EMO VČERAJ, DANES IN JUTRI Objavljamo govor, ki ga je imel na slavnostni seji DS dne 2. 7. 197s glavni direktor Miro Jančigaj. Govor je zanimiv za vse naše delavce glede na bodoči razvoj gospodarjenja v TOZD in podjetja kot celote. Osemdesetletni jubilej je lahko za neko tovarno pomemben dogodek, lahko pa je samo jubi-lej7 ki se praznuje v mirnem »družinskem« okolju. Osebno o-cenjujem, da je ta naš jubilej sovpadel s celim spletom okoliščin, ki lahko bistveno vplivajo na nadaljnji razvoj tovarne EMO. Zaradi tega ne morem mimo kratkega pregleda, ki naj nam predstavi EMO in to tako, da bomo lahko ocenili kaj je EMO bil v preteklosti, kaj je EMO danes, da bomo lahko izdelali sintezo in ocenili kaj bo lahko tudi EMO jutri. nji fazi celo sposobna izdelovati za takratni nivo najmodernejše stroje (avtomate) in to po lastni konstrukciji specifično' namenjene za proizvodnjo posode. V kasnejših letih je bil proizvodni program razširjen na proizvodnjo jeklenih radiatorjev in jeklenih kotlov za centralno o-grevanje za specifično uporabo naših premogov, ki so posebej zahtevni pri kvalitetni eksploataciji. V grobem je bil torej osnovni proizvodni program predvojne (II. svetovna vojna) omejen na proizvodnjo emajlirane posode v največjem obsegu in le Leto xxiv. 7 25. 7. 1974 KS 214/1974 ¿ti ||jlIIIIIIM mu .... .. H19740228"7 COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Znano je dejstvo, ki ga danes proslavljamo, da so bile 1894. leta postavljene osnove za to našo tovarno. Začetni program proizvodnje je bila emajlirana posoda. Zaradi tehnične in surovinske osamosvojitve sta se zelo rano paralelno k osnovnemu programu formirali dve novi veji, to je topilnica frit in tako imenovana mehanična delavnica. Zanimiva je analiza namena in rezultati dela te mehanične delavnice, ki je bila zelo kmalu usposobljena izdelovati vsa orodja potrebna za proizvodnjo posode in v nasled- v majhnih količinah na jeklene kotle ter radiatorje. Zanimiva pa je koncepcija, ki jo lahko a-nalitično ugotovimo in izhaja iz samega proizvodnega programa, iz negovanja in razvoja tehnologije z izdelavo na osnovi lastnih konstrukcij najmodernejših strojev in naprav za takratne pogoje in iz načina vedno bolj uspešnega obvladovanja surovin za osnovni proizvodni program. U-skladitev vseh teh izhodiščnih pogojev, ki so bili kakor bomo videli zelo dobro zastavljeni in izpeljani, je dala možnost za raz- voj in uveljavitev novih programov. Iz osnovnega obsega dela je moč ugotoviti, da je tovarna obvladovala vse elemente potrebne za proizvodnjo razen pločevine. Ker je v samem programu posode imela že takrat izredno prefinjeno razdelitev programa, ki v resnici ni samo posoda, temveč je obsegal celoten spekter modernih sanitarij ali opreme za sanitarije za takratni nivo potrošnje. V samem proizvodnem programu posode pa so bili zastopani segmenti široke potrošnje s tako že takrat imenovano »komerc« posodo, posodo višje kvalitete »ideal«, posodo najvišje kvalitete »eterna«. Poleg tega pa je bila po obliki in izvedbi posoda prilagojena tudi tržišču za katerega je bila namenjena, t. j. južni del srednje Evrope z Bližnjim vzhodom. Kljub izraziti tendenci po proizvodnji v večjih serijah je bil celoten proizvodni program zaradi teh področnih delitev izredno širok, vendar je le v taki obliki zagotovil izredno ugodne dobičke. Tako ustvarjena finančna moč je dala takratnim lastnikom možnost vpliva tudi na zadnjo komponento potrebno za obvladovanje proizvodnje, t. j. pločevino in to na najbolj eksakten način s tem, da je postal bivši lastnik naše tovarne večinski delničar pri osnovnem dobavitelju jeklene pločevine za emajliranje t. j. Železarne Jesenice. Iz te tako zaokrožene v celoti organizirane proizvodnje posode in sanitarnih izdelkov, je v tendenci razširjanja proizvodnega programa postalo zanimivo področje centralnega ogrevanja, ki je v varianti z jeklenimi radiatorji in jeklenimi kotli bil v takratnem času na vrhu modernega razvoja. Zanimivo je, da je razvoj kotla za centralno ogrevanje posebej prilagojena za naše premoge bil izrazito vezan na program Železarne Jesenice, ki je imela v svojem proizvodnem programu posebno pločevino K K K po posebnih zahtevah takratne jugoslovanske železnice in namenjeno za izdelavo lokomotivskih kotlov aplicirano na neustrezne pogoje pri eksploataciji lokomotiv za maksimalno življenjsko dobo. Iz te pločevine so bili izdelani takrat in še danes tako imenovani »trika kotli« in nato tudi »trika radiatorji«. Iz postopnosti tega razvoja v obsegu programa proizvodnje je izrazita in jasna koncepcija, ki izhaja iz zagotovljenih surovin v področja trenutno najbolj modernega razvoja. Tako je že pred drugo svetovno vojno bila tudi zgrajena posebna proizvodna hala, v kateri naj bi se izdelovali kotli za centralno kurjavo in pričela se je tudi instalacija opreme za vlečenje kopalnih kadi. Kot agresiven del proizvodnega programa, ki je že bil stabiliziran. RAZVOJ PO OSVOBODITVI Po osvoboditvi leta 1945 je EMO kot ena prvih tovarn v Sk> veni ji pričela ponovno s proizvodnjo v celotnem obsegu pred vojno realiziranega proizvodnega programa s tem, da ni nadaljevala z realizacijo ideje o vzpostavitvi kapacitete za vlečenje kopalnih kadi. V prostorih, kjer naj bi se realizirala ta ideja in s pomočjo tehničnih kadrov in s sposobnostjo mehanične delavnice se je pričelo intenzivno osvajanje proizvodnje toplo vlečenih delov in kasneje koles za proizvodnjo Tovarne avtomobilov Maribor. V tej prvi fazi dela po o-svoboditvi je torej tovarna normalno z vedno večjo intenzivnostjo povečevala obseg že prej fiksiranega programa, poleg tega pa intenzivno .trošila sile tehničnega kadra in kapacitet mehanične delavnice za razvoj proizvodnje potrebne za TAM in delno tudi za potrebe vojne indu-(Nadaljevanje na 2. strani) Slavnostne proslave v mestnem parku so se udeležili številni celjski in republiški predstavniki EMO VČERAJ, DANES (Nadaljevanje S 1. strani) strije. Večanje potreb po celotnem asortimanu proizvodnega programa je v letu 1959 in 1960 pripeljalo do prve večje rekonstrukcije tovarne. Rekonstrukcija ni bila v celoti izvedena, vendar je že izvedeni del omogočil, da se je kasneje obseg proizvodnje iz leta v leto povečeval. Izvajanje rekonstrukcije je časovno sovpadalo s prehodom iz čvrstega planskega gospodarjenja na delno liberalizirano tržno gospodarjenje, vendar s kontrolo cen. Pri tem moramo ugotoviti, da je bila v obdobju plan- zultatov. Mislim, da je danes že razumljivo, zakaj se je EMO znašel v izrednih težavah, ki so pa bile znotraj še potencirane, prvenstveno, po moji oceni zaradi neusklajenega koncepta kako priti iz trenutnih težav in neusklajenega koncepta nadaljnjega razvoja. Posebej poudarjene so bile te neusklajenosti, ker je s postopnim večanjem težav časovno sovpadal tudi sorazmerno velik priliv strokovnega kadra, ki pri prihodu v tovarno ni bil kanaliziran v enotni smeri. Znano je, da v takem primeru neusklajeno zaposleni strokovni ka- Naši gostje na slavnostni seji DS skega gospodarjenja tovarna izredno disciplinirana in da je v letu 1958, ko je bilo ugotovljeno, da je dobiček pri proizvodnji sorazmerno visok, znižala cene v povprečju za 10%. Po tem znižanju so bile cene vedno pod kontrolo. Zaradi večanja cen osnovnih surovin se je v kasnejših letih tovarna vedno nahajala v slabši finančni situaciji kot bi se sicer, če ne bi izvedla omenjenega znižanja. Pri prehodu na tako imenovano tržno gospodarjenje pa je ta moment ne najboljše finančne situacije vplival na izredno ostra razmišljanja, da bi bilo potrebno proizvodni program posode zamenjati z modernejšim, večjo profitno stopnjo, z bolj zahtevnim ipd., ker se je v taki situaciji proizvodnja posode ocenjevala celo kot manj vredna. V tako nastali situaciji se tudi ostali proizvodni programi radiatorji in kotli niso trgu primerno in dovolj agresivno napredovali, čeprav se je v celotni dobi po osvoboditvi obseg proizvodnje radiatorjev nekajkrat povečal. V iskanju izhoda iz take situacije, se je EMO pojavil na trgu tudi s svojim polproizvodom, fritami kot surovino za o-stale emajlirnice v Jugoslaviji, »Veselin Nikolič« iz Kruševca z instalirano novo pečjo za emajliranje kopalnih kadi, poskušal se uveljaviti s proizvodnjo oljnih peči, ki smo jih dodatno razširili in dopolnili s proizvodnjo trajno žareče peči na premog v priključenem proizvodnem obratu TOBI v Bistrici pri Limbušu. Vsi ti dodatni, tudi na novo razviti proizvodni programi, so povečevali obseg proizvodnje v EMO, niso pa prinesli definitivno- pričakovane ponovne v nekem »boomu« izražene afirmacije EiMA. Žal tudi zadnja večja akcija — investicija v proizvodnjo kontejnerjev ni prinesla v pričakovanem času zaželenih re- der in vedno večje težave lahko povzročijo nenormalne konflikte. Razumljiv je tudi odmev na tako nastalo situacijo v izredni popularizaciji težav v EMO in končno v 'izrazitem odlivu strokovnega kadra. SANACIJA Značilno in zanimivo pa je dejstvo, da je Skupščina občine Celje na predlog upravnega odbora skupnih rezerv SR Slovenije sprejela sklep, da se predlaga delavskemu svetu EMO formiranje sanacijskega odbora, sestavljenega iz zunanjih in notranjih članov z nalogo, da se izdela sanacijski program EMO, in to: tehničnc-ekonomskega, kadrovskega in organizacijskega, kljub temu, da je komaj leto poprej bil akceptiran program investicije v kontejnerje kot sanacija EMO. Delavski svet EMO je 30. 5. 1972 s sugestijo Skupščine občine Celje v celoti sprejel. Torej v bistvu EMO ni bil proti kakršnemukoli ukrepu, ki bi zagotavljal možnost za rešitev iz težke situacije. Iz samih zahtev kaj naj v celoti obsega sanacijski e-laborat, pa je bil zavno izražen dvom v tehnično, ekonomsko, kadrovsko in organizacijsko sposobnost EMO in če k temu prištejemo še vsem znano finančno situacijo in v tistem trenutku preskrbljenost z materialom, je bil v bistvu izražen kompleten dvom v eksistenco EMO. Z notranjega stališča pa so bile težave še potencirane z zaustavitvijo proizvodnje emajliranja kopalnih kadi v Kruševcu in s prepričanjem, da je obrat TOBI vir vseh nelikvidnostnih težav, ker je bil nosilec proizvodnje oljnih peči, ki so vezale ogromna obratna sredstva. V obeh primerih je razpravljal delavski svet in v zvezi s Kruševcem sprejel sklep, da IN JUTRI se v roku treh mesecev likvidira obrat, v kolikor ne bodo v tem času rešene prodajne cene za kopalne kadi. Bili so v pripravi tudi predlogi, da se eventualno pripravi tudi likvidacija obrata TOBI, vendar je DS EMO predhodno sprejel sklep, da se formira interna sanacijska komisija za obrat TOBI. V tako nastali situaciji je nastalo osnovno vprašanje, ki bi ga po svoje formulirali v vprašanje: ali smo, ali nismo. To naj bi pomenilo, da mora najti vsaka proizvodna skupina ljudi v EMO, ki zna svoje delo kvalitetno opravljati, svoje mesto tudi v proizvodnem programu, ki ga tržišče akceptira. Zaradi takega notranje konsolidiranega stališča ni bil likvidiran obrat v Kruševcu kljub temu, da je še dvanajst mesecev stal in so bili delavci doma pri 80 % zaslužku in da je TOBI v letu 1972 zaključil na meji rentabilnosti kljub veliki izgubi po prvem polletju. V celotnem kompleksu vprašanj sanacije EMO pa se je izkristaliziralo osnovno vprašanje, kaj je osnovni program EMO in kje so smeri nadaljnjega razvoja. Zaradi tega so bile izdelane uvodne tržne raziskave, preana-lizirane tehnične možnosti proizvodnje posameznih že uveljavljenih proizvodnih programov, primerjalno bili ocenjeni kvalitetni nivoji proizvodov s konkurenčnimi proizvodi domačega in tujega trga, primerjalno ocenjen nivo tehnološkega znanja proizvodnih delavcev in strokovnega kadra v primerjavi s sorodnimi podjetji. Rezime teh analiz in primerjav nam nudi zanimivo ugotovitev, da so vsi obstoječi programi tržno interesantni, da smo tehnično in tehnološko še vedno najmanj v povprečnem nivoju, v posameznih primerih pa daleč nad povprečjem, da pa smo tako proizvode kot samo mahu v celoti na višjem kvalitetnem nivoju zamenjal vse programske smeri, ki jih ima že danes EMO v svojem proizvodnem procesu. Iz vsega tega izhaja, da imajo programske usmeritve v: — kemijsko področje; razvoj in proizvodnja frit in tehnologija emajliranja; — proizvodnja posode kot predstavnik področja izrazite široke potrošnje, ki v svojem spektru s primernim neprekinjenim razvojem v oblikah, izvedbah in z neprestanim dopolnjevanjem tehnološkega procesa lahko tudi v daljši perspektivi predstavlja stabilen, tržno vedno aktualen proizvodni program; — področje ogrevanja in klimatizacije, ki je že v današnjem proizvodnem programu zastopano s proizvodnjo peči za individualno ogrevanje, kotli in radiatorji za centralno ogrevanje. Vsi ti uvedeni proizvodni procesi vsak sam zase nima tako izrazite vrednosti kot jo imajo v kompleksni programski usmerjenosti, ki jo tej že uvedeni osnovni programi omogočajo; — sanitarne tehnike; izhajajoč iz proizvodnje kopalnih kadi, straniščnih izplakovalnikov, pomivalnih omaric, ima to področje v primerjavi s svetovnim razvojem in potrebam trga izrazite komperativne prednosti; — področje ;transporta, ki izhaja iz danes osvojenih proizvodnih procesov proizvodnje koles in ostalih vlečenih delov za TAM in proizvodnje kontejnerjev ter ostale zahtevne transportne opreme in zahtevne transportne embalaže. Prve izkušnje dokazujejo, da so bila naša predvidevanja na osnovi analiz točna in utemeljena. Ugotovimo lahko tudi, da je notranja konsolidacija možna kljub temu, da smo se morali pri izrazitem notranjem pesimizmu praktično boriti celo leto, da smo pričeli s koriščenjem sredstev za sanacijo, t. j. modernizacijo. Ugotavljamo lahko tudi, da je ob notranji konsolidaciji EMO Častni predsednik DS Franc Leskošek-Luka, s člani delovnega predsedstva, na slavnostni seji DS tehnologijo v bistvu v preteklosti zanemarili in moramo z intenzivnimi napori nas vseh, ker nam kadrovska struktura kljub vsemu še to omogoča, intenzivirati razvoj in to na lastnih silah tehnologije in proizvodov s primernimi minimalnimi investicijskimi vlaganji kot sanacijo (mi to danes raje imenujemo modernizacijo) pogojev za naslednji korak. Iz vseh raziskav in idej nismo mogli namreč v letu 1972 najti ugodnejšega programa in danes izgleda, da lahko to trdimo, da ga ni takega programa, ki bi lahko v enem sposoben zastaviti in izvajati širše poslovne aranžmaje, ki v trajnejši obliki lahko tudi za daljši čas nudijo oprejemljivo izhodišče kot je npr. sodelovanje pri emajliranju kopalnih kadi z inozemskim partnerjem. Pri tem bi še posebej poudaril, da je sam začetek sodelovanja izgledal izredno klavern, da pa je čas in vztrajnost dokazala, da so taki aranžmaji možni.. Isto smo uspeli dokazati tudi na notranjem jugoslovanskem trgu, kjer smo v za EMO novi obliki poslovno tehničnega sodelovanja zagotovi-(Nadaljevanje na 3. strani) 3 &MofiiKec> PO X. KONGRESU Kongres jugoslovanskih komunistov je brez dvoma eden največjih političnih dogodkov zadnjih let. Med IX. in X. kongresom je ZKJ vodila številne bitke na raznih področjih in jih tudi uspešno dobila, s čemer je ZKJ zopet močno pridobila na ugledu. Titovo pismo in rezultati po njem so dokaz, da delavski razred Jugoslavije, s pomočjo ZKJ uspešno premaga tehno-kratko birokratske sile, ki so še vedno močno prisotne in delujejo kot zaviralni element pri u-resničevanju nove ustave, to se pravi večje demokratizacije naše družbe. Deseti kongres ZKJ je dokazal, da delavski razred ne pozna narodnih pregrad in da delavčeva uveljavitev ne pozna nacionalne pripadnosti. S tem se ne želi zanikati obstoj SFRJ kot večnacionalne države, kot države, ki priznava enakopravnost vseh narodov in narodnosti. Z ustavo in X. kongresom so postavljeni temelji jugoslovanske notranje in zunanje politike. Začrtana je smer socialistične samoupravne družbe za obdobje več let. Jugoslovanski komunisti smo se na kongresu dovolj jasno o-predelili za neuvrščeno politiko in nepripadnost blokom velikih sil in s tem odločno presekali vse dvome nekaterih krogov zlasti zahodnih, ki so govorili, da se SFRJ že počasi vključuje v varšavski pakt in s tem seveda tudi v vzhodni blok. Motijo jih tudi boljši odnosi s SZ, vendar pri tem pozabljajo, dai želimo imeti boljše odnose z vsemi državami in jih v glavnem tudi imamo (primer ZRN). Številni pritiski tako iz zahoda kot iz vzhoda v preteklih letih niso obrodili sadov. Jugoslavija se je vedno znala postaviti po robu tudi za ceno, ki največkrat ni bila mala. Danes nam to priznavajo tudi tisti, ki se sicer ne strinjajo z našo ideologijo. Na X. kongresu je bilo poleg domačih novinarjev prisotnih še preko 240 novinarjev iz drugih dežel. Večina njih je zelo objektivno pisala o kongresu in s tem ovrgla govorice in natolcevanja pred njim. Ni slučajno, da so pred kongresom nekateri zunanji nam nenaklonjeni krogi pričeli z grobimi napadi na našo državo. Vprašanje cone B je bilo postavljeno ravno v obdobju največjih kongresnih priprav. Jugoslovanski narodi pa so dokazali, tako kot že mnogokrat v svoji zgodovini, da se ne boje nikogar in da so pripravljeni braniti pridobitve naše revolucije ne glede od katere strani prihaja nevarnost. Deseti kongres je začrtal našo pot in se odločno opredelil za samoupravni socializem. ZKJ kot avantgarda delavskega razreda ima pri tem delu močno zaslombo delavskega razreda. ZKJ ni nikoli prikrivala svojih težav. Vedno smo skušali biti samokritični in ostri, če je prišlo v partijskih vrstah do odstopanj. Tudi na tem naj večjem zboru jugoslovanskih komunistov nismo prikrivali težav, ki nas pestijo, vendar mora vsak pošten človek priznati, da smo dosegli ogromne uspehe, ki so plod dela naših delovnih ljudi. Če postrežem z nekoliko podatki. Pred vojno je narodni dohodek rastel za 2,1 % letno. Med vojno je bilo uničenega 17 % narodnega bogastva od skupno 18 držav, ki so se bojevale proti nacizmu. Bilo je potrebno ogromno naporov, da bi vzpostavili stanje, kot je bilo pred vojno. V vsem povojnem obdobju je družbeni proizvod rastel s 6,6%, to se pravi, da je od leta 1947 do leta 1972 družbeni proizvod porastel za 4,8-krat, kar je brez dvoma velik uspeh, ki ga lahko zanika le tisti, ki noče priznati jugoslovanske stvarnosti. SFRJ daje veliko podporo državam v razvoju, ko se te osvobajajo ekonomsko in politično izpod imperializma. Pravični boj arabskih in ostalih narodov odločno podpiramo, saj se zavedamo našega boja, ki smo ga bojevali med vojno. Nepriznavanje osvobodilnih gibanj in IN JUTRI EMO VČERAJ, DANES (Nadaljevanje z 2. strani) li osnovno surovino za del programa TOBI, ki se je kljub dvomom izkazal za atraktivnega. Uspeli smo usklajevati programe in prenesti del proizvodnje to je pomivalne omarice iz proizvodnega procesa, ki je namenjen posodi, v obrati TOBI kljub tradicionalno zakoreninjeni miselnosti, da pri taki delitvi, ki pomeni specializacijo po posameznih proizvodnih procesih in edino možno pot k pravi racionalizaciji samega proizvodnega procesa. Lahko bi še našteval primere, s katerimi bi na ilustrativen način dokazoval spremembo odnosa do proizvodnje in programske problematike. Posebej bi rad poudaril samo še eno zanimivost, ker jo zaradi splošnih ocen o uspešnosti investicijskih vlaganj v Celju, posebej pa v EMO, moram poudariti, je, da nimam osebno nobenih bojazni, da ne bo katerikoli stroj ali naprava, ki bo nabavljena v okvi- ru sanacijskih sredstev v najkrajšem času montirana in vključena v proizvodni proces. To trdim na osnovi dejstev, ki so bila dokazana že pri prvih dobavljenih strojih od decembra 1973 do danes in zaradi tega, ker so proizvodni in tehnični kadri našli skupen jezik in zagonu opreme. INTEGRACIJA Spremenjen odnos do celotne problematike se je izrazil tudi v oceni EMO, da mu je združitev z večjimi proizvodnimi grupacijami lahko eden izmed ključnih parametrov, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj in perspektivno usmerjenost. Zaradi tega je tudi z veliko večino na referendumu sprejel odločitev, da se pridruži k Združenim podjetjem ISKRA, Kranj. Ob tej priložnosti moram izreči posebno priznanje tovarišem v ISKRI, ki so Zaslužni delavci so na slavnostni seji DS prejeli zlate značke bili eni izmed redkih enakega mišljenja kot mi v EMO, da se je EMO sposoben »izlizati« iz težav. Iz enakih koncepcijskih razlogov smo ravno tako pozorno spremljajoč in z odobravanjem sprejeli odločitev, da se strinjamo z dzružitvijo ISKRE in GORENJA v novo sestavljeno organizacijo združenega dela. Ob tej priložnosti bi rad še enkrat poudaril besede, ki smo jih uporabili že ob uvodu v razpravo pri obravnavi utemeljenosti združitve. Zavedati se moramo, da bo poslovna agresivnost in zahteve po kvalitetnih nivojih proizvodov in tehnologije terjale od nas še večje napore. Osebno sem prepričan, da bomo tudi tem dodatnim naporom kos. Tako in tako se zavedamo in se moramo zavedati, da vsi ti pokazatelji še daleč niso naš končni uspeh, dokazujejo pa, da so napori rentabilni in da jih bomo morali še ojačati, da bomo dosegli efektno stabilazicjo razmer v EMO. Ne morem in ne smem mimo ugotovitve, da se pri vseh teh sanacijskih in konsolidacij skih naporih po moji oceni uspešno uveljavlja tudi ustava s svojimi revolucionarnimi spremembami samoupravnega sistema, ki se že uveljavlja in se bo v tem konceptu lahko še bolj uveljavila. Mislim, kar bi hotel na koncu poudariti, da gremo po poti, ki nam bo zagotovila v prihodnosti, da bomo poleg proizvodov lahko prodajali tudi znanje, ki ga ni malo akumuliranega v naših delavcih. Na koncu bi samo na kratko dejal: do sedaj prehojena pot ni bila lahka, bila je trnjeva, tudi jutri ne bo enostavna, vendar lahko trdim, da se je težek voz EMO premaknil. boja za neodvisnost bi bilo nepriznavanje naše revolucije. Na X. kongresu je ZKJ ponovno izbrala za svojega voditelja tov. Tita. To ni bila samo zahteva komunistov, ampak tudi zahteva vseh jugoslovanskih narodov. Ves svet danes priznava tov. Tita kot izjemnega državnika in politika. Njegov doprinos svetovnemu miru je edinstven. Z začetkom delavskega samoupravljanja 1. 1950 so bili postavljeni temelji novega sistema. Danes ima ta sistem, ki ga nikomur ne vsiljujemo, že mnogo posnemalcev po vsem svetu. Mnogi, ki so takrat govorili, da je takšna družba obsojena na propad, danes priznavajo, da so se zmotili. V konkretnih sredinah imamo še veliko težav. Delavec, ki u-stvarja dohodek še vedno ne razpolaga v celoti z njim. Še vedno so prisotni mezdni odnosi. Nekateri še vedno ločujejo delo od samoupravljanja in si lastijo razne posebne pravice. Skrivajo se za raznimi demagoškimi izjavami, da jim je važen samo dohodek, v resnici, pa so jim važni njihovi osebni interesi in njihova osebna prosperiteta. Ravno na tem področju bo morala ZK, sindikati in druge organizirane družbenopolitične sile odločno zlomiti nosilce takšne politike, ki so že v preteklosti skušali od-vojiti ZK od delavskega razreda. Na žalost so se mnogi od njih vrinili v vrste ZK in nam je včasih delavec opravičeno očital, da večkrat ne ščitimo delavskih interesov. Ravno zaradi tega hočemo vključiti v svoje vrste delavce iz neposredne proizvodnje, da bomo močni v borbi proti karieristom v lastnih vrstah in da bo ZK še močnejša, kot je bila do sedaj. PRIZADETI ZARADI POTRESA Nedavni potres je zelo občutno prizadel tudi naše stanovanjske hiše na posameznih področjih. Iz poročila, ki ga je sestavila posebna komisija takoj po potresu je razvidno, da so bile najbolj prizadete stanovanjske hiše na Pokopališki št. 2 in 4, kjer so porušeni skoraj vsi dimniki in močno poškodovana nekatera stanovanja, zlasti v gornjih nadstropjih. Poleg teh so bile poškodovane hiše v Vodnikovi 3/a, na Dečkovi cesti 5, na Mariborski cesti št. 49, v Kovinarski ulici št. 3 in 16 ter na Mariborski cesti št. 68. Komisija je ocenila, da znaša celotna škoda 235.000,00 din in predložila zapisnik o ocenitvi škode odboru za stanovanjske zadeve. Stanovanjski odbor je predlog komisije sprejel in odstopil istega poslovnemu odboru s predlogom kako naj se financira stroške popravila. Poslovni odbor do 15. julija o predlogu še ni razpravljal in sprejel določenega sklepa. Potres je bil dne 20. 6. 1974 in čas kaj hitro beži. Porušeni dimniki in stanovanja čakajo popravila in upajmo, da bodo to dočakali še pred letošnjo zimo. USPEH PROSLAVE Program proslave osemdesetletnice je bil dokaj obsežen in zahteven kar je samo po sebi u-mevno ob tako visokem jubileju s kakršnim se lahko pohvali le malokatero podjetje v Jugoslaviji. Obenem je bil namen proslave tudi dvigniti in utrditi zaupanje potrošnika v našo tovarno in jo ponovno popularizirati. Nedvomno je, da nam je to u-spelo, saj so bile vse prireditve nadpovprečno uspešne in kvalitetne. Novinarske konference se je u-deležilo veliko število novinarjev iz vse Jugoslavije, slavnostne seje delavskega sveta so se udeležile vidne osebnosti republike ter direktorja Iskre in Gorenja, udeležba na proslavi v parku pa je bila rekordna. Ime naše tovarne — EMO se je pojavilo v vseh časopisih po državi, razveseljivo pa je, da so Celjani tako tesno čutili povezanost s tovarno. Seveda ni slučajno, da je ob 80-letnici ■ »EMO« bila sprejeta odločitev, da se praznovanje te visoke obletnice združi in spremeni v praznik celotne »Iskre«. Celje in »EMO« v njem to nedvomno tudi zaslužita. Celje je eden najstarejših industrijskih in delavskih revolucionarnih centrov v Sloveniji. Tovarna, ki danes nosi ime »Iskra — EMO«, pa je bila ustanovljena že leta 1894 in je bila vseskozi pomembno središče naprednega delavskega gibanja v tem delu Slovenije. Delavsko gibanje je bilo tu živo že od ustanovitve. V prvem obdobju so se delavci berili za boljše delovne pogoje in višje mezde, kasneje pa so se temu, posebej ob delovanju sindikatov in komunistov pridružili tudi socialni in politični cilji. Veliki stavki leta 1922, ki je trajala celih 12 tednov, in stavka, ki jo je leta 1936 vodil tovariš Luka, sta najbolj oprijemljiv dokaz za to trditev. • Kot se pač dogaja pri takih prireditvah je bilo tudi nekaj ne-Po tovarni so nekaj časa krožile dezinformacije o velikih stroških proslave in da bodo zaradi '^»EMO« v okviru »Iskre« in v okviru širše integracije s svojo sedanjo usmeritvijo še nima dokončne fiziognomije. Prepričan pa sem, da je potrebno skupno snovati osnove, ki bodo dokončno pomenile sanacijo tega, med slovenskimi industrijskimi prvenci tako pomembnega kolektiva, ki je prispeval svoj častni delež — kot vsi drugi starejši kolektivi — v industrializacijo Socialistične republike Slovenije in naše skupnosti jugoslovanskih narodov. Dananšje praznovanje pa je pomembno še po nečem. Pred tednom dni je bil namreč podpisan samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med »Iskro« in »Gorenjem«, s čimer je bila uspešno zaključena temeljito pripravljena povezava dveh slovenskih industrijskih orjakov. Te nedvomno pomeni že tudi odločen korak v u-resničevanju sklepov slovenskega in jugoslovanskega kongresa tega manjši osebni dohodki. Kot po navadi je bilo nekaj naivnežev, ki je nasedlo takim lažem, godovanja zaradi parka, ki pa je bil takoj naslednji dan očiščen tako, da se sploh ni poznalo, da je bila tam prejšnji dan velika prireditev. Park ni bil prav nič poškodovan. Zveze komunistov, na katerem je bila integracija in na novi u-stavi utemeljena samoorganizira-nost gospodarstva opredeljena kot ena najpomembnejših nalog komunistov. Temeljni cilji te povezave in soglasnost delavcev obeh velikih kolektivov dokazujejo, da je bilo uresničeno načelo, da morajo biti delavci in njihovi interesi v temeljnih organizacijah združenega dela subjekti in nosilci povezav v gospodarstvu. Značilno je tudi spoznanje, da ta integracija ni pogojena v prvi vrsti iz današnjih potreb, zaradi trenutne ekonomske nuje, ampak mnogo bolj zaradi tega, ker vemo, da bi v prihodnosti postala objektivno nujna. Združujeta se torej dva ekonomsko močna in dobro organizirana kolektiva. Združuje se torej izrazita ekspanzivnost in moderna tehnologija ter posebna prodornost »Gorenja« z »Iskro«, ki je v svojem razvoju prešla podobna razvojna obdobja; od centralistično organizirane »Iskre«, preko skoraj popolne decentralizacije, ko je kolektive »Iskre« združevala le še »Iskrina« zvezda, da bi potem na osnovi interesov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela uspela zgraditi čvrsto celoto, povezano z znanostjo doma in v svetu, s pomembnimi lastnimi znanstvenimi, razvojnimi in trgovskimi organizacijami. ki so si jih izmislili tisti, ki radi ribarijo v kalnem. Program proslave in stroške je odobril delavski svet. Ta program obsega reklamne in propagandne stroške, ki pa ne presegajo običajnih stroškov te vrste. Stroški priprav za praznovanje na dan četrtega julija pa so v glavnem pokriti z namenskimi sredstvi ZP Iskra, ki svoje proslave organizira vsako leto in zato tudi planira stroške. Sicer pa bo konec meseca avgusta odbor za proslavo osemdesetletnice poročal delavskemu svetu o stroških proslave, o čemer bomo tudi mi seznanili naše bralce. Izobraževalni program delavske univerze Celje za sezono 1974-75 I. DRUŽBENOPOLITIČNO IN EKONOMSKO PREDAVANJE — Predavanja, seminarje, šole, za delegate TOZD, DO, KS, INTERESNIH SKUPNOSTI — Predavanja, seminarje, šole za člane družbenopolitičnih organizacij — Predavanja, seminarje za vse člane TOZD ali DO. Podrobno izdelani programi za vse navedene oblike izobraževanja so na Delavski univerzi Celje. II. ŠOLE, TEČAJI, SEMINARJI ZA PRIDOBITEV INTERNIH KVALIFIKACIJ — tečaji za kurjače centralnih kurjav, skladiščnike, voznike viličarjev, strojepisje — tečaji za tuje jezike: nemščina, angleščina, italijanščina, francoščina, ruščina — tečaji za vpis na višje šole, za strokovne izpite. III. OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Osnovne: peti, šesti, sedmi in osmi razred Administrativna šola Delovodske: lesna, kovinarska, elektro, gradbena Srednje: prometna, lesna, tekstilna. IV. VIŠJE IN VISOKE ŠOLE VEKŠ_ I. in II. stopnja, VTŠ I. stopnja, Višja šola za organizacijo dela Kranj, VPŠ Maribor. SPLOŠNA NAVODILA: Za vse oblike izobraževanja organiziramo predavanja v Celju, oz. v posameznih delovnih organizacijah. Izpiti so v Celju. Priglasitev za družbenopolitično in ekonomsko usposabljanje je v mesecu septembru oz. po dogovoru. Vpis za osnovne in srednje šole je do 5. septembra, tečaje za interno kvalifikacijo do 20. septembra, višje in visoke šole do 1. oktobra. Vsa podrobna navodila dobite na Delavski univerzi Celje, Cankarjeva 1, telefon 25-620 ali 25-631. Piknik na proslavi v mestnem parku dne 4. julija Slavnostne seje DS so se udeležili številni ugledni gostje (MO i/ OKVIRU ISKRE Na proslavi dneva borca je imel slavnostni govor predsednik IS Slovenije Andrej Marinc. Celoten govor je bil objavljen v časopisu Iskra dne 13. julija. Objavljamo le nekaj izvlečkov iz tega govora. pa zastarelost industrije, ki preprečuje večjo produktivnost. Tudi pomanjkanje razvojnih programov, kvalitetnih investicijskih programov predvsem za intenziviranje investicij v slabo donosna področja lahko štejemo med vzroke, ki pa jih celjska občina forsirano odpravlja. Resnično lahko zatrdimo, da naj novejše težnje v gibanju celjskega gospodarstva niso rezultat naključnih dejavnikov ali trenutne konjunkture ampak rezultat upornega in uspešnega reševanja problemov ter preprek za racionalno uporabo materialnih in drugih potencialov. Toda tako visokih pokazateljev gospodarske rasti, kot jih v Celju pa tudi v vsem slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu, če- NAS OBČINSKI PRAZNIK Dvajseti julij praznujemo občani Celja kot naš občinski praznik v spomin na ustanovitev prve Celjske čete oziroma ustanovitev SNOB Slavka Šlandra. Naša tovarna je vedno zavzemala pomemben položaj v gospodarskem razvoju Celja, zato je prav, da se ob občinskem prazniku nekoliko bolje seznanimo z gospodarskimi uspehi naše občine. Občina Celje meri 229 kvadratnih kilometrov, v njej prebiva povprečno 61.000 prebivalcev, ali 265 na kvadratni kilometer. Le 8,4 % je kmečkega prebivalstva. Vseh zaposlenih je v celjski občini 32.232, od teh jih je le 580 zaposlenih v privatnem sektorju, 27.075 pa je zaposlenih v gospodarstvu. Družbeni proizvod je znašal v 1972. letu 1,798.665.000 dinarjev ali 30.750 dinarjev na prebivalca, narodni dohodek pa 1,593.240.000 dinarjev ali 27.250 na prebivalca. Občani celjske občine živijo v 19.080 gospodinjstvih ali povprečno 3,03 člana na gospodinjstvo. Osebni dohodki zaposlenih so znašali v lanskem letu povprečno 2.219 na zaposlenega, ali malo manj kot na povprečnega Slovenca. Morda še to, da imajo v tej občini en osebni avtomobil na 6,6 prebivalca, en TV sprejemnik na 4,8 prebivalca in en radijski sprejemnik na 3,9 prebivalca. GOSPODARSTVO V OBČINI Najmočnejša panoga v gospodarstvu je industrija, ki zaposluje 46,6 % vseh zaposlenih in ustvarja 57,7 % družbenega proizvoda. Ce so v preteklih obdobjih v celjski občini ugotavljali, da njihovo gospodarstvo v splošnem zaostaja za gospodarstvom republike pa lahko po rezultatih lanskega leta in letošnjega prvega četrt; letja ugotovijo, da se družbeni proizvod v slovenskem prostoru spet povečuje. Le v trgovini, gostinstvu in obrti so zabeležili znatno zmanjšanje dohodka, sicer bi dosegli planirano stopnjo družbenega proizvoda. Tudi produktivnost in ekonomičnost se povečujeta skladno z rastjo v regiji in Sloveniji. Vse to je rezultat hitrejšega prilagajanja gospodarstva tržnim razmeram, intenzivnejšega medsebojnega sodelovanja, večje odprtosti delovnih organizacij, večjih ter bolj usklajenih razvojnih ambicij. Gospodarstvo začenja novo poslovno obdobje z boljšimi materialnimi pogoji in novimi usmeritvami, ki so jih omogočile investciijske naložbe v nove objekte in tehnologijo. Tudi rezultati gospodarjenja v letošnjem prvem četrtletju kažejo, da se tendenca hitre rasti industrijske proizvodnje nadaljuje. Kvaliteten premik v industrijski proizvodnji v letošnjem letu predstavlja povečanje produktivnosti dela za 13 %, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. K temu so največ prispevale nove zmogljivosti in povečano izkoriščanje obstoječih zmogljivosti. Toda kljub temu ti rezultati še zaostajajo za planiranimi in sicer predvsem zaradi nižje proizvodnje v kovinski industriji. Pomembne rezultate je doseglo celjsko gospodarstvo tudi na pod- ročju izvoza, ki je letos kar za 100 % večji kot v enakem obdobju lani. Prvo letošnje trimesečje je bilo res izjemno konjunkturno, saj je družbeni proizvod v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porastel kar za 49,5 %, pri čemer pa ima verjetno velik vpliv močna inflacjia cen in stroškov. Že lani v drugem polletju se je začel bistveno izboljševati položaj pri investicijah v osnovna sredstva. Ta povečana dinamika se je nadaljevala tudi v letošnjem letu in je bila tako investicijska potrošnja v letošnjem prvem trimesečju kar za 42% večja kot v enakem lanskem obdobju. Na področju gospodarstva so bile investicijske naložbe večje za 27% in to predvsem na račun investicij na področju trgovine. V negospodarstvu pa je znaten porast viden v stanovanj sko-komunalni dejavnosti, kar so omogočila večja zbrana sredstva (252%). Uspeh poslovanja merimo običajno s stopnjo rasti celotnega dohodka, ki je porastel letos za 50,3%, dohodek za 53 %, ostanek dohodka pa kar za 235,3 %. Ti uspehi so v veliki meri spet odraz povečanja cen, oziroma visoke stopnje inflacije ter zaradi nizke osnove v začetku lanskega leta. Zato je treba v večji meri kot doslej kompenzirati nenehno rast cen reprodukcijskega materiala in storitev z uvajanjem nove tehnologije, povečanjem produktivnosti, z medsebojnim povezovanjem in dogovarjanjem za maksimalno izkoriščanje zmogljivosti. To bi morala biti osrednja naloga vseh delovnih organizacij, saj ni mogoče pričakovati, da bi lahko spremenjena razmerja cen v celoti kompenzirali s porastom cen končnim izdelkom. Gospodarska gibanja v letošnjih prvih treh mesecih kažejo na visoko konjunkturo na tržišču’ na katero vpliva poleg nadaljnje visoke izvozne aktivnosti tudi povečano povpraševanje na domačem trgu. Čeprav se bo ta dinamika verjetno v prihodnjih mesecih zniževala, bo vendarle vplivala na vzdrževanje visoke gospodarske aktivnosti v smeri začrtane politike, sprejete v osnovah družbeno ekonomskega razvoja občine Celje za letošnje leto. Kljub tako dinamičnemu gibanju gospodarstva pa moramo ugotoviti, da se reproduktivna sposobnost gospodarstva zmanjšuje, oziroma je bistveno manjša, kot bi z ozirom na celotni dohodek morala biti. Izločitev sredstev iz dohodka za poslovne sklade in amortizacija je na primer v primerjavi z drugimi industrijskimi centri (Maribor, Kranj), še vedno prenizka, kar pa je prav gotovo posledica neugodnih gospodarskih gibanj prejšnjih let. Med vzroke lahko prištevamo tudi dejstvo, da celjsko gospodarstvo še vedno ni zadovoljivo usklajeno z zahtevami tržišča in prav v nekoliko manjši meri, ugotavljamo v lanskem in letošnjem letu, pa prav 'gotovo ne moremo pričakovati vse letošnje leto. Na ta gibanja vplivajo v jugoslovanskem, slovenskem, pa tudi celjskem gospodarskem prostoru inflacije, strukturna neskladja, delno neprimerna izvozna usmeritev in že ugotovljeni premiki v cenah. Torej lahko pričakujemo v drugem polletju zaostritev razmer gospodarjenja, toda stabilni in dolgoročno usmerjeni razvoj, smotrno zastavljena preobrazba celjskega gospodarstva, bosta prav gotovo omogočila hitrejše in uspešnejše premagovanje težav, ki se bodo pojavile. Doslej smo govorili le o gospodarstvu, celjski družbenopolitični delavci in sploh vsi celjski občani pa se lahko pohvalijo s smotrnim reševanjem težav in problemov na drugih področjih našega vsakodnevnega življenja in potreb. VELIKA GASILSKA VAJA V okviru praznovanja osemdesete obletnice tovarne je bila velika gasilska vaja, ki jo je organiziralo naše prostovoljno industrijsko gasilsko društvo. Poleg naših gasilcev so v tej vaji sodelovali še enota gasilskega društva Gaberje, gasilsko društvo iz Cinkarne, gasilsko društvo iz Štor in gasilska enota ZPV iz Celja. Vaja je bila 1. avgusta ob 16. uri. Po danem alarmu so bile vse gasilske enote na svojih me- stih in začele z gašenjem. Vaja je zelo uspela in je bila tudi odlično organizirana. Vsaka enota je prišla na mesto požara pravočasno in začela z gašenjem. Poleg domačih predstavnikov so gasilski vaji prisostvovali tudi občinski predstavniki gasilstva in se o poteku vaje zelo pohvalno izrazili. Po končani vaji so se zbrali gasilci pred upravnim poslopjem, kjer so jim bila za njihov trud izročena skromna darila. Po končani vaji so se gasilci zbrali pred upravnim poslopjem Naši vrli gasilci v »bojni« pripravljenosti e I .....■■■■—! ELEX IQZD DELAVSKI SVETI TOZD Delavski sveti TOZD imajo danes v poglobljenem sistemu sa-(moupravljanja povsem drugačno vlogo kot so jo imeli prejšnji sveti delovnih enot. Njihov način odločanja in njihove pristojnosti so določene s statutom TOZD. Če je morala biti dejavnost prejšnjih svetov delovnih enot načrtna in usklajena s perspektivnim gospodarskim razvojem podjetja, mora biti sedanja vloga delavskih svetov TOZD popolnoma jasna in opredeljena v njihovem letnem planu dela, ki ga pripravi vodstvo ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij in drugih strokovnih sodelavcev. Program dela delavskih svetov TOZD mora izhajati iz začrtane gospodarske poti OZD in TOZD, ki se odraža v letnem gospodarskem planu in v drugih činiteljih, ki vplivajo na gospodarsko rast TOZD in OZD v celoti. Naši delavski sveti TOZD imajo v novih pogojih delovanja še malo izkušenj, zato je njihovo načrtno delo še posebno važno. Dejavnost delavskega sveta TOZD ne sme biti prepuščena slučajnostim, temveč mora biti v njihovem programu dela točno določeno kdaj bodo obravnavana tista gospodarska vprašanja za katera je TOZD najbolj zaintere sirana, da se uresničijo. Poleg tega mora biti v programu dela točno opredeljeno, kdo pripravi gradivo za razpravo in odločanje na seji delavskega sveta TOZD, kdo bo poročevalec bodisi, da je to direktor TOZD ali kaka druga oseba ali pa delegat delavskega sveta. Če je program dela DS TOZD dobro zastavljen, tedaj se ni bati dolgih sej in slabih odločitev. Vse delo se odvija načrtno in delavci, ki delajo po posameznih strokovnih vprašanjih lahko že celo leto vnaprej vedo kdaj se bodo obravnavala posamezna gospodarska vprašanja na sejah in na ta način načrtno in skrbno pripravijo gradivo. Delavski sveti TOZD odločajo o temeljnih vprašanjih poslovne politike TOZD in o uporabi in razpolaganju s sredstvi skladov. Nadalje določajo osnove in merila za delitev dohodka, sprejemajo sklepe o nakupu in prodaji osnovnih sredstev, odločajo še o drugih vprašanjih v skladu s statutom TOZD. Njihovemu delovanju moramo posvečati več pozornosti in jim pomagati, da bo njihovo delo smotrno in organizirano. NE PREPOZNO! Kljub povečanim naporom službe varstva pri delu in ostalih odgovornih dejavnikov v naši delovni organizaciji za ohranitev zdravja in delovne sposobnosti zaposlenih, se število izgubljenih dni zaradi poškodb in drugih bolezni ne zmanjšuje! Glede na ugotovitev, da bi v večini primerov poškodbe lahko preprečili poškodovanci sami s pravilnim odnosom do dela, oziroma z upoštevanjem varnostnih predpisov pri delu in v prometu, je potrebno več znanja o varnem delu, da bi poškodbe in bolezni preprečevali, ne pa zdravili njihove največkrat tragične posledice zlasti za posameznike in njihove družine. Ali bomo pravočasno spoznali, da je zdravje naše največje bogastvo, ki nam ohranja delovno sposobnost ter hkrati omogoča uresničitev naših želja?! PREGLED POŠKODB V MESECU JUNIJU 1974 — PO TOZD: Poškodbe z bolniškim staležem Poškodbe brez bolniškega staleža Vsega skupaj Naziv TOZD Skupaj u H Skupaj * (J Sb._ na delu na poti O s 6-1 j anus juni. na delu * *42 ^ 'c c a e- 3 'E 3 3 ••“S junij < janu: juni Frit — — i 1 5 1 5 Posoda n 4 15 54 191 6 197 1.120 212 1.174 Kotli i — 1 6 6 — 6 35 7 41 Radiatorji 3 3 10 5 — 5 78 8 88 Kolesa 1 — 1 5 8 — 8 31 9 36 TOBI 1 — 1 12 16 — 16 108 17 120 Kruševac 1 — 1 1 — — — — — 1 Kontejner 2 — 2 6 3 — 3 - 16 5 22 Orodjarna ERC — — — 1 7 — 7 47 7 48 S':, službe — 2 2 19 9 1 10 61 12 80 Skupaj 20 6 26 114 246 7 253 1.501 278 1.615 ŠE NEVELJAVEN SPORAZUM V sekretariatu organov upravljanja smo se informirali o podpisu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih. Iz podatkov, ki smo jih prejeli in jih objavljamo je razvidno, da precej delavcev še ni podpisalo tega sporazuma. Na osnovi zakona in postopka za sprejemanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu mora DS TOZD na svoji seji ugotoviti, da je samoupravni sporazum bil podpisan od več kot 2/3 delavcev v TOZD. Rezultati podpisovanja po TOZD: Skupno zaposlenih Podpisalo TOZD Frite 47 45 ali 96% TOZD Posoda 1 1914 1742 ali 91% TOZD Kotli 116 87 ali 75% TOZD Radiatorji 183 153 ali 84 % TOZD Odpreski 127 123 ali 97% TOZD TOBI 327 327 ali : 100% TOZD Kruševac 86 65 ali 76% TOZD Kontejnerji 97 82 ali 85% TOZD Orodjarna 133 127 ali 96% TOZD ERC 30 25 ali 84% SDS Skupne službe 643 543 ali 85% Iz prikaza je razvidno, da sporazum ni podpisalo 367 delavcev. Predvidevamo, da so v tem številu predvsem delavci odsotni zaradi bolezni in dopustov. PRODAJA OBVEZAH FEDERACIJE Sindikalna organizacija EMO Celje obvešča člane kolektiva EMO in upokojene sodelavce o ugodnostih glede nakupa obveznic. Za zagotovitev sredstev za financiranje nekaterih potreb, določenih v zveznem proračunu za leto 1974, je federacija izdala obveznice, ki jih lahko kupujejo vsi uporabniki družbenih sredstev in občani. Obveznice so izdane v dveh serijah. Prva serija bo v prodaji do 30. junija 1974, druga pa od 1. julija do 31. decembra 1974. Obveznice so izdane v apoenih po 100, 200, 1.000, 2.000 in 10.000 din. Obveznice so izdane v okviru stabilizacijskih prizadevanj, naložba vanje pa je v skladu z načeli ekonomske politike za leto 1974. Obveznice prve serije zapadejo v izplačilo po 1. juliju 1975, obveznice druge serije pa po 1. januarju 1976. Zapadle obveznice bodo izplačevale organizacijske enote Službe družbenega knjigovodstva. I. UGODNOSTI, KI JIH IMAJO KUPCI OBVEZNIC 1. Obveznice se obrestujejo po 10% obrestni meri. 2. Kupci obveznic — uporabniki družbenih sredstev in občani — bodo lahko uveljavili olajšave pri davkih, ki zapadejo v plačilo po 1. januarju 1975. Davčna olajšava (znižanje davka) bo kupcem obveznic priznana v višini 6 % od nominalne vrednosti kupljenih obveznic. Navedene olajšave pa imetniki obveznic ne morejo uveljaviti pri plačilu davka od prometa proizvodov in storitev ter davkov, ki se plačujejo ob izplačilu osebnih dohodkov. 3. Imetniki obveznic, ki olajšave iz prejšnje točke ne bodo uveljavili, bodo lahko v letu 1975 z obveznicami prve serije plačali vse obveznosti do federacije, ki zapadejo po 1. januarju; z obveznicami druge serije pa obveznosti, ki zapadejo po 1. juliju 1975. Tudi ta olajšava se ne nanaša na davek od prometa proizvodov in storitev in davke, ki se plačujejo ob izplačilu osebnih dohodkov. 4. Od 1. julija 1974 dalje bodo lahko občani pri najemanju potrošniških posojil uporabili obveznice za obvezni polog, ki so ga morali doslej plačati v gotovini. II. SREDSTVA, KI JIH UPORABNIKI DRUŽBENIH SREDSTEV LAHKO VLAGAJO V OBVEZNICE Po tolmačenju Zveznega sekretariata za finance in navodilih Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije, lahko uporabniki družbenih sredstev za nakup obveznic uporabijo: 1. sredstva na žiro računu, 2. do 30 % sredstev rezerv, 3. sredstva drugih skladov, katerih uporaba ni namensko določena oziroma omejena. Obveznice I. serije, ki jih nameravate kupiti iz sredstev vaše delovne organizacije, lahko pooblaščeni delavec takoj prevzame v likvidaturi pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnici Celje in njenih ekspoziturah s tem, da za vrednost kupljenih obveznic predloži prenosni nalog v breme žiro računa kupca in v dobro računa št. 50700-849-271 — Prehodni račun sredstev ob veznic federacije izdanih v letu 1974. Obveznice II. serije pa bodo v prodaji od 1. juljia 1974 dalje. III. PRODAJA OBVEZNIC OBČANOM Prodajna mesta za prodajo obveznic občanom so pri: — Ljubljanski banki, podružnici Celje, njenih ekspoziturah in poslovalnicah; — vseh poštah na območju podružnice; — Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnici Celje in njenih ekspoziturah. USPELA ISKRIADA \ na enaka možnost. Najvažnejše pa je, da v takih igrah sodeluje veliko število delavcev. Čeprav so igre za nami menimo, da je prav, če prikažemo kakšne uspehe so dosegli naši delavci. Naj začnemo z nogometom. Pri tej športni panogi je bila med ekipami huda konkurenca in naši nogometaši so zasedli deseto mesto. Sicer pa so se mnogo trudili in upamo, da bodo naši delavci to nogometno panogo še bolj množično razširili kot je bila doslej. Moška odbojkarska ekipa je pristala na 5. mestu, ženska ekipa pa na tretjem. Sicer je odbojka pri nas kar precej razširjena, vendar ne bi bilo odveč, če bi se v to panogo vpljučilo čim večje število mladine. Tudi starejšim ne bo škodilo malo gibanja. Naša košarkarska ekipa je zasedla deveto mesto. To velja le za moško ekipo, kajti ženska ni sodelovala. No, morda bodo prihodnje leto naše delavke malo bolj korajžne. V rokometu so tekmovali moški in ženske. Moška ekipa je zasedla v končnem vrstnem redu drugo mesto, ženska ekipa pa deveto mesto. Zelo uspešna je bila ekipa naših kegljačev, saj so ob zelo hudi konkurenci zasedli prvo mesto. Tu ne smemo prezreti, da je zlasti v Kranju kegljanje zelo množičen šport. Naša ekipa je podrla 2.918 kegljev, kar je menda rekord Iskriade. Med kegljači so bili naši delavci izredno uspešni. Prvi je Grilanc Tone, ki je podrl 515 kegljev, drugi pa je Vanovšek Vili, ki je podrl 513 kegljev. Ivan Šrot je s 487 keglji na šestem mestu, v sedemnajsterico po vrstnem redu pa so se vrstili še Lapan Ivan, Gregorčič Emil in Lešek Franc. Od 113 tekmovalcev so vsi naši uvrščeni med prvih sedemnajst. Ženska ekipa kegljačic je zasedla v hudi konkurenci osmo mesto. Moramo reči, da so bile izredno prizadevne in če bi imele malo več treninga bi bila ta ekipa gotovo po uspehu še bolj pri vrhu. Izmed 56 tekmovalk je naša delavka Šeindelfel Rezika dosegla peto mesto s 399 podrtimi keglji. Zelo uspešna je bila naša moška strelska ekipa, ki je v izredno hudi konkurenci zasedla tretje mesto. Dosegla je 661 točk. Med šestinpetdesetimi tekmovalci v streljanju sta bila izredno uspešna naš Martin Petrič, ki je zasedel tretje mesto in Marjan Cvek, ki je pristal na petem mestu. Še boljša pa je bila naša ženska strelska ekipa, ki je zasedla prvo mesto. Med tridesetimi tekmovalkami je naša delavka Anica Trup zasedla prvo mesto, Ivica Prevoršek tretje in Teraš Ljuba peto mesto. To je odličen uspeh naših- delavk. V namiznem tenisu je bila naša ekipa v končni uvrstitvi na četrtem mestu. Ženska namiznoteniška ekipa pa 'je pristala na petem mestu. Kot kaže naši balinarji na tekmovanju niso imeli sreče ali pa je pri nas ta šport še premalo razvit. Čeprav so bili na zadnjem mestu, menimo da so bili uspešni Današnji tehnični razvoj zahteva od delovnega človeka, da se čimveč je mogoče vključi v razne panoge športa, da tako okrepi svoje telo, da se po končanem delu v tovarni nadiha svežega zraka, skratka, da obnovi svoje telesne moči in si ohrani zdravje. Množičnemu športu posvečajo posebno pozornost zlasti sindikalne organizacije, ki enkrat ali večkrat letno organizirajo masovne športne prireditve. Ena izmed takih prireditev je tudi naša ISKRIADA, ki je bila letos v Celju, pod pokroviteljstvom naše tovarne. Športne igre so trajale dva dni. Na njih so se pomerili tisti, ki delajo v tovarnah pri strojih in tudi ostali delavci, ki opravljajo razna dela v organizaciji proizvodnje. ISKRIADO prireja vsako leto komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru Združenega podjetja Iskra. Menda bodo te igre prihodnje leto v Velenju. Kaj lahko rečemo o letošnjih igrah. Lahko smo zadovoljni z množičnostjo in prizadevnostjo vseh tekmovalcev. Dejstvo je, da vsak i.n vsi ne morejo zmagati, čeprav je vsakemu in vsem da- Vanošek na 2. mestu Na tekmovanjih so bile zelo uspešne tudi naše delavke že v tem, da so pokazali dobro voljo in tako odprli uspešnejšo pot razvoju te lepe športne panoge pri nas. Naši šahisti pa so nas nekoliko razočarali saj bi po vsej verjetnosti lahko dosegli nekaj več kot zadnje mesto. Sicer pa nekdo mora biti zadnji. Upajmo, da se bodo prihodnje leto bolje izkazali. Čeprav je letošnje leto sodelovalo na Iskriadi še kar lepo število naših delavcev bi bilo to število vendarle lahko večje, če bi se šport med našimi člani kolektiva bolj množično razširil. Prihodnje leto, če bomo bolj agilni, nas bo lahko na tekmovanjih več. Ne čakajmo zadnjega trenutka, temveč začnimo že sedaj s pripravami. OBVESTILO Oddelek varstva pri delu obvešča vse člane delovne skupnosti da nudi od 8. 7. 1974 dalje prvo pomoč v primeru poškodbe pri delu ali drugih zdravstvenih težav v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj GASILSKA DEŽURNA SLUŽBA V PROSTORIH TOVARNIŠKEGA GASILSKEGA DOMA. V dopoldanskem in popoldanskem času pa je organizirana prva pomoč v isti obliki v obratni ambulanti kot doslej. Do gornje spremembe je prišlo zaradi zmanjšanega obsega del v nočni izmeni v času dopustov. Oddelek varstva pri delu OBVESTILO Vse člane kolektiva obveščamo, da v servisu prodajamo EMO 5 K »Kamine« la! Cena kamina, ki je v stari izvedbi je 1.750 din. Možnost plačila je v dveh obrokih za člane kolektiva. Brezplačen prevoz na dom na celjskem območju. Prijave in vplačila sprejema servis, kjer lahko dobite tudi vsa ostala pojasnila. Malo za šalo Eno poročilo ! No ja! Nikar ne mislite, da nima Frakelj nobene pravice povedati kar misli, odkar je v pokoju. Sicer pa sem to še vedno jaz, Štefan Frakelj, čeprav ste pozabili name in na moje minulo delo. Tista reč tam v parku je bila res en velik hec. Moj dober prijatelj, pokojni Heci, bi se prav gotovo iz kože dal, če bi vse to videl. V Emajlircu sem bral, da bomo vsi upokojenci iz te naše preljube »tetke« EMO dobili posebna vabila za tisto reč v mestnem parku, da bomo dobili eno znač-ko( eno žlico, eno skledo, en partizanski golaž, en liter tistega gajstnega posebno za upokojence narejenega. Od vse te godlje se mi je nazadnje v glavi mešalo, tako da sem si postavil v žep svojo staro vizitko, na kateri je jasno pisalo »Štefan Frakelj — upokojenec EMO« in to za vsak primer, če bi mogoče le brez tistega vabila dobil vsaj tisto ta zadnje, ki je dišalo po cvičku in ne bi pozabil kako se pišem, če so se že tisti, ki so vabila pošiljali VEST V tovarno prišel je Židane volje. Na delo? Kaj še, samo tako ... Bo, kakor bo! Če srečo imaš, ti steče kot olje. Kaj drugega več mu ne kaže, možakar je pač take baže. Na delo — ha, ha! Zna on, kar zna. Pod streho tovarne lepo je vedriti, če hočeš pa vzameš, to treba storiti. In res se je lotil nečednega posla, se vse ga je zlahka in hitro prijelo, skrivaj iz tovarne je vse odletelo, kar smuknil lahko je tako po domače, kar spravil lahko je pod srajco in hlače. Boječe okrog se ni več oziral, korajžno je delal z nastopom moža in videl, da ,posel' se njemu poda. Nekoč pa le v njemu se nekaj oglasi. Vest!? — Trka na pamet, je vsa od hudiča. »Odidi,« ji pravi, »ti ničeva priča! Če skupnosti kradem, se nič ne pozna, možakar le pameten nekaj velja.« Bilo pa preveč je že vsega na kupi, skrbi ga: »Joj, kam bi le dal?« Mu vest odgovarja: »Tja, kjer si pokral!« Vesti ni poslušal, je dalje jemal, sodnik za zapahe ga končno je dal. -ej GORI!!! Gasili spet bomo, so rekli možje, z brzino atomsko v gostilno hité. Tam dol so se vsedli in rekli na glas: »En Štefan na mizo, dokler je še čas«! - malo za res OBISKALI SO NAS kefana Fraklja prav pri meni tako razumno vsekali. No, pa nič ne de. Menda so kot pravijo, vse upokojence dali v neki stroj — IBM, ki je sila imeniten in varčen in je baje tudi nekaj pokojnih upokojencev obudil k življenju. No, kar je res, je res. Organizacija prima, čeprav mi je neka debeluška v prerivanju zlila celo porcijo golaža na glavo. Moji kolegi ali kot jih fabričani nazivajo — upokojeni sodelavci, pravijo da sem postal med njimi tako popularen, da me bodo izvolili za predsednika, ker jim baje tisti iz Trnovelj več ne odgovarja. Pravijo, da je tudi on pozabil na minulo delo odkar mu dobro obrodi brajda in pridela nekaj sodčkov šmarnici podobnega. No, pa brez zamere. Saj se razumemo! So pač težave. Težave z golažem, značkami, flašami, stroji in upokojenci. Morda pa bo take težave odpravil poseben stroj ob praznovanju stoletnice ali pa bo ta spet pozabil tiste, ki danes z njimi upravljajo. Štefan Frakelj Gorijo jim grla in plamen visok, že dviga se tja pod gostilne obok. »Še Štefan prinesi ga Marica ti, drugače vsa četa gasilska zgori.« Če kliče alarm zagrab’jo za res vsak ogenj pogasijo, če tud’ šviga do nebes. MOŽAK Je tuhtal in tuhtal prileten možak, kako naj se delo odvija, je meril in meril sleherni korak, ki vodi do svojega cilja. Je moško povzdignil svoj glas še možak, da cula dvorana je cela, je mnogo govoril in mahal v zrak, da je lepše beseda zvenela. A končen zaključek spoznanih besed je tak kot slab red za študente, možaku pač delo posebno ni všeč, mu všeč je več — »dolce far niente«. PETNAJSTI Petnajsti v mescu lep je praznik, ko mezdni plačo nam deli, nocoj boš vriskal vinski bratec, obraz ti že sedaj žari. Jurje šteješ in prelagaš, grešne misli se rode, kako bi zopet svojo ženo nabril, kot si jo večkrat že. Domov po bližnjici jo mahni, da te skušnjava ne spelja, da se ne znajdeš kje v gostilni, kjer se nalival boš brez dna! Rdeči nos boš potlej nosil, tihi teden z ženo bo, za ,čike' boš pa druge prosil, saj tvoj mošnjiček prazen bo. M. K. V okviru praznovanja 80. obletnice našega podjetja, ki je eno izmed zelo redkih v Sloveniji in Jugoslaviji s tolikoletno bogato tradicijo, je bil dan pred osrednjo proslavo organiziran ogled proizvodnih obratov za vse občane, ki so si želeli ogledati in spoznati našo proizvodnjo. Številni obiskovalci iz Celja in okolice, bilo jih je nad 120Q, so se zbirali vsako uro v sejni dvorani DS, kjer so jih direktor SPO Rojec Anton in drugi najprej seznanili z zgodovino podjetja, organizacijo poslovanja in samoupravljanja ter o kadrovskih in socialnih zadevah. Nato so jih že vnaprej določeni vodiči po skupinah odpeljali na ogled proizvodnih obratov, kjer so jim na kraju samem pojasnjevali proces proizvodnje in odgovarjali na številna vprašanja. Med številnimi obiskovalci je bilo kar lepo število že upokojenih delavcev našega podjetja, ki so skupaj z osta- OBVESTILO Iščemo hišnika za stolpnico na Mariborski cesti 76 a. Stanovanje brezplačno in nagrada po dogovoru. Interesenti naj se javijo v stolpnici pri predsedniku HS Brežnik Ivanu ali pri Lipar. ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka gotove posode za veliko pozornost, cvetje in darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Celotnemu kolektivu želim zlasti v letošnjem jubilejnem letu veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Ema Plaz Iimi obiskovalci občudovali pestro proizvodnjo in velikost podjetja, upokojenci pa še posebej viden napredek podjetja v zadnjih letih. Organizacija v zvezi z ogledom je bila brezhibna, saj so številni obiskovalci hvaležno izjavljali, da so z ogledom izredno zadovoljni in da so videli veliko več kot so pričakovali, ter da bodo po svojih možnostih tudi druge občane seznanili z delom in uspehi našega, enega izmed največjih celjskih kolektivov. K temu bo nedvomno pripomogel tudi razmeroma številen in pester propagandni material v barvnih slikah in besedi, ki je bil razdeljen obiskovalcem. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da je za naše podjetje pokazala izredno veliko zanimanje tudi šoloobvezna mladina, saj je lepo število od njih izjavilo, da bi se po končanem šolanju želeli zaposliti v podjetju EMO. Vlado Pratnemer ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega nadvse ljubljenega moža in očeta DEBELJAK JOŽETA se prav iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje na njegov prerani grob. Posebno se zahvaljujem sindikalni organizaciji EMO za pomoč ter tovarniški godbi na pihala za igrane žalostinke. Žalujoča žena Erna in hčerkica Karmen ZIDAVA SAMSKIH STANOVANJ V Celju je vse težje zaposliti delavce iz oddaljenih krajev, predvsem zaradi neurejenih stanovanjskih razmer. Ugotovitve Zavoda za zaposlovanje in kadrovskih služb v OZD prav tako narekujejo nujne ukrepe na tem področju. V bližnji prihodnosti ni pričakovati dotoka delavcev niti iz bližnje okolice (vozači), ker se odpirajo nova delovna mesta na treh področjih. Tudi mladi delavci iz Celja se zaposlujejo tam, kjer jim nudijo nastanitev (Velenje, Novo mesto, Kranj). Razen tega so marsikje sedanje stanovanjske razmere samskih delavcev neprimerne (barake, privatne sobe s podnajemniškimi odnosi). Po podatkih Zavoda za zaposlovanje o dinamiki zaposlovanja delavcev iz Celja in okolice je pokritih le 50 % vseh potreb, kaže pa se že občuten padec zaposlovanja s tega področja (okoli 40° o). Vse preostale popolnitve delovnih mest bomo torej morali realizirati z delavci iz drugih območij — republik, za to pa je potrebna primerna nastanitev. Zaradi tega je Občinski sindikalni svet Celje ustanovil pose- ben iniciativni odbor z namenom, da v Celju organizirano pristopimo k izgradnji samskih stanovanj. Za ureditev tega problema naj bodo zainteresirani vsi dejavniki v Celju. V iniciativnem odboru smatramo, da ne bo težko zbrati sredstev, s katerimi bi zapolnili to vrzel. Gradili bi tako imenovana »kadrovska stanovanja«, kjer bi investitorji bili tudi lastniki teh stanovanj. Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921. interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 22/5-1973). Tisk in klišeji AERO Celje.