roke. S:n in hčerka sta ga hvalila, da je prišol naposled k pameti, in sta ga potem po-vedla domov. Drugega jutra je Miho bolela glava in ves otrpel jo bil. Zunaj je naljtaval sneg v debelih kosmičih, da se ni videlo do gozda. «I\ako zgodnja zima je letos j je pomislil, «ni še dolgo, ko sem spravil krompir, pa je že sneg fu.» Prižgal je v peči ogenj in pristavil lonec z vodo, da bi si skuhal kavo. Petem je poiskal mol it ven ik, kajti po včerajšnji pijači se mu je še vse vrtelo v glavi, pa je mislil, da je šele danes nedelja. Cital je molitvenik, a zdajci je prenehal. Z roko se je potipal po čelu. K,.ko je že bilo? Včeraj je bila nedelja in Jože in Jorca sta bila z njim. Ves prepadon se je czrl naokrog. V nejasnih obrisih se mu je začelo ntel prodati. Ne, ne. saj ni res. To je neumnost! Dovolj mu vrže posestve «Kaj vprašujete, oče?> Staicu so se zažibile uoge. Moral je sesti. • številne odjave avtomobilov v Ljubljani. Že doslej so morali lastniki avtomobilov in motornih vozil plačevati razmerno visoke davke in pristojbine. V bodoče pa se jim obljubljajo še hujše obremenitve. Državna taksa znaša že sedaj do teže 1000 kg pri osebnem vozilu 1 Din za 1 kg na leto, od 1000 do 1500 kg teže po 1-50 Din od kilograma, od 1500 kg dalje pa po 2 Din za kilogram. K temu se pridruži še banovinska taksa, ki znaša 0-50 Din od kilograma in pa 0-50 Din kot nadomestek trošarine za pnevmatiko, torej zopet 1 Din na 1 kg teže voza. Sledi še mestna davščina 1-40 Din za kilogram ne glede na težo. Pri tovornih avtomobilih znaša državna taksa 050 Din na kilogram ne glede na težo, banovin-ske takse pa je po 0-30 Din na kilogram, dalje 0-30 Din kot nadomestek trošarine za pnevmatiko, potem pa še 0-20 Din na kilogram nosilnosti in 0-20 Din na pnevmatiko, kar da skupno zopet 1 Din. Zdaj, ko vse kaž/», da stopi v veljavo novi davek, ki ga bodo morali plačevati lastniki avtomobilov v obliki lOodstotnega povečanja pri-dobnine, so se številni lastniki odločili, da vozove odjavijo. Osebnih avtomobilov je bilo registriranih lansko leto v Ljubljani 446. Med letom je bilo cdjavljenih 24 uporab voz, z novim letom pa je bilo stavljenih še 176 novih voz pod plombo. Skupno je torej od javi jenih 200 osebnih vozov aH 45 odstotkov lani registriranih vozov. Tovornih avtov je prijavljenih v Ljubljani 130, od teh jih je bilo v teku leta odjavljenih 9, z novim letom pa še drugih 23, tako da jih je skupno pod plombo 32. Motornih koles je bilo prijavlenih lani 197. Od teh je bilo v teku leta stavljenih pod plombo 28, ka'erim je sledilo z novim letom še 88 drugih motornih koles, skupaj 116 koles ali 60 odstotkov lani registriranih koles. Z nastopom novega leta je bilo skupno odjavljenih samo v Ljubljani 287 motcrnih vozil. * V naši državi imamo 143 ljudi, ki zaslužijo na leto več kakor en milijon. Beograjsko «Vreme* 6. t. m. objavlja zanimive podatke finančnega ministrstva o največjih dohodkih posameznikov v naši državi. Ministrstvo je te podatke sestavilo na podlagi davčnih prijav za posamezne vrste davka. Seveda pa ti podatki ne morejo biti popolni, ker se pri nas davki odmerjajo posebej za vsako davčno vrsto in ker nimamo dohodnine kakor v drugih državah, ki skupaj zajame in obdavči ves dohodek posameznika ne glede na to, odkod izvira. Zato ti podatki .ne morejo obsegati onih ljudi, pri katerih se dohodek v pretežni meri steka od rent (na primer od vrednostnih papirjev ali hranilnih vlog), ker se rentni davek od te vrste dohodkov odteguje pri izplačilih ne glede na osebo. Po podatkih, ki jih ima zbrane finančno ministrstvo in ki so sestavljeni na podlagi prijav dohodkov od zemljišč, zgridb in pridobitnega dela, imamo v naši državi 143 oseb, ki zaslužijo na leto več kakor en milijon dinarjev in imajo premoženja, ki vsekakor presegajo vsako 30 milijonov. Od tega skupnega števila oseb z več kakor enim milijonom dohodkov odpade na območje dravske finančne direkcije razmeroma zelo malo, namreč 18. Največ oseb z več kakor enim milijonom letnih dohodkov ima Beograd, namreč 41, potem pride zagrebška finančna direkcija, kjei je 32 takih oseb, v sarajevski finančni direkciji jih je 17, v novosadski 11, v splitski 9, niški in banjaluški po 5, v skopeljski 4 in v podgoriški 1 oseba. V primeri z drugimi državami je število oseb z dohodki preko enega milijona dinarjev pri nas razmerno majhno, kajti v sosedni Avstriji, ki ima za polovico manj prebivalstva kakor Jugoslavija, je nad 2000 oseb z letnimi dohodki, ki presegajo ustrezajoče zneske po milijon dinarjev. * Zanimivo povest «Dedinjo grajskih zakladov*, ki jo je napisal naš prijatelj Sotoščan, bomo začeli objavljati. Soteščanove povesti vedno ugajajo, a ta bo še posebno všeč vsem bralcem in bralkam. Snov povesti je vzeta iz starih časov. Vsebina jo izredno napeta. Opozorite one, ki še niso naši naročniki, naj se naroče zdaj, ko bo ^Dedinja grajskih zakladov* začela izhajati. Naj ne zamude te lepe povesi i! * Krajevni šolski odbor v Teznu pri Mariboru je daroval Ciril-Metodovi družbi namesto venca I na grob bivšega šolskega upravitelja Antona Brumna 300 Din. Lepa hvala! * Obratovanje v hrastniških industrijskih pod jetjih. Pri rudniku se je začelo novo leto z rednim obratovanjem, ki je za rudarje nekaj tako neverjetnega kakor kaka pravljica. Za prvih 14 dni v tekočem letu ni napovedanih nobenih praznovanj. Iz nenavadno dobrega začetka pa se seveda ne da sklepati na boljši potok leta ali c°lo na konec stiske. Zaradi "ečletmh praznovanj so rudarji čisto obubožali in bi si lahko opomogli samo z večletnim popolnim obratovanjem. Žalostno pa se je začelo leto za steklarje. Zaradi pomanjkanja naročil so spat ugasili veliko steklarsko peč ali cbanjo* in se bo začasno obratovalo samo na mali stek'arski peči na lonce. Zaposleni bodo samo starejsi steklarji, ki imajo velike družine, po nekaj dni na teden. Zaradi omejitve obrata v steklarni bo spet nekaj sto ljudi brez posla, kar bo nov udarec za ves kraj. Kemična tovarna pa obratuje že nekaj let enako-merno tako, da delo pri nekaterih oddelkih napreduje, pri drugih pa nazaduje. Število zaposlenih delavcev se giblje med 100 in 400. * Smrtna nesreča uglednega ljubljanskega obrtnika. Te dni se je v svoji delavnici v Slomškovi ulici v Ljub'jani smrtno ponesrečil znani pekovski mojster Josip Starič. Pri pregledu peči v pekarni mu je spodrsnilo, da je padel z visoke peči na tla in si prizadejal hude notranje po-škodbe. Domači so takoj poklicali zdravnika gospoda dr. Sporna, ki pa ponesrečencu ni mogel več pomagati. Po nekaj urah trpljenja je Josip Starič izdihnil. * Smrt ob vlaku. V Sodražici so te dni pokopali tamošnjega mizarskega mojstra Ivana Vesela, ki je postal žrtev nesreče. V soboto zvečer se je z vlakom vračal domov iz Ljubljane. Med vožnjo je malo zadremal in je na pestaji Žlebiču v največji naglici skočil iz vlaka, in sicer na levo stran na kup visoko naloženega zmrzlega snega. Na snegu se ni mogd obdržati in jc omahnil najprej na stopnišče vlaka. Ko je vlak krenil, je nesrečnik padel pod njega. Nesreča se je dogodila tako naglo, da ni postal nihče na njo pozoren. Nesrečnega mojstra so našli v nedeljo zjutraj mrtvega na progi tik pred prihodom jutranjega vlaka. Pokojni Vesel je bil marljiv in napreden obrtnik, znan daleč na okrog, poleg tega pa tudi požrtvovalen član gasilskega društva in raznih narodnih društev. Zapustil je vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Zvestega tovariša so spre-; mili na zadnji poti gasilci, v slovo pa mu je zapel tudi sokolski pevski zbor. * Dve nesreči pred sodiščem. 30. junija leta 1928. je utonila v vasi Dubrmju pri Mariboru pred domačo hišo v mlaki dveinpoiletna hčerka' posestnika Lipoža. Posestnik je nsto ml ko ogradil, pa je začela ograja razpadati, ker se ni nihče brigal zanjo. Nesreča je hote:a, da je letos v juliju utonil v mlaki drugi Lipožev otrok. Zaradi zanemarjenja otrok sta se te dni zagovarjala pred mariborskim sodiščem oba roditelja. Oče in mati sta bila obsojena vsak na štiri mesece ječe. pogojno pa na tri leta Rane zaradi predolgega iežanja. | Če se uporablja preizkušeno zdravilo «FITONIN»,' , izgine že po nekoliko dneh neprijeten duh, bolečine so manjše, tkivo se okrepi in rana se začne celiti. Steklenica 20 Din v lekarnah. Poučno knjižico št. 16 pošlje brezplačno Piton, dr. z o. j., Zagreb 1-79. «Kaj pa vam je? Saj ste mi včeraj dali pooblastilo, da lahko sklenem prodajo hiše in posestva.* Starec je planil pokoncu. ^Pooblastilo sem ti dal? Ni res. Pijan sem bil.?. cBodite pametni, oče. Vse je že sklenjeno pred sodiščem in se ne da nič ve£ izpremeniti.* na preiskava je ugotovila, da je b'l ta ponor iec prinešen odnekod z dežele, iz kovnice. ki je oblestvo že pred časom izsledilo, j * V "ilvestrovi noči po nedolžnem nož v srce. Jože J^mar, doma iz Zloganja, uslužben pa pri Jožku Tomincu v Št. Rupertu na Dolenjskem, se je na Silvestrovo ckoli polnoči mirno odpravil (lomov soat. Preden je legel, je začni pred gospodarjevo hišo divje kričanje. Radoveden, kaj se dogaja, je pohitel z dvorišča na cesto. Komaj se je pojavil, se je že zr kadil vanj neki divjak in ga s stiletom zabodel naravnost v srce. Smrtno zadel se jo nesrečni Jamar zgrudil in na mestu izdihnil. Jože Jamar je bil splošno znan kot mir^n delavec, zato vse ljudstvo obžaluje njegovo usodo. * Zagonetna žrtev morilca na Silvestrov večer. Na novega leta dan je bila najdena v svoji hiši mrtva SOletna posestnica Marija Pristavnikova v Dragučevi pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Ljudje so o njeni nenadni smrti in njenih vzrokih marsikaj govorili, kar je prišlo na uho tudi oblastvom. V hišo pokojnice je odšla občinska komisija z mrliškim oglednikom, ki je ugotovila, da je pokojnica umrla nasilne smrti in da je bila najbrže zadavljena. Na njenem vratu so bili vidni znaki davljenja, več prask pa je imela tudi po vsem telesu, kar priča, da sta se pokojnica in morilec med seboj hudo borila. Zločin je bil bržk.me izvršen na Silvestrov večer. Preiskava se nadaljuje. * Zaradi bede v smrt. Te dni zjutraj so našli v |Trboljah v njegovem stanovanju obešenega delav- j ca Cvetka Antona. Obesil se je že ponoči in je bila vsaka rešitev izključena Pokojnik je delal 27 let v Nemčiji in se je moral vrniti domov. : Da bi mogel prejemati pokojnino, ki 3i jo je prislužil v Nemčiji, bi moral po predpisih služiti doma še vsaj 36 mesecev. Pred kratkim je bil sprejet v delo pri Dukičevem podjetju. Slabe gmotne razmere so najbrže gnal;- siromaka v obup. Štel je 47 let in zapušča ženo. Slabim. Znanstveno je dognano, da regulira ekstrakt iz življcnjetvorne žleze zdrave in močne živali (Kale-fluid), prihajajoč v organizem izločeval« j delovan je vseh žlez, krepi ves organizem in uravnovesila živčni sistem tako, da postane človek kiepak. akti-I ven v življenju in sposoben za delo in borbo za , svoj obstanek. — Brezplačno pošl|cuio detajlno (literaturo Zahtevajte jo od: Miloš Markovič, Beograd, NjeguSeva 5. Kalefluid se prodaja v lekarnah in drogerijah. Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pod S. br. 10.537/33. * Skrivnostni /Ukovci. Posestnik in živinorejec g. Josip Kuliu v Raz vanju, ki še zdaj čuti posledice lanskega napada, zaradi katerega sta bila uapadalca nedavno obsojena na daljšo ječo, je v noči na nedeljo čul, da lajajo njegovi psi pri gospodarskih poslopjih prav divje in besno. Zato je ■ vzel nabito dvocevko in odšei pred hišo, odkoder je opazil v bližini svinjskih hlevov tri moške postave. Ker se na njegov klic «Stoj!» niso hoteli j pokoriti, temveč so izkušali zbežati v bližnji gozd, ;je g. Kulin oddal za njimi dva strela, od katerih je eden zadel zadnjega neznanca, da se je na mestu s pridušenim kr.koin zvrnil na tla. Kuhn se je nato vrnil v hišo in ponovno nabil puško, okrog 4. ure zjutraj pa se je napotil v spremstvu na kraj dogodka, kjer pa ni naše! zadetega neznanca, temveč samo močno pohojen sneg in velike mlake krvi, znak, da je bil eden neznancev nevarno ranjen in *ta ga njegova tovariša nato odpeljala v smeri proti Hočam. Sum, da so bili neznanci vlomilci, ki so hoteli najbrže odpeljati g. Kuhnu kako pitano svinjo iz svinjaka, se potrjuje, ker se doslej Se ni javil v mariborski bolnišnici ali pri kr.kem zdravniku neben obstrelje-nec. Prebivalstvo se opozarja ra ta dogodek in naj sporoči morebitne podatke o kakem ranjencu, ki bi kie na kmetih iskal pomoč, najbližji orož-niški postaji. * V dobi epidemije liripe nam pri vsakem koraku grozi nalezljivost. Če se hočete popolnoma zavarovati pred takimi nalezljivostmi, potem za-uživajte redno postile Panflavin «Bayer«, ki jih pozna ves svet kot izvrstno desinfekcijsko sredstvo. * Koračnica denarja na Črnučah. Črnuški orožniki so privedli v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča družino Šubljevo: mater, hčerko in še dva mlajša sinova. Vse to v zvezi s preiskave zaradi ponarejanja kovancev po 20 in £0 Din. Ključavničar France Šubelj, ki je bil aretiran in odveden v zapore že pred novim letom, si je napravil model za oba kovanca na preprost, a dober način. Napravil je »lične kiešče, kakor jih rabijo cerkovniki za hostije. Orožniki so zaplenili štiri kovance po 20 Din in 12 po 50 Din. Šubelj je že nad pol! leta ponarejal srebrnike in jih razpečaval po raznih gostilnah. Sam je priznal, da je spravil za 2000 Din ponarejencev v promet. * Žrtev pretepa pred 15 leti. Med božičnimi prazniki je umrl v banovinski bolnišnici v Slavonskem Brodu Ignac Kegljevič iz Dolnje Brezovice pri Št. Jerneju. Smrt je zakrivil močan uda-rec, ki ga je pokojnik dobil pred 15 leti. Takrat je v Drami pri Škocijanu pozno zvečer prepevala na vasi gruča fantov iz Drame in okolice. Po naključju je prišel mimo po cesti Ignac Kegljevič v družbi s svojim mlajšim bratom in dvema tovarišema. Dramčani so začeli izzivati. Kegljevič je skušal obe družbi pomiriti in je stopil nekoliko ' bliže k nasprotnikom. Tedaj ga je nenadno neki Tomaž iz Ruhtne vasi udaril s kolom po glavi. Prizadejal mu je veliko rano v duplinici med nosom in čelom. Brat in oba tovariša so odnesli ne- varno poškodovanega fanta v neko hišo in poklicali zdaj že pokojnega zdravnika g. dr. Trenca. Ta je ugotovil, da je rana smrtnonevarna in da obstaja velika nevarnost, da zadene poškodovanca možganska kap. Telesna moč je pripomogla, da je poškodovanec po nekaj mesecih ozdravel. Napadalec je bil nekaj časa v zaporu; ker pa je Kegljevič okreval, so ga izpustili Dobro leto po pretepu se je Kegljeriču rana nenadno odprla in iz nje je začel teči gnoj. Rara pa se je spet zacelila in Kegljevič ni čutil bolečin. To se je ponavljalo potem vsako leto. Dve leti po nesrečnem dogodku se je Kegljevič izučil za ključavničarja in odšel v službo v Slavonski Brod, kjer je bil zaposlen v tovarni za vagone. Pridnega mladeniča so imeli predstojniki radi in zato je hitro napredoval do višjega monterja. Pred božičnimi prazniki je nenadno začutil v glavi bolečine. Ker se je to dodajalo prej vsako leto, ga to ni preveč motilo. Bolečine pa so postajale vedno ~ujže in na božični večer ga je zadela možganska kap. Odpeljali so ga v banovinsko bolnišnico, kjer ,'e tretji dan podlegel poškodbi. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zakadi udarca. Ker se mu zadnje leto rana ni odprla se gnoj ni mogel izteči, ka» 'e postalo usodno. Truplo so prepeljali v rojstno vas Dolnjo Brezovico, kjer so ga pokopali. Priljubljeni pokojnik je štel šele 37 let. * Roparski umor v Malem Brebrovniku pojasnjen. O zverinskem umoru, ki je bil izvršen v Malem Brebrovniku v noči na 22. decembra, smo že pisali. Žrtev je bil 651eti_i samski viničar Anton Balažič, ki je bil prav skromen mož ter je v prostem času popravljal in tudi izdeloval različno železno orodje. Bil je izredno štedljiv. Umor-jenca so našli 22 decembra zjutraj. Balažič je imel celo vrsto smrtnih vbodov in polomljena skoro vsa rebra, kar dokazuje, kako živinsko so zločinci obdelovali svojo žrtev. Kraj Mali Brebrov-nik spada še v območje ormoške orožniške postaje. Ondotno oro?ništvo je takoj po razkritju zločina uvedlo preiskavo. Ze 25. in 23. decembra je bilo aretiranih osem ljudi, vendar pa se je kmelu pokazalo, da ti niso zločinci. Preiskava je bila res težavna, kajti ni se dalo niti ugotoviti, kaj je prav za prav bilo umorjencu odneseno. Balažič je namreč živel samotarsko in ni imel navade nikogar sprejemati v hiši. Obenem s preiskavo ormoških orožnikov so uvedli zasledovanje za zločinci tudi ivanjkovski jiožniki. Palrulja, obstoječa iz narednika g. Fianca Podjaverška in kaplarja g. Isa Mašoviča, je vendarle prišla na pravo sled in zasačila zločince. Dne t L m. je našla patrulja večino naropanih reči pri viničarju Jožefu Bohincu pri Zsleznih durih v občini Ljuto-meru-okolici, kamor so jih ziočinci spravili. Bohinc in njegova žena sta izdala, da sta morilca brata Janez in Anton Bohinc, sokrivdo pa valita tudi na Miliko Vogrinčevo in na njenega brata Janka. Od bratov Bcbinčev je SOIetni Janez ože-njen in znan pretepač, ki je bil že večkrat prej kaznovan. Zdaj je bil viničar pri Mali Nedelji, do 1. novembra lani pa je bil za viničarja v Jeruzalemu. Anton šteje šele 22 lat in stanuje pri Janezu. 301etna Milika Vogrinč va j a vdova, sorod-nica morilcev in ima stanovanje v neposredni bližini, kjer je stanoval Balažič. Milikin brat Janko je delavec, star 21 let. Stanuje pri svojem očetu v Malem Brebrovniku. Ivanjkovska orožniška patrulja se je te dni napotila z "ozom k Mali Nedelji, kjer je dobila oba brata Bohinca in ju takoj zaslišala. Pri preiskavi so se našle še neke reči, lasi umorjenca. Pod težo d( kazov sta brata naposled priznala zločin. Bila sta nato aretirana. Takoj po tej aretaciji je bila aretirana tudi Milika Vogrin-čeva, ki jo morilca dolžita, da je sestavila načrt za grozni umor, in njen brat ."'anko. Vsi so bili izročeni sreskemu sodišču v Ormožu. * Ženo je branil. Na novega leta dan sta se pojavila pri listnjsku posestnika Ign. Mustra v Gruš-kovcu posestnikova sinova Ivan Pistarič iz Gruš-kovca in Tetiikovič iz Brezovca ter brez vzroka napadla njegovo ženo. Muster je prihitel ženi na pomoč, zaradi česar sta se zlikovca spravila nadenj, ga porezala z nožem po obrazu in mu izbila en zob. Muster je moral v ptujsko bolnišnico. IZ POPOTNIKOVE TORBE ROPARSKI VLOM V SAMOTNO HIŠICO. Lopata pri Celju, januarja. V noči na soboto je bil na Lopati pri Celju izvršen roparski vlom, ki je razburil vse prebivalstvo. Na Lopati precej daleč proč od sosedov imata hišo in posestvo 831etna Franja Gro-belnikova in njena 681etna sestra Rozalija. Pri njima živi in jima pomaga pri gospodarstvu še 591etna Katarina Hribarjeva. V usodni noči je okoli polnoči vdrl v mirno hišico neznan ropar, da jo opleni. Ropar je prišel k hiši, ko so v njej vse tri ženske mirno spale. Zadaj je prislonil na hišico lestev, po kateri je prišel na streho, odkoder je izkušal vlomiti v hišo. Odstranil je sneg in slamo, vendar ni mogel v notranjost. Zato se je splazil še više na vrh streh, kjer je prav tako odstranil sneg in slamo in se splazil v hišo. Ropot je zbudil ženske v hiši in je šla zaradi tega ena žensk v vežo, da vidi, kaj se godi. Toda že je začel neznanec mahati po njeni glavi z dolgo pištolo, da se je uboga žena zgrudila na tla. Zahteval je od nie denar. Ko je ležala ženska na tleh, se je odpravi) v sobo, ker je gotovo mislil, da je na tleh ležeča ženska v nezavesti. V sobi, kjer sta bili ostali dve, je nadaljeval zločinsko početje. Obdeloval je obe s pištolo po glavi do nezavesti. Medtem se je pa ona v veži toliko opomogla, da je zbežala iz hiše in šla klicat sosede. Ropar je medtem brskal po hiši, našel pa le 70 Din gotovine. Pobral je denar in izginil v noč. Ko so prišli sosedje na pomoč, so videli v hiši vse razmetano, obe ubogi ženski pa sta ležali v nezavesti v mlaki krvi. O roparju že ni bilo več sledu. Sosedje so takoj odšli v Celje po zdravnika, ki je prišel na kraj zločina in obvezal ranjenke. Že zgodaj zjutraj so bili obveščeni o roparskem napadu tudi orožniki, ki so takoj začeli zasledovati zločinca. Stanje obeh sester se je tako poslabšalo, da so ju morali prepeljati v celjsko javno bolnišnico. Obe imata zelo nevarne poškodbe na glavah. Hribarjeva je ostala v domači oskrbi. Sum roparskega napada je padel na 351etnega brezposelnega delavca Ludovika Jošta, očeta petih otrok, pristojnega v Gotovlje in stanujočega v Celju. Jošta, ki je lani delal pri Grobelnikovih, v usodni noči ni bilo doma. Spričo raznih oteževalnih okolnosti so osumljenca aretirali v njegovem stanovanju, kjer so našli v postelji močno okrvavljene hlače. Jošt je najprej trdil, da ne ve, zakaj so hlače krvave, potem pa je izjavil, da je klal petelina. Krivdo zanika. Preiskava bo pokazala, ah je sum opravičen ali ne. SMRTONOSEN STREL PRI TIHOTAPSTVU. Mala Nedelja, januarja. Nedavno je obmejna straža v Prekmurju ustrelila na begu posestnika Husjana iz Bodislavcev, ki je bil na tihotapskih poslih. Bil je takoj mrtev. Njegov ranjeni spremljevalec se zdravi v bolnišnici. Krik nepreskrbljenih otrok in žalujoče žene naj bo vsem, ki nepremišljeno tvegajo življenje za tihotapske strasti, svarilo, naj v bodoče opustijo to nevarno in nelepo početje in naj rajši krenejo na pravilno pot zaslužka, ki je vreden človeške družbe. SMRT POD PLAZOM STREHE. P r e z i d, januarja. Na novega leta dan popoldne je zasula velika plast snega, ki je zdrsnila raz streho, tri dečke v starosti 7 do 10 let, ki so se igrali pod kapom pred hišo peka Potočnika v Prezidu. Nesrečo je zapazila prva mati enega ponesrečenih otrok, ki je takoj pogrešila otroke, katere je videla kratko pred nesrečo na mestu, kjer je bila zdaj nakopičene. velika plast snega. Tudi je čula izpod snega zamolklo stokanje in plakanje. Hitro je opozorila na nesrečo sosede, ki so takoj priskočili na pomoč. V kratkem času se je na kraju nesreče zbrala množica ljudi, ki so začeli brez odlašanja razkopavati nagrmaden sneg, in so res kmalu dobili prvega ponesrečenca. Ko je prišel deček k sebi, je z znamenji pokazal, da sta v snegu še dva njegova tovariša, ki so ju tudi takoj nato odkopali. Eden obeh ponesrečencev je bil še pri življenju, a drugi, in sicer sin pekovskega mojstra g. Potočnika, je kmalu umrl za dobljenimi poškodbami. Vsa vas pomiluje nesrečne starše, ki so tako nepričakovano izgubili marljivega sinka. NASI NA TUJEM Erkenschwick (Nemčija). Narodno slovensko žensko društvo, ki šteje 27 članic, prosi za majhen prostor v «Domovini». Zahvaljujemo se gospem od konzulata v Dusseldorfu, ki so nas na Silvestra obiskale in našo deco obdarovale. Prav tako lepa hvala predsedniku Zveze jugoslovanskih delavskih društev g. Pavlu Bolhi, ki mnogo stori za nas. Srečno novo leto želimo vsem bralkam BELOKRAJINSKI DOGODKI. : predsednica Zorko Terezija, rojena Korbar; podpredsednica Savšek Marta, roje-S e m i c, januarja. na v Hamborn-Briickhausenu v Nemčiji; 1. bla-L. 1927. so trasiraJi novo cesto Semič—Semič gajnica Lokar Jožefa; 2. blagajnica Kovač Ana^ postaja, ki so jo 1.1928. dovršili. Potrebno je bilo ! preglednica blagajne Dreo Marija; Hrovatič Ma-I seveda zaradi te ceste odvzeti mnogim gospodar- j rija, rojena Peterim; Zokolj Pavlina, rojena Bian-| jem kose zemljišč, da se je cesta mogla zgraditi. I chi; Peterlin Terezija; Peterlin Marija; Dolar Ljudje so radi dali svojo zemljo, ker je bila ob- Marija; Tomažič Alojzija; Hlačar Marija; Hlaear. ljubljena odškodnina in ker je ta cesta Semiču v Elizabeta; Fekonja Neža, rojena Povhe; Beve Ro* prid. Odškodnine pa dolgo niso mogli dobiti.! zalija, rojena Negro; Pevec Marija, rejena Krhli-30. decembra lani se je naposled vendar izplačala kar; Sever Ivana; Hiti Marija; Koncinja Msrijaj v Semiču 114 gospodarjem odškodnina v znesku j Jezernik Marija; Jezernik Amalija: BlažiČ Fran-| 129.528 Din, tako da so nekateri posestniki dobili: či?ka; Hrovatič Pavla; Vezovišek Mririja, rciena kar blizu 10.000 Din, kar je danes za našega kmeta že velika vsota. Ljudje so zdaj seveda zelo zadovoljni, ker je danes ta denar mnogo dražji, kakor je bil 1.1927., in ga tudi znajo bolj ceniti kakor takrat. Ob koncu decembra je imel naš novi občinski odbor tretji sejo, na kateri je predvsem sklepal Kopač; Hriberšek Ana; Zupane Amal"«. rojena Krenčič. Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo. . ..vencem v Poruhrju javljam, da imam uradno dovo-» Ijenje od sodišča v Gladbecku in deželnega sodišča v Essenu za tolmačenje vseh jugoslovenskih' uradnih listin v nemško besedo. Jugosbven, ki 0 prošnji domačega Sokola za potrebno stavbišče ! potrebuje prevode, naj se zaupno obrne pis eno za gradbo Sokalskega in Gasilskega doma. Neka- j ali ustno na podpisanega: Mlakar Franc, Clad- jteri občinski možje so sicer nasprotovali ugod- beek, Horsterstrasse 73, Westfalen. 1 nemu rešenju te prošnje, a je bila ta naposled j lz Herne-Sodingen-Holthausena (Nemčija) nam | vendar z 15 proti 4 ugodno rešena. Razprava je pišejo: Tudi mi želimo vsem znancem in prija-i trajala nad poldrugo uro in je šolski upravitelj! teljem doma kakor v tujini obilo srsče v "ovem g. Razpotnik moral zelo temeljito objasniti smotre letu. Tlači nas huda stiska zaradi br- i sokolstva in gasilstva. Ljudje bi se morali zave- : in smo morali božičnico letos n o j dati velikega pomena sokolskih telovadnic, ki \ skromno. Hvala predsednik i Zveze jveii-nam vzgajajo zdrav naraščaj, kar ne bo le v skih delavskih društev g. Pavlu Bolhi, ki nam jo prid državi, nego tudi občini, ki si bo vzgojila 1 pripomogel do denarne podpore. Prav tako hvala sposobne delavce za bodočnost. Gasilsko dru-1 podpredsedniku g. Francu Doberšku, ki na« jo sivo, ki ga imamo že čez 40 let. in Sokol, ki šteje obiskal. — Išče se družina Maksimilijana Polška, že 21 let. bosta tako prišla do prepotrebnega ki je pred desetimi leti stanovala v Sodingenu-I doma, ki bo bržčas že letošnjo jesen dograjen.1 Herni, Nemčija. Tam je še več sester Pclškove Pozdravljamo odločni nastop občinske uprave z žene. Zglasi nrj sena naslov: Ignac Bebar. Herne, županom g. Kočevarjem na čelu, ki je po dolgih Flotmannstrasse 84, Westfalen. letih moledovanja zdaj ustregla našim vrlim So- j Combelle-Jlines de Brasac (Francija). Da bi kolom in gasilcem. Vrata novega doma bodo tudi tu stiske ne poznali, kakor se je pisalo, ne drži, pri nas vedno odprta vsem posvetnim gospo- ker jo vsi čutimo, odkar so nam procente odvzeli darskim društvom. }in delo na ponedeljke ustavili. Prav posebno se Silvestrov- večer, ki ga je priredil naš vrli pozna stiska za večje družine. So tudi družine z Sokol, je nad vse lepo uspel in zopet dokazal, da' osmimi člani, pa bodita same d\a na šiht. Novih med našimi domačini vlada vedno večje zanima-j delavcev rudnik seveda ne jemlje več v službo, nje za prosvetno delo. Uprizorili so burko «H!a- ( Še hujše bi Lilo, če bi ne bila tukaj tvornica, v če», ki je povzročila obilo smeha. Zlasti uspela katero hodijo naše žene in dekleta šivat. Srečno sta s svojima vlogama s. Justa in br. Plut, a tudi novo leto želimo uredništvu, čitateljem in čita-vsi ostali so svoje vloge lepo igrali. Sledili so še' teljicam cDomovine* in vsem ožjim rojakom^1 šaljivi nastopi »Kovači in štorklje«, kjer moramo'Jože in Marica Zgajnnr z rodbino (Velike Lašče), pohvaliti zlasti sestre Skokovo, Hafnerjevo in' Anton in Marija Znidaršič (Štrukljeva vas), Franc Kočevarjevo, a prezreti ne smemo niti polnoč-j Jerman (Dolnje Jezero pri Cerknici), Ivan in Jo-nega govora naraščainika Tončka Štrumblja, ki;žefa Udovč (št. Rupert na Dolenjskem), Valentin je s svojim lepim nastopom vse presenetil. Drofenik (Šmarje pri Jelšah), Vinko in Marija; Občni zbor Sokola v nedeljo dne 14. t. m. ob Udovč (Št. Rupert na Dolenjskem), Štefan, Jo- pol 14. v prostorih nove šole. Udeležba za člane obvezna. Ob tej priliki omenjamo, da bi bila za novi Sokolski in Gasilski dom potrebna nabiralna akcija, ki bi jo domačini in tudi drugi gotovo radi podprli glede na plemenite smotre teh društev. V Stranski vasi pri Semiču je 4. t. m. umrl Matija Judnič v 94. letu starosti. Starček je bjl oče pokojnega staroste semiškega sokola br. Josipa žefa in Peter Kovač (Stranice pri Konjicah), Franc Grmek (Rakitna), Metod Lajevec (Lilija). Izgube naših rojakov v ameriških Laiikeh, Clevelandska «Ampriška Domovina j je poročala,1 kako je v raznih ameriških bankah za mrzlih naj-' manj 25 milijonov dolarjev od prihrankov sloven-1 skih rojakov. V poročilu so bili navedeni razni denarni zavodi s trditvijo, da se nihče ne poteguje za slovenski in hrvatski denar, ki je v njih Judniča. Kljub visoki starosti je še vedno posegal zamrznil, medtem ko se domači slovenski denarni' v javno življenje in bil vedno zaveden napred- j zavodi napadajo in sumničijo. 'He v' >(w. 15, Rue afayette, PARIŠ odpremlia denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bailčne »osle nai-kulantiitje. Poštni uradi v Belgiji Franciji, Holan-diji in I uk«eiiihnrsu =prejpmajo plačila na nnše čekovne račune: Belirija št. V»>4-b4. Bruxelles: Francija: št. 11I?-; Ned. Uienst; l uk*emhuig: št. V*>?, Luteinbourg. — \a rahlevo pošljemo brezplačno naše črkovne nakaz Mre. S>> Betetta s spremljevanjem radijskega orkestra; 20.45: koncert Komornega tria (Trost, Miiller, Svetel); 21.45: kvartet mandolin; 22.30: čas, poročila. Četrtek, 18. januarja: 12.15: reproduciran orgelski koncert; 12.45: poročila; 13.00: čas, operne uvertire ua ploščah: 18.00: ^Postrežba bolnikov* (Govekarjeva); 18.30: srbohrvaščina (doktor Rupel); 19.00: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 19.30: plošče po željah; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila, radijski jazz. Petek, 19. januarja: 11.00: Posavje II. (Josip Lapajne); 12.15: naše vojaške godbe igrajo na ploščah; 12.45: poročila, 13.00: kvarteti in okteti bodo peli v reproducirani glasbi; 18.00: «Bratje, zdnj stopimo v kolo (reproducirana glasba); 18.30: predavanje ZKD; 19 00: «Sokol, šola in dom* (Marjan Tratar); 19.30: < Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka); 20.00: Wagnerjev večer (Marčec-Olupova in Marčec); 20.45: radijski orkester; 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski jazz. Sobota, 20. januarja: 12.15: baletna glasba na ploščah; 12.45: poročila; 13.00: čas, za vsakega nekaj (pester reproducirani koncert); 18.00: reproducirani koncert slavnih tenoristov; 18.30: dolenjski šaljivec (Viktor Pirnat); 19.00: «Ljud-ski nauk o dobrem in zlu* (dr. Veber); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: lahka glasba (radijski orkester); 20 30: kuplete s spremljevanjem harmonike bo oel Niko Slapar, vmes harmonika solo (Kuhar); 21.15: samospevi Justi-re Dolenčeve; 21.45: čas, poročila; 22.05: radijski jazz. Praktični nasveti Pranje volnenih nogavic. Če volnene nogavice mnogokrat operemo, postanejo trde. Temu se izognemo na ta način, da nogavice najprej dobro operemo z milom in jih v čisti vodi speremo. Nato jih denenio v mlačno vodo, v kateri smo raztop:li vinski kamen (ua en liter vode pel žlic vinskega kamna) ter jih preperemo, otisnemo in de-nemo sušit Nogavice so, ko se posušijo, spel mehke, volna pa je prožnejša, da tako ne trpi in se ne trga. Pajčolani, ki jih dalje časa nosimo, postanejo grdi in so zmečkajo. Da to preprečimo, ne smemo pajčolana prati v vodi, ampak ga moramo pomo-* čiti v čist špirit in ga previdno malo otisniti, nato pa ga dati sušit. Špirit pajčolan očisti in j obenem nekako poškrobi, aa s j vid. »potem kakor nov. Kadar kupujemo vanilijo. pazimo na to, da izberemo t?ko, ki je bolj sivka ste barve. Taka je sveža in okusnejša. Vanilija čr..e barve pa je po navadi že stara ali pa celo pobarvana. Umivalnik. Da se nam v umivalno skledo ne vleze preveč umazanost. jo moramo.po vsaki rabi temeljito umiti z milom in krpico. Ce pa je zelo umazana, je treba namiliti krtačico in z njo zri-bati skledo, da se vsa umazanost odstrani. Nato skledo splahnemo s čisto vodo in obrišemo s suho krpo. Ozebline na nogah se dajo zdraviti na ruski način: kopljite si noge zvečer tri minute v vroči vodi, nato tri minute v mrzli vodi, ponovite obe kopeli, nato si nogi krepko oterite in dobro osušite, časih jih mažite s kafrnim cvetom, časih s kakšno običajno mažo. Skrbite za dobro obuvalo, ki naj ne bo niti tesno in niti re neprodušno. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 14. do 20. januarja. Nedelja, 14. januarja: 7.30: cKmetijska siiska> j(inž. Pire Alfonz); 8.15: poročila; 8.30: «Gimna-stika* (Pustišek Ivko); 9.00: versko predavanje; 6.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: verska glasba; 10.00: < Iz alkolio-logije* (Puhar Leopold); 10.30: pevski zbor cSvo-l>ode» iz Rogaško Slatina; 11.15: slovenska glasba (radijski orkester); 12.00: fes, ruski instrumentalni in vokalni reproducirani koncert; 16.00: kKisanje krme* (inž. Sadar Vinko); 16.:;0: Ljudska igra «Županova Micka* (Delakov gledališki studio); 17.K0: citre in harmonika ua ploščah; 20.00: mednarodni prenos iz Prage; 22.00: čas, poročila; 22.20: slovenske narodne bo pel Drago Eagar. Ponedeljek, 15. januarja. 12.15: Dvofakova nra (reprodukcije); 12.45: poročila; 13.00: čas, klavirski solistični reproducirani koncert; 18.00: [.Bolniška prehrana* (Zemljanova); 18.30: «Šola jn dom* (čopič); 19.00: pol ure havajskih pesmi na ploščah; 19.30: Smučarstvc pri nas (esperant-sko predavanje dr. ^ Reje); 20.00: reproducirana plesna glasba; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila. ! Torek, 16. januarja: 11.00: šolska ura: Smučanje (Janko Sicherl); 12.15: ombo, da dr. Cannona doslej še niso sprejeli v norišnico... ZA SMEH IN KRATEK ČAS\ tehniki, členi glavnega štaba v začetku sporočilu kušene potapljače, naj se lotijo te hude naloge, niso hoteli prav verjeti. Ker pa so v zadirem času £)va parr.ika, ki ju je družba nalašč v ta namen porovno zasačili nemške vohune na francoskem opremila, sta dognala, da leži angleška motorna ozemlju, je tudi francoski glavni štab začel bolj jac|;a 225 m globoko. Gre torej za globino, ki iz paziti na dogodke ob nemški meji. In res, kmalu 1 njs §e nj bila dvignjena nobena potopljena ladja, je prispelo poročilo od drugega zaupnika, ki je ( Ladjo bodo na morskem dnu razstrelili, potem novico prvega obvestitelja potrdil. V okolici L6r- pa bodo potapljači poizkusili dvigniti zaklad, racha na nemških tleh ob francoski meji so nam- ( Ravnatelj družbe je prepričan, da se bo to poreč postavili še eno betonsko stavbo, kakršno je srečilo. opazil francoski zaupnik pri Pirmasensu. Kmalu | x Japonci potrebujejo mandžursko zlato. Po bo imeli v francoskem glavnem štabu poročila, ki zasedbi Mandžurije so se za deželo pričeli za-so bila vse prej kakor razveseljiva... Posrečilo nimati v prvi vrsti tisti Japonci, ki imajo kaj pod se je namreč odkriti, da sodelujejo pri zidanju palcem. Raziskovanja so ugotovila, da ima de-teh skrivnostnih stolpov inženjerji in strokov- J žel- obilo rudnin. Poleg premoga in železa skriva njaki za rakete. V tem je imel francoski glavni podzemska površina tudi zlato. V kratkem bodo Štab v rokah zanimiv migljaj. Poizvedel je namreč,' pričeli izkopavati ta zaklad. V ta namen so usta-kaj so Nemci novega izumili pri izdelovanju ra- novili japonsko-mandžursko družbo z glavnico ket. Takoj se je pojasnilo, da bodo služili nemški 10,000.000 jenov. Pri mandžurski vojski posluje stolpi ob francoski meji za odstreljevanje raket v vojni. Neki zaupnik si je celo priskrbel načrte, ki odbor, ki raziskuje zemeljsko površino. Ta ceni vrednost zlata, skritega pod mandžursko zemljo, nedvomno pričajo, da računajo Nemci pri gradnji1 na 5.000,000.000 jenov. Japonci računajo, da svojih obmejnih stolpov samo z napravami za cd-J bodo v teku let pridobivali letno 30,000.000 jenov streljevanje raket. V Nemčiji je tf bnika raket1 zlata v Mandžuriji. zadnje čase močno napredovala. Nemške tvormce j X Kokoš je ustavila vlak. Na božični večer izdelujejo rakete, ki lahko lete 2fO nadaljuje učiteljica, cmalo pomislite! Ali ima suknjo? Ali ima obleko? V nekaj je gotovo oblečena. Ali ne?» i Tedaj se oglasi Lojzka in porogljivo pravi: «Gospodična, kaj še nikoli niste videli ma ke, da ne veste, kaj ima na sebi?» Grožnja. Janezek: «Mama, če mi ne daš takoj dveh dinarjev, pojdem k sosedovemu Jurčku. k! ima garje.. .> Največje veselje. Teta: «Jožek, za tvoj god bi ti rada pripravila kakšno posebno veselje. Toda še prej moram vprašati učitelja, ali se kaj pridno učiš > Jožek: «Če mi hočeš res pripraviti veliko veselje, tetica, nikar ne vprašaj učitelja.j Praktičen deček. Učitelj: «Ta računska naloga ti pa ni delala mnogo preglavic, Jožek. Se enkrat moraš vse to izračunati. Kaj ne vidiš, da ti manjka pet par?» Jožek: «Kaj bi jih ne mogel doplačati v gotovini?® V trgovini. Trgovec: »Svoj živ dan še nisem videl tako lenega vajenca, kakor si ti.» i Vajenec: »Kaj pa naj počnem, gospod šef?9 Trgovec: »Ujemi nekaj muh in jih prilepi naj reklamno muholovko. Čudno, da ti ne pride ni8 pametnega na misel...» Manjše zlo. Ona: « Hudobni jeziki pravijo, da je bolje Iju- niti z razstrelivi, če je sila, pa eelo s strupenimi proge plini. S takšnimi raketami se latiKo v nekaj mi-' nutah opustoši in uniči ozemlje, ki meri vč ti?^č kvadratnih metrov. Kdor bi kljub navedenim dej- j stvom še dvomil o nemških namerah s skr>L»»st-nimi obmejnimi stolpi, naj pomisli, da so se nemški inženjerji v zadnjih letih aosli ba-ulj z iz- Ena izmed teh je zletela in udarila ob sprednje okno železniškega stroja in razbila šipo. Nato je mrtva padla v lokomotivo. Drobci stekla pa so tako hudo ranili strojevodjo na levem očesu, da ni mogel nadaljevati poti. Moral je vlak ustaviti in čakati, dokler ni prišel namestnik. Nesrečnemu strojevodji so morali po- delovanjem novih vrst raket. Nemci so preizkušali, kvarjeno oko odstraniti. bolje izbrati izmed dveh Branko?« On: «Seveda je manjše zlo.» Resnično življenje. A: «Moj oče je že mnogim ljudem pomagal da vidijo reči take. kakor so v resn^-' B: «Kaj je modrijan?« A: »Ne, prodajalec naočnikov. Stran i2 «DOMOVINA» št. 2 Znoipaj in znna^ I pravi ja vzroke kašlja in prehlajenosti. Rado se gaji zavojček (9 poskusnih ali 6 dvojnih ali dve ve-uporabljan izborno služi Fellerjev devlje tudi kot obkladek na vrat in na otekline. Pri liki specijaliii steklenici) za 58 Din, tri take za-Elsa-fluid tudi kot desinfekcijsko revmatičnih bolečinah, prehladu, za masažo, pri! vojčke pa za samn_139 Din lekarnar Evgen V Feller. sredstvo za roke, obraz, zobe, usta in 1 trganju v sklepih, bolečinah v križu, obrazu in po Gubica Uonja, tlsa-trg 360 (savska ba dihala ter je zaradi tega zanesljiv I vsem životu se uporablja Fellerjev Elsa-fluid že tudi pri hripi. Za gigranje, pomešan I preko 36 let Dobiva se v lekarnah in trgovinah te z vodo, vas reši zusluzenja ter od- stroke po 6, 9 in 26 Din. Po pošti razpošilja najmanj banovina). Odobreno od ministrstva la socialno politiko in narodno zdravja. 8p. br. 5-J9 i dne 24./III. 1SI32. Pomnite! Elsa-fluid ostane Elsa-fluid! Koristne živali. Učitelj razlaga v šoli, kako so nekatere živali človeku koristne. Pa pokliče Mihca: «No, imenuj mi še ti kakšno žival, ki je človeku koristna!* cKckoš!» je odgovoril Mihec. cDobro. Zdaj mi pa imenuj še kakšno žival, ki ni samo koristna, ampak je človeku tudi v veselje.* Mihec ne ve odgovora, pač pa se oglasi Lojzek y zadnji klopi: «Jaz pa vem, gospod učitelj.* «No, torej povej!* cžival, ki je človeku koristna in v veselje, je konjiček, ki zadaj piska.» uredništva Šmartno pri Slorenjgradcu. Taka tvornica, ki izdeluje domače platno, je v St. Pavlu pri Preboldu, Savinjska dolina. Ce sprejema predivo v zameno za platno, nam pač ne more biti znano. Obrnite se naravnost nanjot Kranj. Receptov ne moremo ponavljati. Naročite si dotično številko pri upravi «Domovine» in priložite 1 Din v znamki. Velika Loka. Mi prav tako ne dobivamo redno \ izžrebanih številk raznih srečk. Obrnite se na kor-jporacijo, ki je srečke izdala. Priložiti morate seveda znamke za odgovor. Vseh izžrebanih številk teh raznih srečk bi v listu ne mogli objavljati, ker bi na primer za zadnji razred razredne loterije zahtevale številne prostor kakih desetih strani. Glavne dobitke objavljamo v današnjih hudih Pasih si preskrbi še najlaže v«ak